plačana v gotovini Leto LXXL, št. 178 a io« avgusta izhaja vsak dan popoldne, lzvzemži nedelje In praznike. — Inaeratt do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji MMfl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenakl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12,—, za inozemstvo Din 26.— Rokopkđ me ne vračajo. UKEDNSTVO IN LJUBLJANA, Mefbn: 31-22, 31-23, Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, talHisi it. 26 _ CELJE, celjsko uredništvo: Stros«raayerjeva unča 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. hranilnica v Ljubljani st. 10.361 Napetost na Daljnem vzhodu vedno vedla: Na rusko-mandžurski meji grme topovi Včeraj je imela japonska vrhovna vojna zveza važno sejo - Anglija budno na straži TOKIO, 10. avgusta. AA. (Reuter). Vrhovna vojna zveza je imela včeraj zjutraj izredno sejo ter razpravljala o poročilu o kita^sko-japonskem spopadu ter o položaju na sovjetsko-mandžurski meji. Seje se je udeležil tudi princ Konoje, poleg njega pa *tudi šef generalštaba princ Azaka. Tokio, 10. avgusta. AA. Vojno ministrstvo poroča, da so ponoči divjali boji na sovjetsko-mandžurski meji in da je bila na obeh straneh artiljerija zelo delavna. Ob 7. zjutraj so japonske postojanke ostale nespremenjene. Boji še trajajo. LONDON, 10. avgusta. AA. Nasprotno vestem, ki so se včeraj opoldne razširile zunanji minister Halifax nt sprejel sovjetskega veleposlanika, niti ne japonskega odpravnika poslov. Halifax, katerega prihod v London so pričakovali za včeraj zjutraj, bo prišel šele danes. Sovjetski veleposlanik Majski, ki se je pretekli teden vrnil s počitnic je obiskal namestnika stalnega podtajnika v Foreigen Oficeu sira Alexandra Cadogana, ki je sedaj na dopustu. Zdi se, da se Majski in zastopnik stalnega podtajnika Olifant nista dotaknila kakega posebnega vprašanja. Majski je le obnovil svoj stik s Foreigen Officeom. Japonski odpravnik poslov Okanoto je v Foreigen Officeu obiskal nekega višjega uradnika v odseku za Daljni vzhod. Angleški diplomatski krogi še dalje z največjo pozornostjo spremljajo razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu ter so z velikim zanimanjem vzeli na znanje, da sta nemški in italijanski veleposlanik v Tokiu zastavila ves svoj vpliv, da bi napetost popustila. Seja vrhovnega sovjeta Moskva, 10. avg. e. (Reuter). Jutri se pri-5ne zasedanje vrhovnega sveta v zvezi z dogodki na Daljnem vzhodu. Smatrajo, da je položaj že zelo resen. Naj se razvijajo stvari tako ali drugače, Rusija ne bo popustila niti za ped. Iz raznih krajev dobiva vlada resolucije, v katerih zahtevajo zborovalci odločen nastop proti Japonski. Važna seja japonskih generalov Tokio, 10. avgusta. AA. (Štefani) Snoči je bila seja, ki so se je udeležili poleg ministra vojske tudi njegov pomočnik in nekaj visokih vojaških osebnosti. V političnih krogih pričakujejo z veliko nestrpnostjo sklepov, ki so bili sprejeti na tej sej. Pravijo, da bodo ti sklepi zelo važni za nadaljni potek bojev na Kitajskem. Žrtve japonskega bombardiranja Kanton, 10. avgusta. AA. Uradno poročilo pravi, da je bombardiranje mesta v zadnjih 2 dneh zahtevalo 296 mrtvih in 400 ranjenih. 340 hiš je bilo porušenih. Dva sovjetska napada Jukis. 10. avgusta. AA. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno včeraj zjutraj, pravi, da so sovjetske čete dvakrat napadle japonske postojanke. Ta dva napada sta bila nepričakovana. Prvič so sovjeti napadli zvečer ob 20. Pri tem napadu je sodelovala pehota in 30 tankov. Napad je bil odbit, padlo pa je mnogo vojakov. Drugi napad so sovjeti začeli zgodaj zjutraj. Tudi ta napad se ni posrečil. Eden proti devetim Moskva, 10. avg. e. Po sovjetskih vesteh je prišlo v okolici Čangkufenga prvič do boja med ruskimi in japonskimi letalci. Po ruskih poročilih se je pilot Konstantin SIjepcov spustil v boj z devetimi japonskimi lovskimi letali in eno sestrelil, ostala pa so pobegnila. Tokio, 10. avg. e. Po službenih japonskih obvestilih ruska letala stalno bombardirajo korejsko mejo. Japonska opozarja, da je postalo to že nekako kronično zlo, ki se zaenkrat še da prenašati, dokler se operacije ne razširijo na druge obmejne sektorje in na bombardiranje korejskih mest. Dozdaj je po poročilih japonskega vojnega ministrstva padlo okrog 450 žrtev ruskih letalskih napadov. Na Kitajskem se ie ne Peking, 10. avg. e. Tu doznavajo, da spori na mandžursko-ruski meji še niso imeli za posledico, da bi se večje število japonskih čet umaknilo iz Kitajske. Samo iz Cingtaua je šlo šest transportov čet v Daj-ren. Francija in napetost na Daljnem vzhodu PARIZ, 10. avgusta. AA. Francosko časopisje se še dalje bavi s položajem na Daljnem vzhodu ter z