Pet mesecev stiške prodajalne Meta Potočnik Turistični nagelj mora ohraniti blesk Od otvoritve prodajalne izdelkov Mercatorjevih organizacij v sti-škem Cisterijanskem samostanu je minilo pet mesecev. Odbor, ki spremlja obseg prodaje izdelkov oziroma poslovanje, je ugotovil: dobra naložba - dobra prodaja. Odbor, ki spremlja poslovanje prodajalne v stiškem samostanu je pregledal petmesečne rezultate, dosežene v času od 13. maja do 31. oktobra letos. V Mercator-Pekarni Grosuplje so izdelali obračun. Rezultati kažejo, da je bil ključ za določitev deležev sredstev sovlagateljev za ureditev prodajalne kar primerno izbran, le delež pri prodaji vin je manjši od načrtovanega, vendar se je ta začel zniževati šele po podražitvi vin, pred tem pa je znašal skoraj 6 odstotkov. Stiške moke se dobro prodajajo, čeprav je njihova embalaža draga, morda pa ravno zato. Izdelki suhe robe gredo v promet nad pričakovanjem. Zanimiv podatek o prodaji suhomesnatih izdelkov, ki jih izdelajo v KŽK-jevem obratu v Stični, je povedal predstavnik KŽK-ja Hainricher: kar dva odstotka vseh suhomesnatih izdelkov iz stiškega obrata se proda v samostanski prodajalni. To je več kot v katerikoli drugi trgovini. Izdelek, ki kupce najbolj privlači pa je stiški sir. V prodajalni prodajo vso količino stiškega sira, ki pa ga ni dovolj niti za to prodajalno. Obiskovalci prodajalne oziroma kupci, so nad ureditvijo in specializirano ponudbo navdušeni. Prodajalno je obiskal tudi ameriški veleposlanik v Italiji in odšel s polno vrečko naših izdelkov. Kupil jih je sam. Člani koordinacijskega odbora smo se dogovorili za nadaljne oblike delovanja, ki naj bi pospešile oziroma povečale prodajo. Že to zimsko sezono bomo za obiske samostanske prodajalne skušali pridobiti bližnje zdraviliške organizacije. Gostje iz zdravilišča Dobrna, so že redni obiskovalci samostana in prodajalne. Gostom obisk pomeni prijetno in zanimivo spremembo v nekajdnevnem bivanju pri nas. S pomočjo Centra za pospeševanje turizma pri Gospodarski zbornici Slovenije, bomo skušali pridobiti tudi druge. Za naslednjo letno sezono bomo preko istega centra organizirali akcijo za enodnevne izlete. V te izlete bi vključili še obisk v eni od naših vinskih kleti s pokušino vih. V Krškem lahko ponudimo kosilo "Pri treh lučkah”. Za obisk prodajalne so veliko storili v občini Grosuplje. Poslovni gostje v grosupeljskih delovnih organizacijah so pogosti obiskovalci samostana in prodajalne. Tudi pokušine naših izdelkov niso redke. Pohvaliti moramo tudi Mercator-KŽK Gorenjske, saj je že več skupin sindikalnih izletnikov obiskalo samostan in prodajalno. V naslednji sezoni moramo urediti še napisne table pred samostanom in pred prodajalno. Upamo, da bodo v stiški sirarni razširili izbor stiških sirov, saj so bili vzorci sirov z rdečo mažo več kot dobro ocenjeni, tako pri domačih kot tujih gostih. V prihodnji sezoni bomo poskušali organizirati lastno proizvodnjo keramičnih spominkov z zaščitnim znakom stiške prodajalne. Turistični nagelj ne bi smel z leti zbledeti. Pregled v stiški prodajalni prodanih izdelkov Sicer natančen pregled nabavljenih in prodanih izdelkov (po vrstah in proizvajalcih) smo morali nekoliko skrčiti. Kljub temu pa menimo, da so tudi nekoliko skrčeni podatki dovolj ilustrativen dokaz o uspešnosti poslovanja stiške trgovinice. Vina iz krške kleti nabavljeno 1428 buteljk, prodanih 1118 nabavljeno 60 darilnih kartonov, prodanih 54. Vina iz metliške kleti : nabavljeno 804 buteljke, prodano 597 nabavljeno 40 darilnih kartonov, prodanih 38. Siri iz stiške sirarne: nabavljeno 3381 kilogramov, prodano 3381 kilogramov Mesni izdelki Mesoizdelkov nabavljeno 1931 kilogramov, prodano 1928 kilogramov loški čebriček in zasa —basa nabavljeno 439 komadov, prodano 409 komadov Moke Pekarne Grosuplje : bela stiška moka (2 kg) nabavljeno 433 vrečk, prodanih 410 bela stiška moka (5 kg) nabavljeno 225 vrečk , prodanih 215 Glasilo je namenjeno na naslov: Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXV Ljubljana, november 1988 št.: 11 ajdova moka (2 kg) nabavljeno 646 vrečk, prodanih 646 bela moka (1 kg) nabavljeno 1991 vrečk, prodano 1905 vrečk ajdova moka nabavljeno 1864 vrečk, prodano 1784 vrečk slane preste pakirane - 3 komadi nabavljeno 646, prodano 646 In nabavljeno ter prodano 1938 posameznih prest. Suha roba ribniške zadruge : nabavljeno 2746 komadov, prodanih 2234. Ne prezrite! Najboljše samopostrežne trgovine Zavidljivo število skupnosti - 40 let M-KZ Cerknica Prave pravne temelje bomo šele dobili - kaj je franchi-sing? Dežela, kjer se cedi mleko - iz sozdove-ga informacijskega sistema Ribniška dolina po letu 1995 brez kmetov? Se med seboj poslovno poznamo? 36. gostinsko turistični zbor Slovenije 10,11 Samopostrežne trgovine po najvišjem prometu na zaposlenega v devetih mesecih 1987/1988 Kancijan Hvastija v 000 din Zap. SAMOPOSTREŽNE št. TRGOVINE PRODAJNI KUMULATIVNI PROMET ZAPOSLENI PROMET NA ZAPOSLENEGA PROSTOR m2 1987 1988 Indeks 1987 1988 Indeks .1987 1988 Indel 1. Riharjeva (Dolomiti) 238 1,169.367 3,196.709 273 . 14 14 100 33-527 228.336 681 2. Bonifacija (Dolomiti) 290 838.995 2,335.271 278 13 ■ 11 85 . 64.538 212.297 329 3. Domžale (Grmada) 218 1,111.961 2,930.107 264 14 14 - 100 79.426 209.293 264 4. Proletarska 4 (Golovec) 245 928.519 2,511.263 270 12 12 100 77-376 209.272 270 5. Javorjev drevored (Savica) 370 964.729 2,392.509 247 14 12 86 68.909 199-376 289 6. Črnuče (Grmada) 250 551.500 1,548.210 281 9 8 89 61.278 193-526 316 7. Logatec (Dolomiti) 120 542.837 1,525.446 281 9 8 89 60.315 190.681 316 8. Oprema Rovte (Savica) 95 319.145 949.438 297 6 5 83 53.191 189.887 357 9. Rakovnik (Dolomiti) 349 866.240 2,415.166 279 13 13 100 66.634 185.782 279 10. Jeranova (Dolomiti) 154 773-758 2,033.181 263 11 11 100 70.342 184.835 263 11. Vnanje Gorice (Dolomiti) 199 480.888 1,291.637 269 7 7 100 68.698. -184.519 269 12. Vrhnika (Dolomiti) 233 770.893 1,980.324 257 12 11 92 64.241 180.029 280 13. Fužine (Golovec) 335 1,175.605 3,056.480 260 18 17 94 65.311 179.793 275 14. Sojarjeva 64 (Grmada) 200 708.770 1,790.440 253 11 10 91 64.433 179.044 278 15. Rratovševa ploščad (Grmada) 210 684.060 1,786.729 261 11 10- 91 62.187 178.673 287 16. Viška 29 (Dolomiti) 62 268.753 713.483 265 5 4 80 53.751 178.371 332 17. Tržaška 37/b.. (Dolomiti) 257 781.007 2,310.240 296 11 13 118 71.001. 177.711 250 18. Pod Naklom (Dolomiti) 289 810.579 2,297.800 283 14 13 93 57.898 176.754 305 19. Grosuplje (Dolomiti) 240 . 878.459 2,470.974 281 13 14 108 67.574 176.498 261 20. Vevče (Golovec) 200 671.525 1,754.451 261 11 10 91 61.048 175.445 287 21. Market Beli križ (Preskrba N.) 169 484.799 1,929.757 398 14 11 79 • 34.628 175.432 507 22. Piran (Preskrba N.) 194 394.837 1,050.730 266 8 6 75 49.355 175.122 355 23. Tabor (Dolomiti) . 158 349.341 1,043.288 299 6 6 100 58.224 173.881' 299 24. Preskrba (Dolomiti) 321 250.931 2,596.692 273 15 15 100 63-395 173.112 273 25. Povšetova (Golovec) '64 338.648 1,035.671 306 5 6 120 67.730 172.612 255 26. Jagodje (Preskrba N.) 643 769.654 2,411.546 313 17 14 82 45.274 172.253 380 27. Podgorica (Grmada) 160 425.135 1,203.049 283 6 7 117 70.856 171.864 243 28. Trzin Mlake (Grmada) 293 546.368 1.535.644 281 8 9 113 68.296 170.627 250 29. Šmartno (Golovec) 109 389.384 1,021.602 262 6 6 100 64.897 170.267 262 30. Majke Jugovičev 11 (Grmada) 400 897.996 2,378.354 265 15 14 93 59.866 169.882 . 284 31. Slape (Golovec) 284 •865.657 2,206.080 255 14 13 93 61.833 169.698 274 32. Ul.bratov Babnik (Grmada) 288 676.623 1,687.189 249 11 10 91 61.511 168.718 274 33- Dolsko (Golovec) 87. ' 324.171 1,009.552 311 6 6 ■ 100 54.028 168.258 311 34. Portorož 5 (Preskrba N.) 110 256.915 840.667 ' 327 5 5 100 51.383 168.133 327 35. Gregorčičeva 13 (Golovec) 188 442.644 1,175.573 - 266 7' 7 .100 63-235 . 167.939 266 36. Titova 35/9 (Grmada) 250 907.706 2,517.938 277 13 15 115 69.824 167.863 240 37- Zalog (Golovec) 210 804.412 2,179.976 271 12 13 108 67.034 167.690 250 38. Bistrica 17 (Preskrba T.) 392 656.649 2,682.161 408 16 16 100 41.041 167.635 408 39. Drenov grič (Dolomiti) 69 177.093 • 501.930 283 3 .3 100 59,031 167.310 283 40. Horjul (Dolomiti) 170 304.512 1,003.300 329 5 6 120 60.902 167.216 275 41. Sodražica (Jelka) 120 319.395 833-671 261 5 . 5 100 63.879 166.734 261 42. Hrušica (Golovec) 168 331-053 998,071 301 6 6 100 55.175 166.345 301 43. Brdo (Dolomiti) 158 412.659 1,156.098 280 7 7 100 58.951 165.156 280 44. Oskrba (Savica) 95 282.322 • 984.669 348 5 . 6 120 56.464 164.112 291 45, Mirna (Gradišče) 142 369.928 983.544 266 7 6 86 52.847 163-924 310 46. Hošiminhova 15 (Savica) 163 677.908 1,802.901 265 11 11 10Gf 61.628 163.900 266 47. Prejnuta (Rudar) 38 ’ 116.221 323.840 278 2 2 100 58.111 161.920 279 48. Zadvor (Golovec) 150 -425.841 1,130,236 265 7 7 100 60.834 161.462 265 49. Gerbičeva 49 (Odlomiti) 235 608.398 1,768.481 291 11 11 100 55.309 160.771 291 50. Hrana (Rudar I.) 138 225.434 642.816 285 4 4 100 56.358 160.704 288 40 let Mercator—KZ Cerknica Andrej Dvoršak Zavidljivo število skupnosti Cerknica, 19. oktobra - prazniku občine Cerknica je Mercator-Kmetijska zadruga Cerknica dodala praznovanje svoje 40 letnice. Slavnostna seja zadružnega sveta je bila priložnost za pregled ustvarjenega v štiridesetih letih in za pogled naprej. Sicer pa se je zadružništvo na Cerkniškem začelo že pred 75 leti, ko je bila v Novi vasi ustanovljena prva zadružna mlekarna. "Večji razmah zadružništva zasledimo v povojnem času, v času vsesplošne izgradnje. Tem razmeram se je prilagajalo zadružništvo kot odraz opustošenja in pomanjkanja na eni, ter zagnanosti in volje ljudi, na drugi strani. S prostovoljnim delom so zrasli številni zadružni domovi”, je uvodoma poudaril direktor cerkniške zadruge Slavko Tornič "Spoznanje, da tudi skopa notranjska zemlja ob uporabi primerne tehnologije, lahko da večje hektarske donose, je privedlo do ustanavljanja organizacij, ki naj bi bile nosilke naprednejšega obdelovanja zemlje. Tako je bilo leta 1948 na območju današnje cerkniške zadruge ustanovljenih kar 12 kmetijskih zadrug, kasneje pa so se jim pridružile še kmetijske delovne zadruge. V teh so kmetje združevali zemljo ter jo skupno obdelovali, a želenih uspehov ni bilo, bil pa je to zametek današnjega zadružništva.” Za čas od 1955 do 1959 leta je bila značilna hitra ekonomska rast splošnih kmetijskih zadrug. Zgrajeni so bili številni zadružni objekti. V razvoju zadružništva ne gre spregledati leta 1959, ko so zadruge izgubile del svojih dejavnosti : gozdarstvo, trgovino in obrt, s tem pa tudi dobršen del dohodka. Potisnjene so bile na stran... Da bi prebrodile krizo, so začele iskati možnosti v združevanju, ki je trajalo več let. Na Cerkniškem so se nekdanje splošne kmetijske zadruge združile v enovito kmetijsko zadrugo šele leta 1965. To leto pomeni tudi začetek hitre industrializacije v občini in zaposlovanje kmetov v tovarnah. Razslojevanje pretežno kmečkega prebivalstva in s tem opuščanje kmetijstva kot temeljne gospodarske dejavnosti je primoralo zadrugo, da se je bolj posvetila razvoju kooperacijske proizvodnje in ustanovila pospeševalno službo ter začela spodbujati večjo tržno proizvodnjo. Ze tri leta po uvedbi pospeševalne službe so se pokazali prvi rezultati. Leta 1973 je zadruga od kmetov odkupila tri milijone litrov mleka, dva tisoč ton mesa in 600 ton krompirja. Te količine so pomenile podvojen odkup v primerjavi z letom 1970. Sicer pa je bilo obdobje med leti 1970 in 1975 sploh najbolj intenzivno obdobje v razvoju povojnega cerkniškega kmetijstva. Potem se je razvojni zamah ustavil, leta 1982 je sta bila odkupljena le dobra dva milijona litrov mleka (2,2 milijona litrov), 460 ton mesa in 260 ton krompirja... Zadrugi je v zadnjih letih uspelo zaustaviti nazadovanje kmetijske proizvodnje, čeprav s tem niso zadovoljni. Predvidevajo, da bodo letos odkupili nad tisoč glav pitane mlade govedi, 150 konj in prav toliko glav stare govedi, čez dobra dva milijona litrov mleka (2,3 milijona), 120 ton pšenice, za zamenjavo za moko pa še nadaljnjih 350 ton pšenice. Odkupili bodo tudi 400 ton sena. Precej se je v zadnjih letih povečal odkup izdelkov domače obrti - suhe robe. Ocenjujejo, da jih bodo letos odkupili za milijardo dinarjev. V govoru je direktor Slavko Tornič poudaril tudi število skupnosti : v Mercator-KZ Cerknica deluje 260 strojnih skupnosti, 16 poljedelskih in 29 pašnih. Prav na področju pašništva v zadrugi dosegajo najboljše rezultate. Od leta 1982 so Priznanja delavcem in zadružnikom cerkniške zadruge je podelil direktor, Slavko Tornič. Preskus škropilnic na Grmu Jože Simončič Je vaša škropilnica ”ta prava”? Raziskave so pokazale, da je najpogostejši vzrok manj uspešnega varstva rastlin pred boleznimi, škodljivci in plevelom, premalo kakovostno škropljenje. Temu pa so pogosto vzrok stroji - slabi, slabo vzdrževani ali nepravilno naravnani. Prav na to pomanjkljivost vas bodo opozorili na Srednji kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Začeli bodo namreč testirati kakovost delovanja škropilnic in odpravljati njihove pomanjkljivosti. Testi pretokov, površinske razporeditve škropiva, natančnosti delovanja manometra in drugih delov, pokažejo na elemente v delovanju škropilnice, ki vplivajo na natančnost škropljenja. S povečanjem natančnosti delovanja škropilnice lahko povečamo učinke škropljenja in zmanjšamo porabo kemičnih sredstev. Ta ne samo da onesnažujejo naravo, tudi hudo draga so. Zato vsem uporabnikom škropilnic svetujemo, naj vsako drugo ali tretje leto testirajo delovanje škropilnic oziroma pripeljejo škropilnico v šolo na Grmu. Poleg ekipe za testiranje vam bo pri roki tudi serviser z rezervnimi deli, ki bo napake, če bo le mogoče, takoj odpravil. Kjer pa bo več interesentov za pregled oziroma testiranje škropilnic, bo ekipa prišla tudi na teren. Vabimo vse terenske organizatorje in pospeševalce kmetijske proizvodnje, da zberejo podatke o zanimanju za tovrstne teste na terenu in jih sporočijo v šolo. uredlili 920 hektarov organiziranih pregonskih površin. "Na območju občine je od 18.700 hektarov kmetijskih površin kar 75 odstotkov pašnikov in travnikov, zato je zadrugin cilj : v prihodnjih letih je treba povečati pregonske pašne površine. S tem se bo živinorejska proizvodnja pocenila in povečala. Letos se je na urejenih pašnikih paslo okoli 700 glav mlade pitane govedi, 30 konj in čez sto ovac. Dva pašnika pa sta bila urejena za pašo molznic,"je dejal Tornič. Med načrti cerkniške zadruge ne gre izpustiti tudi obnove mlina v Cerknici in klavnice v Novi vasi. V zadrugi velik pomen pripisujejo tudi zadružnim trgovinam, ki nenazadnje pomenijo zanesljiv vir dohodka. Kot je dejal Tornič, dosega zadruga kar dve tretjini celotnega prihodka s trgovsko dejavnostjo. Za Tomičem je na slavnostnem zasedanju povzelo besedo še več govornikov, ki so s spodbudnimi besedami izrazili priznanje zadrugi in zadružnikom. Ob jubileju so Cerkničanom čestitali :Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Tone Mastnak, namestnik predsednika poslovodnega odbora SOZD Mercator-KIT, Slavko Glinšek, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD in predstavnik Slovenske kmečke zveze. Ugovor M - KZ Cerknica Trda pot do hleva — druga plat Ob branju septembrske številke Mercatorjevega časopisa smo bili v Mercator-Kmetijski zadrugi Cerknica dokaj presenečeni. Vzrok je bil seveda članek "Trda pot do hleva” Andreja Dvorška. Članek, ne samo da problematiko obravnava enostransko, ampak celo dovoljuje, da so javnosti dostopne trditve, ki postavljajo strokovno službo v M-Kmetijski zadrugi Cerknica v slabo luč, in sicer popolnoma neutemeljeno. Zato smo dolžni trditve v članku pojasniti tudi z druge plati. Tako se nikakor ne strinjamo s trditvijo, da pospeševalna služba ni odigrala svoje vloge v primeru gradnje hleva upokojenca, kmeta Mojmira Joviča in njegove žene Antonije. Iz podatkov pospeševalne službe je namreč razvidno, da je tovariš Jovič najprej obnavljal stari hlev, kar je sicer res ustvarjalo pomisleke v sami strokovni službi, saj ji tudi ekonomika kmetijstva ni tuja. Vendar pa je bil s strani strokovne službe deležen povsem enake strokovne pomoči kot vsi ostali graditelji. Po odločitvi za novogradnjo, je bil v uvodnih razgovorih napoten na orientacijski ogled že zgrajenih hlevov zaradi izbire najustreznejšega tipa. To je očitno tudi opravil, saj je naročil projekt pri gradbenem strokovnjaku in glede tehnoloških rešitev ni bilo problemov, čeprav je omenjeni strokovnjak znan po skupnem reševanju strokovnih problemov s spospeševalno službo. Pripominjamo, da pospeševalna služba nima v sestavu gradbenega strokovnjaka, da pa je sodelovanje z njim na opisan način v praksi že ves čas obstoja pospeševalne službe pri zadrugi. Glede sredstev za gradnjo hleva pa sodimo, da obrestna mera, po kateri je tovariš Jovič prejel posojila, ne predstavlja veliko proti današnji, zneska posojila (posojilo za hlev je prejel dvakrat), pa sta bila v tisti dobi povprečna. Delno odstopa le višina obrestne mere za nakup ventilatorja, vendar je tudi ta, v primerjavi z današnjo, nizka. Kar pa se tiče 7,2 milijona dinarjev nepovratnih sredstev naj omenimo, da graditelj v času, ko se je zanje zanimal, ni izpoljneval pogojev. Sredstva je pridobil šele potem, ko so bili pogoji izpolnjeni, sočasno z dvanajstimi drugimi graditelji, ki jih je evidentirala pospeševalna služba. Glede obveščenosti pa velja pripomniti, da so bili pogoji črpanja oziroma koriščenja teh sredstev objavljeni oziroma podani na zboru kmetov in delavcev zadružne enote v Begunjah, marca 1987. V zvezi z vodenjem kontrole proizvodnosti krav v zadružni enoti Begunje pa pripominjamo, da smo jo pred leti poskusili ' uvesti, vendar je bilo njeno vodenje otežkočeno zaradi hitre menjave plemenic, "črnih pripustov” in želje kmetov. Po normativih pa v celi zadružni enoti Begunje izpolnjuje pogoje za vodenje ”A” kontrole proizvodnosti krav le pet kmetij. Svetujemo tovarišu Dvoršku, da se v prihodnje o stvareh prepriča, da ne bi prišlo do nepotrebnih nesoglasij zaradi nepopolnega poročanja. Čutimo se potrebne drugje, ne za pisalno mizo. Prosimo za objavo. Vodja pospeševalne službe v M - KZ Cerknica : Milka Mele-Petrič, dipl. ing. agr. Cerknica, 17. 