LETO XXII. — številka 24 Ustanovitelji: obe. konferenco SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sreda, 26. 3. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. M 1. januarja 1958 kot pol tedni k. 3d 1. januarja 1960 trikrat tedensko. 3d 1. januarja 1964 kot poltednik n sicer ob sredah in sobotah LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predsednik Tito v Planici Predsednika republike Tita so pozdravili tudi mladi gorenjski pionirji in pionirke — domačini iz Rateč v gorenjskih narodnih nošah. — Foto: F. Perdan. — (Reportažo o planiški prireditvi berite na 20. in 24. strani) Šefe gorenjskih občinskih skupščin KAMNIK V četrtek dopoldne se bodo na 23. redni seji zbrali odborniki obeh zborov kamniške občinske skupščine. Poleg sklepanja o predlogu resolucije o gospodarskem razvoju občine Kamnik za letošnje leto bodo na seji razpravljali še o financiranju zdravstvenega varstva, o gozdnem obratu Kamnik, sadni plantaži Tunjice, o predlogu sredstev 23 gradnjo stanovanj udeležencev NOB, o odloku o Upravnih in sodnih taksah ter o odloku o proračunu °bči,ne Kamnik za leto 1969. KRANJ V četrtek popoldne bo v Kranju zadnja seja obeh zborov kranjske občinske skupščine pred aprilskimi volitvami. Oba zbora bosta med drugm obravnavala tudi program razvoja kulture v kranjski občini. RADOVLJICA Danes (sreda) popoldne se bosta zadnjič sestala tudi oba zbora občinske skupščine v radovljiški občini. Razen nekaterih odlokov bo- Vinko Hafner med borci Kranj, 25. marca — Danes popoldne se je tovariš Vinko Hafner, podpredsednik Izvršnega sveta skupščine SRS, pogovarjal z udeleženci NOV kranjske občine o nekaterih nerešenih vPrašanjih pokojninskega, invalidskega zavarovanja, o skrbi za borce, nerešenih stanovanjskih mnogih drugih vprašanjih. Predvsem so govorili o tem, kako urediti položaj borcev v pokojninskem sistemu. Pogovora s tovarišem Hafnerjem se je udeležilo izredno veliko borcev, l»ko, da je bila največja skupščinska dvorana Premajhna. sta - razpravljala in sklepala tudi o smernicah gospodarskega razvoja in družbenega razvoja v radovljiški občni za letos. ŠKOFJA LOKA Za danes (sreda) ob 12. uri je napovedana 24. skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Škof j a Loka. Dnevni red obsega kar 16 točk, od katerih bo nedvomno najvažnejša četrta, se pravi sklepanje o predlogu odloka o proračunu občine za leto 1969. Hkrati velja omeniti, da je to zadnja seja pred volitvami, ko dosedanjim odbornikom poteča mandat in. bodo na njih mesta sedli novi možje. TRŽIČ V petek, 28. marca bo v Tržiču redna seja skupščine občine Tržič. Na njej bodo najprej obravnavali poročilo o delu državnih organov v lanskem letu, nato pa bodo odborniki razpravljali še o odloku o upravnih taksah, o gibanju gospodarstva v lanskem letu, o zaključnem računu proračuna občine za leto 1968 in o zazidalnem načrtu weekend naselja »Visoče 1«. Vida Tomšič v Kranju V četrtek popoldne je obiskala Kranj tovarišica Vida Tomšič. Ogledala si je Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo, šolo France Prešeren in razstavo Slovenska žena v revoluciji v Gorenjskem muzeju. A. Z. Izdelan okvirni program prireditev V škof j i Loki so nedavno tega ustanovili odbor za pripravo proslav in manifestacij, s kater.'mi nameravajo počastili 50-letnico obstoja KPJ, sindikatov in Skoja. Na svoji drugi seji, minuli ponedeljek, je odbor sprejel okvirni program prireditev, ki jih bo do začetka junija kar 27. Naj omenimo samo nekaj bolj pomembnih: nastop najboljših slovenskih te-iovadk v Gorenji vasi občinsko prvenstvo v krosu, tek po ulicah škofje Loke, osrednja proslava, ki bo 26. aprila na prostoru pred zgradbo občinske skupščine, košarkarski In šahovski turnir, množična udeležba na športni manifestaciji Po poteh partizanske Ljubljane, mladinski plesi, Mala Groharjeva slikanja