rusko-japonskim spopadom. »Jour« je optimistično razpoložen posebno zaradi tega, ker je Japonska pripravljena na mirno rešitev spora. Tokio je sprejel predlog za sestavo odbora, ki naj bi določil meje. V tem odboru naj bi bila dva Rusa, en Japonc in en zastopnik iz Mandžukua. Iz tega se vidi — zaključuje »Jour«, da je Japonska pripravljena preprečiti nadaljne poslabšanje položaja in da želi mirne rešitve. Glede razgovora, ki sta ga imela zunanji minister Bonnet in v. Walczek, piše Journal«: Zvedeli smo, da je bil razgovor zelo prisrčen. Bonnet je podal Walczeku vtise, ki so jih dobili francoski krogi v Moskvi o pogaianiih s Tokiiem. V. Walczek je izjavil, da Nemčija želi preprečiti poslabšanje sovjetsko-japonskega spora ter da je veleposlanik nemškega rajha v Tokiu dobil navodila, da svetuje japonski vladi pomirlji-vost. O vprašanju sudetskih Nemcev sta Bonnet in Walczek izrazila ponovno svoje upanje, da bo poslanstvo angleškega državnika lorda Runcimana razčistilo pole— žai in olajšalo sestavo narodnostnega pravilnika. Bombardirani e povzročilo požar Tokio, 10. avgusta AA. Vas Jukis, ki leži ob vznožju hriba Čangkufenga, je pogorela po sovjetskem bombardiranju. Sovjeti še niso nikdar tako intenzivno napadli, odkar so se začele sovražnosti. Ali je res samo tovarištvo med letalci? šef italijanske vojne avijacije maršal Balbo na Berlin, 10. avg. e. Včeraj ob 17.10 je prispel na vojaško letališče v Staackenu italijanski maršal grof Balbo. Baje je treba obisk maršala Balba smatrati za izraz osebnega prijateljstva med njim in Goringom, vendar se v berlinskih političnih krogih opozarja na dejstvo, da je to že tretji obisk visokega italijanskega, vojaškega fun kcionarja v Nemčiji in da ni golo naključje, da po obisku šefa italijanskega generalnega štaba Parianija in šefa italijanske milice generala Ruasa prihaja zdaj v Nemčijo še maršal italijanskega letalstva, da vodi razgovore z maršalom Go ringom in drugimi predstavniki vojne aviacije. Listi beležijo tudi dejstvo, da je njegov obisk v zvezi z obiskom šefa francoskega letalstva, generala Vuillemina. Berlinu je mnogo ležeče na tem, da pride general Vuillemin šele po obisku maršala Balba v Berlin. Berlin, 10. avgusta AA. Na čast italijanskemu maršalu Balbu je bil prirejen snoči v Domu letalcev svečan sprejem. Balba je pozdravil državni tajnik v ministrstvu za zrakoplovstvo general Milch. V svojem pozdravnem govoru je Milch na-glasil, kako srečni so nemški letalci, ko imajo v svoji sredi Balba. Omenil je tudi Goringov obisk leta 1933 v Italiji ter dejal, da je tovarištvo med Balbom in Goringom v zadnjih petih letih čedalje tesnejše. Balbo je v svojem odgovoru na Milchov pozdrav tudi poveličeval tovarištvo med letalci. General Vuillemin poseli Berlin Pariz, 10. avg. e. Šef francoske vojne aviacije general Vuillemin bo prihodnj'i to-f rancoflkem bOBBhpfa 340« poletel na obisk v Berlin, kamor prispe istega dne popoldne. Letalo bo vodil znani francoski rekorder Rossi. Generala bo spremljal njegov adjutant, kapetan Pe-titjean. Kemal Ataturk okreval London, 10. avg. h. O bolezni prezidenta turške republike poroča Reuter: Bolezen Kemala Ataturka se je začela meseca marca s hudo angino. Pozneje so se pri 571etnem predsedniku republike pokazali znaki bolezni na jetrih, katero bolezen pa so specialisti začasno ustavili. Konec julija se je Kemal Ataturk ponovno zelo prehladil in kmalu nmo so bili za njegovo zdravje resno v skrbeh. Zdaj je zopet zdrav. Vatikan proti Innitzerju Rim, 10. avgusta, b. Iz zanesljivega vira se doznava, da je papež opozoril kardinala Lrmitzerja. naj se v naprej ne trudi vec na svojo roko, da bi dosegel kompromis med katoliško cerkvijo in narodnim socializmom Papež je doslej vse njegove nacrte za spravo odklonil in zahteva odslej od kardinala, naj se v teh zadevah posvetuje v naprej z Vatikanom. Kardinal Innitzer je zaradi te* ea stališča nadrejene cerkvene instance zelo nezadovoljen, ker sodi, da bi odkrit spor med cerkvijo in stranko imel za posdediro razkol med avstrijski m i katoličani. Ruska zapadna meja utrjena Talin, 10. avg. e. List »Paevalet« piše v svojem članku o utrjevalnih delih ob zapadni meji Sovjetske Rusije in pravi, da so ta dela, ki so trajala 7 let. že končana. LHrjevalna dela so opravili posebni oddelki brez sodelovanja civilnega prebivalstva. Vršila so se v največji tajnosti in pod kontrolo GPU. na kraj demonstracij nekaj napadalnih od-delkov, ki so demonstrante raagnali. Salamanca, 10. avgusta, AA. ;Stefani). Nacionalistično vrhovno poveljstvo poroča: Naše čete so zaplenile velike količine vojnega materiala. Zajele so tudi dva tanka, ki sta ruskega porekla. Pariz, 10. avg. e. Francoski vojni manevri