10. 1988. Kot ugotavlja Milka Mele —Petrič, dipl.ing.agr., sem naredil napako, ker sem prisluhnil le eni strani in zapisal samo pogled Antonije in Mojmira Joviča. Za napako se opravičujem in zagotavljam, da bom prihodnjič, ko bom spet pisal o podobni problematiki, bolj pazljiv. Andrej Dvoršak, novinar Kaj je franchising (franšizing) ? Vera Aljančič Prave temelje lahko pričakujemo z novimi predpisi Pazljivemu bralcu razmišljanj predsednika poslovodnega odbora sozda o prenovi gospodarskega in političnega sistema ter sozda, gotovo ni ušel večkrat uporabljen pojem "franšiza”, "franšizing”. "Franšizo” poznamo pri nas ie na področju zavarovalskega prava, kot pogodbeno določen znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica odbije od izplačila. Da bi lažje razumeli novost, ki naj bi se uveljavila tudi v novih gospodarskih odnosih, na katero je predsednik tudi opozoril v svojem razmišljanju, predstavljamo to pri nas novo, v svetu pa že kar dobro znano in uveljavljeno obliko sodelovanja več gospodarskih subjektov, ki ga v tujini poimenujejo s pojmom "franchising”. Opredelitev, definicij franchi-singa je več in vsaka je odvisna od gospodarske dejavnosti, v kateri se pojem uporablja oziroma uveljavlja kot poslovna praksa. Na splošno pa gre pri franchi-singu za pripadnost k nekemu sistemu, za spoznanje o povezanosti v partnerskem razpečeval-nem sistemu, za sistemsko miselnost, ki prežema vse udeležence oziroma člane tega sistema. Franchising je doživel izredno velik razvoj v 50. in 60. letih v ZDA. V zadnjih 15.letih pa tudi v Evropi, zlasti v Zvezni republiki Nemčiji. O tem pravnem inštitutu so pisali tudi naši avtorji, zlasti prof. Mikotin, dr. Dragaševič, prof. Draškič in dr. Vezjak (v svoji knjigi Mednarodno trženje I in II). Pri nas se sklepajo posamezne pogodbe o franchisingu z zunanjimi firmami in na podlagi teh se naše organizacije vključujejo v že znane siteme, kot so n.pr. Coca Cola, Holliday Inn. V notranji pravni praksi taki odnosi niso znani, čeprav prednosti franchisinga kažejo na upravičenost njegove širše uporabe tudi v odnosih med notranjimi partnerji. V literaturi in pravni praksi ZDA, sta najbolj znana dva tipa franchisinga : - franchising proizvodov ali storitev - poslovni franchising Franchising proizvodov ali storitev obsega predvsem naslednje odnose: - proizvajalec - proizvajalec (večkrat se ti odnosi urejejo tudi z licenčno pogodbo) - proizvajalec - trgovec na drobno - proizvajalec — gostinec itd. Včasih se pogodba poenostavljeno določi kot sporazum med dvema pogodbenima strankama za distribucijo proizvodov in storitev (znanje in izkustvo) z ozirom na uporabo blagovnega ali storitvenega znaka s strani jemalca franchisinga, po vsebini je to licenčni dogovor. Poslovni franchising predstavlja kontinuirano vzajemno sodelovanje in pomoč med pogodbenima strankama v času trajanja pogodbenega odnosa. Dajalec franchisinga odstopi svoj obrazec, takoimenovano "formulo” za proizvodnjo ali za prodajo blaga in storitev, pridobljeno znanje in izkustvo s pogojem, da se ti posli opravljajo pod nadzorom in z določeno omejitvijo. V praksi je široka paleta odnosov, ki vsebujejo različne oblike franchisinga. Pogodba o franchisingu je neformalen pravi posel. Zaradi različnih odnosov, ki se med pogodbenima strankama vzpostavljajo, se pogodba sklene pismeno. Obvezna pismena oblika v našem pravu, po analogiji izhaja iz predpisov, ki se nanašajo na pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji, na pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju in na pogodbe o li- cenci. Za sklepanje pogodb o franchisingu ni posebnih predpisov, zato pogodbene stranke sklepajo te pravne posle tako, da določijo medsebojne pravice in obveznosti v okviru prisilnih predpisov in javnega reda. Pogodba obsega obveznosti in pravice dajalca franchisinga - obveznosti dajalca franchisinga v pripravah za začetek poslovanja - obveznosti dajalca franchisinga v času trajanja pogodbenega odnosa. Obveznosti dajalca franchisinga, ki sodijo v priprave za začetek poslovanja so predvsem naslednje : - prenos izključne pravice prodaje blaga oziroma opravljanja storitev, - prenos izključne pravice do uporabe žiga, znaka oziroma firme, - izvajanje oziroma opravljanje raznih konsultacij, - pomoč pri vzgoji kadrov, - pomoč pri ustanovitvi oziroma ustanavljanju poslovne enote (lokacija, gradnja, izbor). Obveznost dajalca franchisinga v času trajanja pogodbenega odnosa, je predvsem kontinuirano nudenje pomoči in uslug, analiza tržišča, ekonomska propaganda, tehnični in poslovni nasveti, pospeševanje prodaje in preskrbovanje jemalca franchisinga (odvisno od vrste franchisinga in določb pogodbe). Pravice dajalca francisinga pa so predvsem v tem, da : - lahko zahteva določene spremembe v konceptu (takoi-menovani formuli poslovanja), - nadzoruje poslovanje jemalca farnchisinga (če se to izrecno dogovori v pogodbi), - pravica do plačila oziroma odškodnine za nudenje franchisinga. Obveznosti in pravice jemalca franchisinga: - zavarovanje in vzdrževanje poslovnega prostora in opreme v skladu z določili pogodbe, - pospeševanje plasmaja blaga oziroma storitev, - plačilo odškodnine obsega večinoma takoimenovano prvo začetno odškodnino in drugo, ki se plačuje kontinuirano v času trajanja poslovnega odnosa. Začetna odškodnina se plača ob nastanku pogodbe ali ko jemalec franchisinga začne s poslovanjem. Obsega pa predvsem začetne stroške za lokal, za organiziranje posla in podobno. Odškodnina, ki jo jemalec franchisinga plačuje v času trajanja pogodbenega odnosa pa vsebuje predvsem odškodnino za koriščenje znaka, firme, opreme ter različnih drugih uslug v času poslovanja. Odškodnina se določi bodisi v odstotku od ustvarjenega prometa v določenem času, kot je dogovorjeno s pogodbo ali pa kot poseben znesek za dogovorjene usluge. Predvsem pa je jemalec franchisinga dolžan spoštovati dogovorjeno uporabo imagea (celostne podobe), firme in drugih znakov dajalca franchisinga. Prenehanje pogodbe Pogodba o franchisingu preneha z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena. Pogodbena stranka pa lahko od pogodbe odstopi tudi pred potekom pogodbenega roka, če so podani utemeljeni razlogi, za prenehanje pogodbe se pogodbeni stranki lahko tudi sporazumno dogovorita. Pravna možnost franchisinga v Jugoslaviji Po mnenju Dragaševiča in tudi drugih, prej navedenih avtorjev, današnje stanje naše zakonodaje ne daje popolnega odgovora na vprašanje pravnega okvira za vzpostavljanje tovrstnih pogodbenih odnosov. Vendar se z uveljavitvijo nove gospodarske zakonodaje in pluralizmom latnin-skih odnosov na široko odpirajo vrata za takšne odnose, zlasti kot oblika sodelovanja med družbenim in zasebnim sektorjem. Pri sklepanju pogodb v zunanjetrgovinskem prometu je možno tovrstne pogodbe sklepati predvsem v naslednjih dejavnostih : hotelirstvu, gostinstvu, plačevanju kreditnih kartic in takoi-menovanem tehnološkem franchisingu. V notranjetrgovinskem prometu so organizacije združenega dela, ki so dosegle večji poslovni ugled (proizvajalci blaga široke potrošnje, trgovina na debelo, velike gostinske in specializirane storitvene organizacije), prav gotovo zainteresirane za širjenje dejavnosti v obliki franchisinga. Za vzpostavljanje odnosov na osnovi elementov franchisinga med organizacijami združenega dela in zasebniki (osebnim delom s sredstvi v lasti občanov), obstojajo določene pravne in ekonomske predpostavke. Delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in lastnimi sredstvi, se lahko po Zakonu o združenem delu (267.in 269.člen) dogovarjajo s trgovskimi in proizvodnimi organizacijami o različnih oblikah kooperacije in drugih oblikah poslovnega sodelovanja. Za dogovarjanje med občani, ki samostojno opravljajo svojo dejavnost in organizacijami združenega dela, dajejo okvir tudi republiški predpisi. Tako v naši republiki urejata opravljanje blagovnega prometa z osebnim delom Zakon o blagovnem prometu v členih 42 do 46 (Ur.l.SRS 21/77) in novi obrtni zakon, ki je bil pravkar sprejet (Ur.l.SRS 35/88). Navedeni zakon v 1. členu določa, da lahko delovni ljudje s samostojnim osebnim delom s sredstvi v njihovi lasti , opravljajo obrtno, turistično, gostinsko, prometno, kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost, trgovino na drobno, intelektualne storitve gospodarskega značaja ter druge dejavnosti, katerih opravljanje ni prepovedano z zakonom. Po določilih obrtnega zakona se za trgovino na drobno šteje prodaja prehrambenih in neprehrambenih izdelkov, ki jih določi republiški upravni organ, pristojen za tržišče. Samostojni prodajalec kupuje izdelke za prodajo pri proizvodnih organizacijah združenega dela in v trgovinah na debelo. Kmetijske proizvode, gozdne sadeže ter obrtne izdelke lahko kupuje samostojni prodajalec tudi pri individualnih kmetijskih proizvajalcih, samostojnih obrtnikih oziroma pri drugih delovnih ljudeh, ki opravljajo dejavnost po tem zakonu. Obstoječi predpisi napotujejo delovne ljudi na trajno sodelovanje z organizacijami združenega dela ter dajejo določen okvir za upoštevanje gospodarsko —-pravnih odnosov po pogodbi o franchisingu. Dajalci franchisinga bi bile organizacije združenega dela : proizvajalne OZD, sprecia-lizirane storitvene OZD, OZD trgovine na debelo in gostinske OZD, pa tudi maloprodajne OZD v sodelovanju s proizvodnimi in grosističnimi OZD. Jemalci franchisinga pa bi bili delovni ljudje - občani, ki samostojno opravljajo svojo dejavnost z osebnim delom in pogodbene organizacije, in sicer za proizvodnjo, zlasti za kmetijsko, za trgovino na drobno, za gostinstvo in za opravljanje storitev. Pogodbeni odnosi bi se vzpostavljali torej za tiste dejavnosti, ki se v skladu s predpisi lahko opravljajo z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov ob upoštevanju že navedene zakonodaje in zakona o obligacijskih razmerjih. Za doslednejšo predstavitev franchisinga je potrebno omeniti še takoimenovani podjetniški farnchising, ki ga v tej predstavitvi še nismo omenili. Predmet tega franchisinga je mnogo širši kot pri proizvajalnem franchisingu. Gre za paket storitev, kot so nabava, računovodstvo, kontrola in podobno in ne samo za prodajne metode in prodajni servis. Nekatere elemente franchisinga najdemo že pri sedanjih oblikah sodelovanja članic našega sozda z zasebnim sektorjem, kot na primer : M-KZ Metlika. M-Sadje zelenjava, M —KG Kočevje, pa tudi pri kooperacijski dejavnosti OZD (M-KŽK Gorenjske, TOZD Agromehanika, M —Izbira Panonija, TOZD Veleprodaja, M-ZKZ Mozirje, M —Tehna, TOZD Inženiring). stran 5 Mleko, hrana naša (ne)vskadanja Slavka Kotnik Dežela, kjer se cedi mleko Bo kdo mislil, da bomo spet pisarili o cenovnih težavah mlekarjev (od odkupa do predelave in prodaje). Pa ne bo tako. O tem so že ničkoiikokrat pisali bolj poklicani. Pokazali bomo le gibanje proizvodnje in odkupa mleka v letošnjem letu v primerjavi z načrti in opozorili na odstopanja, ki so posledica takšne ali drugačne letine. Letos poleti je gospodovala suša, ki je precej prizadela govedorejo in s tem mlekarstvo, na Kočevskem pa je tudi bolezen zdesetkala čredo. Kanglica na kanglico, mleka kolikor hočete... V Sloveniji giede na zemljišče, podnebje in druge pogoje obstojajo skoraj idealni pogoji za govedorejo in mlekarstvo. Vendar se soočamo z razdrobljenostjo kmetij in s tem seveda tudi govedoreje in mlekarstva. Da je temu tako, potrjuje podatek, da mleko v M —Ljubljanske mlekarne dnevno oddaja preko 19.000 koope-ranotv. Lani sta obe naši mlekarni, kranjska in ljubljanska, odkupili in predelali preko 150 milijonov litrov mleka. Od tega smo kot mleko v taki ali drugačni obliki prodali 87 milijonov litrov, ostalo pa predelali v izdelke. Z letošnjim odkupnim načrtom smo predvidevali nekaj več kot 156 milijonov litrov mleka. To pomeni dnevno zbrati in odkupiti več kot 430 tisoč litrov mleka. Od tega v M-Ljubljanskih mlekarnah 350 tisoč _ litrov, 80 tisoč pa v M-KŽK-jevi Mlekarni. Kako in kdo zbere 40 % količin mleka, ki se ga odkupi in predela v Sloveniji? Kooperanti - samostojni kmetijski proizvajalci se združu- jejo v 26 kmetijskih zadrugah in v več kot 30 hlevskih skupnostih, preko katerih se zbira mleko. Poleg tega je tudi 43 samostojnih v mlekarstvo usmerjenih kmetij in 10 družbenih posestev, ki skrbijo za nemoteno dobavo mleka v mlekarne. Vsa količina mleka se dnevno zbira v preko tisoč zbiralnicah, opremljenih s 700 hladilnimi bazeni. Mlečni El Dorado Slovenija pridela več mleka kot ga sama potrebuje. To velja tudi za obe naši mlekarni, zato z našim predvsem steriliziranim (alpskim) mlekom oskrbujemo posamezne potrošne centre na Hrvaškem in v Bosni. Preostale količine mleka predelamo v mlečne izdelke - jogurte, smetano (27 milijonov litrov) in v 4.700.000 kilogramov sira letno. Letošnji načrt za odkup mleka je bil veliko večji od lanske realizacije. Do konca letošnjega septembra smo odkupili že več kot 122 milijonov litrov mleka (122.185.000 litrov). V ljubljanski mlekarni 99.627.000 litrov, v kranjski pa 22.558.000 litrov. Načrtovani odkup smo kljub težavam zaradi suše in bolezni živali dosegli 78 %. Ta odkup je bil za okrog 4 % nad lanskim. Okrog 70 milijonov litrov mleka smo prodali kot konzumno mleko, ostalo pa predelali v izdelke. Skoraj 75 % vsega odkupa predstavlja odkup pri zasebnikih, delež družbenega sektorja in hlevskih skupnosti je v primerjavi s tem podatkom majhen, komaj 25 %. Ta podatek kaže na enega od vzrokov, ki vpliva na reprodukcijsko ceno pridelave mleka — na razdrobljenost pridelave in odkupa. Kljub suši in bolezni, je letošnji odkup večji, to pa zaradi povečanja števila odkupnih mest. V letošnjem letu se je pojavilo kar nekaj novih "dobaviteljev”, ki prejšnja leta mleka niso oddajali. Povečanje števila kooperantov in hlevskih skupnosti lahko pripišemo slabi gospodarski situaciji, ki vsakega gospodarja sili, da z razpoložljivim "bogastvom” razpolaga