kolonija, ki naj bi iz lanske skromne vse-gorenjske prireditve prerasla v vsejugoslovansko, mo-tociklistične dirke za Veliko nagrado Loke 69, množičen sprejem mladih v zvezo komunistov in podobno. Komisija je še posebej poudarila, da bodo večji del stroškov za izvedbo omenjenih načrtov morali nositi organizatorji — posamezna društva — sami, saj takšne manifestacije sodijo v njih redno dejavnost. Nekaj denarja seveda nameravajo prispevati tudi družbe-no-politične organizacije, vendar le v okviru svojih možnosti. KRANJ Razprodaja po znižanih cenah v blagovnici ČISTA VOLNA mi. Mislim, da imamo ko-v„Un^ti dovolj širok mane- rski prostor za uresničeva-QJe idejne vloge ZK prav v dri n!'*1 samoupravljanja, eii l n°političnih organiza-2aeijahn V 'crajevn'n orSarn~ To so javne tribune, sekcije, v kratkem pa lahko pričakujemo tudi ustanovitev sekcije za kmetijstvo, kjer bi se pogovarjali o davčni politiki, olajšavah za kmetijske proizvajalce in o možnostih za razvoj kmetijstva nasploh.« Gospodarski zbor FRANC SVETELJ je bil rojen 10. marca 1933 v Podgorju pri Kamniku. Diplomiral je na tehniški srednji šoli in je bil od 1951 do 1961 zaposlen v tovarni Stol. Kasneje je bil sekretar organizacijsko kadrovske komisije pri okrajnem odboru SZDL Ljubljana in do leta 1967 šef informativne službe pri glavnem odboru SZDL Slovenije. Od leta 1967 je sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Kamnik in poslanec organizacijsko političnega zbora republiške skupščine. Kaj sodite o letošnjih predvolilnih pripravah in kakšno vlogo je pri tem odigrala SZDL? »Za sedanje predvolilne priprave so značilne naslednje ugotovitve — na kandidacijskih konferencah so ljudje zelo zavzeto in temeljito preučili vse kandidate za odbornike. Večkrat so tudi poudarili, da bi morali biti med odborniki in poslanci tesnejši stiki, čeprav je v zadnjem času ta oblika precej razvita. V Kamniku sta uspešno delovala klub odbornikov in sekcija republiških poslan- j cev, ki bosta v prihodnjem mandatnem obdobju omenjeno sodelovanje z volivci in občani še poglobila. Tako so nekateri predlagali, da bi se občani enkrat tedensko pogovarjali z odbornikom ali republiškim poslancem. Podobne predloge imajo tudi kamniški mladinci, ki bodo v svojem mladinskem klubu enkrat tedensko prirejali razgovore z najpomembnejšimi predstavniki občinske skupščine kot tudi z republiškimi noslanci. Socialistična zveza bo še naprej nadaljevala 7. vsemi tistimi oblikami dela 7. občani, ki so se že doslej pokazale kot uspešne. STANE SIMŠIČ se je rodil 18. aprila 1927 v Lazah pri Logatcu. Do leta 1942 je obiskoval meščansko šolo na Rakeku, po osvoboditvi pa je končal ekonomsko srednjo šolo in kasneje diplomiral na visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Že vrsto let aktivno sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah. Sedaj je direktor tovarne usnja v Kamniku, pred dvema letoma pa je bil izvoljen za poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine, kjer je član več odborov in zakonodajno pravne komisije. Ali nam lahko v nekaj besedah opišete kamniško gospodarstvo? »Medtem ko smo pred dvema letoma oziroma letom in pol ugotavljali, da je bilo kamniško gospodarstvo delno v krizi, pa so današnji rezultati precej obetajoči. Razloge za takratno krizo nekaterih kamniških delovnih organizacij je treba iskati v tem, ker niso imele dovolj proučenih razvojnih načrtov, deloma pa tudi v neustrezni kadrovski strukturi zaposlenih, zlasti vodilnega osebja. V lanskem letu pa je kamniško gospodarstvo kljub precejšnji zastarelosti svoje strojne opreme doseglo lepe uspehe, saj je preseglo republiško poprečje tako po narodnem dohodku kot po izvozu. Vse več je čutiti potrebo povezovanja z zunanjim tržiščem, ker le tu obstojajo možnosti za obstanek. Kamniške delovne organizacije v zadnjem času vse bolj poudarjajo teamsko delo, ker menijo, da je uspeh odvisen od dobrih, strokovno usposobljenih kadrov. Zaradi zastarelosti strojne opreme je v zadnjih letih vse več vlaganj v modernizacijo proizvodnje, kajti brez dodatnih investicij za modernizacijo ni več mogoče uspešno poslovati. Pomembna ugotovitev je tudi v tem, da je med občinsko skupščino Kamnik in kamniškimi delovnimi organizacijami čutiti izredno tesno sodelovanje. To zlasti velja za obravnavanje položaja nekaterih delovnih organizacij na več sejah zbora delovnih skupnosti kamniške občinske skupščine.