Na IV. strani čitajte in preučite sklepno resolucijo kongresa. 7,-veze enotnih sindikatov STO :ir«‘1II', Sl. 22 osti. V Zfl- Ucodništva ni. Monforl 3 - Trst Trst, 14. decembra 1948. '‘•I"-''1- iu »•»■»»n- postalo H gruppo - Cena: H) Ml,, 7 JL, 2.30 ifin :čij0 :i S« , o» oni' bo- iobi- !i svobodni iu ; esnično sindikal-jit Ingres našega delavskega raz-Je imel in ima veliki odmev » 'tu i bližnji okolici. Pokazal je uf l!e,i in navezanost naših delav-adje združitve, ker bi to pomeni-ji lv«anje delavskega pritiska na jirt “'iste in poostritev proletarske nV0 'Moti vsaki obliki nacionaliz-zftl “^toliko škoduje delavskim in- ^ kongres ga niso mogli zamolčati, , mi,50 skušali, niti italijanski šo-”0™; **! krogi, ki se boje, da bi iz-v*roke za podžiganje narod-prCI Tinje, in niti slovenski šo-roii!' krogi, ki se poslužujejo 'faz, da bi prikrivali svoje o* bistvo in svoje razdru- ^*ho i i: e 5 Poskuse. Kjji Paoionalistični skupini, ki do-C i l** s sv°j*m> izpadi in napad), irs ’ uslužna blapca imperializma bre^P^aia, sta zagnali krik in vik s« znašli končno na istih po-razbijaštva. Po eni strani "ska šovinistična skupina, ki ?»ko nnevarnon gibanje za do-..“'ndikalne združitve v vrstah j In BriPadnikov, katerim so se °či in se ne bodo več pustili . * nos od uslužnih delodajai-... ij® Imperialističnih hlapcev za ji-Ot M„*vske interese, obtožuje našo 0 organizacijo nekih temnih v *n ciljev, ki naj jih tre- i 1,1 ti i!cc i naj jih ! jL"‘*tl v nekem »zlonamernem« P0!, komunistov. Za dokazovanje pP1! celo poslužujejo odpadnika in ;nP' ^ Petronija Bortola in njego-^ tl, “ma. bi naj bi po njihovem •vzoru kritike in samokri- r,<> lov"*' s,rani pa imamo gospode coskih nacionalističnih vrst, > ti rittft slika zmaga avskega razreda .Pačeljuje Babič s svojo sku-*bič pa je bolj pretkan. Ne nac,onalističnega In 1 *cga namena, marveč se pos. i ij.',ls°kodonečib besed o revo-lal i i!raosti. o razredni borbi, ~ J -£»' '■ «2 h o razredni borbi, o yn — imperializmu in o sociai-(.“ašanjih. Sledi pač linijo :*• ki je hotel v daljnem 20. 'etu prikrivati svojo uopozi-- P o’?0*.' sindikalni liniji v Rusiji 2šil I ^ s>ndikalnem vprašanju in je 1» Vn° v iem vprašanju izzvati pitijj razk°l v vrstah ruskega pro-!eno Bistvo Babičeve linije pa va “o i.’ ltar mocemo razumeti, če ' I H„Vo',nik Primorskega dnevni. ® 8. rl^r^mhra f 1 *. decembra t. 1., to je i,- izdvojiti delavce od kme-iv ker je večina delavcev Ita-i(v 'n velika večina kmetov Slo-^ J* Jasno, da hoče razbiti ne ezj me(j mestom in podeže- 'l j. —IU JZ VZ U C 4. C i V*Č k*1 iovarno 'n kmetijami, ^ !»>, .bistvo med slovenskimi in A j^inii demokrati. H iotej skriva pod Babičevimi Na tem P0,lu Pa s* l\ CDlni’ *ia'ijanska šovinistična » fi^ka šovinistična, posliižu-k katerih odpadnikov, češ da so Itd *revo'ucionarni», »samokri. - .. J® Pn Je ponoven poskus, da /flc k.a vsak način oviralo gibanje '’/» 'ieS6 k^cnkKve, da bi se z vsa-C1 »tt/Sivom onemogočila enotnost » s Ra razreda. Italijanski 5ovi-Sa« boie naše samokritike, se Uti . e kritične analize, ker vse 'Ikl kclnkuje pred svojimi pri-. 'n jim odvzema edini »a gl t0 ' s° ga dosedaj imeli v ro-da so naši sindikati na-l Slovenski šovinisti pa I ^ n* nioreJ0 potolažiti, da jim 'k “»javski razred in naši kmet-l a*l. da za njih ni mesta med iHj0čcio zgubiti množice, drugi W,Do,10vno pridobili izgublje- *0j zboljšanje položaja upokojencema Toda do sedaj vse, kar je državfjjr aparat napravil v prid te kategjrai rije ni nič, če primerjamo današhlspi življenjske stroške. 'Ja V najbolj kritičnem položaju f}?1 tisti upokojenci, ki so postali zaradi kakih nezgod na delu. Orai ce*a' ■uc clu. K; l,r , 1 Jemkov, ki Jim pritičejo. ' Vsi cvetličarji in vrtna«' tn gpO ■>' zato čimprej zglasijo na se<,eL. nih sindikatov, kjer bod° trebna navodila. Stran 3 £ združitvijo SKOJ-a in LMJ *se pripravlja likvidacijo KPJ n ho tj, Obja-vljamo i?.vlečelc Članka «Nove “Borbe)) o zanikanju razredne borbe in 1 Jovinizaciji mladine v Jugoslaviji. iaa« Takozvan V. kongres KPJ je odložil, se združita SKOJ in Ljudska mla-av11 To nam dokazuje da se danes trockisti poslužujejo mladine, ki naj bi bila poskusni kamen za še nadaljnje protimarksistične in likvidatorske težnje sedanjega jugoslovanskega CK. To jim ne bo uspelo, ker bodo zdra_ ve sile jugoslovanskih komunistov in jugoslovanskih SKOJ-evcev izločile s svojo borbo, ki se dnevno zaostruje, vse te izdajalce delavskega razreda in Enotne socialistične fronte. Na