tudi v družbeno in ne samo lastno korist. Manj mleka na Kočevskem Kot posledica suše in bolezni, se je zmanjšan odkup izraziteje pokazal na kočevskem, dolenjskem in deloma na štajerskem odkupnem območju. Na območju, ki ga pokriva M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje je celoten odkup mleka padel za dobrih 12 % v primerjavi z lanskim letom. V zasebnem sektorju je odkup padel za okrog 25 %, v družbenem za 10. Med sozdovimi družbenimi proizvajalci mleka prednjači M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, saj nanj odpade kar 55 % predvidenega odkupa mleka. Padec oddaje mleka iz Kočevja v absolutnih številkah pomeni kar 771 tisoč litrov mleka manj, kar so morali nadomestiti novi "dobavitelji” pa tudi dosedanji, ki so povečali oddajo mleka v primerjavi s prejšnjim letom. Zagotovo pa bo izpad oddaje mleka iz kočevskega konca vplival tudi na končno količino letos odkupljenega mleka (do konca leta). Seveda je tudi drugod odkup nižji, vsaj pri polovici zadrug se je ta zmanjšal tako iz družbenih kot zasebnih virov. Vendar pa so absolutne številke bistveno nižje in na letno odkupljeno količino mleka ne bodo imele tako izrazitega vpliva. Nasprotno pa je M - Kmetijski kombinat Sevnica, TOK Kooperacija povečala lanskoletni odkup znotraj Mercatorja kar za 65 %, kar v devetih mesecih pomeni 3.250.000 litrov mleka. Razlog za povečanje tiči v preusmeritvi oddaje. Mleko z levega brega Save ne teče več v Hmezad. Medtem ko se povečanje pri ostalih odkupvalcih giblje med enim in šestnajstimi odstotki. Čeprav v prvih devetih mesecih še ni izrazitega zmanjšanja odkupa — zaradi novih "dobaviteljev” je celo nekoliko večji -zmanjšanje lahko pričakujemo v poznojesenskih in zimskih mese- Iz glasi! članic sozda Farma tudi z druge plati V 9. številki smo najavili objavo pogovora o prašičji farmi na Pristavi pri Krškem. Farma sodi v sestav tozda Poljedelstvo - meso krškega Mercator-Agrokombinata. Za 10. številko je na naslov uredništva prispelo pismo vodje farme Matjaža Falknerja, dipl.ing. agronomije z nekaterimi natančnejšimi pojasnili. Ker je bila redakcija časopisa že končana, smo prvotno besedilo umaknili, v tej številki pa objavljamo celotno. Z vodjem farme se je pogovarjal Jože Černoša, urednik Agro-kombinatovega Poročevalca. Zapisal je : ”Že sama zasnova razgovora, ki sem ga imel z vodjo farme Pristava, Matjažem Falk-nerjem, dipl. agronomom, živinorejcem, je bila naravnana na na tisti del življenja in dela v tej slovenski velikanki za prirejo svinj- skega mesa, ki ga ne slišimo vsak dan in na katerega zelo radi pozabimo. Najprej sem mislil zapisati intervju, pa se mi zdi bolje, da objavim le bistvene izvlečke, ki bodo dali farmi tudi drugačen predznak. Pri tem sem uporabil poročilo o proizvodnji na delovni enoti Farma prašičev Pristava za leto 1987 in druge informacije.” Ugotovitve so naslednje: 1. Farma dela z dvotretjinsko zmogljivostjo, čeprav bi po sprejetem programu morala obratovati s polno, že lansko jesen. Za to sta dva vzroka :(ZA) — sorazmerno velika izločitev plemenskih živali zaradi tuberkuloze in sprememba ustaljenega toka dela pri razmnoževanju zaradi diagnostičnih preiskav, kar je vplivalo na plodnost živali, — nerešena poraba gnojevke, saj bi je bilo ob polnem obratovanju farme še precej več. 2. Farma je lani prodala 20.384 pitancev v povprečni teži 95,5 kilogramov, upoštevajoč tudi živali, ki so bile predčasno izločene iz pitanja 3. Trenutno je na farmi 12.000 prašičev, od tega 1100 plemenskih svinj, 800 mladic, 1200 ses-nih pujskov, 1200 pujskov v vzreji in okoli 7.000 pitancev. 4. Kljub težavam so proizvodni kazalci povprečni - nekateri celo nadpovprečni, če jih primerjamo z rezultati drugih slovenskih družbenih farm. Poraba krme na kilogram prirasta je povprečna, mesnatost prašičev je nadpovprečna, prav tako pa tudi velikost gnezda. Višji od povprečja je pogin v vzreji od 7 do 25 kilogramov. Temu po splošnem mnenju botruje rešitev proizvodnih objektov, ki je slabša od ostalih. Rezultati v plemenskem delu proizvodnje in v pitališču so povprečni, kar kaže na dobre tehnološke rešitve v teh delih proizvodnje. 5. Izrazito pereč problem farme je fluktuacija delavcev. V dveh letih in pol se je praktično zamenjala celotna strokovna ekipa, izrazita je fluktuacija pri osemenjevalcih. Vsi osemenjevalci so začetniki — pripravniki. Torej pri najbolj bistvenem delu proizvodnje dela neizkušena ekipa in zato so napake pričakovane, ki pa jih bo s pridobivanjem izkušenj vedno manj. V naslednjem letu pa bodo gotovo vplivale na proizvodne rezultate. 6. Namesto 400 imajo na farmi skoraj 800 mladic, saj želijo čim-prej doseči planirani stalež plemenskih svinj in s tem zagotoviti polno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti farme. V prihodnje bo treba bolj poudariti strokovno delo, istočasno pa rešiti tudi problem gnojevke. 8. Posebno poglavje reševanja prihodnosti farme je naložba v koristno porabo in uporabo gnojevke. Obstoječe lagune (v zemljo vkopani bazeni) so samo začasna rešitev za njeno shranjevanje. Prava rešitev je gradnja namakalno-gnojilnega sistema za večji del Krškega polja. Program za to veliko naložbo je praktično pripravljen. Treba pa bo najti še precej praktičnih rešitev: - postaviti aeratorje (prezra-čevalnike in mešalce za gnojevko), —. premagati odpor kmetov do tega sistema. To bomo dosegli le z dokazovanjem, da se bodo pridelki povečali za najmanj 20 do 30 odstotkov, saj je znano, da suša na peščenih tleh vsako leto pridelek zmanjša za najmanj tretjino’,(2A) — ko bo gnojevka » cih, ko bodo kmetje zaradi pomanjkanja krme, ki je posledica suše, prisiljeni zmanjšati stalež živine. Seveda ne moremo mimo odkupne cene mleka, ki je bila kljub vsem zgodam in nezgodam, za kmeta tudi stimulativna in je posredno vplivala na večjo oddajo. Predelava pa na drugi strani ni imela prostih rok za oblikovanje ekonomskih prodajnih cen mleka. To jo je sililo v večjo predelavo mleka, zlasti v sire, za katere je cene lahko oblikovala prosto. Prav pri sirih so mlekarne že dosegle zgornji cenovni domet, ki že vpliva na manjše povpraševanje in prodajo. Nadomestila za neekonomsko prodajno ceno mleka ni več kje vzeti. Mleka bo...kdaj bo zraven še za med? Ob vseh težavah, s katerimi se srečuje slovensko mlekarstvo, pa nam mleka ni nikoli zmanjkalo. Povpraševanje po mlečnih izdelkih, predvsem siru, se je v septembru skoraj prepolovilo, zato pa je naraslo povpraševanje po konzumnem mleku. To je spet v standardnih okvirih, 270 tisoč litrov mleka dnevno prodamo. Z upoštevanjem sedanje odkupne cene mleka, ki znaša v povprečju 643 din za liter, lahko računamo, da bd kljub nižjemu staležu živine odkup mleka vendarle realiziran v za letos planirani količini — 156 milijonov litrov. z dodajanjem zraka bolj predelana in zmešana z vodo iz Krke, bo dobro dodatno gnojilo in primerna za namamkanje v sušnih obdobjih. Še nekaj podatkov : kubični meter predelane gnojevke vsebuje 0,5 kilograma dušika, 0,7 kilograma fosforja in prav toliko kalija. Ta hranila so rastlinam dostopna takoj, ker so raztopljenna in v takšni obliki, kot jih rastline črpajo iz zemlje. Povedati pa moramo tudi to, da sorazmerno majhna količina hranil opravičuje le hidravlični transport (po ceveh). Naložba v namakalno — gnojilni sistem ne bo poceni. Predračunska vrednost presega 4 milijarde dinarjev. Ne more pa biti samo zadeva krškega Agrokombinata, pač pa gre za naložbo širšega družbenega pomena - enako kot je prireja mesa in hrane. Treba pa je reči, da so sovlagatelji pozabili, da je farma njihova, v dobrem in slabem, da ne morejo ostati le kupci prašičev. Torej je reševanje ekonomike in okolja skupna naloga upravljalcev, sovlagateljev (sozda Mercator-KIT) in ne le tozda, delovne organizacije in občine. Na koncu je Jože Černoša zapisal : "Strokovno delo na farmi je povprečno, rezultati povprečni. Vse to nas obvezuje, da v prihodnosti oboje poravimo in predvsem rešimo problem gnojevke. Farma je pri nas, na našem Krškem polju, zato bomo morali zastaviti vse sile, da ne bo postala "spomenik”, ki so nam ga vsilili drugi.” Mercator Vsak kmetič je imel svoje veselje Andrej Dvoršak Po letu 1995 le še peščica zavarovancev V monografiji Kmetijsko zadružništvo na Slovenskem, ki je izšla leta 1982, je zapisano, da je med 12.000 prebivalci ribniške občine še okrog tisoč kmetov, ki vodijo svoja gospodarstva, vseh kmetij pa je okoli 1300. Ko smo v začetku novembra obiskali Merca-tor — Kmetijsko zadrugo Ribnica, pa smo dobili sveže, prav nič razveseljive podatke. Če se bo število kmetov zniževalo s tako naglico kot se je v zadnjih šestih letih, bo Ribnica v novo tisočletje stopila brez enega samega čistega kmeta. Alarm za 21. stoletje "Stanje je resnično zaskrbljujoče. Kmetov je iz leta v leto manj. To je razumljivo, kajti v Ribnici v zadnjih petnajstih letih ni bilo težko dobiti zaposlitve v industriji in mlajši so raje poiskali delo tam, kjer je zaslužek bolj zanesljiv. Poleg tega sta v občini razvita še gozdarstvo in suhoro-barstvo, tako da je kmetijstvo mnogim vedno predstavljalo dejavnost drugotnega pomena”, nam je povedal Mirko Pirc, dipl.ing.agr., direktor zadruge Od 850 kooperantov uživa kmečko zavarovanje le 145 zavarovancev. Glede na starostni sestav, ki je izrazito neugoden, v zadrugi predvidevajo, da po letu 1995 ne bo več kot 40 takih zavarovancev! Kaj to pomeni za kmetijstvo v občini je vprašanje, ki se ga kot kaže, mnogi še ne zavedajo! Stalnica in njeno nazadovanje Živinoreja je ribniška usmeritev. Pogojena je z naravnimi danostmi. Načrtno usmerjanje — od poljedelstva k živinoreji, se je začelo leta 1967 in od takrat je stalnica občinske kmetijske politike. V zadrugi letno odkupijo 3,6 milijona litrov mleka, ki je glavni proizvod. V boljših letih (1976 do 1980) pa so ga letno odkupili celo nad 4 milijone! Zadnjih deset let ugotavljajo zmanjševanje števila molznic za en do en in pol odstotka na leto. Trenutno jih imajo v občini okrog 1.500, od tega dve tretjini v A kontroli. Prevladuje sivo rjava pasma, nekaj pa je tudi črno bele. Te predvsem na dveh kmetijah, ki imata hleve s prosto rejo. Poleg mleka v zadrugi odkupijo še znatne količine mesa, tudi tu je odkup iz leta v leto manjši. Še pred desetimi leti so na leto odkupili od 900 do 1100 glav mlade pitane govedi, sedaj pa le še od 500 do 700 glav ozroma 250 ton mesa mlade pitane govedi in 120 ton mesa starejšega klavnega goveda. V zadrugi poudarjajo, da je v zadnjem času vse manj zanimanja za pitanje v lastni režiji, vse več pa za storitveno pitanje. Tako pitajo za Mercator —Med-nrodno trgovino, Mesarijo Mercator—Kmetijskega gospodarstva Kočevje in za občinske rezerve v živem. Le okrog 20 % proizvodnje mladega pitanega goveda poteka še v lastni režiji in le s temi živalmi lahko zadruga prosto razpolaga ter jih proda najboljšemu kupcu. Ribniška zadruga ima bogato tradicijo na področju plemenske vzreje sivorjavega goveda. Včasih so ga veliko izvozili v Grčijo, sedaj pa letno prodajo le še 180 do 200 visoko brejih plemenskih telic in 10 do 20 plemenskih bikov. Največ plemenske živine prodajo v Karlovac in Liko, Črno goro in Makedonijo, nekaj pa tudi na Štajersko in v Savinjsko dolino. Med tržnimi viški, ki jih odkupuje zadruga, je še kakšnih 200 ton sena, v zadnjem času pa tudi volna, ki jo kmetje prinašajo celo iz drugih občin. Kljub temu, da pospeševalna služba že od leta 1970 pomaga in si prizadeva za čim višji nivo proizvodnje, le-ta pada. V sedemdesetih letih je ža kazalo, da bo kmetijstvo le prišlo na zeleno vejo, zabeležili so veliko novogradenj hlevov, silosov, kmetje so kupovali mehanizacijo. Mirko Pirc, ki je v zadrugi začel kariero kot vodja pospeševalne službe, nam je povedal, da so v prvi fazi kmetije preusmerjali v pašništvo. Izkazalo pa se je, da to ni bilo najbolj primerno, saj so kmetije majhne in je pet heka-trov zemlje razkosanih tudi na štirideset in več parcel. Bolj zaokrožene so le kmetije na hribovitem področju. Več uspeha je bilo po letu 1977, ko so začeli s silosi. Dosegli so dobre donose sila-žne koruze - do 55 ton na hektar. Pospeševalna služba si prizadeva, da bi kmetje čimveč krme pridelali doma, seveda pa tudi za njeno kakovost. Le na ta način je možno znižati stroške proizvodnje, a še to le do določene meje. Zadružna pospeševalna služba, v njej delata dva pospeševalca, za zadnja tri leta ugotavlja zamiranje zanimanja za nove naložbe. Prej je bilo tudi do 80 prosilcev za različna posojila za posodabljanje kmetij, danes komaj še kdo vpraša zanje. Pospeševalci se zato bolj ukvarjajo z urejanjem pašnikov po takoimenovanem programu "makroprojekt 2”, za katerega dobivajo nepovratna sredstva od zemljiških in vodnih skupnosti. Pripravljajo pa tudi na več agro in hidromelioracij, ki bodo izboljšale zemljišča. S tem je skoraj že izčrpana dejavnost delovne enote Odkup-kooperacija, ki je ena od šestih delovnih enot zadruge. Poleg nje so v zdrugi organizirane še delovne enote Transport, Suha roba, Trgovina, HKS' in zadružna uprava. V vseh skupaj je zaposleno 100 delavcev. Žlice in rešeta Med najpomembnejše delovne enote sodi suha roba. Suho-robarstvo se intenzivno razvija kot dopolnilna dejavnost kmetov in delavcev šele zadnjih osem let. Zadruga ima 2250 kooperantov, ki izdelujejo izdelke domače obrti in leseno embalažo. Po ustvarjenem prihodku in dohodku je ta dejavnost v zadrugi na prvem mestu. V celotnem prihodku suha roba pomeni 35 %, kmetijstvo pa komaj 25. Izbor izdelkov iz suhe robe je izredno pester, med 800 in 1000 jih je. To zadrugi zagotavlja konkurenčnost na trgu. Suha roba je pomembno izvozno blago na konvertibilna tržišča. V zadrugi izvozijo okrog 25 % vse odkupljene suhe robe, vrednost izvoza pa je 300.000 dolarjev. Izvažajo preko več izvoznikov : Narodne radinosti, Slovenijalesa in M-Mednarodne trgovine. Prve izvozne posle za ZDA so pred leti sklenili z Narodno radi-nostjo iz Beograda. Več bi radi izvažali preko M — Mednarodne trgovine, vendar kaže, da ti posli naše izvoznice ne zanimajo preveč. Vsak bi jo vzel Pomembno zadružno dejavnost predstavlja tudi trgovina. V Ribnici imajo dve trgovini — samopostrežbo in trgovino z repro-materialom in avtodeli. V bližnji Sodražici pa sta kombinirana klasična in samopostrežna trgovina in prodajalna gradbenega materiala. Vaške trgovine nameravajo oddati zasebnikom. Pred časom je bilo veliko govora o združevanju Mercatorjeve trgovine tudi v Ribnici. Vendar v ribniški zadrugi niso navdušeni nad izgubo te dejavnosti. Precej svojih objektov in zemljišč je zadruga v pretklosti že izgubila brez odškodnine. Že pred trinajstimi leti so bile pobude za brezplačni odstop zadružne trgovine M-Rožnikovemu tozdu Jelka, Transporta pa lokalnemu prevozniškemu podjetju. Nihče ni hotel razumeti, da ima zadruga vse te dejavnosti zato, da nekako preliva dohodek in za preživetje. Težnja po združevanju trgovine je oživela ob združevanju sozdov KIT in Mercator. Pa tudi iz te moke ni bilo kruha. Sedaj je, »Ribniška dolina bo v 21. stoletju brez kmetov!« Mirko Pirc, direktor M-KZ Ribnica. tako kot je. Status quo je morda tudi zato, ker se trgovina srečuje s številnimi težavami. Vpliv zmanjševanja kupne moči je očiten, zato so nujne tudi nekatere spremembe v poslovanju trgovine - prva bo spremenjen delovni čas prodajaln. Vse trgovine so v zadnjem času sicer modernizirali, toda podeželske so še vedno problematične. Nagibanje za njihovo oddajo v zasebne roke, je le še stvar časa in dokončne odločitve. Iz nekdanjega zadružnega strojnega parka se je razvila delovna enota Transport. Traktoriste so prekvalificirali v šoferje, kupili tovornjake, v glavnem za prevoz Inlesovega stavbnega pohištva. Število gradenj pada, zmanjšujejo je prevoženi kilometri...in raste resno razmišljanje o usodi te delovne enote. Kar veliko težav je v ribniški zadrugi. Toda, kakšni Ribničani pa bi bili, če ne bi bili kljub vsemu optimisti. "Sem Ribničan Urban, po celem svetu znan"...po iznajdljivosti, premetenosti, še-gavosti, pameti. 