« DANILO CERKVENIK, ro jen 29. XII. 1927, direktor trgovskega podjetja »Kočna« Kamnik, sodeloval v NOB, diplomiral na Višji upravni šoli v Ljubljani, aktivni druž-beno-politični deavec. Kaj bi želeli uresničiti, če bi bili izvoljeni za poslanca gospodarskega zbora skupščine SRS? »Med drugim si bom prizadeval, da bodo terciarne dejavnosti dobile pomembnejšo mesto v slovenskem gospodarskem sistemu, kot ga imajo sedaj. Politiko prometnega davka urejajo predpisi zveze, republike in občin. Z reformo smo zajemanje prometnega davka prenesli v trgovino. Sistem je kompliciran, obračunavanje pa zamudno in s lr.o drago. Drago je namreč za trgovske delovne organizacije, saj jim stroškov nihče ne povrne. Če izločimo obdavčenje storitev in upoštevamo le obdavčenje prometa blaga na drobno, to je proizvodov, je zanje okoli 83 tarifnih postavk. Pri tem je največja pestrost v obdavčenju alkoholnih pijač in to bačnih izdelkov. Zato se bom zavzemal, da se zmanjša število tarifnih postavk in davčnih stopenj oziroma, da se to racionalizira. Na območju republike pa bi morali doseči enotnost davčnih stopenj občinskega prometnega davka.« Prosvetno-kuiturnl zbor VINKO DOBNIKAR se je rodil 26. januarja 1916 na Jezici pri Ljubljani. Po diplomi na ljubljanskem učiteljišču dve leti ni mogel dobiti zaposlitve zaradi napredne usmerjenosti, svoje prvo učiteljsko mesto pa je dobil v Makedoniji. Pred vojno je poučeval še v Prekmurju, po osvoboditvi pa na Dolenjskem in v Stranjah pri Kamniku. Po!eg večletnega dela v sindikalnih organizacijah prosvetnih delavcev se je aktivno vključeval v politično gospodarsko in kulturno prosvetno življenje krajev, kjer je služboval. Dve leti je poslanec kulturno prosvetnega zbora skupščine SRS, kjer je član komisije za volitve in imenovanja in mandatno imunitetne komisije, sedaj pa je tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Kamnik. Ing. ALBERT ČEBULJ, rojen 25. marca 1918 v Glarusu, profesor in prodekan Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, aktiven prosvetno-kul-turni delavec v Kamniku, leta 1966 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, objavil veliko znanstveno-strokovnih del in del s področja organizacije šolstva. Današnja slovenska družba se vsaj po besedah oziroma po zapisih v časopisih in drugih informativnih sredstvih izredno intenzivno ukvarja z znanostjo. Kakšni so rezultati? »V zadnjih dvsb desetletjih je znanost po svetu v izrednem razvoju. Razdrobljenost naših znanstveno raziskovalnih in razvojnih institucij, zakoreninjenost mnenja, da naj bodo fakultete predvsem pedagoške ustanove in skromna sredstva za vse te institucije, so vzbudile upravičen strah, da bomo kljub idealizmu znanstvenih delavcev izgubili korak s svetovno znanostjo. Izgleda, da gremo po številnih nihanjih preizkušanjih in reformah končno v pozitivno smer. Znanost in kultura majhnega naroda sta izredno dragi. Zato bi morali pri nas gojiti znanost na fundamentalnih področjih samo tam, kjer imamo izredno močne ljudi ali na področjih, ki zadevajo izključno naš narod. Na drugih področjih bi morali biti znanstveni napori močno usmerjeni v aplikativno smer in naj bi čim več služili našemu gospodarstvu. Utrjevati bo treba celotni sistem šolstva, od osnovne šole do univerze in dati učiteljem vseh nivojev v družbi ustrezno mesto. Preveč se nas še drži kampanjsko reševanje problemov in ko poizkušamo intenzivno reševati probleme znanosti, ne smemo pozabiti tudi na teške probleme naše kulture. Če bi se zgodilo, da bom izvoljen, bom imel tedaj dosti skrbi in dela.