Rdečem Trgu v Moskvi: Sovjetske množice proslavljajo 7 november, praznik vsega delovnega ljudstva in vseh demokratičnih množic sveta MOSKOVSKA PRAVDA O REŽIMU V JUGOSLAVIJI Titova skupina predstavlja samo manjšino KPJU V svoji knjigi «Korak naprej, dva koraka nazajn je podal Lenin še 1904. leta organizacijska načela in osnove komunistične partije. Zgodovina VKP (b) nam podaja glavne teze te Leninove knjige in piše: ePartija je utelešenje zveze vodilnega oddelka delavskega razreda z milijonskimi množicami delavskega razreda. Najsi je Partija še tako odličen vodilni oddelek in riajsi je še tako dobro organizirana, v.endar kljub vsemu temu ne more živeti in se razvijati brež zvez z nepartijskimi množicami, brez pomnoževanja teh zvez, brez utrjevanja teh zvez. Partija, ki se je zaprla sama vase, se izolirala od množic in izgubila ali celo samo oslabila zveze s svojim razredom, mora izgubiti zaupanje in podporo množic, mora torej neogibno propasti. Da bi živela polno življenje in se razvijala, mora Partija pom-noževati zveze z množicami in si pridobiti zaupanje milijonskih mno žic svojega razredav 8. septembra je izžel v moskovski Pravdi članek, ki ga je objavil CK VKP (b) iz katerega joosnema mo poslednji stavek: «Titova skupina predstavlja samo manjšino KPJ in se ne opira na zaupanje Partije, temveč na policijski državni aparat Jugoslavijev. V času ko je bil objavljen članek v moskovski Pravdi je pa že prre-teklo precej časa in predstavlja Titova skupina manjšino ne samo pred Partijo, nego tudi pred delavskim razredom, pred vsemi jugoslovanskimi narodi. Na nedavnem kongresu KP H>'-predstavlja Titova skupina le manjšino v Jugoslaviji? Ne nedavnem kongresu KP Hr-vatske je govorila tudi glava države, Tito. Prišel je s svojega potovanja po mestih in vaseh, po tovarnah in rudnikih. Prišel je in pričel pripovedovati, delegatom kongresa, kaj je videl in ugotovil. To pomeni, prvič, da pred svojim romanjem ni vedel, kuj se dogaja v državi, da torej nima tistih vezi z množicami, kot jih zahteva Lenin in to pomeni nadalje, da tudi delegati kongresa nimajo nobenih vezi z množicami, ker jim mora šele on povedati, kaj je vse videl in do živel. To pomeni, da je eglavas Partije in konkres «izvoljenih» skupina ljudi, ki ne vedo niti za najosnovnejše potrebe množic. Pa ne samo to, da so vsi ti ljudje pozabili na odnos, ki ga mora imeti komunist do množic, Tito jih celo «uči»: «Ni vse eno ali pride tovariš kot predstavnik krajevne ali okrajne oblasti v vas z avtomobilom, vozom ali peš, da tu samo nekaj zahteva ali odreja, da pogleda samo zviška naokrog. Ogledati si mora vsako stvar, pogledati v kmečko hišo. da vidi kako živi kmet». Ti ljudje torej organizirajo kongres fantomov, ker ne predstavljajo več nikogar. Ti vdelegatb) ne predstavljajo več osnovnih množic partijcev po celicah, ker če bi predstavljali partijce vaških celic, bi morali vedeti kako živi kmet». Pa ne samo to, Tito je šele na svojem potovanju ugotovil, da manjkajo na deželi in v mestih najosnovnejše potrebščine, vžigalice, plin, obleka in da je razdeljevanje hrane na živilske nakaznice tako pomanj. kljivo, da je postalo vpolitičen problemi). Celo še huje je. Tito govori: eLahko rečem tovariši, da sem prišel osebno do prepričanja, — da na deželi že prihaja do določene stopnje nezaupanja proti ljudskim oblastem. Ljudje me prepričujejo, da je to samo nezaupanje, do ljudskih oblasti, ki so spodaj. Tega ne verjamem, ker za napake, ki so pojavijo spodaj odgovarjamo mi zgoraj«. Tito prihaja torej k tej druščini udelegatov«, ki ne vedo kako živi kmet, kako trpi pomanjkanje delovno ljudstvo in jim mora celo povedati, da so se že pričela tla majati, da ljudje že več ne verjamejo, ((ljudski oblasti«, to pomeni Titovi oblasti. Pa ne samo Tito. tudi drugi so ostali brez vseh vezi z množicami in plavajo zato v temi. Na plenumu zveznega odbora Ljudske fronte je govoril, kot glavni referent, Blagaje Neškovič, ki je povedal, da mu je dal Tito nalogo, da prouči stanje te organizacije in da je začel «zbirati gradivo« med drugim tudi na ta način, da je razposlal uposebne ekipe« na teren. Kongresi po raznih republikah se pa vrše v najsijajnejšem blesku, s silno propagando, so sijajno in-scenirani, režija je izvrstna. V mestih se vrše ((prostovoljna« udarniška tekmovanja, tovarne, vasi, mesta, rudniki, vse pošilja pozdravne resolucije usvojim« kongresom. Na teh kongresih pa sede ljudje, ki ne vedo nič kaj se dogaja med