Pred. kratkim smo orali, da se 'je poglavar ameriške pravo= slavne Cerkve postavil pod varstvo J{ewy Grškega kardinala Speelmana.. Ho so jeseni avstrijski škofje pozvali vernike k spravni pobožnosti, s3*"se tekni- odzvali tudi protestantje. Ali niso to znaki, da žetev zori, da-so srca. ločenih in krivoverskih kristjanov ve dno bolj pripravljena sprejet-i pravo Kristusovo Cerkev. Tudi molitveno osmino za zedinjenje .vseh kristjanov .oprav« Ijajo vsi kristjani na svetu oa katoličanov do pravoslavnih in pro= tastoniov vseh vrst.' Misel na zedinjenje vseh kristjanov v eni pra= vi- Kristusovi - Cerkvi posta ja vedno močnejša. Cim hujši je val sovraštva proti Bogu, ki se zaganja naj« bolj proti pravi Kristusovi Cerkvi in njenemu poglavarju papežu,tem močnejša mora biti med kristjani želja po edinosti, tem -pridnej se •delo za zedinjenje. Gotovo je, de : v teh'razmerah, v katerih ži= vimo za edinost lahko zelo veliko storimo. Živimo med mlačnimi kato¬ ličani, katere je treba napraviti goreče, ' živimo med kristjani, ki so. nam po'krvi in krščanskih resnicah najbližji, med pravoslavnimi in živimo med kristjani - protestanti ki s® se od krščanske vere najbolj oddaljili, _ Gstovo je ena od velikih nalog našega begunstva tudi ta, da. čim več delamo za zedinjenje v razmerah, v katerih živimo. Veli« k,., moč-pri tem delu bo zgled našega življenja po veri. Zgled pra¬ vega družinskega življenja, zgled čistega fantovstva in deklištva, zgled neoporečne pravičnosti v > skupnem ■ živi je n ju in zgled, .ki je _ 'med prvimi kristjani najbolj vlekel - zgled, .požrtvovalne ljubezni. Kekataličah, ki bo videl take zglede gotovo ne-bo ostal zato br.ez=p brižen in se bo nehote zamislil, kje je vzrok, da'med njimi-tega ni*. Seveda je vse to -le setev in zalivanjčf rasti ne bo prave, če ne bo posebnega blagoslova božjega, lega pa -je treba iz«. prositi z molitvijo in žrtvami. Tudi zato imamo prilike dovolj. Od praznika Stola sv.Petra do 'praznika Spreobrnjenja sv. Pavla,' to je od 18. - 2p. jantarja bomo vsak dah molili za zedinjenje vseiu kristjanov"; pa ne le mi, ampak vsi kristjani, tudi ne katoličani bo= do molili zato. .Mi dodajmo k temu še svoje žrtve.^Vsakdanje^delo, .pomanjkanje, naveličanost, domotožje, vse to' položim® na oltar . obenem s svojimi molitvami in prosimo, naj božja Vsemogočnost in neskončna Dobrota kmalu dopusti čas, da se bodo vsi kristjani zha= šli snupš. j s po skuhali za Boga pridobivati v poganstvo pogreznjeni „pvet. 'h A' J B 0 D '0. VSI El 0, K A k 0 E T I, 00 P, V M P N' I 'vi. I | JAZ V T P B I, -D A BODO TUDI 0 1! I V II A M A P H 0, D A. B 0 SV P T- V P ROVA L, DA SI ME TI P-0= j L A L* ■v ‘ >, vv. Vonj kadila in molitve se nocoj v neko dviguje, domovina še. rešitve z nami željno pričakuje - K jaslicam nocoj kitimo, k^jer počiva ■ božje Dete, vse gorje mu potožimo,, pojmo- hvalnice mu., svete! Dete božje b^ rešilo nas in našo domovino, z nami- križe bo nosilo, lajšalo nam bolečino, ✓ •Z izvirnim grehom se'niso zaprla za človekom le vrata zemeljskega'raja, ampak tudi vrata nebeškega raja, Greh je-podrl vse mostove med Bogom in.