« Socialno-zdravstveni zbor FERDINAND VODE se je rodil 23. julija 1919 v Spodnjem Brniku pri Kranju. Končal je trgovsko akademijo, je zasebni kmetijski proizvajalec. Družbeno politično se je udejstvoval že v stari Jugoslaviji, je član ZKJ od 1944. leta. Več let je odbornik kamniške občinske skupščine, leta 1967 pa je bil izvoljen za poslanca republiškega zbora. Aktivno sodeluje tudi v skupščini republiške skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov kot predsednik izvršnega odbora. Vi ste eden redkih kmetovalcev, ki so že doslej sodelovali v delu republiške skupščine. Kje so po vašem mnenju vzroki za nezadosten razvoj kmetijstva v naši republiki? »Po mojem mnenju je treba iskati krivdo nekaj let nazaj, saj zadnji dve leti ugotavljamo precejšnje pozitivne spremembe. Takrat so namreč mnogi menili, da kmetijstvo ni pomembna panoga našega gospodarstva, zlasti je to zadevalo zasebnega kmetijskega proizvajalca. Zame je pomembna ugotovitev v tem, da smo le prišli do spoznanja, da je zasebni kmet tudi proizvajalec in da ima enake pravice kot vsi drugi proizvajalci. Ustanovitev novega odbora za zadružništvo tu kooperacijo pri gospodarski zbornici kot tudi sedanje kandidiranje kmetov na volitvah lahko smatramo kot začetek ponovnega oživljanja našega kmetijstva.« ŠKOFJA LOKA Republiški zbor IVAN FRANKO — IZTOK, rojen 31. 12. 1922 v Šk. Loki, diplomirani pravnik zaposlen kot sekretar na RTV Ljubljana. Do 1965. leta je aktivno delal v JLA. Bil je komisar XXXI. divizije in opravljal razne odgovorne dolžnosti. Je dosedanji poslanec republiškega zbora republiške skupščine za mesto Skofja Loka z okolico. Katere so vaše izkušnje kot poslanca v pretekli dveletni mandatni dobi in kakšne bi bile vaše želje za bodoče delo? »Najprej bi poudaril, da je delo poslanca Republiškega zbora zelo zahtevno, če hoče le-ta vsaj približno odgovoriti svojim obveznostim. Zahteva resnično celega človeka. Zato so poslanci tega zbora, ki so poleg tega v rednem delovnem razmerju v zelo težkem položaju. Rešitve je iskati v razumevanju in pomoči delovne organizacije, racionaliziranje dela skupščine, sodelovanje občinskih skupščin in uprave, delovnih in drugih organizacij v volilni enoti ter volivcev. Poslanec tudi ne bi smel imeti raznih drugih zadolžitev in obveznosti. Delo v skupščini bi se racionaliziralo in poslanci razbremenili, če se ne bi tako-rekoč zasipali z raznimi potrebnimi in nepotrebnimi pisanimi materiali, če bi se to poenostavilo, če bi se ti materiali bolj skrbno, pregledno in uporabno pripravljali. Želel bi, da bi se volivci, občinska skupščina in njena uprava, delovne in druge organizacije po konkretnih vprašanjih obračali na poslanca, postavljali zahteve, predloge, vprašanja, sodelovali z njim v obravnavanju določenih vprašanj v skupščini ter mu tako nudili strokovno in tehnično pomoč. Torej težnja za stiki in sodelovanjem mora biti obojestranska. Gospodarski zbor JANEZ STER, rojen 26. 10. 1931 v Dupljah pri Kranju, diplomirani ekonomist, zaposlen kot direktor Alples Železniki. Bil je več mandatnih dob odbornik občinske skup- TONE POLAJNAR, rojen 14. 1. 