množicami. Tudi uglava« države ni vedela ničesar in je morala na romanje. Iz romanja pa je prihitela na kongres KP Hrvatske in je prinesla začudenim delegatom strašno vest, da so se pričela tla majati pod nogami. Kaj pomenijo torej ta teater in te predstave, ki se vršijo pod naslovom Kongresov na vseh koncih države. Ravno tako kot pri nas v Trstu Babič, prireja Titova skupina svoje cirkuške predstave, da bi prevarila ljudstvo, da bi zakrila, da je osamljena, da nima več podpore in stikov s svojimi narodi in z demokratičnimi množicami sveta. To prevaro in laž izvajajo tem lažje, ker niso dovoljeni v Jugoslaviji nobeni drugi časopisi razen tistih, ki pišejo po željah Rankoviča. To so torej kongresi-prevare, ki naj vržejo pesek v oči lastnim narodom, da ne bi videli, da stoji izdajalska skupina voditeljev na lončenih nogah, ki se že majejo. Sedaj pa že več ni mogoče nadaljevati samo s takimi predstavami, zato je pričel Tito na zadnjem kongresu v Zagrebu, s priznanji in obljubami. Toda njegova priznanja in obljube so delo obupanca. Ni pa Tito edini, ki išče nove po. ti. Tudi Kardelj je začel s priznanji. Na kmetih pravi, imajo bogataši v rokah kruh, mast itd., vse kar manjka delovnim množicam, a ne samo to, ti bogataši se bore proti Ljudski oblasti in njenim pridobitvam ter poskušajo pritegniti na (Nadaljevanje na 4. str.) SINDIKALNE CVETKE GINA COiA 18. novembra je izšel v Primorskem Dnevniku članek Gina Gob-bo o odnosu sindikata do ljudske oblasti. Članek je prava slika najhujših zablod a tudi zlonamernosti, ki jih je zagrešila in še nadaljuje z njimi nacionalistična skupina. V; tem članku se vidi posebno jasno, da so nacionalistični razbijači odstopili od »vodilne vloge delavskega razreda«, da so celo javno pričeli pisati proti vsaki borbi delavskega razreda za svoje pravice. Gobbo piše dobesedno: aSindi. kalna enotnost je neobhodno potrebna tam, kjer je oblast ljudska, tam, kjer sindikati NIMAJO VEC FUNKCIJE POSTAVLJANJA ZAHTEV, pač pa lahko in tudi morajo potem, ko je politična oblast zagotovljena delavskemu razredu, dajati pobudo in voditi borbo za čim hitrejšo GOSPODARSKO IZGRADNJO Z MOBILIZACIJO V-SEH DELAVCEV ZA BOLJSO IN VEČJO PROIZVODNJO, za čim. bolj racionalno uporabo delovne sile, za dvig profesionalne zmožnosti«. In še pozneje piše: «V teh pogojih je vsaka frakcionaška težnja in kakršnakoli akcija, ki bi hotela odvrniti sindikalno organizacijo in s tem delavstvo od njenih nalog y okviru delovanja ljudske oblasti, enostavno zločinska, pa čeprav se skriva za videzom UVELJAVLJANJA PRAVIC,...«. Tako nam je Gobbo povedal jasno, da v zoni B delavci nimajo več pravice postavljati zahteve in zahtevati svoje pravice. Ker Gobbo ne bo mogel postaviti na laž svojih gospodarjev, na primer Kardelja, ki je rekel na drugem kongresu KPS, da imajo ((kulaki v rokah kruh, mast, meso in vse tisto kar manjka delovnim množicam v me-stih in tovarnah«, pomeni to, da se delavci ne smejo boriti in zahtevati svoje pravice, to je, da ne smejo v ljudski oblasti, od ljudskih odborov, zahtevati, da se odvzam; tern vaškim oderuhom tisto, kar je pravica delavcev, to je kruh, mast, meso in ostale tržne viške. Gobbo kaže tudi vso svojo moralno grbo obrambo interesov vaških oderuhov in kapitalističnih elementov v mestih. ko prepoveduje delavcem vsako borbo za njihove pravice, pr-H poveduje torej s tem razredno bor. bo delavskemu razredu in tudi rev^ nim in srednjim kmetom. S tem torej zavira in onemogoča delavce in delovne kmete v borbi proti kapitalistom in kulakom in podpira te kulake in kapitaliste, ker proti njim ne ve in noče povedati nič tako jasnega in konkretnega. Gobbo se torej, kot je jasno razvidno iz njegovih lastnih besed, bori proti delavskemu razredu v obrambo kulakov in kapitalistov. V kolikor so vpletene v njegov članek razne fraze proti špekulantom, so te sila meglene in nekon-kretne in so le zato napisane, da bi zakrile pravo bistvo njegove pisarije. Gobbo hoče naprtiti tudi sindi-(Nadaljevanje na 4. str.) ! 2 M. ILJIN iSl el ,f Sodniki in. advokati so preoblo-,i Ženi z delom. Vsak dan se vlagajo j ha sodiščih nove tožbe in pritožil be. Cele tedne razpravljajo naj. boljši pravniki dežele o skrajno teli Žavnih vprašanjih: ((Komu pripada .g oblak, ki se nahaja nad zasebnim ti žemlji.ščem?« »Ali ima Splošna vre-1 hnenska družba pravico, izvati dež g, ha zemljišču, ki ji ne pripada, brez dovoljenja zakonitega lastnika?«, »Alj je treba plačali tudi jesenski ! dež?