v Alpah se nadaljujejo. Današnjim manevrom je prisostvoval tudi šef generalnega štaba general Gamelin, zaključnemu delu manevrov, ki mu bo sledila smotra vseh čet, pa bodo prisostvovali tudi predsednik republike Lebrun in vojni minister EVala-dier. proti Španski* vladi Parii, 10. avjrusta. AA. (DNB). Današnji jutranjii >Jour« objavlja poročilo, v katerem pravi, da je včeraj dopoldne v Vaeu-ciji prišlo zaradi vesta o novem porami rde* čih čet ob Ebru do hudih demonstracij. Demonstranti so vzklikali >Dol Ncirin! D&i-te nam mini in krafaalc VlaJa .ie poslala ne pošilja orožja v Španijo Pariz, 10. avg. e. Nemško veleposlaništvo objavlja: Minister zunanjih del Bonnet je sprejel nemškega veleposlanika ln se z njim razgovarjal o mednarodnem položaju. Obenem je zunanji minister podčrtal demanti francoske vlade o vesteh, ki so jih priobčili nekateri listi glede dobavljanje orožja in pošiljanja dobrovolj-cev s francoske strani v Španijo. Diplomata sta se nato razgovarjala tudi o misiji lorda Runcimana in o sudetsko-nemškem vprašanju. Predsednik vlade se je vrnil v Beograd Beograd, 10. avg. e. Snoči ob 22.25 je na poti z Bleda v Beograd potoval skozi Ljubljano predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič v spremstvu šefa kabineta Dragana Protiča. Na postaji v Ljubljani je pozdravil predsednika ban dr. Natlačen. Dr. Stojadinovič je davi prispel v Beograd. V Parizu zanikajo podpiranje Barcelone Pariz, 9. avgusta, b. Zunanje ministrstvo je izdalo uradno sporočilo, v katerem z vso odločnostjo demantira v inozemstvu razširjene vesti o francoskem zalaganju republikanske Španije z orožjem in prostovoljci. Zunanje ministrstvo še posebej poudarja netočnost govoric, da bi se Francija trenutno pogajala s španskim poslanikom v Parizu za odpošiljate v okoli 3000 prostovoljcev v Španijo. Prav tako so netočne vesti, da je Francija odstopila republikanski vladi 550.000 ton žita. Borzna poročila Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju Kako je poskrbljeno za slabotne, gorskega zraka po- Maribor, 10. avgusta Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru je ustanovitelj »Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju«:. Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju služi za letovanje slabotnih, gorskega zraka potrebne dece, neimovitih in srednjih slojev v starosti od 7. do 14. leta. Akcija društva je započeta v spomin na poroko Nj. Vel. blagopokojnoga kralja z Nj. VeL kraljico Marijo. Že v letu 1929 je kupilo društvo v vasi pri Sv. Martinu na Pohorju (višina 850 m) posestvo veliko 23,1593 ha. Podrto kmečko kočo je društvo takoj prezidalo v toliko, da je že isto leto prvič letovalo nekaj deklic na Pohoiju. Poleg poslopja je postavilo društvo Deokerbarako, v kateri so spali dečki. V naslednjih letih je društvo postavilo že 2 baraki Decker, igrišča in prhe na prostem. Ena baraka je služila kot ambulanta. Zgradilo je novo gospodarsko poslopje, ki služi za ekonomijo, pralnico itd. Z dokupom še 8,2805 ha zemlje se je posestvo razširilo. V letu 1932 je društvo povečalo glavno zgradbo, da lahko sprejme na letovanje 65 deklic. Isto leto se je zgradil vodovod, ki je napeljan v vse zgradbe. Vse zgradbe so opremljene s tekočo hladno in toplovodno napravo. V zadnjih letih Je društvo dogradilo gospodarsko zgradbo. Postavilo je dom za dečke, kjer je nameščenih preko 45 postelj. V poslopju je tudi vodovod in tople prhe. Pri domu je velika dvorana, kjer se deca igra ob slabem vremenu. Namestu barake je postavilo društvo poseben bolniški paviljon, ki omogoča, da se deca premesti v primeru bolezni v mirne prijetne sobice. Kopalni bazen, zgrajen že leta 1933, je društvo povečalo (10 X 30 m), ga higieni-6no preuredilo ter zgradilo velik predba-zen, ki služi kot sedimentacija. Največje stroške je imelo društvo z gradnjo lastne električne eeotraie. Elektrika ne daje sa«mo objektom razsvetljave, temneč črpa vodo s črpa&o v vse objekte in goni gospodarske stroje. Pa tudi obSrrnomti posesrm posveča društvo največjo pozornost. Veliki vrt daje vso povrtnino m zelenjavo. Polja, travniki in gotzd so kultivirani. Nasajenih je nad 400 mladih sadnih dreves. Goji se do 8 krav, katere dajejo deci dnevno nad 100 l mleka. Z umnim gospodarstvom daje društvo zgled vsemu bližnjemu kmečkemu prebivalstvu. Tako društvo urejuje Počitniški doaa, kjer ima deca zelo udobno letovanje. Vsako leto sprejme društvo nad 450 otrok na letovanje pošlje deco vsako leto na svoje junija do 10. septembra. Od ustanovitve do danes je letovalo že nad 3860 otrok. NJa letovanej pošlje deco vsako leto na svoje stroške kraljevska banska uprava dravske banovine, mestna občina Maribor in zdravstveni domovi. Preostala