človekom. Brezmejen prepad je zazijal med zemljo in med'nebom in iz tega prepada se je režal, škodoželjna in zmagovito hudobni duh, Zamislimo se v položaj Adama in' Eve. Natanko sta. se zq o = dala, kaj sta storila. Vedela.sta, da bo zdaj samo trpljenje njg delež na svetu. Da bosta garala in trpela, končno pa' umrla, smrt pa bo samo'vrata v večno še hujše trpljenje. Nikjer ni ncbero ga izhoda« Ali se je splačalo še živeti? .pa to šc ni 'bilo naj hujše, 8& bolj obupna je bila zavest, ja sta pognala v isto nesrečo vse. ljudi na svetu tako sta jih prej .pahnila v nosiečo, še preden sta jim dala življenje. Misel ra to bi lahk® privedla oba do obupa* Ali res ni bilo rešitve, in izkrda? po človeške rečeno res ne.^le premislimo toio. Greh je razžalil nesksrčne pravičnost h5Žjo. Žalitev se meri vedno po tistem, ki je razžaljen, komur se je .dogodila krivica. Hujša je žalitev prizadeta županu kot navadne= mu občanu, hujša je žalitev' prizadeta glavar ju, ministru, kralju. Cim višji je kdo tem* večjega zadoščenja je treba, da se žalitev popravi, da se zadosti pravici. Veličina in čast božja pa je ne = skončna. Bazžalj en je bil tisti, ki je neskončen, zato je bila tu= di 'žalitev.nekaj 'neskončno'velikega, neskončna krivica. de dobre razmislimo- to resnic©, b@mo uvideli, da Adam in Eva nista m gl a popraviti in zadostiti za te žalitev/. Ge bi celo . življenje samo molila, delala pokoro,.sprejemala nase_najhujše, žrtve, bi gotovo por svila Velika j a to .velik® je v .primeri z ne= skončnostj® kaplja, v morju - skoro nič. In'zdaj- si mislim©, la bi vsi ljudje od Adama do zadnjega človeka na svetu samo zadoščali, molili, se pokorili - ©gnamno bi bilo t® zadoščenje - a ^primeri z neskončnestjo, spet majčkena kapljica v morje. - Neskončne .ža= iitve človek ne morb popraviti. In vendar človek je žalitev, krivico stsril^ jo m®ra popraviti, če hoče. doseči spravo' z Bogom. Pred človeštvom je stal usodni moraš, človek je. pa vedel eno arldkobrGSrJ.c.®t ne morem, pa 18. januarja 1948. j - 1 o /te v . 4 . Lato III. 3 - na .j se trudim, kolikor hočem, la zavest je .bila strašna. Samo božje usmiljenje^in modrost sta megla spraviti v snlad ta ukaz pravičnosti; moraš in priznanje človeške nemoči; ne da bi človeška narava - popolnoma za t$ krivice in jo oprala, da bi bilo te zadoščenje : tudi neskončno, kot je bila Zato ga je bilo potrebna t da je Peg sam vzel naravo, da "je postal človek. Človeško telo in duša a, božja narava pa,je dala temu. neskončno vrednost-. morem, Bog je hotel človeka rešiti tak® to je človeško telo in duša - zadostil jo žalitev neskončna, nase človeško sta -z-adoščeva m/ oe Kateri si v, nebes.ih Zemlja! Nebesa! Dve besedi, ki veliko povesta, pa si tudi nasprotujeta, tako, kot je dejal Gospodi "Nihče-ne 'mere dvema gospodoma služiti, Bogu in mamonu. Kdor služi zemlji, ne služi ne= besom. ■ . ; Zemlja, naš dom? Zdi se, da 1 je 'za mnoge dom. Človeka tako zgrabi, 'da'" ga'priklene nase. Kako bi'ga ne priklenila, če pa 'je delo Tvojih rok! Ti si jo ustvaril, vanj® položil odsev svoje mo- drosti in lepote, zato pa nas miče« To.da, nespametnik je kdor se ra zemljo- priklepa., Kaj je zemlja! Saj smo imeli košček zemlje, ki sme jo imenovali-naš dom, n-ša domovina. Izgubili smo jo, Kaj je zemlja? Nekaj minljivega, .nekajj na kar,'si človeka postavil, da prebije na njej nekaj let, da tam opravi v sv'© jo- službo, nakar naj' se vrne domov k Tebi. Živ I j"enj e! Kaj je življenje?! Senj kratek dan. Imeli smo sinove", očete," polne življenja, polne načrtov. V polnosti ^ . življenja pa sl jih poklical k sebi, ker so opravili svojo služb«. Življenje je služba! Tebi sligžba! * . Življenje je težko. Vsaka služba ima težavo. Življenje je borba! Vsak. boj je težak, Toda Ti hočeš, da se borimo, da si ohranimo življenje, Ti hočeš, da živimo na