« Medtem pa rastejo cene dežja, j megle, snega, pa tudi cene lepega ; Vremena. Prebivalci morajo zdaj g Plačati za nekaj, za kar prej nik-■ dar niso plačevali, plačati morajo li še za tisto malo, kar so prej dobili Vali zastonj. 1 Toda ne rastejo samo cene vre-* menu, ampak tudi cene vsemu dru-J gemu. K stroškom proizvodnje za H Vsako blago je treba priračunati g zdaj še izdatke za vreme. Meso se : draži, ker je seno dražje; seno se 1 3e podražilo, ker je dež dražji. Prav i zato se draži tudi vse ostalo: žito, g krompir, galoše, vožnja po železni-ji ci, vstopnice za gledališče, zdrav-j 'ienje v sanatoriju in cigarete. I Priroda dežele je zašla v popoln Nekaj o dežju in politiki v nered: zdaj dežuje in je megleno po celo tedne, zdaj ni konca vročini in suši. Reke prestopajo bregove, ladje se potapljajo polja propadajo zaradi povodnji, tisoči ljudi obolevajo za nahodom, gripo in pljučnico. Prebivalstvo je nejevoljno. Pred parlamentom demonstrira ljudstvo. Na transparentih so napisi: «Dol s 'Splošno vremensko družbo’!«, »Zahtevamo brezplačno vreme!« Vremenske postaje straži orožni-štvo in vojaštvo. Zdaj pride tu, zdaj tam do streljanja. Policija razganja demonstrante. Kmalu se položaj še bolj zaostri. Skrivnost, kako se dela vreme, u-kradejo. Dobijo jo v roke druge mogočne tvrdke: »Grom in blisk d. d.», komanditna družba »Oblaki na kredit«, »Trust štirih elementov« in »Nebesni sindikat«. Delniška družba skuša izzvati dež, komanditna družba pa ga hoče preprečiti; trust proizvaja meglo, sindikat pa jo uničuje. Kmalu nastopijo tudi v drugih deželah »proizvajalci vremena« in vedno več jih je. In že se ne borijo med seboj več samo posamezni tru-sti, ampak cele dežele. Na dan izi- de po dvanajst posebnih izdaj. Prodajalci časnikov se raztečejo po vsem mestu in raznašajo vznemirljive novice: — Italijanski trusti so izmaknili francoskim lepo vreme! — Nemčija je prestregla množine vlažnega zraka, ki so se pomikale od Azorskih otokov proti Evropi! — Konflikt v Južni Ameriki zaradi megle! Vzrokov za vojno je na izbiro: Afrika je oškodovala Azijo, Japonska je poslabšala ameriško podnebje. Vojna se .vname na številnih frontah hkrati. Najhujše po še pride. »Proizvajalci vremena« so spravili prirodne sile iz ravnotežja. Tu so reke narasle od umetnega deževja, prestopile bregove in odplavile tri mesta in sedem vasi. Tam je suša, kakršne še ni bilo, popalila žetev pšenice na velikanskem prostranstvu. Strahotni viharji so o-pustošili deželo v času ko jih ni nihče pričakoval. Cela mesta je pokopal sneg pod seboj tako, da molijo iz njega le vršički cerkvenih stolpov. Vsi letni časi sp se zmešali. Nič ni več mogoče videti vnaprej. Ljudje jemljejo s seboj na pot kožuh in kopalno obleko, dežnik in smuči. Meteorologi so zgubili sposobnost, napovedovati vreme. Vreme, ki so ga bili malo prej ukrotili, je zdivjalo: ni hotelo ubogati toliko gospodarjev hkrati. Tako so nekali vremenski trusti obvladovati vreme. —«C»— Celo v tako natančni in resni knjigi, kakor je učbenik matematike. naletimo tu in tam na nesmisle. Knjiga dokazuje nekaj nalašč tako da je zaključek nesmiseln, absurden. Temu načinu dokazovanja tudi pravimo: »privesti stvar do absurda«. Z zgodbo, ki sem jo pravkar pri-novedoval, sem tudi privedel stvar do absurda. Prišlo je do nesmisla zato. ker sem sprejel vanjo tudi nemogoče stvari. Nemogoče si je zamisliti, da bi kaka »Splošna vremenska družba« urejala vreme. Kajti vreme v neki deželi je sila, ki je ne more urejati noben trust; Za rešitev take naloge je potrebno delo vse dežele. A tudi če bila »Splošna vremenska družba« kos tej nalogi, ji ne bi dovolili noDenega Kora.ta. Spomnimo se le na inženirja Highta in Davisa! Komai sta začela s svojimi skromnimi poskusi, sta že bila prisiljena prenehati, ker so jima lastniki sosednih iplantaž zapretili s sodiščem. »Vremenska družba« bi morala pred začetkom dela skleniti pogod. be z vsemi interesenti: velepo- sestniki, živinorejci, sadjarji, vrtnarji. ribarskimi podjetji, tovarnarji, trgovci, bankirji, lastniki železnic, ladji, zračnih linij, elektrarn, rudnikov itd. To pa ne bi bilo mogoče. Kaiti koristi teh interesentov si naspro. tujejo. Limona na primer zahteva, da ie v določenem letnem času ma. lo dežja, solata in špinača pa potrebujeta tedaj obilo dežja. Kako naj razsodimo ta spor med limono in špinačo? Katera ima prav? Naloge ni mogoče rešiti. In vsak dan bo takih nalog na tisoče. Te neštete naloge lahko rešimo