mesta se izpopolnijo z deco, katero pošljejo na letovanje roditelji sami. Glavni nadzor na Počitniškem domu vodi ravnatelj banovinskega dečjega doma v Mariboru ter še dva upravitelja narodnih sol iz Maribora. Gospodinjstvo pa je v rokah gospodinjske šole »Vesna«. V vsaki seziji je nameščen stalno zdravnik in zaščitna sestra. Razen tega je dodeljena za vsakih 20 otrok nadzorna moć, to so absolventi učiteljskih. Sol. Delo društva je posvečeno telesnemu in duševnemu dobrobitu našega bodočega pokojen ja. V domu vlada radost, veselje, bratstvo. Deca se vzgaja v patrioticnem in socialnem duhu. Največjo zaslugo za ustanovitev društva ima gospa Olga Ballon, največjo skrb pa posveča društvu gospa Lipo Ido va, soproga bivšega župana mesta Maribora, ki je društvu daroval tudi vofik de! svojega lastnega posestva. Za svoje delovanje je društvo prejelo kraljem nagrado din 10.000. Za bratomor 20 let robije Maribor, 9. avgusta Ob velikem zanimanju prebivalstva iz Slovenskih goric, ki je povsem napolnilo raspravno dvorano St. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča, ter ob precej dramatičnem razpoloženju, ki ga je vedno znova vzbujal obtoženec, je potekla včerajšnja razprava o oseškem bratomoru, o katerem smo v včerajšnji številki izčrpno poročali. Vsega skupaj je bilo zaslišanih 26 prič, ki so Alojzija Kranarja pretežno obremenjevale. Razprava je trajala od 9. ure dopoldne do 12.45, ko je predsednik senata s. o. s. dr. Tura to ob prisedništvu s. o. s. dr. Senjorja, dr. čemerja, Juharta in Habermuta razglasil sodbo, v smislu katere se 34-letni posestnik Alojzij Kranar radi bratomora obsoja na 20 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obsojencev odvetnik dr. Stefanovič je prijavil revizijo. ribor brez vsakih sredstev. S seboj je Popeljal ženo in tri otroke. V Mariboru ga zaslišujejo ter ga bodo z družino vred 2 večernim vlakom poslali v Brežic-, kamor je pristojen, „ Cofih, 10. avgusta. Beograd 10.—, Pariz 11.9125, London 21.31, New Tork 436.875, Bruselj 73.85. Milan 22.975, Amsterdam 238.00, Berlin 175.10, Dunaj 33.—, Praga 15.08. Varšava 82.25, Bukarešta 3.25. Po 23 letih iz Rusije V Maribor je prispel 47 letni mizar Ivan Flajser iz Brežic, ki je 23 let živel v Rusi jL Leta 1915 je bil mobiliziran. Služil je pri 87 pespoDm v Celju, s katerim je 1915 odrinil na rusko fronto, kjer so ga kmalu ujeti. Rusi so ga odpremih. v taborišče ▼ Kijev, nato pa v Sibirijo, kjer je detel kot mizar. Po prevratu je otvoril v Krasno jaraku mizarsko delavnico m tam se je tudi poročil. Ko ao pa postale razmere v Rusiji neznosne, je hotel nazaj v domovino, pa ga ruske oblasti niso pustile. Vložil je ve« prošenj in naposled je imel uspeh. Nedavno je Flajser dobil dovoljenj?, da se lahko vrne v domovino. Na meji so mu vzeli ves denar, ki si ga je v telcu let prihranit in tabo je prttel v m*~ Drobne vesti — Motociklistična ne»re&a se je pripetila v Hočah pri Mariboru. Trgovec Ivan Markež s Pobrežja se je na križišču pri Hocah zaletel v obcestni kamen- Motorno kolo se je prekopicnilo in poškodovan je bil na glavi ter po vsem telesu., d očim se ženi in otroku ni nič zgodilo. Prepeljali so ga v botmoo. — JugoAlovenska, teniška, ekipa na, poti skozi Maribor. Davi je potovala skozi Maribor jugoslovanska teniška ekipa, ki bo zastopala Jugoslavijo na meddržavni borbi s Poljsko za srednjeevropski teniški pokal. Jugoslavijo zastopa druga garnitura in sicer Tomica Kukuljević, Mitić, Pallada in Smerdu, vodi jo dr. Moor. — V Jugoslaviji kradel, v Avstriji prodajal. Orožniki so pri 9v. Juriju ob Pernici aretirali 26 letnega Antona Gornika, ki so ga oblasti že dolgo sumile, da je v zadnjih mesecih viarrtfjal ob meji. Preiskava je pokazala, da je ukradene predmete spravljal preko meje, kjer jih je prodajal. Odnašal je tudi kokoši, ki jih je prodajal posestnikom. Gornik je aBcodoval tudi več siromakov. Preiskava se nadaljuje, da razčistijo nekatere Home in tatvine. °b '"*ty — SInk mailftS Strela Je udarila v domačijo Franca Štetna v Morju pri Pra-mu. Domačija Je poginoma zgorela in ima posestnik nad 4O.000 dh Pol stoletla ie i* MU CMD, l »SLOVENSKI NAROD«, »reda, 10. avgusta 1938. St<*. 178 Velik razmah industrije v Maribora i Kaže m v porast« Storila lopogtonega delavstva In tadi Maribor, 10. avgusta. Povojna doba je razgibala številne so* cialne pcobsajne, pred katere jo bil postavljen lia#|bor v zvezi z velikim raf mahom industrija. Mnogo nam pove O tem razvoju razstava osrednjega in okrožnega urada za zavarovanje delavcev v okviru jubilejne razstave na Mariborskem tednu. Ta razstava obsega I Uri oddelke: 1. splošni del, 2. zdravstvene naprave delavskega zavarovanja, 3. preprečevanje nezgod in obrtna higijena, 4. borba proti J$tUd. Pri splošnem delu je zanimiv razvoj socialnega zavarovanja v mariborskem okolišu od leta 1918 do 193«. Zadevni grafikon nazorno kaže, de so se bivše bolniške blagajne od 1919 do 1922 združile v &r4o&ne< g. Franjo Bebi ž lep poksi ki ostane v tmmi laAti najbolj* šega našega stroka. Vrh tega bo še pokk>_ njenih poteg tepih nagrad nekaj zlatih in srebrnih kolajjn. .