zemlji, da jo obdeluje- m©, kot bi marali večno na njej Ostati, da se pa nanjo ne nave¬ zujemo, ker je bivanje na njej le kratko. Ker' je Tvoja volja,.da smo na zemlji, hočemo na njej bi* ti dokler hočeš, Ker je .Tvoja volja, da živimo, hočemo živeti, In kor in .dokler Ti hočeš. Vseeno je kje, vseeno je kako, da .le Tebi služim©. Morda smo bili v preteklosti podobni otrokom, ki teko po pati', pa jih. zmoti krasno cvetje po livadah, da pozabijo na svo¬ jo pot in se zamotijo z nabiranj ež. cvetlic. Pedpbni -otrakom ob vrtiljaku, ki jih zamoti vrtenj e ^in godba. Pohabijo na svoje- dol¬ žnosti, tudi na po, da jih doma čakata oče in mati. -Priznamo, da smo kdaj pozabili na Te, rA nebo, kjer je Tvoj in naš dom. Zato si nas odtrgal el domovihe, nas napravil za brezdomce, da bi b$lj' mislili na nebo, na združenje s Teboj in Ti zvesteje služili. Oče naš, kateri s j. v nebesih! Daj, da Ti b«no na zemlji zvesto služili. P® s večen® b $ d i Tvoje' ime! To je naša naloga, na zemlji, 'Tvoja slava. Vse stvari si ustvaril, da 'Te slave. Neživa in živa narava, najbolj pa človek. Slavimo To z molitvijo. Toda kako molimo? Raztreseno ? površno. Borimo se s skrfcmT, saj' veš, da sme kot kaplja na veji, da ne vemo .danes, kaj se 'b® zgodilo z nami jutri; da ne vemf. danes, kje. bomo spali jutri, V&ak,,jaalr-aliLert;c4„č...atr-&soJoa,pljd z veje. p o -p Štev, 3. } ' Leto III, .. 4 _ • IB, januarja 1948V’ Tako je z namiI Skrbi nas sedanjost, skrbi bodočnost. V skrbeh, smo zase, v skrbeh smo za druge. Toda kljub slabosti, kljub površnosti vemo, da je naša molitev Tebi prijetna, da 'i'e slavi, ker ne molimo sami, temveč . moli Kristus 'Tvoj sin in naš Gospod z nami. Tudi on je na Oljski gori trepetal pred bodočnostjo. On moli z nami, on moli v nas,on moli za nas. Slavimo Te z d elom . Nimamo rednega dela* pustili smo ga doma,'Tam so naša polja",” nas! domovi, naša opravila! Tu. tu je vse lo hipno, toliko, da se prt bijemo. Zato pa je naše delo naj = čvšče brez ognja, brez ljubezni, brez pravega namena, Ne pomislimo, da jo vseeno, kaj delamo, kje delamo, da je važno le, če delan® zate, Toda kakršnokoli delo opravljamo, je v Tvojo čast, če ga le prav opravljamo, saj dela z nami Tv®j Sin in naš Gospod in mi delamo z njim in v njem. Pa so slabosti v našem delu. Iščemo dobiček, kopičimo denar, o katerem ne vemo, čemu nam bo, Oemu? Oh, če bi poznali Tvoje namene, bi znali s krivičnim mamonom pridobivati si prija= teljev, zbirati zakladov za večnost} tako-pa zbiramo šilinge, ki minevajo in menjavajo vrednost. Mi nespametniki! Je^tudi v takem delu Kristus z nami? Je tudi to delo v Tvojo čast?-če ni po Tvoji volji, če ga ne vodi ljubezen do Tebe in bližnjega, ni, Pomagaj nam, da bomo prav delali, da Te bomo povsod častili. Častimo Te z življenjem« Življenje je kot sveča, ki go* pi v Tvojo čast, žal pa more” - goreti tudi v čast tvojemu Zoprniku. Zal ne gori vedno -c"' v Tvojo čast« Namesto, da bi z življenjem kazali drugim pot k Tebi, jih odvračamo od Tebe. Ooe, daj, da bomo le Tvoji, molili, delali in živeli le- • v IV o jo čast in slavo. STARE) IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV. Psalm 25. - Vrni mi pravico, Gospod, zakaj j.az : sem hodil v sv®ji ne = dolžnosti in v zaupanju na ^cga nisem"omah®val, Preišči me, Gospod in preskusi me; preglej mi obisti in sr,ee. Zakaj Tvoja dobrotljivost si. je pred /očmi, hodil bora po potih Tvoje pravice. Ne posedam s krivičnimi ljudmi, ne družim se z zvijačnimi. Sovražim