samo v primeru, da pozabimo na koristi lastnikov plantaž in mislimo na koristi dežele Tedaj pa se lahko stvar matematično preračuna-___________— (Nadaljevanje sledi) Siclopna resolucija Scongrresa Zveze E.S. S-T.O. IVAN CANKAR GLASNIK LJUDSTVA Kuugres Zveze euotnih sindikatov STO je poslušal glavna poročila referentov in jih odobri. Pazljivo so bile zaslišane intervencije in pripombe raznih delegatov in POVDAHJA da je zaostrevanje razredne borbe na mednarodnem področju posledica nasprotij kapitalističnega sistema, ki ni sposoben, da reši probleme javnega življena, ne da bi se zatekel k nasilju in razrednemu zatiranju; ofenziva kapitalizma se kaže jasno v ogorčenem napadu, ki ga vodi z vsemi svojimi silami, proti življenjskim po. gojem delavskega razreda. Ta napad vodijo kapitalisti na političnem, gospodarskem, socialnem in vojaškem polju pod vodstvom ameriških mouo-polov, ki so prednja straža imperia. lizina. Kongres VIDI v Marsbatovem načrtu konkretni izraz tega napada, ki ima kot posledico gospodarsko in politično suženjstvo držav zahodne Evrope, ki so ga sprejele in s tem zakasnile gospodarsko krizo v Združenih državah Amerike in naložile vso breme žrtev na delovne razrede ter poskušajo obenem ločiti zahodno Evropo od vzhodne in spremeniti prvo v bazo za vojaško in. tervencijo. Kongrci UGOTALJA a) da vodi ta politika do znižanja življenjske ravni delavcev, ker ima kot posledico uničenje industrije in vsega proizvodnega aparata, kar prinaša kot posledico brezposelnost delovnih slojev, ki se jih poskuša raz. deliti s širjenjem narodnih, verskih, političnih in rasnih predsodkov in mržnje, da bi se nahujskalo ene proti drugim, da bi se jih tako lažje podjarmilo; ta politika vodi nadalje k cilju, da se oropa ljudstvo sindikalnih organizacij z ustvarjanjem diktatorskih režimov, da se oropa narode nacionalne neodvisnosti in da se pripravi teren za novo uničevalno vojno; b) svetovni imperializem daje čutiti preko ZVU svoje bistvo zasužnjevalca v našem krajevnem merilu bolj kot drugje, s tem da izvaja svoje ukrepe proti tržaškim delavcem in zapira nji. hove predstavnike; s tem da se vme-šuje naravnost v sindikalne organizacije ter da ukrepa proti njim; s tem da je soglašal s povišanjem cen, kar je pomenilo razvrednotenje mezd; s tem da je dekretiral izvedbo in pristanek na Marshallov načrt, s čemer hoče še poglobiti krizo industrijske in poljedelske proizvodnje na našem ozemlju, kar bi imelo kot posledico porast brezposelnosti; s tem da diktatorsko postavlja na mesta javne uprave razne zastopnike, ne da bi upošteval ljudsko voljo. Kongres IZKAZA odločno voljo, da se bo uprl tem načrtom, boreč se za pravico do življenja, za demokratične ustanove, za go. spodarstvo, za narodno neodvisnost in za kulturno dediščino in tradicije vseh delavcev. Kongres ZATRJUJE da se bodo delavci, da bj preprečili izvedbo načrtov tistih, ki jih hočejo zasužnjiti, borili z vsemi silami za ojačanje vezi, ki združujejo delavski razred vsega sveta v svojih internaclo. naiističnih ciljih in ki dobivajo svoj izraz v Svetovni zvezi sindikatov, ki predstavlja mogočno in bratsko vez razrednih organizacij, ki delajo na skupnem polju borbe za ohranitev mednarodnih organizacij, ki so zrasle iz antifašistične borbe v prvi vrsti OZN in za prihod novega obdobja mirnega sožitja med narodi. Kongres POOBLAŠČA vodilne organe Organizacije, da naj stedeče programske glavne točke, ki so izraz volje vseh delavcev, vežejo organizacijo za čimprejšnjo izvršitev 1. obramba mezd in plač, ter njihova prilagoditev življenjskim stroškom. 2. kontrola nad gibanjem cen, 3. izboljšanje v normativnem postop. ku; počitnice, odpravnina in odškodnina pri odpustu, bolezenski dopusti, itd., 4. izboljšanje socialnega skrbstva, pokojnine, skrbstva in pomoči delav cem in njihovim družinam, itd., 5: izpopolnitev mezd in šole za po novno strokovno usposabljanje. 6. ukrepi proti brezposelnosti In za ponovno zaposlitev brezposelnih in po moč brezposelnim, 7. pravice delovnih žena; izenačenje mezd in doklad z moškimi; ureditev kvalifikacije; obramba materinstva. 