— Z davčne uprave, Daro&m zavezanci, ki bodo potrebovali ob vpisu svojih otrok v srednje afi visoke sole potnOBo o visini neposrednoga, davka zaradi odmere sotdi-t\q xa prihodnje šolsko leto, se pozivajo, da si lete član prej nabavijo, da jim radi pmcHn^E nvstat ne bo treba predolgo ^^T*« Davčno pofcnđĐo se kofkirje s 90 din, prepis z 10 <*n, vloga.sa izstavitev potadBa z n> dki. — Da* K. avgosta t. L rok aa ptajčflo dospele aecnljarm^ orktotaonn, inđahingii davka poslovni promet in Wcaua» rentnine, in s •t pmmm <* do teg* dne, izvršilno postopanje odnosno prisilna izterjava ter Se bodo računali eksekucijski stroški in zamudne obresti. — Odličen gost v Mariboru, Odli&u" srbski pesnik, pisatelj in novinar Pero Oda-vić je prispel na svojem Studijskem potovanju, po Sloveniji v Maribor. — U*e izginjajo. Knjigovodji Karlu Kajzerju je izginila ura v vrednosti 500 din, služkinji EgMiji Kristanovi je spre. ten izmakni tel j odnesel zlato sapestno uro v vrednosti 1000 din. Prav tako je ia-gini-la ura. Alojziju Jarcu. Policija se zanima za tatu. — Maribor veS okras*n. Za proslavo 20 letnice Jugoslavije dobiva Maribor svečano, praznično bce. številni svetlordeče pobarvani mlaji so razpostavljeni od glavnega kolodvora skozi mesto do Franko-panove ceste. Postavili jih bodo do vojašnice Kralja Petra. Tudi državni most je slikovito okrasen z drevnim! zastavami. Pred kolodvorom vise vehki venci, prav tako je tudi peron okrasen z državnimi zastavicami. — flNrtasfci sejem, Na mariborski živinski sejem dne 9. avgusta je bflo prignanih ? konj, 15 bDcov, lftl volov, 466 krav, 11 telet. Skupno O50 komadov. Osne so bfte sledeče; debeli vofl 4.25 do 5, poldebe* veli 3JO do 4.50, plemenski vofi 4.25 do 5,50, bOn za klanje 190 4.30, Masne krave 4eocie 3.76 do 4.90, ptenmSii krave 3.96 dp 4.96, kretre aa ktobassrje zJW do 3, mulam krava 4 do S, breje krave *O0 <*> 4J6, mlada Starin* 4^8, teftsta 4j96 <*> 6, PssssaM se ban 808 limuni Mesne cene Sq bfie: Votovsko meso prve Sta g do tt, masa bikov, krav in telic « do m, tslsoje maso prsa vrata 10 do 14, druge vrste 8 do 10 .svinjsko meso 12 do 16 din za k-g. — Nos arsav v 9* letu starosti jo umrla gospodftaja Mart)* Masna, ^ Upnasia sožalje! trge**** Me v nedeljo 14. t. m. o^rve, v ponedeljek 15. t, m. pa, zaprte. — Pai Biissue je za eaaa> Mariborskega tedna ob vogalu Aleksandrove cest« in Prešernovo ulice nrej*ffertano, V to SVT-ho je na laapolago Soda* ubca z Marijino ulico. — Nenadna smrt. 4J letna Mar|ja Grl. lova iz "Studencev as je v neki gostilni onesvestila. Poklicani zdravnik je ugotovil, da jo jo sedela — Rekomavhi ne mirujejo. V stanovanji haaarja Srečka Hemola iz Sv. Ožbol. ta so se splazili se neizsledeni rokovnja-čd in odnesli 2000 din gotovine ter v*e oblek. — |a Uiissaf Prejeli amo a presojo aa objavo; > Čudno se nam zdi. da so avtobusna avezs 8 Basim l>mbii|Sffl ukinili. Ml se kar ne moremo načuditi Umu ukrepu, ki Umbusu silno škediOe.« — ^SJSJI late? Na novi prometni hieioi v kompleksu avtobusnega kolodvora na Glavnem trgu je zableatel napis »Avto-service«. Zares ne vemo, čemu je to potrebno. Mar se ne čuje lepiš v nasi domači govorici? Čemu *opet tujka, ki jih imamo itak preveč? Nujno potrebno pa tnenda to ni. 1 škima in domneva, da sta bila moška v ! zve;* % napadom. Napad jt prijaj*-n oco*jn> kom. ki so takoj uvedli preiskavo ter aretirali že nekaj osumljencev. — Na aaslov U i; 1 u uprav*'. Glede Wm aUno soparioo, ki vlada zadnje dni. bi ta U kino-obiskovalci upravi zelo hvaležni, će bj (tala dvorano za vsako predatavo vsaj nekoliko presraojti. Kino ima tudi ventilalar. ki pa Žal nikdar ni v obratu iB je najbrž samo zato »montiran, da je ustreženo rK>licvjekim predpisom. Oaobja je dovolj na raspoJago in gotovo ne bi bilo teako, da se med odmori posameznih predstav odpro vsaj za pet minut vsa vrata. Dokler nI dvorana prezračena, naj ae tudi ne puste ljudje v dvorano. Neznosno je namreč, da »e mora človek dve uri kuhati v aparjenem zraku! Zanimiva seja celjskega mestnega sveta Ukrepi proti neznosnemu Celje, 10. avgusta Celjski mestni svet-je imel snoči izredno sejo pod predsedstvom podžupana g. Ster-meckega. Na dnevnem redu je bila razprava in sklepanje o odločnih ukrepih proti katastrofalnemu onesnaževanju Savinje po raznih