družb® hudodelcev, Z brezbožnimi nimam zvez. Umivam v nedolžnosti svoje, roke, hodim okrog Tvojega oltarja, Gospod, da Ti javno dajem hvalo in ® znan j ara vsa Tvoja čudežna dela. Gospod, ljubim Tvojo hiš©, kraj, kjer prebiva IV®jo veličastvo.. -- Ne pogubi *z grešniki m® j e duše, s krvoločnimi ljudmi mojega življenja njihovih rek se drži zločin, njihova desnica, je fvolna. podkupnine. p co b o h - 1 \D -p 00 o !tev< 3/, Leto III. - 5 - 18. Januarja 1948« Jaz pa hočem ostati nedolžen* 'reši me, usmili se me. Moja noga stoji na ravni poti, sredi zbrane množice bom hvalil Gospoda, /AED BE(|UNS14P tUUCV^ Med vrste naših begunskih duhovnikov je spet posegla smrt. Po plačilo k dobremu Pastirju je odšel g. župnik iz Trebelnega na Dolenjskem Janez T i r i n g . r, v najlepših letih, saj bi bil le= tos šele dovršil 47 let, * Bodil se je 5* aprila v gtražišču pri Kranju, V duhovnika ■ jo bil posvečen 15 . avgusta 1923 , lotem je služboval pet' let v Zagorju ob Savi, dve leti na Trebelnem, dve leti na Jesenicah, dve leti v Nadovljici, dve leti kot župni upravitelj na Golem. Leta 1937» jo postal župnik na Oešnjicali, Od tam je moral romati v^za= por v Gel je in Bajhenburg, b° so župnijo zasedli Nemci in končno v izgnanstvo na hrvaško,, potem je postal 5» novembra 1.1941. župnik na 'TS.Jbelneuj, kj'er ni bil niti eno let*. Ze 6, septembra 1.1942, je moral bežati v Ljubljane, odkoder je i* 1945, bežal naprej na Ko= roška in dalje v Vzhodne Tirole, Tu je nazadnje bil nastavljen za dušnega pastirja v Inner= viligraten na meji Vzhodnih Tirol, dokler ni bil prisiljen radi za= hrbtne bolezni iskati pomoči v bolnici v Lienzu, kjer je 8« janu= arja nenadoma umrl. Bog daj zvestemp svojemu duhovniku, ki se je toliko žrtvoval za duše po najtežjih farah in zadnja leta prestal toliko preganjanja, zasluženo plačilo v nebesih, Parani, kjer je rajni gospod deloval,^kakor tudi domačini iz Stražišča, ga bodo onrppili v trajnem, hvaležnem spominu. Iz vseh strani sveta prinaša, dnevno časdjbisje poročila o vedno številnejših zakonskih ločitvah in razporokah._Kar je nek= daj Bog govorilt M Kar je Bog združil, naj človek ne loči”, to ne drži več. Ta nravna kuga ni razširjena le po mestih, temveč saga tudi me.d podeželsko ljudstvo, kmalu bo zašla v zadnje gorsk* vas. Zašla je tudi med naš nafod. S strahom se sprašujemo po vzr*kih tega zla. Ker ne moremo fazumeti, saj je bilo naše ljudstvo vern$ in vdano Oorkvi, toda sedaj! Kje so vzroki? _ . Vzroke maramo iskati deloma v materialistični_• miselnosti sedanje dobe, deloma v lahkomiselnosti^ s katero se dandanes skle = pajo zakonske zveze, deloma pa v nepoučenosti, kaj je namen zakgna in kakšne žrtve, odpovedi zahteva. Moderno dekle gledajna zakon povsem, drugače, kamor s§ glodala nanj dekleta pred njim. Modem* dekle gleda.v zakonu Pi^* bežališče, kamor se more umeicniti pred grenkostimi življenj«.} kjer bo uživala vse prijetnosti? o katerih sanja v svojih dekliških 19= tih. Ne vidi v zakonu ustanove, ki je zgrajena na žrtvah, na 8am»= odpov- dij ne vidi v njem ustanove, katere sreča in urejenost za= . . Visita *d požrtvovalnosti zakoncev. Zato pa tako dekle ? ko sttpi v . 2ckon kaj kmalu odpove, trpljenje r žrive jo hitro unicije. In ce nx . mlada žena močno zasidrana v veri, tedaj vodi njena__ j p*df.<&o >brod©- loma, ki je..JLahko- jusoden za. njx.i ;h druga*. Jtov. 3„, Leto III, 6 — 18, januarja v Da se dekle teh brodolomov obvaruje, mora biti o zakonu