25 let in poslovni dnevi Investe Andrej Dvoršak Prva v zahtevnih projektih Bled, konec oktobra - Mercator-Tehnin TOZD Investa je praznovala 25 let svojega delovanja. Praznovanje je združila s tradicionalnimi poslovnimi dnevi, s srečanjem s poslovnimi partnerji. Goste, udeležence tradicionalne okrogle mize, je uvodoma pozdravil direktor Mercator —Teh-ne Pavle Erzin, predsednik poslovodnega odbora SOZD Miran Goslar je .orisal razvojne smeri gospodarstva, zlasti v luči novega zakona o podjetjih, Investin tehnolog Franc Butara pa je predstavil tehnološke dosežke. O dejavnosti Investe je spregovoril svetovalec Leon Čebular. Investa se je v zadnjih letih kot nepogrešljiv partner vključila v zahtevne organizacijsko tehnične projekte oziroma naložbe ob praktično vsej jadranski obali — od Črne gore do Kvarnerja, Istre in Slovenije. Postala je najvidnejša specializirana organizacija za oblikovanje turistično hotelskih programov in za opremljanje hotelskih objektov. Nič manj pa ne zaoaostaja na področju opremljanja trgovskih in poslovnih objektov, kjer se je z ekskluzivno opremo uveljavila doma in v tujini. Investin delež je nepogrešljiv v opremljanju trgovin s posebnimi blagajnami za odčitavanje paliča-stih oznak. Objekti hitre prehrane, "bife integral” - samopostrežni bife, vse to so Investini prispevki k boljši turistični ponudbi, k kakovostnejši gostinski stori- tvi. Z njimi Investa žanje uspehe v najbolj znanih turističnih središčih Jugoslavije. V Investi dela 60 delavcev, večina ima visoko izobrazbo. Visok dohodek na delavca, stopnja akumulativnosti in akumulacija v primerjavi s povprečno porabljenimi sredstvi, so kazalci kakovostnega poslovanja. Bila pa je okrogla miza tudi priložnost, da poslovne partnerje seznanijo tudi z nekaterimi načrtovanimi spremembami. Te so predvsem v združitvi s tozdom Inženiring. Skupno delo, skupna poslovna usmeritev bo novo podjetje gotovo uvrstila med najbolj uspešne inženiring organizacije v Jugoslaviji. Ne v zaščito Zaščite Stanislav Klemenčič —Saražin Kako in koliko se med seboj poslovno poznamo? Iz naslova veje nadaljevanja vprašanja, ali se poznamo dovolj, da smo lahko učinkviti poslovni partnerji, ki s poslovnim sodelovanjem krepijo ekonomsko moč drug drugega in s tem celotnega sistema Mercator—KIT. Da, seveda se poznamo — članice med seboj - poznamo tudi programe dejavnosti, take ali drugačne potrebe teh dejavnosti in še kaj. Toda, malo zaradi pozabe, malo zaradi parcialnih in ne skupnih interesov, pa gredo posli tako, kot pač gredo. K stvari! V času, ko govorimo o prenovi vsega, prav gotovo ni več časa za poslovno "otipavanje” že znanih poslovnih partnerjev, še posebej, če je ta eden izmed nas, član Mercatorjeve družine. S tem zapisom želimo opozoriti na izdelke in neizrabljene možnosti temeljne organizacije Zaščita iz Kidričevega, ki sodi v sestav Mercator—Izbire Panonije. Majhen, 270 članski, pretežno ženski kolektiv je bil, pred vključitvijo v delovno organizacijo Mercator —Izbira Panonija in s tem sozd Mercator —KIT, zapisan stečaju. Zahvaljujoč poslovnemu ugledu firme kot celote in svoji sposobnosti za hitro prilagajanje proizvodnje tedanjim zahtevam trga, se je hitro razvil v kakovostnega proizvajalca usnjenih in tekstilnih osebnih zaščitnih sredstev ter modne konfekcije. Ob vključitvi v Mercatorjevo družino so v tozdu pričakovali pomembno in potrebno razširi- tev svojega dotedanjega tržišča in kroga poslovnih partnerjev v sozdu. Žal se je le majhen del tega upravičenega pričakovanja tudi uresničil. Vzroke za to pa moremo in moramo iskati na obeh straneh. V Zaščiti zato, ker niso bili dovolj prizadevni in agresivni pri svoji ponudbi pri tistih, ki so jim njihovi izdelki tako ali drugače predmet poslovanja (prodaja in uporaba). Pri drugih pa v tem, ker se niso dovolj zavzeli za spremembe tokov v korist Zaščite. Naj na kratko predstavimo proizvodno —prodajni program te naše članice. Program "štrli" iz reprodukcijske verige, ki jo po pretežni dejavnosti sestavlja večina članic sozda. Zato pa so njeni izdelki v skoraj vseh naših organizacijah potrebni kot del delovnih procesov. V proizvodni program Zaščite sodijo: 1. Osebna zaščitna sredstva iz usnja, skaja in tekstila. Sem sodi izdelava preko 400.000 parov rokavic na leto, izdelanih v 30 do 40 različicah, predpasniki, gamaše in razni ščitniki. 2. Zaščitna oblačila iz tekstila (delovni plašči, obleke), ki jih izdelujejo po JUS standardih in tudi po željah in zahtevah naročnikov oziroma kupcev. 3. Modna konfekcija - v pretežni meri jo izdelujejo izven standardov serijske proizvodnje. S tem izpolnjujejo posamične želje in zahteve manjših naročnikov. Prav ta program želijo še posebej širiti v smer serijske proizvodnje. 4. Ob domačem programu v Zaščiti uspešno sodelujejo z zahodnonemško firmo Vossen. Dosedanje sodelovanje so letos podaljašali še za nekaj let. Za to svetovno znano tekstilno firmo izdelajo mesečno 20.000 frotirastih kopalnih plaščev. Za njihovo izdelovanje veljajo stroge, v razvitem svetu uveljavljene delovne in kakovostne norme. Obnovitev kooperacije s Vossnom je potrditev, da zna kolektiv dobro delati in kakvo-stno poslovati v mednarodnih razmerah. Na internem tržišču v sistemu pa ne najde potrebnega odziva. Na domačem trgu izdelke prodajajo po konkurenčnih cenah in pogojih, če jih primerjamo z drugimi tremi slovenskimi proizvajalci tovrstne opreme. V primerjavi s proizvajalci tovrstne opreme iz južnih delov države so dražji, toda po kakovosti so izdelki skoraj neprimerljivi. V svoj prodajni program Zaščita vključuje tudi druga zaščitna sredstva, ki jih dokupuje z namenom, da bi zadovoljila nekatere potrebe konkretnih naročnikov, svojih kupcev. Sem so- Diskovni agregatni plug Andrej Dvoršak dijo predvsem zaščitni čevlji, škornji, očala, čelade in drugo. Pri posebnih in posameznih zahtevah kupcev so zelo prilagodljivi, saj lahko ustrežejo zahtevam tako glede tkanin, modelov, krojev in velikosti. Trajna, dolgoletna poslovna razmerja s kupci uresničujejo na podlagi sklepanja letnih pogodb, ki jih tekoče, v skladu z dogovorjeno dinamiko tudi izpolnjujejo.Nepričakovanim naročilom ali zahtevam izven rednih poslov, lahko ustrežejo v največ enomesečnem delovnem roku. Dobave in nakupno — prodajni pogoji so odvisni od neposrednega obsega in trajnosti posamezneih poslov. Sicer pa' poslujejo po načelih enakopravnosti partnerjev v skupnem poslu. Trgovskim organizacijam za blago za nadaljno prodajo nudijo plačilne roke tudi do 90 dni netto in ustrezne rabate pri maloprodajnih cenah (maloprodajne cene brez prometnega davka). Drugim kupcem za blago, namenjeno za reprodukcijo, pa seveda primerno nižje prodajne pogoje (rok plačila in rabat), vendar so zopet konkurenčni v primerjavi z drugimi dobavitelji. Z rednimi mesečnimi obiski svojih predstavnikov — trgovskih potnikov pri poslovnih partnerjih, pa zagotavljajo kontinuiteto oskrbe tudi z izdelki, ki niso predmet letne pogodbe. Pospeševanje prodaje izdelkov Andrej Dvoršak Nekje se zatika... Prodaja izdelkov Mercator-Mesne industrije Ljubljana je na Štajerskem precej zaostajala za načrtovanimi cilji. Kljub temu, da njeni izdelki po kakvosti ne zaostajajo za sorodnimi izdelki drugih proizvajalcev, njihova prodaja ni stekla. Zato so se ljubljanski mesarji odločili, da na Štajerskem zaposlijo pospeševalca prodaje. Prvi, ki je prevzel to nalogo, je kmalu vrgel puško v koruzo in zamenjala ga je Danica Turner, ki se je pred tem devet let pilila v komerciali Agrokombinata Maribor. "Moja naloga je raziskava tržišča in pospeševanje prodaje mesnih izdelkov. To se lepo sliši, ko pa hočem besede spremeniti v prakso, naletim na številne ovire, za katere ne bi nikdar mislila, da sploh obstojajo. Ugotavljam, da je med članicami Mercatorja premalo sodelovanja in da je to eden od vzrokov za preskromne blagovne tokove med njimi”, pravi vedno nasmejana in prijazna komercialistka. Prodajo skuša povečati z različnimi predstvaitvami in osebnimi stiki s poslovodji posameznih trgovin in s komercialisti. Predstavlja jim ugodnosti, ki jih M —Ml nudi svojim kupcem in poudarja kakovost njenih izdelkov. To je naporen posel, kajti spreminjati zakoreninjene navade, ni lahko. A ji uspeva! V nekaj mesecih je že uspela povečati prodajo izdelkov matične hiše za trikrat, vendar s tem še ni zadovoljna, ker ve, da možnosti še zlepa niso izkoriščene. Prodali bi lahko precej več izdelkov, po njenem mnenju celo nekajkrat več. Lahko bi, če...če bi bilo v organizacijah malce več pripravljenosti za sodeovanje in predvsem odgovornosti. Tiste prave, ne le na papirju. Kot ugotavlja Danica Turner, pride blago iz Ljubljane do grosističnega skladišča, tu pa ga del obleži. Delno zato, ker ga maloprodaji nihče ne ponudi in ga zato ne pozna in ne naroča, delno pa tudi zaradi samovolje nekaterih, ki so odgovorni za distribucijo naročenega blaga. Ti posameznih vrst izdelkov, med njimi tudi izdelke M-Ml, enostavno izločajo. Drugače si nepojavlja-nja izdelkov v maloprodajnih enotah ne znamo razlagati. Danica je na ta problem že večkrat opozorila vodstva kupcev, a kaže, da je pot do pravih ušes daljša, kot je mislila. Kljub temu pa vztraja. ”Tudi s trmo včasih kaj dosežeš,” se smeji. V sevniškem kombinatu čislajo inovatorje Med najpomembnejše pridelovalce hmelja sodi tudi Mercator-Kmetijski kombinat Sevnica. Vse pa kaže, da se bo pridelek hmelja v prihodnjih letih precej zmanjšal. Zaradi gradnje novih vodnih elektrarn se bo pod najdonosnejšimi hmeljišči dvignila podtalnica, kar bo na rastlino, brez katere ni piva, slabo vplivalo. "Razmeroma slab pridelek smo imeli že letos, saj smo pridelali blizu 40 odstotkov manj hmelja, kot smo načrtovali. Naše veselje ob spomladanskem nastavku hmelja, ki je kazal, da bo letošnja letina rekordna, je pregnala suša. Slabe letine se nam vrstijo že nekaj let zapored. Zadnji normalni pridelek smo imeli leta 1982, letošnji je za 15 odsto-tokov manjši od lanskega, hmelja ni niti 100 ton. Kakšnih 1.300 vreč ga bomo poslali kupcem, ob dobrih letinah smo ga pošiljali dva tisoč vreč in več,” pravi Albin Ješelnik, direktor kombinata. V Sevnici so se odločili za pridelovanje goldinga in aurore — dveh najbolj cenjenih sort hmelja, ki imata dobro ceno tudi na tujih trgih. Kar 70 odstotkov ga izvozijo v ZDA in na tržišče članic EGS. Pri tem jim delajo težave strogi predpisi, zlasti v ZDA, kjer ne dovolijo uvoza rastlin, škropljenih z zaščitnimi sredstvi, ki v ZDA niso registrirana. ”Pred dobrimi dvajsetimi leti smo zgradili sušilnico za hmelj, ki je še danes med vodilnimi v Sloveniji. Veliko zaslug za njeno "vodilnost” imajo naši delavci, ki z njo in hmeljišči živijo in so zato v zadnjih letih predlagali številne tehnične izboljšave, predloge, inovacije. Njihova zasluga je, da je transport hmelja avtomatiziran in da je izboljšan tudi sam posto- pek njegovega sušenja,” poudarja Ješelnik. Sveža, letošnja inovacija je namenjena odoravanju in rezu hmelja na hmeljiščih. Obrato-vodja Ivan Možic in ključavničar Franc Cop, sta izdelala diskovni agregatni plug in rezalnik. Njuna inovacija pomeni poenostavitev dela in izboljšanje kakovosti pridelka, saj omogoča ustreznejši načim obdelave. Ta stroj so pokazali na sestanku hmeljarskih tehnologov v Žalcu. Vzbudil je veliko zanimanje in tudi naročila zanj v Sevnici že imajo. V kombinatu pravijo, da takega stroja še nimajo nikjer, da je plod povsem njihovega dela, stroj je patentiran, oba delavca, MOŽIC in COP pa sta predlagana za INOVATORJA LETA. To je le ena od številnih inovacij, vse bi težko našteli. Omenimo pa naj podporno koleno pri rezalniku, izboljšava, s katero prihranijo energijo in izboljšajo delo obiralnega stroja. "Inovacije so tudi primerno nagrajene, če se izkaže, da za delovno organizacijo pomenijo prihranek oziroma povečanje dohodka. Vendar pa je poleg materialne nagrade pomembno tudi moralno priznanje, ki ga za svoje delo dobi vsak inovator,” so mi dejali v Mercator-Kmetijskem kombinatu Sevnica. Čemu pravzaprav zapis teh, marsikomu znanih stvari? Smo v času pripravljanja nakupno--prodajnih načrtov za naslednje leto. Zato želimo z njim opozoriti vse - tako prodajalce teh izdelkov (grosiste) kot uporabnike teh izdelkov - daje med nami, v sistemu sozda proizvodna organizacija — dobaviteljica, ki glede na kakovostno ponudbo zasluži večji delež na internem tržišču. Ta pa sodi v izvajanje načel dogovorjene skupne poslovne politike. Z dosedanjimi deleži, ki jih izdelki Zaščite zavzemajo v internem blagovnem prometu, ne more biti zadovoljna niti Zaščita, niti ni upravičeno "samozadovoljstvo” uporabnikov teh izdelkov. Nezadovoljstvo potrjujejo tudi podatki : delež Zaščitinih rokavic v internih blagovnih tokovih znaša 4,3 %, delovnih oblek 5,6 % in delovnih plaščev 9,1 %. Potrebna zaščitna sredstva kupujemo na vseh koncih in krajih in to v količinah, ki so .večje kot znaša enomesečna Zaščitina proizvodnja. Od nje pa kupimo le tretjino izdelkov, ki jih potrebujemo. Moramo pa povedati, da je med vsemi članicami sozda kar 21 takih, ki z Zaščito sploh nima poslovnih stikov, trdimo pa, da je njen izdelek potreben prav v vsaki naši organizaciji. Objektivne možnosti za povečanje prodaje Zaščitinih izdelkov znotraj sozda so, zato pričakujemo odziv članic v naslednjih smereh : — v vseh proizvodnih organizacijah, ki v delovnem procesu potrebujejo in uporabljajo osebna zaščitna sredstva, naj bi nabavne službe ugotovile letne potrebe po teh sredstvih in najmanj polovico potreb pokrile z nabavo pri tozdu Zaščita, — trgovske organizacije — grosisti, ki imajo v svojem programu tudi prodajo tovrstnih sredstev, naj prav tako preverijo možnosti za preusmeritev na nabavo pri Zaščiti, — maloprodajne trgovske organizacije, ki se oskrbujejo neposredno pri proizvajalcih, naj nabavo delovnih oblek, halj oziroma plaščev preusmerijo v naročila pri Zaščiti. Obenem pa naj od grosistov zahtevajo oskrbo z Zaščitinimi izdelki. Od vseh, ki kakorkoli vplivajo na nabavo teh izdelkov pričakujemo, da bodo že pri načrtovanju nakupov, pa tudi z uresničevanjem načrtovanega, prispevali k rasti deleža prodaje Zaščitinih izdelkov v sozdu. Še enkrat moramo poudariti, da je delež njene prodaje v sozdu najnižji in daleč pod povprečjem. Z nekoliko večjo zavzetostjo bi to lahko kaj hitro popravili in s tem izpolnili tudi nekaj upravičenega pričakovanja te članice sozda. Prav gotovo pa niso zanemarljive še druge prednosti, ki so v internem blagovnem prometu : plačevanje preko Mercator-Interne banke, stimulativni cassasconto pri plačilu z gotovino. Navsezadnje pa, z medsebojnim.prometom v sozdu nihče ne izgublja, niti nihče ne služi na račun drugega. Zakaj se ga izogibamo? Na Zaščitinem primeru bi kazalo preskusiti koliko velja ta naša farna ”vsi za enega, eden za vse”, ki se navsezadnje odraža tudi v sozdovem sloganu ”sozd je čvrst toliko, kolikor so čvrste njegove članice”. In če je skupna poslovna politika temeljni elemet te čvrstine...zakaj se ne bi opredelili za uresničevanje zadev, ki smo jih nakazali v tem zapisu. Na trg... Andrej Dvoršak ...”z dobro, staro kakovostjo” Mercator —Mesna industrija Ljubljana, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta kar dobro poslovala, zlasti še, če poslovanje ocenjujemo tudi po obsegu količinske prodaje. Tako je prodaja svežega mesa za 6 odstotkov večja glede na isto obdobje lani, mesnih izdelkov pa za 5. Najbolj je očitna rast prodaje trajnih mesnih izdelkov - za 21 odstotkov in najcenejših, navadnih salam in klobas -za 50 odstotkov. Istočasno se je znižala prodaja drobovine, tako da je celotna količinska prodaja komaj za 2 odstotka večja v primerjavi z devetmesečnim obdobjem leta 1987. Plan je Mesna idnustrija s tem sicer izpolnila, vendar pa so do konca leta še trije meseci. Že v oktobru je bila prodaja precej manjša, če jo primerjamo s prodajo v lanskem oktobru. Vpliv kupcev "Ugotavljamo, da se počasi oblikujeta dve kategoriji kupcev,” 'nam je dejal direktor M —Mesne industrije Ljubljana, Ivan Majerle. ”V prvo sodi sloj, ki zahteva najvišjo kakovost izdelkov in mesa in jo je pripravljen tudi plačati. Ti kupci posegajo po naših trajnih suhomesnatih izdelkih. Vse številnejši pa so kupci, ki