industrijskih podjetjih, ki traja že dve leti in povzroča prebivalstvu celjske kotline, posebno pa se Celju kot turističnemu kraju ogromno škodo. Referent turističnega odbora mesta Celja m. s. Roi je na podlagi stvarnih podatkov poročal o brezuspešni borbi mestne občine proti pnesnaževanju Savinje ter ugotovil, da sta storila turistični odbor in mestna občina doslej v tem pogledu vse. kar je bilo v njuni moči. Kot krivce onesnaževanja Savinje, ki povzroča silno razburjenje v javnosti, je označil usnjarno VVoschnagg v Šoštanju ter rudnika v Zabukovici in Li-bojah. Zupan lz Griž g. Košak, ki je zaposlen kot rudar v premogovniku Zabukovci, je v navzočnosti svojega šefa prečital neko izjavo, v kateri je napadel časopise, ki so docela utemeljeno kritizirali onesnaževanje Savinje in zahtevali takojšnje in odločne ukrepe. Trdil je, da zabukovški rudnik ne onesnažuje več Savinje in razlagal, da bi grozil rudarjem odpust, če bi oblast prepovedala rudniku uporabo mokre separa-cije. Na dolgovezna in svojevrstna izvajanja rudniškega nameščenca in župana g« Ko-šaka je odgovoril m. s. Roš in na podlagi izvidov najnovejših kemičnih preiskav vode Savinje po Higienskem zavodu v Ljubljani ugotovil, da poleg Woschnaggove tovarne usnja v Šoštanju tudi rudnik v Zabukovci onesnažuje Savinjo. M. s. dr. Voršič je dal na zapisnik, da so bila izvajanja župana g. Košaka proti poslovniku mestnega sveta, ker smejo na seji mestnega ^sveta govoriti samo njegovi člani in nihče drugi. Referent m. s. Roš je ugotovil, da je ostra kritika občinstva in časopisja o katastrofalnem onesnaževanju Savinje povsem na mestu. Predlagal je, da mestni svet sprejme dobro utemeljeno spomenico, ki vsebuje naslednje glavne zahteve: Pristojna obla-stva naj poostrijo nadzor nad odtočnimi vodami industrijskeih podjetij odnosno premogovnikov ob pritokih Savinje in postopajo z vso strogostio zakona proti onesnaževalcem Savinje. Premogovnikoma v Li- bojah in Zabukovci nai prepovejo mokre separacije in dovolijo izključno le pnevmatične separacije. Revidiralo naj dovolilo za novo čistilno napravo usnjarne Woschnagg v šeštantu. če bi se že v teku letošnjega leta kliub zadevni odločbi banske uprave izkazala še vedno kot nezadostna. Vodo-' pravne zadeve, ki so v zvezi z onesnaževanjem Savinje in njenih pritokov in s tem Nai železniški promet Ljubljana, 10. avgusta Spregovoriti bo treba j:sno besedo. 2e delj časa so zamude vlakov na dnevnem redu. Pravijo, da je vzrok preiskava prtljage na obmejnih postajah. Oni dan je imel brzovlak z Gorenjske že v Lescah 102 minuti zamude. Vozni redi Sq tako rekoč čisto odveč, čudno je tudi, da niti na postajah ne vedo povedati, koliko zamude ima vlak. Da bi to bilo napisano na tablicah, ki so na vsakem kolodvoru, je menda že preveč zahtevano, čakaš na brzovlak, ki bi moral priti za poštnim vlakom. Vlak re% prisopiha, hočeš vstopiti, recimo, da seapelješ v Zagreb, pa šele v zadnjem trenutku zveš. da to ni priča-kovani brzovlak, temveč neki postni vlak. • Torej čakaj še. Ko je imel vlak že 1 uro zamude, še nismo mogli zvedeti, kdaj pride pravi brzovlak. Kaj bi bilo v/primeru slabega vremena? Kam naj se zgne^e vsa množica turistov in drugih potnikov? Na neki postaji, kjer vstopa na stotfne potnikov, premorejo vsega S klopi, to je za 12 ljudi! če nastajak) sedaj na obmejnih postajah po priključitvi Avstrije tako zamudni pregledi, naj se vsa stvar uredi ka- j ko drugače. Kako pridemo mi do tega, da j mora na tisoče ljudi vsako nedeljo čakati po cele ure na vlak? Trudni kakor so, komaj čakajo, da pridejo vsaj do klopi. Pa to ni <3amo na Gorenjskem, tudi na progi Maribor—Zidani most imamo ta^e zamude po 40, 45 aH tudi več minut. Na gorenjski progi nad postajo Sv. Jošt in nad Otočami sedaj v glavni sezoni po. pravljajo na precejšnji dolžini proge, tako da imajo poleg vsega še tO zamudo. Izlet na Gorenjsko danes ni nikaka zabava, temveč muka. Rešiti bi bilo treba tudi vprašanje izletnikov na Otoče. Vlak, ki odhaja iz Ljubljane, Ima seveda že tu zamudo, ker mora čakat! na Štajerski vlak. To so nam povedali že po megafonu: »Vlak z Zidanega mosta ima 23 minut zamude«. Prenapolnjeni vlak se do polovice izprazni na Otočah. do tja pa mora mnogo ljudi stali v vlaku. AH ne bi kazalo do te postaje, kJ ima vedno dovolj Izletnikov radi božje poti na Brezjah, uvesti kak poseben vlak, ki bi vozil samo do ' Otoč? Tako hi as potniki malo racionalneje landepTj is ne bt bHo take gneče. Seveda so tudi potniki sami malo krivi [ ker prihajajo prepozno, ne morejo v za d njem tsezeetlps tebirati vagonov ter vstopijo hitro v vagon, ki js ravno pred njimi m morda se veg natlačen. Besedo imajo onesnaževanju Savinje z/ohranitvijo