8. zahteve kmečkih delavcev: socialno skrbstvo, mezde, delovni čas, itd., 9. obramba pravic mladib delavcev in izpopolnitev zakona glede vajencev, 10. urad za namestitve, naj pride pod upravo sindikata, 11. obramba svobode in demokra. tičnih pravic delavskega razreda ■ZAKLJUČKI Spoznavamo razne pomanjkljivosti, ki so bile naznačene v odkritih samokritikah v pogledu vodilnega organa v preteklem času in ki so vsebovane, v poročilu o preteklem delu; spoznavamo da so bile omenjene neskladnosti posledica nedemokratskega in proti-sindikalnega dela, ki so ga uvajali nekateri voditelji kot eksponenti nacionalističnih struj, ki so za gotovo dobo labko privedle do globokih zablod in odklon od razredne sindikalne linije. (Nadaljevanje s J. str.; katom krivdo, da se borijo proti ljudski oblasti. Mi mu moramo odgovoriti, da se zdrave sile delavskega razreda ne bodo borile nikoli proti ljudski oblasti nego le proti tistim, ki so se s silo OZNE polastili ljudske oblasti. Ne proti ljudski oblasti, proti UD Bovcem in hlapcem izdajalskih voditeljev Jugoslavije, ki stoje na obrambi pozicij kulakov in kapitalistov proti delavskemu razredu, proti tem ljudem v ljudski oblasti se bore sindikati. V tej borbi morajo biti sindikati osnovne važnosti, ker nas uči Lenin, da so sindikati «šola komunizma«. Sindikati so masovna organizacija delavskega razreda, oni so prva opora Partije, preko katere se izvaja vodilna vloga delavskega razreda v novi ljudski državi. To je pa tudi osnovna točka na kateri se razkrije napredni ali reakcionarni značaj politične stranke ali pa tudi člankarja. In tako vidimo, da v zoni B de-jenjsko niso udeleženi v ljudskih odborih delavci nego ljudje, ki so se oddaljili od delavcev in so postali nekaj višjega »aktivisti«, ki imajo torej vse mogoče predpravice, razni kulaki, uradniki itd. Proti tej druščini so sindikati že začeli razredno borbo, kot razredna organizacija delavcev, razredno borbo za njihovo uničenje in za to, da S tem da ponovno potrjujemo ukrep o izključitvi, ki ga je že predhodno podvzcl Centralni odbor napram tem razbijačem, ki so s tem bili postavile-1 ni v stanje da ne morejo več škodovati delavcem, se kongres OBRAČA z bratskim pozivom na vse delavec STO za uresničenje programskih točk, ki so zgoraj navedene, za uresničenje | borbene enotnosti, ki jo potrebuje tr. j žaško delavstvo in ki mora nastati z : združitvijo vseh poštenih demokratov delovnega ljudstva našega ozemlja, nad vsemi rasnimi, narodnimi in ver- \ skimi predsodki, da se bo delavski j razred labko uspešno uprl razredne-mu izkoriščanju s strani imperialistov i in krajevnih izkoriščevalcev. Zato se I borimo za ohranitev miru in za raz,, voj in obrambo demokratičnih in sin. dihalnih svoboščin na osnovi popolne demokratizacije organizacije, kar J« naznačeno v zveznem statutu. Kongres Zveze enotnih sindikatov STO ugotavlja težko stanje življenjskih pogojev delavcev, ki izhajajo iz ofenzive proti delavskemu razredu m iz njegove sindikalne razcepljenosti ter predlaga delavcem, članom Detavsk« Zbornice, združitev sil obeh organi zacij. Ta združitev in enotnost bo uspela in bo podprla sindikalno borbo na terenu, da bo poražena sovraž. nikova ofenziva lu da se bodo zagotovili delavcem boljši življenjski pogoji, boljši normativni postopek m popolne sindakalne svoboščine. Kongres poziva vse delavec, da po. stanejo neutrudni propagandisti te e-notnosti v podjetjih, v družinah in med vsemi delovnimi meščani. oodo ljudski odbori postali zopet organ delavcev in revnih ter srednjih kmetov. Tito v manjšini v K P Jugoslavije (Nadaljevanje s 3. str.) svojo stran in so ponekod že uspeli, srednje in male kmete. Kaj pomenijo, te besede si lahko predstavljamo, če vemo, da je v Jugoslaviji 80% vsega prebivalstva, kmetov. Ves prestrašen poziva gospod Kardelj na borbo proti kulakom in se kar naenkrat zavzema za revne kmete. Vendar pa vztraja v blatenju ZSSR in držav ljudske demokracije in še nadalje zapostavlja delavski razred ter zanikuje njegovo vodilno vlogo v novi Jugoslaviji. Tako vidimo ne samo, da je narod po besedah samega Tita zapustil svoje «voditelje», nego da so se tudi ti voditelji tega zavedli, da jih je popadel strah in da sedaj tavajo kot slepci v temi vsak po svoje, da bi ubežali propadu. Ne samo, da so jugoslovanski narodi pričeli vstajati, celo v samem vodstvu se je pričel razkroj. Mnogo opevana ((monolitnost« se drobi na samem vrhu in z njo so šteti dnevi režimu izdajstva in terorja. D. I. SINDIKALNE CVETKE nekaterih “filozofov,, Preteklo je trideset let, okdar je zatisnil oči naš največji pisatelj Ivan Cankar. Doba vstajajočega proletariata na Slovenskem nam je dala v Cankarju, proletarcu po rodu in prepričanju, e-nega največjih genijev, kar jih je rodila slovenska zemlja. Po trideselih letih se njegov pomen tako v kulturi kot v politiki ni zmanjšal, nasprotno, vedno bolj razumljive in aktualne postajajo njegove besede. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki pri Ljubljani v revni družini krojača, ki mu je lokalni kapitalist uničil eksistenco. V bedi je dokončal ljubljansko realko ter se leta 1896 vpisal na dunajsko tehniko. Po materini smrti se je zopet vrnil na Dunaj, a ni več nadaljeval študijev, temveč se je popolnoma posvetil literaturi. V enajstih letih bivanja na Dunaju je napisal večino svojih knjig. Leta 1909 se je vrnil v domovino, kjer je nadaljeval s pisanjem, obenem pa je aktivno sodeloval v socialistični stranki kot govornik in člankar. Zaradi svojih revolucionarnih govorov je moral dvakrat v avstrijski zapor in končno še k vojakom. V jeseni leta 1918. je pri nesrečnem padcu zadobil težko rano na glavi in je na posledicah umrl v ljubljanski bolnišnici 11. decembra 1918. Ivan Cankar nam je zapustil ogromno literarno dediščino, saj obsegajo njegova zbrana dela 20 zvezkov s preko 6000 stranmi. Tako po obliki kot še bolj po vsebini so njegovi spisi veren odraz nove dobe - dobe borbe proletariata in prebujajočega se delovnega ljudstva proti oblasti in izkoriščanju s strani buržoazije. Pogumno nastopa proti oblastnikom in denarnim mogotcem, ki izkoriščajo malega člol veka, delavca in revnega kmeta. V Kantorju - kralju na Betajnovi je u-podobil takega vaškega mogotca, ki se je z goljufijo in umori prikopal do bogastva in oblasti, a zato je deležen prekletstva svojih žrtev in lastne dru. žine. Hlapec Jernej je simbol proletarca, ki ga gospodar po štiridesetletnem delu onemoglega vrže na cesto, Zato išče pravice pri svetni in cerkveni gosposki, ki pa se sklicuje na pisane postave ter mu svetuje, naj prosi gospodarja milosti. Toda hlapec Jernej ve, da pravica mora biti, in si jo vzame sam z revolucijo, ki jo pisatelj simbolično prikaže v požigu gospo* : darjeve hiše. Tudi v svojih govorih, ki jih je imel slovenskemu proletariatu, je jasno in pogumno izpovedal svojo vero v boljšo bodočnost delovnega ljudstva ter vodilno vlogo proletariata. V govorih tažaškim delavcem, na katere ga Je vezala posebna ljubezen, je pokazat pot odločne borbe za socialno in politično svobodo: »Edina pot je boj Ijud-Btva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj! Boj za popolno socialno in politično osvobojenje - zakaj brez socialne in politične svobode je nemo. goča kulturna svoboda«. (Trst, leta 1907). Ivan Cankar je bil najboljši patriot . vsa njegova dela preveva topla ljubezen do rodne grude in slovenskega naroda . a to ga ni nikdar speljalo na pot nacionalizma, katerega je ponovno obsodil. V svojem zadnjem govoru v Trstu leta 1918 je izpovedal: »Jaz verujem v to družino svobodnih narodov... Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo...« Kralj Matjaž mu ni le odrešitelj Slovencev, temveč vseh narodov sveta( vseh zatiranih in izkoriščanih. Pomen tega našega duševnega velikana so znali ceniti tudi drugi naro- tifai m ibhi delavci in kmetje! Čitajte, širite DeiauskoHHo enotnost di. Mnogo njegovih del je prevedenih v tuje, zlasti slovanske jezike. Njegov »Hlapec Jernej« je bil preveden v 17 jezikov. In ni čudno, saj govori jezik izkoriščanega delovnega ljudstva, ki je jezik vseh narodov, ki ječe pod socialnim in političnim jarmom kapitalizma. So mu ostale zveste (Nadaljevanje s 1. str.) bo združila vse svobodoljubne narode in napredne sile sveta v borbi za narodno in socialno osvoboditev. Doživel je. čeprav v ječi, uresničenje svojih napovedi, ko so se na poziv Stalina dvignili k uporu proti fašizmu jugoslovanski in drugi zasužnjeni narodi. Kot je bilo njegovo življenje vzor neutrudnega dela in pogumne borbe, tako je šel neustrašen tudi v smrt. Z zaprto pestjo je sprejel smrtno obsodbo in na poti na opensko strelišče je v onem jasnem jutru 15. decembra 1941 poslednjič privrela iz njegovih prsi himna bratstva med narodi — internacionalna. Pino, tržaško delovno ljudstvo ti je ostalo zvesto! Odgovorni urednik ADO SLAVEC Dovoljenje A I S Tiska Trž. tisk. zavod M GORKI DEVETI=JANUAR Oči so se nemirno lesketale, toda ljudje so gledali drug drugega, Množica je bila podobna temnemu valu oceana, ki ga je vzburkal prvi sunek viharja; počasi se je pomikala dalje, sivi obrazi ljudi so bili podobni motno vzpenienim grebenom valov. kakor da ne verujejo svoji odločitvi m se čudijo samim sebi. Besede so krožile nad množico kakor drobne, sive ptice. Govorili so tiho, resno, kakor