jih kakovost ne zanima več, pač pa le še cena. Ta sloj v trgovinah išče najcenejše mesne izdelke, denimo navadne salame in klobase. Tudi za kupovanje mesa imajo ti kupci vedno manj denar-ja. Ko smo analizirali rast količinske prodaje svežega mesa, smo ugotovili, da je nanjo zelo vplivalo večkratno dviganje cen. Kupci so bili o podražitvah obveščeni in so si zato delali zaloge v svojih zamrzovalnih skrinjah, ki so jih pred vsako podražitvijo obnavljali. Nakupi večjih količin svežega mesa so bili opazni.” Rdeča nit razvoja — posodobitev predelave Jasim Mrkalj, Miro Duič Za začetek novi stroji Prizadevanja tozda Mesoizdelki v sestavu Mercator-KŽK Gorenjske za izboijšanje kakovosti in povečanje produktivnosti zahtevajo poleg drugega tudi obnovo strojne opreme v predelovalnem obratu v Kranju. Zadnja leta je bila pozornost usmerjena predvsem v gradnjo oziroma dograditev hladilnice, zato je bila obnova strojne opreme v predelovalnem obratu za nekaj časa odložena. Zaradi novega pravilnika o minimalnih sanitarno-tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati živilski obrati, bo treba odpraviti tudi pomanjkljivosti v klavniškem obratu, Klavnica v Škofji Loki novim zahtevam ne ustreza, zato je njena obnova oziroma rekonstrukcija, nujna. Z ureditvijo klavnice imamo realne možnosti, da organizacijam v sozdu zagotovimo trajnejše opravljanje popolnih klavniških storitev. Uspešno to sodelovanje poteka že sedaj z Mercator-Mesno industrijo Ljubljana. S prilagoditvijo hladilnice na Trati izvoznim zahtevam, bi lahko ponudili hladilniške storitve za blago, namenjeno v izvoz. Tudi tu je sodelovanje s članicami sozda zaželeno. Trenutno opremljamo predelovalni obrat s tako opremo, ki bo tudi v načrtovanem novem objektu funkcionalno in tehnološko ustrezna. Pripravljamo ustrezno tehnološko zasnovo rekonstrukcije in obnove klavniškega obrata v Škofji Loki. Istočasno pa preurejamo in obnavljamo mrežo mesnic in delikatesnih prodajaln, pripravljamo pa tudi načrte za prenovo maloprodajne mreže za naslednje srednjeročno obdobje. Rezultati teženj po obnovi so že vidni tudi v kranjskem predelovalnem obratu. Predvsem so bila opravljena nekatera preure-ditvena dela v objektu, posebna pozornost pa je bila namenjena strojni opremi. Kupili smo stroj za pranje embalaže, nova sodobna "masirka” omogoča izboljšave tehnološkega postopka in večji izkoristek, izdelkom pa da lepši videz. Za ta stroj smo v začetku letošnjega leta odšteli 70 milijonov dinarjev. Letos smo uvozili pickinjektor tipa Polyclip, to je poseben stroj za polnjenje izdelkov poljubnih dimenzij. Tudi ta stroj ni bil poceni, z dajatvami vred smo zanj odšteli 326 milijonov dinarjev. Stroj že poskusno dela in bo, ko bo polno izkoriščen, zagotavljal izdelovanje vrsto novih in sodobneje oblikovanih izdelkov, primernih za majhne, individualne in večje količinske nakupe. Dotrajana pakirna stroja smo nadomestli z novim in z njim smo trajneje rešili problem pakiranih izdelkov tako glede količine, kot različnih oblik. Vse stroje smo uvozili preko M-Mednarodne trgovine, tozda Contal— Steklo. Znanih težav pri uvozu ne bi posebej omenjali, najbolj huda je drsenje tečaja dinarja. V stroje vloženih 800 milijonov dinarjev resno ogroža likvidnost temeljne organizacije. V načrtih niso izpuščeni maloprodajna mreža, vozni park in oprema za vzdrževanje. Tudi ti bi morali biti v bližnji prihodnosti temeljito modernizirani. V obratu v Stični želimo povečati proizvodnjo trajnih mesnih izdelkov. To pa le z izboljšano tehnologijo in ne s povečevanjem števila zaposienih. "Rdeča nit” tozdovih razvojnih prizadevanj v naslednjem srednjeročnem obdobju pa je izgradnja novega predelovalnega obrata. Ta naložba je zaradi slabega stanja sedanjega predelovalnega obrata v Kranju nujna. Lokacija ob hladilnici na Trati je nabolj smotrna, ker je vsa potrebna infrastruktura že zgrajena. Upamo, da bodo tozdovi rezultati gospodarjenja, združeni s sredstvi delovne in sestavljene organizacije in s sredstvi družbene skupnosti, omogočili uresničitev načrtovanih naložb oziroma razvojnih ciljev tozda. Kljub krizi do večje prodaje V M —Mesni industriji se zavedajo, da bo prodaja iz meseca v mesec težja. Zato so se odločili za različne prodajno-pospeševalne akcije. Prodajo želijo povečati za okrog 30 odstotkov. Za tako povečanje imajo zmogljivosti in surovinsko zaledje. Z dobavitelji nimajo težav, omenjajo le nekaj težav s farmo krškega Mercator-Agrokombinata, ki jim namesto dogovorjenega števila 300 prašičev tedensko, pošilja komaj 160 prašičev. To bo v končni fazi najbolj vplivalo na finančni rezultat poslovanja te naše velike prašičje farme. Izpad nadomeščajo s povečanimi dobavami od drugih dobaviteljev, zlasti iz Nove Topole, kjer je Mercator tudi sovlagal v gradnjo prašičje farme. S to farmo ni nobenih zapletov že od začetka poslovanja pred kakimi šestimi leti. Uspešno uresničevanje načrtovanega obsega povečanja prodaje je odvisno tudi od predstavljanja izdelkov in širitve tržišča. Za področje Štejerske in Primorske so v MesnUdnustriji zaposlili dva terenska komercialista. V začetku so pričakovali, da bo prodaja rasla hitreje, sedaj pa ugo- tavljajo, da je primerna tudi politika majhnih korakov, če ti kljub vsemu le niso prekratki. Na Štajerskem je terenska komercialistka uspela v sorazmerno kratkem času povečati prodajo izdelkov od pet na petnajst ton mesečno. Vendar v Mesni industriji menijo, da vse možnosti še niso izčrpane. Ravno tako je še precej neizkoriščenih možnosti za povečanje prodaje v Ljubljani. V prihodnjih mesecih se bodo prodaje v Ljubljani lotili bolj agresivno : s prodajnimi akcijami, boljšim obveščanjem potrošnikov oziroma kupcev. V ta sklop sodi tudi priprava novega imagea — celostne podobe, ki naj bi pritegnila kupce, izdelkom pa dala značilen pečat in blagovno znamko. Poleg že ustaljenega programa mesnih izdelkov pa pripravljajo tudi vrsto novosti. Nekatere že lahko najdemo na tržišču, druge v laboratorijih šele "zorijo”. Vlasta Škafar, tehnični vodja v ljubljanski mesni industriji, je v razgovoru poudarila, da želijo klasični proizvodni program osvežiti ”Z DOBRO, STARO KAKOVOSTJO”. Začeli so z izdelovanjem hrenovk v ovčjem ovitku, bloški klobasi (sicer tipu kranjske klobase) so izboljšali okus. V programu imajo še klasične fermentirane trajne salame tipa "ogrska”, ki bodo brez dodatkov za pospeševanje zorenja, ker dajo salami kiselkast priokus. Z nakupom novih strojev, stiskalnice za klobase, so predvsem delikatesnim izdelkom lah--ko dali nove štirioglate in polo-krogle oblike. Tako izdelujejo toast šunko, prešano in zvito kra-ško slanino, prešano svinjsko glavo, krače, kare rolade in lovske paštete. Kaže, da si v Mesni industriji Ljubljana, želijo ustvariti ime prav s paštetami. Za pašteto v črevu so na Zagrebškem sejmu prejeli Zlato amforo, odličje, ki ga prejme samo izdelek, ki tri leta zapored osvoji zlato medaljo. To pašteto sedaj ovijajo v hamburško slanino in jo prodajajo pod imenom "LOVSKA PAŠTETAT Količine te kakovostne paštete pa so dokaj omejene. V novembru in decembru bodo ljubljanski mesarji poslali na trg prve pošiljke mini kuhanih šunk v črevu in "M” trajne salame. Kaj pa bo novega iz njihovih proizvodnih dvoran v prihodnjem letu, zaenkrat še niso povedali. Konkurence se sicer bojijo, trdijo pa, da bodo v neizprosnem boju za potrošnika zdržali, saj imajo poleg številnih novih izdelkov, ki jih prilagajajo kupcem, tudi zaledje v sistemu Mercatorja, v katerem želijo ostati, ne glede na njegovo organizacijsko obliko. Šli . pi Za dobro, staro kakovost - nov slogan M-Mesne industrije Ljubljana. Zanjo si bo prizadevala tehnologinja Vlasta Škafar. Priprava šunke v črevu. V vseh predstavljenih priznanjih je delež M-Pekarne Grosuplje REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE A ORGANIZACIJSKI ODBOR 36. GOSTINSKO TURISTIČNEGA ZBORA SLOVENIJE PREJME ^ST/CA/A- PLAKETOz DIPLOMO Postojna, 26.-27. oktober 1_988 c3: PrecisedniL LOrgdnizdtiiskejid otIIkkj .■(iPola K ol15- 1 Predsednik ROS delavcev gostinstva in turizma Slovenije Marjan Bogovčič .— Ocv,'^ •f-agro REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE ORGANIZACIJSKI ODBOR 36. GOSTINSKO TURISTIČNEGA ZBORA SLOVENIJE JZ&Z>&S=X>S*rfJ*C TtrAZ/S-T7C*S*S •Z4 S&*OsMS*SJ<& £>/*.. *ZA**/Ez. *£Ojrs<* Za uspehe na področju gospodarjenja in razvoja je 60-članski kolektiv M-Pekarne Grosuplje prejel najvišjo nagrado grosupeljske občine. 5.500 ton kruha in peciva letno napečejo njeni peki, mlinarji pa zmeljejo 700 ton pšenice. NA PODLAGI 4. IN 193. ČLENA STATUTA OBČINE GROSUPLJE (URADNipST SRS, ST. 32/86, 1/88 IN 23/88) IN 3. ČLENA ODLOKA O PRIZNANJIH OBČINE GROSUPLJE (URADNI LIST SRS, ST. 12/85) TER PO SKLEPIH SEJ DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Z DNE 19. SEPTEMBRA 1988, ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z DNE 2i . SEPTEMBRA 1988 PODELJUJE SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE NAGRADO LOUISA ADAMIČA MERCATOR PEKARNI GROSUPLJE ZA TRAJNEJŠE POSLOVNE REZULTATE, KI JO UVRŠČAJO V SAM VRH V OBČINI, SOZD U IN PANOGI. GROSUPLJE, DNE 29. OKTOBRA 1988 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE IVAN AHLIN 36. GOSTINSKO-TURI&NI ZBOR SLOVENIJE V zatišju med poletno in zimsko sezono gostinsko —turistični delavci pripravijo svoje tradicionalno srečanje, na katerem se med seboj pomerijo v stroki, izmenjajo izkušnje, pojadikujejo, seveda pa se tudi temeljito poveselijo. V začetku so bili Gostinsko-turistični zbori takoj po končani poletni turistični sezoni. Na njih so prebirali referate, ponavljali že neštetokrat slišane kritike in načrte, nekaj pojedli in spili ter se razšli. Zato so taki zbori postajali neprivlačni in potrebno jim je bilo vdahniti novo življenje. Tako so glavno vlogo na zborih dobila strokovna tekmovanja in razsta- Strokovna tema letošnjega 36. Gostinsko-turističnega zbora, ki je bil zadnje dni oktobra v Postojni, je bila priprava jedi iz divjačine. Med ekipami, ki so se udeležile tekmovanja v pripravi divjačine in primernih pogrinjkov, je bila tudi Mercatorjeva. Na splošno je bil Mercatorjev delež opazen, to pa predvsem zadnji večer, ko so podeljevali priznanja. Mercator-Konditor je dobil priznanje za nov program Zmajčkovega butika izvrstnih slaščic. Verjetno v Konditorju nagrade niso pričakovali in zato nihče ni prišel ponjo. Naslednji je šel po priznanje direktor Mercator — Pekarne Grosuplje Štefan Plankar. Kar dvakrat. Po priznanje za ureditev trgovine v Stiškem samostanu in po priznanje za prospekt te trgovine, ki predstavlja nekatere naše organizacije, ki v tej trgovini prodajajo svoje izdelke. Cela četa gostincev, delavcev Mercator - Hoteli gostin- stvo, je prejela zlate in srebrne medalje za strokovne in športne dosežke. Med športnicami se gostinke iz tozda Sremič lahko pohvalijo z zlato medaljo v keglanju. Srebno medaljo za receptorsko delo je prejela Breda Jurjevič, sezonska receptorka v vrhniški Mantovi. Čeprav se z receptorskim delom ukvarja sezonsko, ji je način, kako je sprejela gosta, profesorja, prinesel visoko oceno. Ne dosti slabšo od profesionalnega kolega. Po osnovnem poklicu je kozmetičarka s končano Višjo pedagoško šolo. Delo v Mantovi je bilo le počitniški zaslužek. V Londonu bo nadaljevala s kozmetiko, nikoli ne bo zares delala v gostinstvu in turizmu. Barmanstvo je konjiček Aleša Ogrina prav tako iz Mantove, kjer je sicer poslovodja hotela. Konjiček je bil okronan z zlato Zvestoba gostinskemu poklicu - priznanje za Danico Strnad (desno). Smeh je pol zdravja In vsa uspeinost dobrega gostinca - Martina Žolgar. medaljo. V Mantovi je že od leta 1976. Pred desetimi leti se je v Mantovi izučil današnji vodja kuhinje Jože Zalar. Nadevane prepelice v kostanjevem rižu, srnino stegno po notranjsko, porcija prepelice v trtine^listu in porcija srninega zavitka s kostanjem, vse te dobrote so mu prinesle srebrno medaljo za kulinariko. Najbolj se je svetila srebrna medalja, ki jo je prejela ekipa Mercator — Hoteli gostinstva. Njeni člani so bili iz različnih temeljnih organizacij. Sestavljali pa so jo : Janez Meglen, Jože Tkalec, Damir Dejak, Milena Kerin, Marinka Kupirovič, Sonja Tkalčec, Ana Strle, Ivan Bernik in Jože Kovač. To so bili mojstri za vse. Marinka Kupirovič in Milena Kerin iz tozda Sremič sta poskr- beli za kulinarični del - srnino pašteto, srnin krbet s kostanjevimi cmočki, srnin medaljon s sadjem, divjačinski golaž s širokimi rezanci in jurčki. Srebrna medalja jima ni ušla. Za sladkosnede sta Ana Strle in Ivan Bernik iz tozda Ajdovščina pripravila torto, ki jo je krasila še srebrna medalja. Delavci hotela Ilirija so tekmovali še v pripravi pogrinjkov in mešanju pijač. Jože Kovač je prislužil srebro, še bolj pa se je bleščalo zlato za pogrinjek Damirja Dijaka, ki mu je bil mentor vodja strežbe v Iliriji, Jože Tkalčec. Za zvestobo gostinskemu poklicu Na Zboru gostinskih in turističnih delavcev Slovenije podelju- jejo tudi priznanja, ki so povezana z zvestobo gostinskemu poklicu in osebnostnimi lastnostmi, zaradi katerih je gostinec lahko dober gostinec. Prejeli sta ju Danica Strnad, vodja hotela Sremič in Martina Žolgar, vodja gostišča v Prapretnem, sicer pa iz tozda Jelka. Danica Strnact dela v gostinstvu že 29 let. Začela je kot kvalificirana kuharica, toda počasi se je izza štedilnika prebila na bolj izpostavljena delovna mesta. Pridnost, iznajdljivost, sposobnost. Njen odnos do gostov je izreden. Vsak, ki se je kdajkoli mudil v hotelu Sremič, je spoznal to vedro, ljubeznjivo, vedno v službi gostov, tovarišico. Njeni pozornosti ne uide noben gost. O tem sem se prepričal ob otvoritvi krškega bistroja Rozalija. Danica si vedno prizadeva izboljšati poslovanje, vedno dodati kaj novega. Predvsem pa se posveča vzgoji mladih gostinskih de- Barve vrhniške Mantove so uspešno branili (z leve): Jože Zalar, Breda Jurjevič in Aleš Ogrin. lavcev, takih, ki bi bili krškemu hotelu v ponos in gostom v zadovoljstvo. Za ves trud jo je Splošno združenje gostinstva in turizma letos nagradilo s posebnim priznanjem. Martina Žolgar pa je dobila eno od sedmih priznanj, ki jih po- deljuje Republiški odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma. V utemeljitvi je bil poudarjen njen prispevek k poslovnim uspehom tozda Jelka. Delovna, skromna, odkrita in s posluhom za težave sodelavcev, je tovarišica Martina priljubljena med so- delavci, uživa pa tudi ugled in zaupanje gostov. Vrsta nagrad In priznanj kaže, da je gostinski del Mercatorja dobro razvit, da imamo delavce, ki bi bili dobrodošli pod streho tudi elitnejših gostinskih lokalov. Vprašanje pa je, koliko možnosti imajo oziroma, če jim jih sploh hočemo dati? Investin »bife integral« - samopostrežna restavracija za penzionske goste. Srebrna medalja za kulinariko. Iz Savičine kuhinje Tadeja Reisp Iz trgovine na krožnik — brez truda Delikatesni izdelki, delikatesne jedi so dobrodošle na vsakem jedilniku. Njihova priprava terja znanje, iznajdljivost, čas in energijo. Prav to želijo v M —Rožnikovem tozdu Savica prihraniti vsem, ki se ubadajo s hitro pripravo hrane. Priprava delikatesnih jedi je eno od področij, ki jih je ta tozd vključila v svoj razvojni program Zaposlene gospodinje imajo v svdjem dvojnem delovniku kaj malo časa za pripravljanje kosila. Delikatesne jedi, kakršne pripravljamo v naši osrednji kuhinji, pa jim prihranijo čas in energijo. Pa ne velja to samo za gospodinje, velja za vse, ki morajo hitro pripraviti obrok, kosilo, malico, večerjo. Delikatesne jedi so namreč uporabne in primerne za vse vrste obrokov. Lahko so predjed, dodatek k glavni jedi, glavna jed, desert, lahko so tople ali hladne. V Savičini kuhinji pripravljamo pet večjih skupin teh jedi : kuhana, pečena in ocvrta živila, različne namaze in delikatesne solate. Skupina kuhanih živil obsega predvsem suhomesnate izdelke - prekajen jezik, šunko, krače, rebra. Slastne pečenke - od svinjskega kareja do piščanca in "rostbifa”, sodijo v pečena živila. Sem sodijo tudi pizze, hrenovke v testu, šunka v testu, mesne ro-lade. Dunajski in pariški zrezki so železni repertoar pri