Celja kot tujskoprometnega kraja, naj ae obravnavajo s največjo poape- šenostjo. K vsem vodopravnim komisijam, ki so v zvezi z onesnaževanjem Savinje, naj se vabi mestna občina celjska, ki je po razsodbah upravnega sodišča v Celju inte-resentinja po določilih vodopravnega reda za bivšo Štajersko. Sreski načelnik dr, Zobec je izjavil, da zaradi bolezni ni mogel prej izdati nekaterih ukrepov v zvezi z onesnaževanjem Savinje. Predlagal je. da bi v dvorani navzoča zastopnika premogovnika v Zabukovci povedala svoje mnenje. Temu sta se v smislu poslovnika iz načelnih razlogov uprla m. s. dr. Skobeme in dr. Voršičt ker se smejo udeleževati razprav mestnega sveta samo njegovi člani. Na predlog m. s. Fazarinca je bilo sklenjeno, da bo turistični odbor po potrebi še korigiral spomenico. Soglasno sta bila sprejeta naslednja predloga referenta m. s. RoSa: Spomenico bo izročila v petek 12. t. m. gg. banu in podbanu posebna deputacija, v kateri bodo župan, predsednik turističnega odbora, referent turističnega odbora, mestni finančni referent, magistratni direktor, predsedniki občin Žalec, Petrovce in Laško ter zastopniki Tujskoprometne zveze v Mariboru. Združenja trgovcev za mesto Celje, Društva hišnih posestnikov za mesto Celje in celjski srez ter Olepševalnega in Tujskopromtnega društva v Celju. Spomenico bodo poslali tudi pristojnim ministrstvom in drugim činiteljem. Turistični odbor ugotavlja, da njemu od-, nosno mestni občini celjski po dveh letih smotrnega in vztrajnega dela ni. uspelo preprečiti onesnaževanja Savinje. Turistični odbor se zaveda svoje odgovornosti pred javnostjo. Ako bi tudi na današnji »seji mestnega sveta sprejeti sklepi ne imeli takojšnjega popolnega učinka, bodo člani turističnega odbora izvajali primerne konse-kvence in dali mestnemu svetu možnost, da sklepa o drugih, boljših potih, ki naj vodijo k dosegi smotra. V tem primeru dajejo člani turističnega odbora svoja mesta v tem odboru mestnemu svetu odnosno kor-poracijam in društvom, ki so jih vanj delegirala, na razpolago. M. s. Fazarinc se je na splošno začudenje izjavil proti temu, da bi odšla deputacija že sedaj k banu. a je svoj zadevni predlog vendarle umaknil. Mnenja smo, da bi bil moral mestni svet ukrepe v tako važni zadevi, kakor je onesnaževanje Savinje, sprejeti brez debate. Tako pa je seja, ki bi morala biti izraz eno-dušnosti vsega prebivalstva, trajala prav po nepotrebnem poldrugo uro. ".*7^'u" 7~r-w> )» - „ v- - . > TejeNa ztJ^'*- Iz Celja —c Poiir koroškim borcem. Krajevna organizacija Legije koroških borcerv v Ce*. Iju poziva ponovno vse svoje člane, da se v čim večjem številu udeleži proslave 20 le+nice Jugoslavije 14. L m. v Mariboru. Dolžnost onih članov, ki nameravajo z im-gimi društvi v Maribor, je, da vstopijo pri sprevodk v vrste koroških borcev. Legija koroških in Maistrovih borcev je tista s ~«a ki ima »a tej proslavi častno mesto, Saj so ti borci pred 20 leti največ pripomogli, d.i se vrSi ta proslava v Mariboru. Le tako močno organizirani, in disciplinirani bodo lahko koroški borci dokazali, daježeskraj* ni čas. da se jim prizna dobro vol jetvo. Znake in legitimacije ta četrtrnsko vozni-no dobi fo koroški borci pri občinah, ki jih bodo imede nekaj v rezervi, v Celju pa pri >Puts n3ku< in pri članu Antonu Muleju na Dečkovem |f|Sj štev. 3. —c Vrat si je prerezal v poned-eljek popoldne v Laškem 23s!etni, v tamkajšnji tekstilni tovarni zaposleni tkalec Josip Vu-ković. Prepeljali so ga s celjsko bolnico. Vzrok obupnega dejanja ni znan. —c V celjski bolnici ie umrla v nedelio rudarjeva žena Marija Ramšakova iz Pu-harje pri doštanju. —c Tri nesreče. Na cesti v Prelaki pri Velenju je nadel v nedejjo 29jletni dninar Pavel Avberšek s kolesa in si zlomil levo ključnico. V eoboto je padel 28Jetni potj" delavec Valentin Mlinaric iz Ar je vasi pri Petrovčah nri drlu „na neki stavbi nu Gorici pri Veliiki Piiesici na tln in si zlomil laso roko v zajpestiu. Ko je peljal 78$hM posestnikov sin Jože Ropaš iz Sp. DoliČa pri Vitanju v noči od nedelje na ponedeljek žito z vozom po cesti, Je padel tako nesrečno z voza. da si je nalomil hrbtenico. Pon^roVnci se zdravijo v celjski bolnici. Iz Ptnfa — Proslave 20-letniee Jugoslaviju v Mariboru se udeleži Ptuj s častnim zastopstvom. Proslave se udeleže vsa društva ter celotni občinski svet, tako da bo vseh udeležencev is Ptuja okoli 1000. Iz Ptuja bo vozil ob 4.35 poseben vlak. katerega se naj udeleženci posluži jo, ker bodo ostali vlaki popolnoma zasedeni. — XojcnJ roparski napad. Posestnik Ivan Habjanič iz Lancove vasi je prignal na zadnji živinski sejem pir votov, ki jltt je na sejmu prodal. Ko se je pozno zveCer vračal domov, ga je v blizini Draiene napadel neznan moški, ga udaril s palico in podrl. Napadalec je bU uren in sjsj je. Is žepa potegnil denarnico s celotnim izkupičkom sa prodane vole. Habjanič se je še preje ms- KOLEDAR Danes: Sreda. 