1930 v Železnikih, diplomiral na Višji upravni šoli v Ljubljani, zaposlen kot direktor Obrtnega podjetja Inštalacije škofja Loka. Je neprofesionalni sekretar občinske konference ZK škofja Loka. Razen tega je odbornik občinske skupščine ščine. Sedaj je poslanec republiškega zbora skupščine SRS za Selško in Poljansko dolino in predsednik sveta za finance škofjeloške občinske skupščine. V zadnjem obdobju se lesna industrija kar lepo uveljavlja. Povejte nam na kratko, kako je z njenim vključevanjem v mednarodno delitev dela? »V zunanji trgovini Slovenije je lesna industrija vsekakor najpomembnejši izvoznik. Njen presežek izvoza nad uvozom je lani znašal 325 milijonov novih dinarjev. Skupna vrednost izvoza slovenske lesne industrije pa je lani znašala 451 milijonov novih dinarjev; od tega 380 milijonov N din na konvertibilno področje. Tudi v prihodnjih letih se predvideva nadalnje zelo močno povečanje izvoza slovenske Jesne industrije. To je za celotno slovensko in jugoslovansko skupnost zelo razveseljiva napoved, saj je zmanjševanje primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci, kar posredno vpliva tudi na stanje naše plačilne bilance s tujino, ena najpomembnejših nalog reforme. Za delovne organizacije, ki izvažajo pa je to predvsem težko breme, kajti sedanji naš zunanjetrgovinski in devizni režim s svojimi inštrumenti vršita prelivanje ustvarjenega dohodka od izvoznikov k uvoznikom in seveda tudi v državno blagajno. Zvezna birokracija ima na tem področju v sedanjem sistemu odločujočo besedo. Samoupravno dogovarjanje •na tem področju pa ni prav nič drugega kot institucija za zaščito najslabših. Zato takšna pot, po mojem mnenju, ne vodi h konvertibilnosti dinarja, ampak preje v inflacijo. Zato smatram, da je skrajni čas za korenite spremembe sedanje deviznega in zunanjetrgovinskega sistema, kajti sedanji sistem ni sposoben pomagati, da se naše gospodarstvo optimalno vključuje v mednarodno delitev dela.« in poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine. V Loki gospodarstvo lepo napreduje. Kaj bi mu, če pristanete na trditev, da ni nič tako dobro, da ne bi mogio biti boljše, zamerili? »Gospodarstvo kot celota res lepo napreduje, med vsemi pa so tudi gospodarske organizacije, ki jim kljub temu še vedno slabo gre. Zato so naši uspehi le relativni, saj smo po večih kazalcih gospodarskega uspeha, na Gorenjskem še vedno na zadnjem mestu. Zamerim pa vsem tistim, ki izgubljajo dosti časa za razpravljanje o zunanjih vplivih in o krivcih za tiste težave, ki od zunaj vplivajo na poslovanje podjetja. Zaradi tega pa jim zmanjka časa in sil, da bi se resneje spoprijeli z notranjimi problemi svoje delovne organizacije.« Prosvetno-kulturni 7.hor Prof. KLEMENČIČ BORIS, rojen 24. 7. 1940 v šk. Loki, profesor na osnovni šoli Gorenja vas. Je član komisije za organizacijo in razvoj pri CK ZKS, predsednik občinskega komiteja ZMS škofja Loka, član občinske konference ZK in občinskega komiteja ZK v Škofji Loki. Z mladino se ukvarjate. Ali ste zadovoljni z mlado generacijo in kaj menite, bi bilo treba spremeniti, da bi se lahko bolje uveljavila? »Sedanja mlada generacija je odraz dobe in razmer, v katerih dorašča in jo je zato potrebno ocenjevati samo kot sestavni del obstoječe družbene situacije. Vsled tega menim, da se moramo izogibati enostranskih in posplošenih sodb. Pogoj za uveljavitev mladih vidim v tem, da postanejo subjekt samoupravnih odnosov, čemur je treba tudi prilagoditi naš sistem vzgoje in izobraževanja.« Socialno-zdravstveni zbor Dr. KOŠIR ANTON, rojen 9. 5. 1937 v Dolgih njivah (Gorenja vas), zdravnik splošne prakse, zaposlen kot vodja teritorialne zdravstvene enote škofja Lo- j ka — Zdravstveni dom Kranj. ! Če bi bili izvoljeni v so-cialno-zdravstveni zbor, ka- [ mor kandidirate, za kaj bi si j prizadevali? DR. TONE KOŠIR »Prizadeval bi si, da bi do- t s,egli rešitev dveh vprašanj: 1 1. delu zdravnika splošne prakse ponovno dati tista družbeno veljavo, ki jo zasluži; 2. občan ima po ustavi in zakonih veliko pravic. Ko pa zboli, vidi, da so te pravice utesnjene med finančne možnosti skladov komunalnih skupnosti zavarovancev. Obljubimo torej zavarovancu toliko, kolikor dejanska zmoremo dati in tisto, kar dajemo, naj bo v danih možnostih čimbolj strokovno in vsaj malo človeško. Menim, da je zadnji čas, da podre mo »šrange« med regijami in s tem omogočimo bolniku, da se zdravi tam, kjer je prepričan, da ga zdravijo najbolje.