ocvrtih jedeh. V Savici pa smo jim dodali še ocvrtega piščanca, kanelone, ocvrt sir, ohrovtove in porove zvitke in še marsikaj drugega. Med namazi naj omenimo različne sirne in maslene namaze, najbolj pa nas potrošniki poznajo po tatarskem biftku "Savica”. Ta je naša specialiteta. Vprašanje direktorju Mlekarn ZAKAJ NI SIRA ? Med udeleženci zaključnega večera smo na 36. Gostinsko-turističnem zboru srečali tudi profesorja Akademije za likovno umetnost, magistra Tomaža Kržišnika, avtorja nagrajenega prospekta o stiški prodajalni, avtorja njene poslikave in soustvarjalca njene celostne podobe. Pogovor je stekel... "Ureditev trgovine v Stiški opatiji je bilo eno najlepših in najbolj pomembnih dejanj našega gospodarstva v zadnjih letih. Končno se je zgodilo nemogoče : da je trgovina vložila denar tudi v kulturni program, ki je komercialno uspešen. To je tudi edini način vlaganja sredstev v smislu kakovosti in ustvarjalnosti, o čemer sicer veliko govorimo, a zelo malo naredimo. Trgovinica v Stični je zahtevala ogromno osebnega angažiranja vseh, ki smo sodelovali. Lahko je narediti market potrošniškega tipa, tu pa je bil cilj narediti trgovino za zahtevnega kupca, ki bo v njej spoznaval našo kulturno dediščino in tradicijo. To je prvi tovrstni lokal v Sloveniji, kjer smo dosegli, da je embalažna papirna vrečka enako pomembna kot sta poslikava in likovna ureditev. Edino, kar v tej trgovinici pogrešam, je sir z rdečo mažo, 36. gosfinsko-turistični zbor - priložnost za pogovor avtorjev stiške prodajalne (od leve): Tomaž Kržišnik, Štefan Plankar in Meta Potočnik. sir, ki ga v Stični znajo narediti in karšnega nisem okusil nikjer na svetu, čeprav sem ga precej videl in poskusil marsikateri sir. Tudi drugi siri iz Stične so dobri, a takega kot je ta, ne znajo narediti nikjer. Zato se mi zdi čudno, da ga v sirarni ne izdelujejo v večjih količinah, saj bi prav ta sir lahko postal prava zaščitna znamka te trgovine. Napište, da sprašujem direktorja Mercator-Ljubljanskih mlekarn, zakaj tega sira ni v proizvodnji in v trgovini! Če smo vsi, od oblikovalcev in snovalcev trgovine naredili vse, da bi bilo dobro, zakaj direktorji neliaredijo več kot !e zgolj nujno, zakaj bolj smelo ne skrbijo za pripravo novih, kakovostnih izdelkov za specializirane trgovine, kjer cena ni najpomembnejša? Tole bi še rad dejal : bilo bi lepo, če bi bilo veliko takšnih lokalov kot je ta v Stični. Veliko je lepih objektov, ki bi jih lahko uredili in obnovili, namesto tega pa gradimo betonske silose in garaže.” Največjo skupino pripravljenih delikatesnih jedi pa predstavljajo delikatesne solate. To nista le klasični ruska in francoska, po katerih je največje povpraševanje. Pri nas naredimo odlično riževo, makaronovo, grško, švedsko, švicarsko. Tudi solate iz morskih sadežev kalamarov, škampov, školjk... Vsa ta živila pripravljamo v osrednji kuhinji. Kuhinja je urejena tako, da omogoča hitro, zdravo in neoporečno pripravo hrane. Temeljno vodilo pri pripravi delikatesnih jedi so kakovostne surovine. Le iz najbolj kakovostnih surovin, lahko po preiskuše-nih in prvobitnih receptih, naredi- mo dobre izdelke. Delikatesna jed pa mora biti tudi sveža. Živila pripravljamo vsak dan sproti, v količinah, ki jih naročajo prodajalne. Za naše potrošnike je marsikatera naša delikatesna jed še novost, za marsikoga pa tudi celotna ponudba iz Savičine kuhinje. Spoznavanje novosti bo prineslo tudi spremembe v prehranjevalnih navadah. In prav z obogatitvijo ponudbe, od sedanjih 66 vrst delikatesnih izdelkov, na še več, bomo lahko ustregli še več okusom, še več željam. Odkrivajte skrivnosti Savičine kuhinje, dober tek! Pred ljubljansko BURJO, delikatesno prodajalno, so kupcem ponudili vse, kar najboljšega premore in zmore centralna kuhinja tozda Savica. Neupravičeno premalokrat omenjeni Andrej Dvoršak Vsaka uspešna akcija je večji osebni dohodek Tozd Gradišče Mercator-Rožnika, sodi med tiste organizacije, o katerih neupravičeno bolj malo poročamo. So nekako neopazni in odmaknjeni, čeprav dosegajo zadovoljive poslovne rezultate in v svoj program uvajajo nekatere zančilne prodaje, ki niso ravno vsakdanje. "V devetih mesecih smo kar dobro poslovali. Opažamo pa, da nam redna prodaja pada. Nadomestiti jo skušamo z akcijskimi prodajami, ki smo jih razširili tudi v sosednje občine. Zlasti smo bili uspešni v Novem mestu, kjer smo imeli spomladi akcijsko prodajo koles in mopedov, nato tekstila in konfekcije, v jeseni pa ozimnice in smučarske opreme,-” nam je našteval direktor tozda Franc Jevnikar Te akcijske prodaje organizirajo v povezavi s sindikalnimi organizacijami v posameznih večjih kolektivih. Med organizacije, s katerimi-uspešno sodelujejo, sodijo Krka, Novoles, Pionir, Nuklearna elektrarna Krško, IMV. Ta način prodaje ni naletel na odobravanje lokalnih trgovskih organizacij, toda dokler bo Gradišče nudilo kupcem boljše pogoje, bo pač bolj uspešno. Malo zdrave tržne konkurence nikomur ne škodi. V Gradišču so ugotovili, da je trebanjska občina, v kateri imajo 21 poslovnih enot, premajhna, zato so se usposobili za prodajo v različnih pogojih, za različne akcije in temu prilagodili tudi sistem nagrajevanja. Vsaka uspešna akcija se neposredno odraža v osebnih dohodkih in danes predstavlja iztržek od akcijskih prodaj že okrog 10 % celotne realizacije. Ko smo z direktorjem Jevni-karjem spregovorili o načrtih, je »Prilagoditi smo se akcijskim prodajam. Zakaj pa ne, če je zato več v žepu?« Franc Jevnikar, direktor trebanjskega Gradišča. najprej poudaril, da so v preteklih letih obnovili vse svoje lokale izven Trebnjega. Sedaj pa jih čaka najzahtevnejše delo — prenova trebanjske blagovnice in upravne zgradbe, ki so jo odlagali več let. S preureditvijo oziroma obnovo bodo pridobili 800 kvadratnih metrov prodajnih in 1.200 kvadratnih metrov skladiščnih površin. Načrtujejo, da bi bila v kleti prodajalna tehničnega blaga, v pritličju živilska samopostrežna trgovina z bifejeTn, v prvem nadstropju pa prodajalna tekstila in obutev. V prizidku pa še skladišče in salon pohištva. Uprava tozda, v kateri dela 11 ljudi, vseh zaposlenih je 106, pa bo dobila svoje prostore na podstrešju. V pogovoru se nismo mogli izogniti razmišljanj o novi organiziranosti. Gradišče zaenkrat vidi svoje mesto v Mercator—Rožniku, saj so tu združeni vsi interesi maloprodaje. Jevnikar je poudaril, da dokler se ne bo reorganiziral Rožnik, se tudi oni ne mislijo. Če pa se bodo morali, pa bodo svoje mesto poiskali predvsem v sistemu Mercatorja, nikakor izven njega. So pa na reorganizacije in na pobude zanje, v Gradišču že navajeni. Vsake toliko časa se najde kdo, ki jih želi pridružiti temu ali onemu, a doslej ni to še nikomur uspelo. So bile pred časom pobude, da bi se združili z Mercator--Kmetijsko zadrugo v Trebnjem, a so v Gradišču odločno vztrajali pri tem, da je trgovina eno, kmetijstvo pa drugo, in da v tako "španovijo” ne gredo. Če že, se bodo povezovali v okviru trgovinske dejavnosti, a zaenkrat so v Rožniku kar dobro povezani. Edina pripomba, ki jo imajo leti na grosistično skladišče v Novem mestu, ki ne dohaja potreb maloprodaje. Zato se zavzemajo, da bi v okviru Mercator-Standarda čimprej zgradili novo grosistično skladišče za Dolenjsko, sicer se bodo morali tesneje povezati z Mercator -Blagovnim centrom. Poskus poslovnega s poslovnim Stanislav Klemenčič-Saražin Strokovno posvetovanje z bogato mizo Ljubljana, 10. in 11. novembra, Cankarjev dom — Zavod za organizacijo poslovanja (ZOP) - ugledna inštitucija, ki že vrsto let gospodarskim organizacijam pomaga iz zagat, je v navedenih dneh organiziral strokovno posvetovanje "Planiranje in kontrola uspešnosti poslovanja v pogojih tržnega gospodarjenja”. Seminar je bil namenjen poslovodnim delavcem gospodarskih organizacij. Za Mercator-KIT pa je bil še nekaj več. Na predlog oziroma povabilo ZOP —a, so Mercatorjeve organizacije pripravile pokušino svojih izdelkov. Pokušina je bila ob družabnem srečanju udeležencev seminarja. Stroka na prvem mestu... Predavatelji, med njirtii Wolf-gang Gretz iz ZR Nemčije, svetovalec v centrali zahodnonemške Zveze svetovalnih inšitucij (RKW) in Olga Vrtačnik, naše gore list, ki je svetovalka za "con-trolling” na Danskem, so obravnavali aktualne teme, ki zadevajo uspešno gospodarjenje. S predavanji so vsak na svojem poznavalskem področju osvetlili elemente, ki vplivajo na notranjo Zavedajo se pomanjkljivosti,.. Mira Malbašič > Letos ugotavljamo, da se . je število nočitev domačih gostov v primerjavi z lanskim letom, zmanjšalo za 10 odstotkov. Za 10 odstotkov pa se je povečalo število nočitev tujih gostov. Staro kot novo Andrej Dvoršak Kovor pri Tržiču , 14. novembra . Te dni je minilo trideset let, odkar je bila v Kovorju pri Tržiču odprta klasična prodajalna. Za krajane je postala nepogrešljiva. Nova samopostrežna trgovina naj bi jim bila prav tako ljuba, je želel direktor Mercator-Rožnika. tozda Preskrba Marjan Gra-dišar. Od stare trgovine je ostalo le nekaj sten in hišna Številka. Prvi kupci njene prenovljene notranjščine niso mogli prepoznati. M-Rožnikova tehnična oziroma investicijska skupina je racionalno uredila 90 kvadratnih metrov Prodajalne in 66 metrov skladišča. Trgovina je bil prenovljena v nekaj več kot dveh mesecih. Največ zaslug za hitro in učikovito čelo pri prenovi imata Franc škof 'n Ludvik Čampa, ki sta uspešno vodila in usklajevala obnovitvena čela. Sredstva za prenovo trgovi-ne - 120 milijonov dinarjev je v ce!oti zagotovila sama temeljna 0rganizacija. Prenova trgovine je bila načrtovana v tem srednjeročnem ob-čobju. V prihodnjem letu pa v Preskrbi načrtujejo gradnjo po- uspešnost poslovanja gospodarskih enot. "Controlling” zadeva : - dobro in jasno usmerjene cilje - motiviranost za njihovo uresničitev - prilagodljivost v izvajanju nalog, ki pomenijo uresničitev ciljev Tako je naloga "controllinga” pospeševati, usmerjati in z inovacijami razvijati tak način gospodarjenja, ki z učinkovitim ra- Naš največji problem je, kako prehodnega gosta zadržati, ga navdušiti za podaljšanje bivanja pri nas. Glede na stanje hotela je to zelo težko. Že samo dejstvo, da so sobe brez kopalnic, še ta- trošniškega centra na Visokem in v Besnici. Če bo dovolj denar- cionaliziranjem poslovnih stroškov daje in ustvarja večji dobiček. "Controlling” tako ni finančna ali računovodska kategorija v upravljaiskem sistemu, temveč je posebna zvrst delovnih opravil, brez katerih v razvitem svetu ni uspešnega poslovanja. Pri nas pa se ta zvrst dela sploh še ni razvila. “Controlling” se je razvil v Ameriki v času gospodarske krize pred drugo svetovno vojno. V Evropi je intezivno zaživel po letu 1975. Dela in naloge "controllinga” se lahko opravljajo in organizirajo različno. Lahko jih opravlja en sam delavec, lahko jih opravlja skupina, lahko so postavljena v sam vrh poslovodnega štaba ali pa kot samostojna naloga. Naloge pa so : poslovodne delavce v podjetju sproti seznanjati z vsemi odstopanji od načrtovanih ci- ko povprečnemu gostu, ne utre-za. Če bi imeli urejen vsaj ta del problemov, bi mnogi gostje, predvsem tujci, na poti proti Postojni radi prespali v Mantovi. Upam si trditi, da bi bile hotelske zmogljivosti skoraj 100 odstotno zasedene predvsem s tujci. Toda kljub temu smo z zasedenostjo hotela zadovoljni. Nanjo je bistveno vplival odnos do gostov in prizadevnost deklet, ki delajo v recepciji - Brede, Jane in Duške. Ljubezniv sprejem, svetovanje in namig za ogled te ali one vrhniške ali okoliške znamenitosti, povabilo na izvrstno' ja bodo prenovili še diskontno prodajalno, tržiško poslovalnico Ijev ter predlagati ukrepe za zmanjšanje-negativnih vplivov na uresničevanje ciljev. Podlago za to črpa v posebej prirejenih finančno - računovodskih podatkih. Je inovator, krmar v podjetju, ni pa njegov kapitan. Politika slajša od stroke Z uvodom ne želimo reklamirati ZOP-a, želimo le opozoriti poslovodne delavce na obliko funkcionalnega izobraževanja, ki bi jo morali intenzivneje vzeti za svojo. Deset naših delavcev bi se lahko brezplačno udeležilo seminarja, pa jih je bila le polovica. Bo že veliko resnice na tem, da se jugoslovanski poslovodni delavci veliko bolj ukvarjajo s politiko in svojim okoljem kot pa z neposrednimi strokovnimi nalogami vodenja poslov. hotelsko hrano. Vse to je delo teh deklet. Velikokrat se izgovarjamo na objektivne vzroke za slabo poslovanje. Pri nas je objetivna okoliščina prav gotovo stanje hotela, ki ga še nekaj časa ne bomo mogli obnoviti, tudi razlike med vhodnimi in izhodnimi cenami, so. eno od objektivnih dejstev. Vse prevečkrat pa spregledamo vpliv subjektivnega dejavnika - kadra. Z več prizadevnosti, razgledanosti in pripravljenosti bi lahko gostinci za svojo dejavnost storili več. Tudi naši. Prijeten sprejem v recepciji, okusno pripravljena jed, lepo servirana in postrežena, bi lahko po vsej verjetnosti tudi premagala neudobnost našega hotela. Ključ do boljšega poslovanja smo torej predvsem ljudje. na Trgu svobode in bife na Deteljici. ...takoj za njo Mercator Bolj kot razpravljati o vsebini in namenu seminarja, je pomembno zapisati dogajanje ob predstavitvi in pokušini izdelkov Mercatorjevih organizacij. Vse organizacije, ki smo jih povabili k sodelovanju, so se odzvale. S ponosom lahko zapišemo, da se je organizator obrnil na pravi naslov. Zato, da ne bi izpustili kakšnega od predstavljenih izdelkov in s tem zagrešili nevljudnost, izdelkov ne bomo naštevali. Pokazali smo železni repertoar, redke pa tudi niso bile novosti iz proizvodnih programov. Sredi restavracije v Cankarjevem, domu je stala bogata miza, urejena na način švedskega hladnega bifeja. Mile .Bitenc je udeležencem večera * profesionalno predstavil izdelke, poudaril novitete. Aplavz po končani predstavitvi ni veljal samo njemu, veljal je tudi celoviti Mercatorjevi ponudbi. Učinkovito in dekorativno sta jo poleg Mileta predstavila še Zdene Potočnik in Maja Hočevar. "Paša za oči,”so izjavljali mnogi."Take mize še nisem videl. K vam se lahko pridemo učit, kako se taki stvari streže,”je dejal predavatelj profesor Gretz. Nedvomno je bil to pravi način, in vedno bolj tudi bo, kako, kdaj in komu predstaviti celovitost in zaokroženost kulinarične ponudbe. Gre za širjenje kroga potrošnikov in zato nam ne sme biti žal sredstev, vloženih v take predstavitve. Sestav udeležencev je bil tak, da le redki med njimi lahko nesredno vplivajo na poslovna razmerja z Mercatorjem, vendar so vsi udeleženci tudi potrošniki, ki imajo velik krog poslovnih partnerjev in prijateljev. Pri roki so bili tudi prospekti vseh izdelovalcev. In, ker gre dober glas v deveto vas...Za dober glas govorijo izjave, izrečene ob pokušini. Poglejmo jih! Začudenje...pohvale... "Kje vendar pečete in prodajate ta dober kruh? Kje se kupijo te koktejl klobase in hrenovke? Je to mortadela iz MlP-a, ravno taka je? Ja fantje, kje ste bili? Sedaj, ko so naši žepi plitvejši in smo se delikatesam odrekli, prihajate s kakovostjo! Sladoled delate tudi pri vas? Lastne vinske kleti imate?” • Še bi lahko naštevali vprašanja, izraze hvale in zadovoljstva. Tudi naše odgovore nanje bi lahko našteli. Toda bolj kot to, je treba povedati naslednje : predstavitev izdelkov Mercatorjevih živilsko-predelovalnih organizacij je bila enotna demonstracija celovite ponudbe, ki je v sistemu verjetno še nismo doživeli. Zato smo ji tudi namenili pozornost. . Pa še zaradi nečesa drugega : iz vprašanj lahko sklepamo, da je Mercator kot proizvajalec kakovostnih izdelkov hudo malo znan. In prav v spreminjanje potrošnikovega mišljenja, v več obveščenosti, bo treba vlagati sredstva in delo. V programe bo treba zapisati več skupnih in zaokroženih akcij, več podobnih "mizic pogrni se” bo odpiralo vrata k novim potrošnikom. Zahvaliti se moramo vsem organizacijam, ki so sodelovale na ZOP-ovem in Mercatorjevem večeru : Mercator—Pekarna Grosuplje, Mercator-Mesna industrija Ljubljana, Mercator-Nanos, Tovarna mesnih izdelkov Postojna, Mercator-Konditor, Mercator-Ljubljanske mlekarne, Mercator-Eta, Mercator-- Emba, Mercator - Kmetijska zadruga Metlika, TOZD Vinska klet, Mercator-Agrokombinat