10. avgusta katoličan!t Lav renči j DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ples v operi Kino Sloga: Poslednji akord Kino Union: Moderni Romeo Kino Šiška: Sever klice DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg », Ramor, MikloSičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Gospod Mikfič senior, hotelir, re&tuvra-ter, kavarnttr, tesni tr£o%tec itd, ¥ Ljublja ni, se še \\tdno zdravi v St. Gullenu v Švici, kamor smo mu poslali tople želje, da bi mu oddih na svežem švicarskem zraku čim bolj koristil in utrdil njegovo zdravje. Vrne se okrog 15. t. m. Gospod M i klic je kof rečeno odpotoval na počitnice ni ptt odpotovala z njim menjalnica. On sam pra\'i sicer, da nima z njo nobenih oprm'-kov in da niti llobro ne ve za njo, čeprav je v njegcnvm hotelu. Menjalnico ima namreč »čez* njegov sin Kctrel. To je racionalna delitev* dela, da gu ne pride preveč na ena ramena. No in ta menjalnica fe kriva, da moramo zopet ime.novati ime našega spoštovanega prijatelja, enkrat izjemoma gospoda Mikliča juniorja. Ta ima v očetovem hotelu menjalnico, da lahko vsakemu gostu takoj postreže tudi z valutami. V Ljubljani jc živel pred leti lastnik menjalnice g. Zidar, pa so mu menjalnico vzeli z motivacijo, da je preblizu kolod\H>ra. Imel jo je v svoji hiši v Bavarskem dvoru. Zdaj pa pojdite in preštejte korake od kolodvora do Mikličevega hotela in do Bavarskega dvora, pa boste videli, da še vedno drži tisti stari pregovor: Quod licei Iovi% non /i-cei bovi. Da bo razumel ta pregovor tudi naš prijatelj Karel MikliČ. ga povemo se po domače: Kar je dovoljeno njemu. nI dovoljeno drugim. pomični eBjctnifi Povratek iz emigracije Ža dr. Mile Budakom se je vrnil iz emigracije tudi znani zagiebški publicist Slavko Cihlar, bivši glavni urednik »Hr\*ato*. V emigracijo je odšel l. 1929 ter prebival dolga leta v Berlinu. Vojne, ki ne končajo Prvo leto japorLsko-kitajske vojne bo za nami. Konca krvavemu klanju na Daljnem vzhodu se nihče ne more prerokovati. Na-sprotno je skoraj mogoče trditi, da se nahajamo šele na pričetku japon.;k(y~kitajske vojne. Tudi španski državi j. vojni se še ne da napovedati konca, akoravno traja ie tretje leto. Francove čete sicer stalno na-predu je jo, vendar pa ni padlo do sedaj v njihove roke še nobeno večje mesto v borbi, naj bo to potem že .Madrid. Barcelona ali pa Valencija. Republikanski vojski priznavajo celo njeni nemški in italijanski načelni sovražniki, dtt se čudo\'ito brani v večni defenzivi, kljub silnim izgubam in da njena moralna sila ter odpornost ie vedno nista zlomljeni. Za nos, ki stojimo daleč od ognjišč teh dveh modernih vojn je zanimiva predvsem ugotovitev, da je načelo moderne strategije o bliskovitem napadu in z njim zvezane zmage hudo od muh, če je napadeni odločen braniti svojo svobodo in neodvisnost za vsako ceno in do poslednje kaplje krvi. „Sarajevski sejem44 Sarajevski listi objavljajo poročila o ustanovnem sestanku' zadruge ^Sarajevski sejem*. V zadrugi so zastopane vse sarajevske gospodarske organizacije. Zadruga misii organizirati tudi v Sarajevu vsakoletne sejme po vzorcu Ljubljane, Zagreba in Beograda. Organizatot ji računajo predvsem na podporo ministra dr Spaha. ki je zad-qja leta že neštetokrat dokazal, kako rrm je pri srcu Bosna ter izposjoval za bosanske kraje sto in st orni H jonske državne investicije na račun ogromnih javnih del ter spopolnitve velikih državnih podjetij v Bosni. Slovenski fantje — avantgarda sokolstva Zadnje dni je »Slovenec« ponatisnil poročilo pM esečnika« Biblioteke za fizično kulturo in vzgojo* naroda o mladinskem taboru v Ljubljani. Poročilo nravi o slo\cn-skih fantih, »da imajo izrazito nacionalno uniformo, podobna je uniformi planincev. Saše fantovske organizacije so nekaka vrsta avantgarde Sokola kraljevine Jugoslavije na skrajnem zapadu naše države, ki s svojim plemen it t m delom vzgajajo pošteno mladino za službo domovini.« »Proboj«, nacionalistični tednik dostavlja k temu zanimivemu poročilu, »da tr njega prvič zvemo, da je uniformi} slo\*enskih fantov izrazito nacionalna. Žal ne vemo v čem obsioja ta nacionalnost. Da bi bila podobna kroju naših planincev, to ie niko-mu ni padlo v glavo. Da pa je posnetek mednarodnih planincev slab, to kaže primerjava te&i kroja s krofi, ki smo jih videli do pred kratkim severno od nas. Da Pa so slovenski fantje avantgarda Sokola kratjevmm Magoelavije, to pa more zapisati samo čfovek, ki ne pozna. p\ ifsV. (bodimo se samo »Slovencu«, da je kaj takega po-