bi se opravičevali drug pred drugim. „ Ne moremo več prenašati trpljenja, zato smo sem prišli.: . Brez vzroka se ljudstvo ne zgane... - - »On« bo gotovo to razumel?... Največ so govorili o «njem», zatajevali drug drugemu, da je aom) dober, usmiljen in bo vse razumel... Toda v besedah, s katerimi šo slikali njegovo podobo, ni bilo barv. Čutiti je bilo, da že zdavnaj — in morda nikoli —• niso resno mislili o «njem», niso si ga predstavljali živega, kot resnično osebo, niso vedeli, kaj je prav za prav, in čelo tega niso dobro razumeli, čemu je con)) in kaj lahko stori. To-i,T'«on» je bil danes potreben in i vsi so si prizadevali, da bi ga doumeli; ker niso poznali pravega, kakršen je bil v resničnosti, so si nehote ustvarjali v domišljiji nekaj ogromnega. Velike so bile njihove nade, zato so potrebovali tudi nekaj velikega v svojo oporo. Včasih se je razlegel iz množice predrzen glas. — Tovariši! Ne varajte sami sebe... Toda samoprevara je bila nujna in listi glas je prevpilo bojazijvo in razdraženo vzklikanje: — Odkrito se hočemo pogovoriti... — Prijatelj, molči!... '■— K njemu grem — oče Gapon... — On ve... Množica se je neodločno trla v prehodu skozi ulico in se drobila v majhne skupine; bučala je, se prepirala in govorila, butala ob hišne zidove in znova zalila sredino ulice kakor temna, tekoča gmota. V njej si čutil blodno kipenje domov, napeto pričakovanje nečesa, kar bi jim razsvetlilo pol in jih vodilo k smotru, kar bi jih navdalo z vero v uspeh in bi to vera zvezala, strnila vse dele v eno samo močno, skladno telo. Skušali so prikriti nevero, a niso mogli, zaznavna je bila neka nemirna zbeganost in neka posebna ostra občutljivost za zvok. Hodili so previdno, prisluškovali, gledali naprej in vztrajno iskali nekaj z očmi. Glasovi istih, ki so verovali v svojO' notranjo moč, ne pa v moč zunaj sebe — ti glasovi so vzbujali v množici strah in razdraženost, ki sta bila preostra za bitje, prepričano o svoji pravici, tekmovati v odkritem licu s tisto silo, ki jo je želelo videti. Množica se je prelivala iz Ulice v ulico in naglo naraščala; ta zunanja rast je vzbujala občutek notranje rasti, zavest, da ima Ijud-stvo-suženj pravico prositi oblast, naj se zmeni za njegovo stisko. — Tudi mi smo ljudje, tako, kakršni smo... — »On« nos bo vendar razumel, — mi prosimo... — Mora nas razumeti!... Saj nismo uporniki... — Z e zopet oče Gapon... — Tovariši! Svobode ne prosil... •— Ah, Gospod!... — Počakaj, bral!... — Proč z njim, s hudičem!.;. ns Oče Gapon ve bolje, kako,a visok ciovck v črnem ptascu rdečo zaplato na hrbtu je stopil r ogelni kamen, snel kapo s plešast glave in začel govoriti glasno, nat dušeno, z ognjem v očeh in drhtečim glasom. Govoril je «njem», o carju. Toda v besedah in v tonu je bil nekaj izumetničenega, ni bilo Ust čustvenosti, ki prshaja na druge i ustvarja čudeže. Bilo je, kakor d se sili, kakor do skuša zbuditi in priklicati v spomin podobo, ki : že zdavnaj brezoblična, n divi j' njska in od časa zabrisana. Vedni vse življenje je bila oddaljena c človeka, zdaj pa jo je nujno p< treboval — človek je hotel položi vanjo svoje upe. - so..stoPniema oživljali mrl ča. Množica je pazljivo poslušal ~ govornik je bil glasnik njeneg hotenja, to je čutila. In čeprav s pravljična predstva o moči očitn ni skladala z enjegovon podobo, s vsi vedeli, da taka moč je, da m< biti. Govornik jo je stisnil bitje, ki je bilo vsem znano po sl kah v koledarjih, povezal jo je podobo, ki so jo poznali iz pripc vedk — v teh pripovedkah pa j Podofjp človešftg, Glasne. ra> ločne govornikove besede so razločno orisale mogočno, dobro, pravično bitje, ki se očetovsko zanima za stisko ljudstva. Vera je prihajala, je objemala ljudi, jih navduševala in preglas?-la šepetanje dvomov... Ljudje so se naglo udajali davno pričakovanemu razpoloženju, stiskali drug drugega v ogromno kepo enodušnih teles. Trdna gmota, bližina ramen in U--dij je ogrevala srca s toplim prepričanjem in upanjem na uspeh. — Ne maramo rdečih praporovt — je vpil plešasti govornik. Mahajoč s kapo je stopil množici na čelo in njegova gola lobanja se medlo lesketala in migotala preči očmi ljudi ter potegnila nase njihovo pazljivost, — K očetu gremo!..; — Ne bo dovolil, da se nam zgodi krivica!... — Rdeča barva je barva naič krvi, tovariši! — je uporno donel nad množico osamljen, zveneč glas. — Ni moči, ki bi mogla osvoboditi ljudstvo, mzen moči Ijudsto0 samega. rr Ne tako!... .(Dalje prihodnjič-)