Krško, TOZD Vinogradništvo kleti, Mercator-KŽK Gorenjske, TOZD Mesoizdelki, Mercator—KŽK Gorenjske, TOZD Mlekarna, Mercator-KŽK Gorenjske, TOZD Oljarica, Mercator-Sadje zelenjava in Mercator—ŽKZ Mozirje. ...pa tudi, kako jih nadomestiti Poslovanje hotela Mantova na Vrhniki, ki je tozd v sestavu Mercator-Hoteli gostinstvo, ni sezonske narave. Pa se v poletnih mesecih le opazi premik ali sprememba v sestavu gostov. Kljub temu, da je hotel odmaknjen od glavne prometnice - avtoceste, se tujci na popotovanju proti morju radi ustavijo na Vrhniki. Morje je že tako blizu, da tistih nekaj kilometrov več, ni pomembnih. Trgovina v Kovorju Mednarodni program v Suhi krajini Andrej Dvoršak Člani zadruge — zanesljivi pridelovalci hrane V Mercator-Kmetijski zadrugi Trebnje menijo, da je treba zadružno politiko krojiti na članih zadruge. Zato želijo med vsoje člane vključiti čimveč kmetov. Le člani zadruge so lahko osnova za zanesljivo planiranje proizvodnje in njeno uresničevanje. Cena kmečkega zavarovanja je prehuda Dejstvo je, da so le člani zadruge vključeni v zadrugo z vso svojo tržno proizvodnjo. S kooperanti pa je...večkrat zadrugo pustijo na cedilu oziroma skušajo izsiliti različne ugodnosti. Najbolj se to kaže pri proizvodnji krompirja. Kooperant ga zadrugi proda toliko kot misli, da ga mora, drugi del pa proda na prostem trgu. Kadar pa je krompirja na trgu dovolj, skuša ves svoj pridelek vsiliti zadrugi. Zato prihaja do precejšnjih nihanj in težav pri planiranju. Zadruga ima zato le še okoli 150 kooperantov, članov pa ima 1.180. Od teh je 585 čistih kmetov, ki so tudi kmečki zavarovanci. Vse bolj pa postaja zanimivo tudi pridelovanje zdravilnih zeli. Z Biotehniško fakulteto v Ljubljani in tovarno zdravil Krka so začeli poiskuse, na podlagi- katerih bodo ugotovili katera zelišča so primerna za Suho krajino. Delo na domu in domačo obrt organizirajo v sodelovanju z Domom. V zadnjih dveh letih so na osnovnih šolah organizirali ple-tarske krožke. Pletarstva otroke učijo stari mojstri, ki to tradicionalno domačo obrt še obvladajo. Razen pri dveh hišah, ta obrt še ni zaživela, kajti za pletenje ko- Na Prevojah stavili na enico Andrej Dvoršak šar in košev je potrebno kar precej znanja in prakse. V Suhi krajini so v zadnjem času izboljšali 1.400 hektarov kmetijskih površin, s pašnikov in njiv pa odstranili 40.000 kubičnih metrov kamenja. S polovico tega kamenja so uredili bregove hidromelioracijskih jarkov v dolini Mirne. Pa tudi sicer se je v zadnjih petih letih območje, ki ga zajema program FAO, dodobra spremenilo. V vaseh Suhe krajine je vodovod, opravljena so mnoga potrebna in nujna komunalna dela. Zanje so sredstva prispevali krajani s samoprispevkom. V krajevni skupnosti Dobrnič so v treh namesto v petih letih opravili vsa načrtovana dela. Značilnost projekta FAO pa je, da je organizacija zagotovila le sredstva za strokovnjake, ki so sodelovali pri načrtovanju ter za izobraževanje in šolanje domačih pospeševalcev. Večina sredstev za ureničevanje programa pa prihaja oziroma je prišla iz republiškega žepa. Program FAO so prebivalci Suhe krajine vzeli za svojega, kar je pravzaprav osnovni pogoj, da ni oziroma bo ostal le črka na papirju.. »Kmečka pokojnina: za veliko denarja — grenka skorja.« Drago Kotar, direktor M-KZ Trebnje. V zadrugi opažajo, da precej kmetov zadnje čase prekinja zavarovanje. Prekinitve utemeljujejo z visokimi prispevki,Precej pa je tudi primerov, ko zavarovanje obdrži samo žena, ker ima lažje pokojninske pogoje. Stroški za zavarovanje pa se gibljejo — najnižji prispevek je 411.840 dinarjev letno, najvišji razred pa velja kar 3.904.320 dinarjev. To problematiko zadruge in kmetov mi je opisal Drago Kotar, dipl.ing.agr.,direktor trebanjske zadruge, še preden sva se lotila pogovora o programu FAO. S FAO do boljšega življenja Programu, ki ga je za razvoj nerazvitih kmetijskih območij ponudila Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo — FAO. Program se uveljavlja v več deželah, konkreten program za Suho krajino pa je bil pripravljen v sodelovanju z našimi strokovnjaki. Konkreten program za razvoj manj razvitega območja dela Suhe krajine z delovnim naslovom 'Trebnje”, vključuje štiri krajevne skupnosti : Sela Sumberk, Knežja vas, Dobrnič in Svetinje. Projekt načrtuje modernizacijo in posodobitev kmetijske proizvodnje na petdesetih različno velikih kmetijah: srednjih, majhnih in velikih. Na večji in srednji kmetiji naj bi se družine preživljale izključno s kmetijstvom, del srednjih in majhnih kmetij pa še z dopolnilnimi dejavnostmi. Te dejavnosti naj bi bile čebelarstvo, gojitev zdravilnih zelišč, delo na domu, domača obrt in kmečki turizem. Vendar za uvajanje vseh teh dejavnosti ni povsod dovolj zanimanja in pripravljenosti. Čebelarstvo pospešujejo tam, kjer že ima tradicijo, skušajo pa ga uvajati tudi povsem na novo. Dvajset čebelarjev je bistveno povečalo pridelek medu. Zadruga daje regres za povečanje števila panjev, Medexova pospeševalna služba pa skrbi za zdravstveno in drugo zaščito čebel. Grmada osvaja domžalski prostor V krajevni skupnosti Prevoje pri Domžalah je 11. november minil v znaku samih enic : 1. nove trgovine, ki so jo odprli ob 11. uri in ki so jo gradili 111 dni. Le priznanj, ki so jih podelili ob svojem krajevnem prazniku so podelili 30. Nekaj med njimi so jih namenili sozdu Mercator —KIT in njegovim članicam ter posameznim njegovim delavcem. Viktor Avbelj-Rudi pa je postal častni krajan Prevoj. Med mnogimi komunalnimi objekti, zgrajenimi v zadnjih-letihr je predsednik Skupščine krajevne skupnosti Prevoje Anton Zu-rej, posebej poudaril pomembnost nove trgovine. Investitor je bila M —Rožnikova temeljna organizacija Grmada, ki vedno bolj prodira v domžalsko občino. Trgovina, ki so jo krajani že dolgo želeli, je zgrajena na zemljišču, ki ga je krajevni skupnosti pred leti podaril Alojz Škofič. Trgovina je bila zgrajena v 111 dneh, je sodobna montažna zgradba, ki jo je postavil Marles. Tako kot vse Marlesove trgovine, ima tudi ta vhod prilagojen invali-, dom. Sicer pa je od 400 kvadratnih metrov prodaji namenjeno 130 metrov. V sestavu trgovine je tudi bife. Objekt je veljal 800 milijonov dinarjev, gradnja pa je povsem upravičena, saj daleč naokoli ni nobene trgovine. Trgovina na Prevojah je 63. poslovna enota tozda Grmada, ki se s hitrimi koraki bliža 70. poslovni enoti. Morda bo ravno 70. spet v domžalski občini. Trgovina na Prevojah: še malo, pa se bodo prvi kupci že »vsuli«. Nadaljevanje iz prejšnje številke Alenka Por Mamljiva Azija Sam sadež je velik kot srednje velika lubenica, ki ga je potrebno s posebnim rezom razdeliti na dvoje. V sredini pa je za dve manjši banani sadeža. Zelo okusni so tudi sokovi iz navadnega sadja. Banan imajo ogromno vrst. Na poti smo kupovali razne vrste, predvsem manjše, ki so izredno sladke. Da bi si ogledali čim večji del mesta, smo se vozili tudi z metrojem. Posebnost dežel na Dal-njem vzhodu je tudi vožnja po levi strani ceste. Pri prvih vožnjah čakaš kdaj bo počilo, vendar se potem hitro navadiš, seveda, če si samo potnik v avtobusu in opazuješ dogajanje okoli sebe. Zelo veliko sem fotografirala. Slike sem dobila po dveh urah, lepo urejene v majhnem albumu in bistveno ceneje kot pri nas. Potepanje po Singapuru je hitro minilo in tretji dan zvečer smo se odpeljali na singapurško letališče Čangi. V ogromni letališki stavbi z veliko cvetja, smo po opravljenih carinskih formalnostih čakali na polet v Bangkog, glavno mesto Tajske. Letala so drug za drugim poletala. Na ekranih so bile najave za Peking, Tokio, Hong Kong, Sidney, Kalkuto, Džakarto. Zdelo se nam je, da smo tako blizu svetovnim pre- stolnicam, pa kljub temu nedosegljivo daleč. Z letalom tajland-ske družbe smo poleteli proti Bangkoku. V pričakovanju novih doživetij je skoraj tri ure trajajoč let do Bangkoka hitro minil. Prikupne tajlandske stevardese so nam postregle z okusnim obrokom njihove tipične hrane in v poznih večernih urah smo pristali na velikem bangkoškem letališču. Carinske formalnosti so vzele več časa in živcev tistim članom skupine, ki so v Singapuru nakupovali tehnično blago, sicer pa smo hitro prešli carino in se z avtobusom odpeljali v hotel. Naše potovanje se je prevesilo v drugo polovico in za večino, po pripovedovanju, najzanimivejši del. Tajska je kraljevina in ena od redkih dežel Daljnega vzhoda, ki ni bila kolonialna posest evropskih držav. Ima okrog 80 milijonov prebivalcev. Več kot 85 % jih je kitajskega porekla. Večina prebivalcev je budistov, manjši del pa ostale vere. Njihov denar se imenuje bat. Stalno menjavanje denarja in spreminjanje v nam znane dolarje ali marke, pa potem spet v naše dinarje, je bilo prav zabavno. Skoraj vsi smo imeli pomagala, saj smo v Singa- puru poceni kupili žepne računalnike. Bangkok ima 6 milijonov prebivalcev. Je ogromno mesto, leži ob reki Čao Paj. Tu smo bili 2 dni. Vsak trenutek bivanja v tem skrivnostnem mestu smo skušali kar najbolje izkoristiti. Prvi dan smo si ogledali največji budistični hram v mestu, imenuje se Wat Po z značilnimi spomeniki Bude. Posebej znani in zanimivi so štirje. Smaragdni buda, v njegov hram lahko stopi samo kralj 3 krat letno, da mu zamenja obleko. Narejen je iz žada, ima smaragdno glavo. Mi smo seveda stali pred vhodom v ta hram in slikali kar se je dalo. Menda preveč vsiljivim turistom vzamejo fotoaparate in uničijo film. Ležeči buda je dolg 46 metrov in visok 15 metrov ter pokrit z zlatimi folijami. V času našega ogleda so na. njem opravljali vzdrževalna dela, tako, da njegove celotne podobe nismo videli. Ko sem stala ob njegovih podplatih, mu nisem segala do polovice mezinca na nogi. Zlati Buda je res zlat, saj je narejen iz 5,5 tone zlata. Marmornati Buda je najlepši primer tajlandske arhitekture in je narejen iz belega marmorja, obdan s kolekcijo Bud vseh obdobji. Vse te spomenike in hrame čuvajo budistični menihi, imenovani lame, oblečeni v oranžne halje, obritih glav, vseh starosti. Zelo dostojanstveno se gibljejo med turisti in so seveda zanimivost posebne vrste. V vseh hramih smo se morali sezuti, sicer vstop ni bil dovoljen. Ves čas je potovanja bilo strašno vroče zato smo kupovali značilne kitajske dežnike, da bi vsaj malo ublažili pripeko. Živobarvni hrami in Bude so naredili na nas močan vtis in žal nam je bilo, da nismo imeli več časa za oglede. Morali bi imeti vsaj še en dan, da bi dojeli vso prostranost in lepoto teh hramov. Njihove fasade, notranje stene in strehe, skratka vse, je sestavljeno iz milijonov kamenčkov in pozlačenih delčkov. Prosto popoldne smo izkoristili za potep po mestu, kupovali spominke, se vozili s tako imenovanimi »tuk-tuki«. To so trikolesna motorna vozila z voznikom in sedežem za turiste. Njihova spretnost v dolgih kolonah vozil je neverjetna in za nas zanimiva, saj ves čas trobijo in vijugajo med ovirami. Cena prevoza je za turiste zelo dostopna, saj smo se za en dolar trije vozili več kot debelo uro. Zvečer smo šli na tajlandsko večerjo. Tipičen ambient z nastopom plesalk je naredil poseben vtis na moški del skupine. Večerja, ki so nam jo postregli, je bila sestavljena iz neštetih jedi (juha, riž, ribe, raki, zelenjava, sadje), vse pa v majhnih skodelicah. Sedeli smo ob dolgih mizah z nenormalno kratkimi nogami. Pod mizo so bila poglobljena tla, tako da so nam noge visele v prazno. Naslednjega dne smo se odpeljali na znameniti plavajoči trg v Bangkoku. Z motornimi čolni smo se po kanalih odpeljali proti osrednjemu delu, kjer so domačinke na čolnih prodajale sadje, zelenjavo, različno cvetje, predvsem prelepe orhideje in druge stvari. Prodajalke se s čolnom pripeljejo do turistov in kupuješ s čolna na čoln. Banane in drugo sadje dobiš po smešno nizkih cenah. Domačini živijo ob kana- lih, v lesenih kolibah na kolih z enim prostorom. V kanalih se umivajo, perejo, otroci se igrajo, skratka živijo na vodi. Bujna vegetacija ob kanalih in turisti prebivalcem omogočajo skromno življenje. Ljubki otroci, ki so se naučili že nakj angleških besed, se uspešno vključujejo v prodajo. Ko smo se vračali v mesto, smo se ustavili v kompleksu imenovanem Rose Garden. Sestavlja ga jezero, prelepi parki s cvetočim cvetjem in grmovjem in tipične tajlandske hiše. Cvetočih banan in orhidej, grmovja hibiskusa in različnih palm, se kar nismo mogli nagledati. V posebi predstavi so nam pokazali njihov način življenja, njihovo glasbo in ples, borilne veščine in druge značilnosti. Ena od atrakcij je tudi jahanje slonov in slikanje s kačo okrog vratu. Če se sedaj spomnim na kačo, ki se je ovila okrog mene, me kar strese. Zagotavljajo sicer, da kača ni strupena, vendar ti moč, ki jo čutiš v hladni živali, težki najmanj 5 kilogramov in dolgi več kot meter, vzbuja strah. Ostalo nam je le še malo časa za Bangkok. S pohajkovanjem po mestu smo spoznali povsem drugeg načina življenja. Dobili smo občutek, da nekateri živijo na ulici, ob majhnih stojnicah, kjer prodajajo razno razne stvari. Ko zvečer zaprejo trgovine, pokrijejo stojnice, še naprej sedijo na ulici. Trgovine ostanejo odprte samo v četrti, kjer je središče nočnega življenja v Bangkoku. Glasba, svetlobni efekti in reke turistov, ki se valijo proti tej četrti, že od daleč označujejo dejavnost tega dela mesta. Zanimiva je samo za turiste, za domačine pa pogosto predstavlja edini vir za preživljanje. Intenzivnost zadnjih dni nas je utrudila in naslednji dan smo se odpeljali v Padajo, znano letoviško mesto južno od Bangkoka ob južnem Kitajskem morju. Tam smo ostali pet dni. (nadaljevannje prihodnjič) Plavajoča tržnica v Bangkoku. Lame v značilnih oblačilih in obritih glav: skromno preživljanje in duhovno bogastvo. Foto: Alenka Por Plačo je prinesel Miklavž Zgodba je lahko izmišljena, lahko tudi ne. Če je izmišljena, nastopajo v njej čudežna bitja, dobri in hudbni škratje, vile rojenice in sojenice, čudežna jabolka, oslički, ki kakajo cekine. Če je resnična, nastopajo v njej pravi, resnični ljudje, z obrazom, trebuhom, komolci in dolgimi prsti. Zgodba o resničnem in izmišljenem, je fantastika. Nokoč so v neki delovni organizaciji imeli pravilnik o osebnih dohodkih. Spisal ga je prvi bradati pisar, ki se je spoznal na paragrafe. Marsikatero pipo je pregriznil, ko je glodal in premišljeval. Toda pravilnik je spisal tako, da malo takih. Pravilnik po meri in delu ljudi. Pa je delovno organizacijo zajel silen vihar inflacije. Zvijala se je in upirala toda zmagoslavno izplavala. Obračala je dinarčke, služila. Obračali pa so pravilnik o plačah tudi njeni delavci. Malo po svoje, po svoji meri, po domače. Pametni trgovčič Janezek Parkelj je pogruntal, da ga obresti za tisto, česar že eno leto in več ni prodal, že ne bodo teple po žepu. Pa je v list o plači zapisal, da je prodal vse. Janezkovemu zgledu je sledil Lipe, njemu Rezika, njej Žalika, liste sta s podpisom kronala še šef Štefan in nadšef Miklavž. Piačke so tekle, dlan je umivala dlan...dokler se ni neki hudobni babnici zmešalo. Na tihem se je vražja babnica že dolgo ukvarjala s črno magijo. Sedela je pred nekakšnim zabojem, na njem so se prižigale čudne zelene lučke in ure in ure bolščala vanje. Ko je nekega dne sedela pri zaboju, je nenadoma zarjula "Eureca, našla sem!” "Moj Bog,” so dejali zaskrbljeni sodelavci "zdaj se ji je resnično zmešalo. Misli, da je Arhimed!” ”Ne, fantje, zdaj vem od kod Miklavževe plače!” Vsi pa so še kar naprej trdili, da se ji meša, saj so v Miklavža trdno verjeli. Babnica pa se ni dala ugnati, vreščala je in vreščala, dokler...dokler ni dokazala plač po Miklavževi meri. Od besed k dejanjem, od šušljanja do afere. Miklavževa in njegovih resnična delovna (ne)uspešnost je prišla na svetlo. Pa so nastopile dobre vile sojenice in zavarovale Miklavžka in njegovo druščino. Mikiavžek in njegovi so trdno obljubili, da tega ne bodo več počeli, za kazen pa so lahko obdržali vseh 82 % preveč izplačanih plačk. "Saj ne bo kaj prodajati, če trgovčiči ne bodo dobro plačani,” so dejali. Marsikdo te zgodbe ne bo vzel resno, saj je lahko izmišljena, lahko tudi ne. V njej ne nastopa Morala. Nje nihče več ne jemlje resno. Parkelj in Miklavž pa sta že od nekdaj dražila samo otroke. Suzana Modrijan Novo iz Mercator — Nanosa Sergej Paternost V koprskem Indusu imajo ob poslovalnici Železnina tudi prodajo gradbenega materiala. Prodaja blaga na tej lokaciji je bila le začasna. Nova prodajalna bo stala v industrijski coni ob cesti, ki pelje proti koprski avtobusni postaji. Čez že zgrajen asfaltni plato bo postavljena streha iz montažnih elementov. Tako bo pokritih kar 350 kvadratnih metrov prodajnega prostora. Poleg gradbenega materiala bodo prodajali tudi gospodinjski plin. Nova prodajalna bo na nasutem terenu, kjer je bilo pred leti še morje. Leta 1985 se je Jože Požar, vodja prevzema blaga v Nanosovem Grosistu iz Melbourna vrnil s srebrno kolajno. Takrat je bil Jože državni reprezentant v balinarski ekipi. Srebro je dobil za izbijanje. Letos se je z balinarskega svetovnega prvenstva v čilskem mestu Vina del Mare vrnil s petim mestom v tekmovanju dvojic. Jožetu in njegovemu kolegu v paru iskreno čestitamo. Takole pa smo Jožeta sprejeli sodelavci, ko se je s srebrno medaljo svetovnega prvenstva leta 1985 vrnil med nas. V tozdu Izbira so se odločili povečati prodajne zmogljivosti poslovalnice Železnina v Postojni. V ta namen so v maloprodaj- no trgovini pruredili nekdanje prehrambeno skladišče na Tržaški cesti 59. Trgovina ima 480 kvadratnih metrov. Dosedanja tr- govina je postala premajhna in odločitev za povečanje je na mestu. Večja izbira, več prostora...več kupcev, več denarja. Pravnik svetuje Sergej Paternost Pravica do izrednega plačanega dopusta V vsakem samoupravnem aktu o delovnih razmerjih zasledimo tudi določbe o izrednem plačanem dopustu, ki traja do sedem delovnih dni v letu. Za koriščenje tega dopusta mora biti podan eden od razlogov, kot so : sklenitev zakonske zveze, rojstvo, smrt v družini, selitev, elementarna nesreča in podobno. V teh primerih, ki imajo podlago v republiškem zakonu o delovnih razmerjih, delavec lahko s privoljenjem nadrejenega, izostane z dela toliko časa, kot je to določeno v pravilniku in ima zato pravico do osebnega dohodka. Postavlja se vprašanje, ali je delavec upravičen do izrednega plačanega dopusta tudi v primeru, če je za določen dogodek, na primer smrt v družini, zvedel prepozno in v določenem času ni mogel biti na pogrebu. Mnenja smo, da izrednega plačanega dopusta ni mogoče koristiti "post festum”, to je po dogodku ati po prenehanju okoliščin, za katere je dopust namenjen. Gre za strogo namenski dopust, ki se izkoristi v času, ko so zanj nastopili razlogi oziroma okoliščine. Tako ne more zahtevati plačane odsotnosti z dela tisti delavec, ki je za okoliščine zvedel prepozno ali pa tisti, ki te odsotnosti več ne potrebuje za namen, za katerega se taka pravica priznava. V neposredni bližini prenovljene Železnine bo kmalu odprta diskontna prodajalna, prva na postojnskem. Dobrodošla bo predvsem kupcem z nižjimi dohodki in vsem, ki jim je nakup »na debelo« enostavnejši. Janko Blas Projekt »Zelena knjiga« nekadilcev na Slovenskem Skladno z družbenimi interesi in potrebami na področju varstva okolja, varstva človekovih pravic, zdravstvenega varstva in odslej tudi neizogibnega upoštevanja ekonomskih zakonitosti pri premagovanju zaostrenih kriznih razmer, je ZVEZA DRUŠTEV NEKADILCEV SLOVENIJE pripravila družbeni projekt Zelena knjiga nekadilcev. Nosilna misel projekta je predvsem v predstavitvi tistih sredin in primerov, kjer so v delovnem okolju ali drugje, že uveljavili nekadilski stil življenja in dela. Pri nastajanju Zelene knjige nekadil-stva naj bi sodelovala tudi sredstva javnega in internega obveščanja. Članstvo v Zeleni knjigi je častno in javno. Za včlanjenje je potrebno izpolnjevati določena strokovna merila, ki jih je oblikovala Zveza društev nekadilcev. Ustvarjalci Zelene knjige želijo doseči, da bi boj proti kajenju postal družbeno gibanje, ki bi moralo doseči tako stopnjo razmaha, razvoja in mesto, ki mu v družbi objektivno gre. Kajenje povzroča družbenogospodarsko škodo, saj zaradi te zasvojenosti letno izgubljamo do 10 % družbenega proizvoda. Prav ta podatek je številne družbene stratege v svetu prepričal, da so vztrajali pri raionalizaciji, omejevanju in prepovedi kajenja. Doseženi rezultati niso zanemarljivi. To je tudi eden od razlogov, poleg zdravstvenih in humanih, ki so Zvezo društev napeljali k zamisli o Zeleni knjigi. Prizadevanja za zmanjšanje, predvsem pa za prenehanje kajenja, morajo zaživeti povsod — na delovnem mestu, javnih prostorih, doma. Pri tem je sodelovanje obveščevalnih medijev nepogrešljivo. Brez vztrajnega in stalnega delovanja, otipljivejših rezultatov boja proti kajenju ne moremo pričakovati. Nujen je tudi realizem - rešitve, ki nosijo v sebi prepoved, ne naletijo na dober odmev. Zato mora biti projekt tak, da bo v okolju deloval spodbudno, nevsiljivo, vztrajno, dosledno in prepričljivo. Nekadilsko gibanje mora torej postati sestavni del družbenega gibanja za varstvo okolja. Makroklime ne bomo zavarovali, če ne bomo na ustrezen način razvijali varovanja mikroklime, to je neposrednega življenjskega in delovnega okolja. Nagradna križanka VINA-KRAS Žreb je med reševalce nagradne križanke VINAKRAS razdelil nagrade : 1. nagrado prejme : SONJA POŽAR, Belsko 11, 66230 Postojna 2. nagrado prejme DRAGO MRŠOL, Dolenjska 62, 61000 Ljubljana 3. nagrado prejme :MATJAŽ VRTOVŠEK, Dol. Boštanj 17, 68294 Boštanj Nagrajencem čestitamo, nagrade pa jim bomo poslali po pošti. Zaradi pomanjkanja prostora v tej številki ni križanke ali druge uganke. Vse reševalce pa vabimo k reševanju VELIKE NAGRADNE NOVOLETNE KRIŽANKE, ki bo objavljena v decembrski številki Mercatorja. Pričakujte križanko in srečo pri žrebu! Predstavljamo poslovnega partnerja MIRNA — zdrava in okusna hrana iz morja Mirna iz Rovinja je naša največja proizvajalka zdrave in okusne hrane iz morja. Nepoleonovo ime bi bolj sodilo k ribji konzervi kot k konjaku. Morje je zibelka življenja pa tudi izdaten vir zdrave in okusne hrane, potrebne za njegovo ohranjanje. MIRNA iz Rovinja je največja jugoslovanska proizvajalka hrane, ki izvira iz morja. Izvoz v 50 držav potrjuje tudi vrhunsko kakovost morskih sadežev, ki nosijo zaščitni znak MIRNE. Ustanovitev MIRNE je posredno povezana z Napoleonovim imenom. Ta veliki francoski vojskovodja se je zavedal usodne odvisnosti uspeha vojaških enot od zdrave in trajne hrane. Leta 1810 je Napoleon z 12.000 franki nagradil Nicolasa Apperta za izum nove metode konzerviranja rib s toplo sterilizacijo. Prav Francozi, pionirji na področju konzerviranja rib, so v Rovinju Ustanovili današnjo MIRNO. Na njihovo odločitev je verjetno vplivala izjemna kakovost jadranskih sardel. MIRNA je del zgodovine svetovne industrije sardin. Na območju Jugoslavije je MIRNA prva konzervirala ribe s toplo steriliza-cijo. To dela še danes. Začetna Proizvodnja — 232.000 konzerv sardin, je bila poslana v francoski Nantes. Ta zgodovinska dejstva so že Pred 111 leti opredelila tudi današnje temeljne značilnosti MIRNE : njeno velikost, tehnološko vodenje oziroma tehnološke osnove in kakovost, ki jo priznava 'n potrjuje svet. Vsaka četrta konzerva, izdela-na v Jugoslaviji, je izdelana v Roloju. Vsaka druga, izdelana v MIRNI, pa gre v izvoz. Vsak tretji Psket zamrznjenih rib ima zašči-mi znak MIRNE. Vsaka tretja ostriga ali dagnja, vzgojena v Jadranu, je iz čistega morja v Lim-skem kanalu .Samo MIRNA iz- deluje nekatere ribje delikatese, kot so panirani osličevi fileti, za- mrznjeno meso dagenj, konzervirani ribji zrezki, ki jih poznamo pod imenom "tuna steak” ali "skuša steak”. Če želite obogatiti in oplemenititi vsakdanji jedilnik z zdravimi in delikatesnimi morskimi sadeži, vam bo pri izbiri najbolj zanesljiv vodnik zaščitni znak MIRNE. Zaščitni znak MIRNE združuje 111 letne izkušnje z najsodobnejšo tehnologijo pripravljanja morskih rib in školjk. ZDRAVJE IN UŽITEK MORJA MIRNA, ROVINJ’ MERCATORILVA PRAZNIČ1 PRODAJA »v rmmm ****&^^ od 21 XI ddil XII ’8 # # ^ ~'i , , ' , ' , ' st mm zas& mmm, II II I i / / / M M I #! 1 redna p cena akcijska J / J- cena -#- KUHANA ŠUNKA (v ovitku, 400 gr) l/er^tor - DOMAČA SALAMA 1 kg ✓ ✓ % V Mesna industrija, Ljubljana 30.187 27.637 25.760 23.590 #.050 Mercator-Nanos, TMI, Post^gfl|f 'ff&m 9.865 iia;g;sžžgmip 7.92« ŠUNKA V DOZI, 450 gr Neoplanta Novi Sad ■;>:y'-' Mitros-^reifi. M|trovici\ f HrffeftLOVKE V KpN^ERVI, 500 gr 5.498 lumjitftT. 125 ji \ gC i'% % Adria-Zadar \ — 6 bOt ISARDINA IZOLA I8AND. iŽ^r \ I \ Droga-Portorož \ ■% 2J451 »g" 1.96« SIR GAUDA Mercator-KŽKjMlekarna Kranj 16.684 n c A X. f. %. I T '•y . 1-4- 14.500 V{MQ BREMTAR 11 belo J /yyy/yyy/-‘\‘ ■v.v....... :.: . ■■■-.%■■•■•.■ .................... .. ........................................... i,X-:-:v:-:-:-:.:-:.:.rX'g:vX-:::;:-:.:.:-:.:x,x-:v:.:-:-;.::v:;:;:.:::.;.;-;.:. ugodno VINO/KOPRČAN |j rdeče | |... RU^ ALKO 1/1 Timlv-Vina Koper ugodno 4- •4- cpU JLi u /. Frugtal-Ajdovščina B LIKER MANDARINA 0,75 I -n i t i / %• :!4 % :s% v JI ugodno )ygodi^> ONBONI KANDIT (mešanica‘400 gr) 1 IPKlKandit-Osijdk BONS«NI| KANDIf dflNj, 100 gr X £ yy. X; 5.000 ž t25Q Koestlin^Bjelovar 5.500 4.660 ;:vp:: 2: vi ' 'A ^ " '' ' '''f' šSkWW'W^ kEKŠI PIKNIK, 1 kg »OLIT^nElflUGAT. BOflCE KEKSI #^IS čok4^dn\ S0(jflr e.Dfo 5.090 :akovo9tn i b/izdel fegv v vseBprodajalnah lercatdrja po slovenTji j>RIJETNE/RA(ZNlKE ■ 'mmm Jubilej poslovnega partnerja Franc Suhadolnik ILIRIJA-VEDROG - 80 let razvoja Predstavljamo vam dobavitelja, katerega izdelki so že vrsto let pojavljajo v maloprodajni mreži Mercatorja. Z ILIRIJO-VEDROG sodelujemo tudi pri uvozu in izvozu, za skupno zanimive programe pa združujemo tudi sredstva. V celotnem Mercatorjevem prometu z blagovno skupino pralnih in čistilnih sredstev ter kozmetike je ILIRIJA-VEDROG udeležena z 10 odstotki, s samo kozmetičnimi sredstvi pa z okkrog 20 odstotki, kar jo uvršča med največje Mercatorjeve dobavitelje. Iz kronike Letopis o nastanku in razvoju sedanje delovne organizacije ILIRIJA-VEDROG v Ljubljani nam pove, da prvi začetki tovarne segajo v leto 1908, ko je na Viču, nedaleč od današnje tovarne, nastalo zasebno obrtno podjetje, ki sta ga ustanovila zavedna Slovenca Franc Golob in Avgust Vovk. Firmi je bilo ime GOLOB Co. Komaj nekaj delavcev je iz- delovalo kremo za čevlje, znano pod imenom "Ilirija", loščila za tja, maže za usnje, kolomaz, itd. Že leta 1915 se je podjetje preselilo na Tržaško 52, kjer je danes sedež delovne organizacije ILIRIJA —VEDROG. Skromno podjetje je tiho in vztrajno napredovalo ter brez prekinitev obratovalo med prvo in drugo vojno, seveda pa tudi v času med njima. Po osvoboditvi je bila leta 1946 ustanovljena nova gospo- darska organizacija z imenom "ILIRIJA”, ki je imela na začetku 18 delavcev. Med prvimi v Jugoslaviji je začela izdelovati tudi frizersko kozmetiko. V letih od 1946 do 1960 se je podjetje prebijalo le z velikimi težavami. Proizvajalna sredstva so bila skromna in izrabljena, tedanje gospodarske razmere pa večjih vlaganj v tovarno niso dopuščale. Vidnejši razmah se je začel po letu 1961, ko so s sprejetim desetletnim investicijskim programom začrtali svoj razvoj v treh etapah. Med ostalim, je program predvideval gradnjo novih, dovolj velikih in funkcionalnih proizvodnih prostorov, novo upravno zgradbo, razvojno raziskovalne laboratorije, skladišče, itd. Leta 1968 je bil zgrajen velik industrijski ob- jekt, ki je postal temelj za nadaljnji razvoj tovarne in za sodobno proizvodnjo. Proizvodni program tovarne se je znantno dopolnil in razširil, tako da je ILIRIJA kmalu postala vodilna jugoslovanska tovarna na področju lasne kozmetike in sredstev za gospodinjstvo. Leta 1954 je bila na Lavrici pri Ljubljani ustanovljena delovna organizacija VEDROG, ki se je kljub začetnim težavam uveljavila na tržišču kot kakvostna izdelovalka kozmetike za nego kože z imenom TOKALON in zobne p%-ste GIBSS. Skupna pot obeh tovarn Januarja 1975 sta se delovni organizaciji ILIRIJA in VEDROG združili v skupno delovno organizacijo ILIRIJA-VEDROG. Izdelan in sprejet je bil enoten proizvodni program, ki ga danes predstavljajo tri skupine izdelkov : sredstva za nego telesa (lasna kozmetika, negovalna in dekorativna kozmetika, deodoransi, zobne paste itd.), sredstva za gospodinjstvo (za nego doma : loščila in čistila, različni drugi gospodinjski pripomočki, sredstva za nego obutve, sveče, itd.) in zdravilna zelišča. Danes je v tovarni zaposlenih preko 800 delavcev, s svojimi izdelki pa je tovarna zastopana na celotnem jugoslovanskem tržišču, uspešno pa tudi izvaža tako v zahodnoevropske kot vzhodnoevropske države. Oktobra letos so delavci praznovali 80 letnico obstoja tovarne. Štirim poslovnim partnerjem iz Jugoslavije, med njimi tudi sozdu MERCATOR-KIT, so bile podeljene PLAKETE DELA ILIRIJE-VEDROG. Plakete so bile podeljene kot zahvala za dosežke pri uspešnem dolgoletnem skupnem delu na področju razvoja, zunanjetrgovinskem poslovanju ter za poslovanje na domačem trgu. To je spodbuda in priznanje za naše dosedanje delo, obenem pa tudi obveznost, da se medsebojno poslovno sodelovanje krepi in razširja tudi v prihodnje. Glasilo delavcev iri združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Titova 137. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Titova 137, 61113 Ljubljana. Tel. 373-047. Ureja uredniški odbor: Kristina Antolič, Marko Glažar, Jože Kirm, Suzana Modrijan, Sergej Paternost, Alenka Por, Marjeta Potočnik, Ljuba Sukovič in Miro Vaupotič. Glavna in odgovorna urednica: Vesna Bleivveis. Novinar: Andrej Dvoršak. Vse fotografije — nepodpisane — Andrej Dvoršak. Tehnični urednik: Matjaž Marinček. Tiska ČGP Delo Ljubljana. Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 20.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. IZ CONTALOVE KONSIGNACIJE Že v prejšnji številki Mercatorja smo vam predstavili prodajni program, ki ga v konsignaciji prodaja Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD CONTAL —STEKLO. Mikrovalovne pečice SHARP, trezor vitaminov, vam bodo v Contalu radi prodali, obenem pa vas seznanili z vsem potrebnim tako, da vam bo služila kot najboljša gospodinjska pomočnica. Modeli gospodinjskih pečic : R 5885 - mikrovalovna moč 500 W, ”timer” do 45 minut, vtrljiv podstavek premera 280 mm, 5 temperaturnih nastavitev od 100 - 10 %, barva : rjava, bela, cena : DEM 450 R 6280 - mikrovalovna moč 650W, ”timer” do 60 minut, vrtljiv podstavek premera 325 mm, 5 temperaturnih nastavitev od 100 - 10 %, barva ; rjava, cena : DEM 590 R 8480 — mikrovalovna moč 650 W, ”timer” do 60 minut, vrtljiv podstavek premera 365 mm, 5 temperaturnih nastavitev od 100 - 10 %, kvarčni grelec z močjo 1000 W. Možnost istočasne uporabe mikrovalov in toplega zraka, kar skrajšuje čas pečenja. Barva : rjava, cena : DEM 1.090. Še ostali pogoji : CENE : fco skladišče v Ljubljani, vklj. embalaža DINARSKE DAJATVE : cca 70 % GARANCIJA : 12 mesecev, servisna služba zagotovljena DEVIZNI KONSIGNACIJSKI RAČUN 50100-620-107-73100-280-52011/0 pri Ljubljanski banki, GB, Ljubljana (dostavite obrazec 746) Informacije : M-Mednarodna trgovina, TOZD Contal-Steklo, Ljubljana, Titova 137, tel. (061) 372-55, 372-436. Če ste zamudil] Martinovo gos, pečeno v SHARPOVI MIKROVALOVNI PEČICI, ne zamudite novoletnega purana! november '88 Mercator SVVEET BAR so okusne zrnate ploščice, Izdelane iz žitaric z dodatkom čokolade, lešnikov, jabolk. So nov kakovostni izdelek MERCATOR-EMBE. V razigranem otroškem dnevu so nepogrešljiv grižljaj, dodatni vir moči za športnike. KJE PRODAJATI SVVEET BAR: v vseh MERCATORJEVIH PRODAJALNAH • ZAKAJ: ker je SVVEET BAR nov izdelek Mercatorjeve organizacije in MORA biti na prodajnih policah vsake MERCATORJEVE PRODAJALNE. KAKO GA PREDSTAVITI IN PRODAJATI: SVVEET BAR je nov izdelek, zato MORA imeti v vseh MERCATORJEVIH prodajalnah vsaj -posebno polico. SVVEET BAR ni sladkorna ploščica, ni čokolada, zato NE SME BITI med njimi. Kupcem ga ponudite v originalnih kartonskih zavitkih, odprtih tako, da JE VIDNA VSEBINA IN OKUSI: čokolada, lešnik, jabolka. Spoštovani MERCATORJEVI PRODAJALCI: Hranljiva zrnata ploščica ■a I I