« IVAN OMAN, rojen 10. 9. 1929 v Zmincu, kmet iz Zminca. Je odbornik škofjeloške občinske skupščine. Bil je večkrat predsednik upravnega odbora KZ škofja Loka in član zadružnega sveta. Je predsednik skupščine" socialnega zavarovanja kmetov za Gorenjsko. O položaju kmeta pri na» je bilo izrečenih že mnogo besed. Nekateri menijo, da je treba na tem področju Še marsikaj uresničiti. Za kaj se nameravate vi zavzemati v skupščini, če boste izvoljeni? »Vsekakor je vrsta vprašanj, ki tarejo kmeta in bi jih bilo treba urediti. Med vsemi, temi problemi pa je eden najvažnejših, da kmetje nimajo invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Menim, da je to vprašanje treba čimprej rešiti. Ker pa velik del kmečkih ljudi ne bi zmogel novih finančnih bremen, ki bi se jim naložila s plačevanjem prispevka za pokojninsko zavarovanje, želim poudariti še naslednje: £ družba kot celota naj sofinancira kmečko starostno zavarovanje; 9 pospešeno je treba razvijati zasebno kmetijsko proizvodnjo, da bi tako kmetje čimprej dosegli boljši ekonomski položaj.« Na zborih delovnih ljudi In zborih občanov v Škofjeloški občini so bili predlagani še nekateri kandidati za republiške poslance. Te vam bomo predstavili v eni prihodnjih številk. A. žalar Takrat in letos na Planici Borčevske, planinske, šolske in druge organizacije, delovni kolektivi in drugi se Pripravljajo na letošnjo dostojno oddolžitev spominu Pokojnemu pododborniku in voditelju osvobodilnega odpora na Gorenjskem — Stanetu Žagarju in tovarišem, ki so v neenakem boju z Nemci padli na Planici pri Cepulah nad Crngrobom. Osrednji kulturni program, ki ga pripravljajo učenci osnovne šole Lucian Seljak iz Stražišča, daje še poseben poudarek letošnji jubilejni 50. obletnici ustanovitve KPJ, SKOJ in sindikatov. Bojev in žrtev v zadnji vojni je bilo veliko. Toda takega boja kot je bil tistega dne, 27. marca 1942. na Planici, domala ni bilo na tem območju. Pokojni Ivan Ber-toncelj-Johan učenec in sodelavec tovariša Žagarja, ki je v štiriletni vojni preživel mnogo borb in jurišev, je dejal, da je bil boj na Planici zanj najsrditejši. Niti v sami zgodovinski borbi v Dražgošah niso imeli naši toliko izgub. Zaradi izredno hude zime in neprestanega zasledovanja močnih nemških enot se je Cankarjev bataljon po draž-goških dogodkih reorganizi- ral v manjše enote. Selška četa se je tiste mrzle marčevske dni zadrževala v lovski koči pod Hrastnikom. Zaradi varnosti in zaradi iskanja son-čnejših krajev se je četa skupno s štabom Cankarjevega bataljona premaknila proti Mohorju. Tako so 26. marca prišli do Hojočevja oziroma Planice. Tam so bile že kopne lise in prezebli borci so si uredili taborišče, da bi naslednjega dne, 27. marca, šli naprej. Izvidnice so tistega dne našle nekega železničarja iz Zabnice, ki je nekam sumljivo opravičeval svojo pot v te hribe, češ da nabira šibje za pletenje košar. Spustili so ga; prav to je bilo usodno! Naslednji dan, 27. marca, okrog 9. ure so opazili Nemce vse naokrog. Za umik je bilo prepozno. Na hitro so si izbrali položaje in pripravili orožje, četa je štela 32 borcev, a mnogi od teh so bili že od prej ranjeni, bolni, premraženi in nesposobni za boj. Utrdili so se na hribčku. Vnel se je boj. Sprva na daleč, zatem čedalje bliže. Med regljanjem strojnic so na eni in drugi strani pokale bombe, stokali ranjenci in vpili poveljniki. Ko je bilo med partizani na hribčku Tekstilci — razstava samo še do konca meseca Tehniški muzej Slovenije je posredoval Kranju — pač knt nekdanjemu in sedanje-lnu tekstilnemu centru — strokovno in likovno dogna-n° razstavo, »Najstarejši tekstilni obrati na Sloven-skenr...iH,M1i!;i[Hiiiiiiiiii:t;;i:iiiiii!im;iiiiii^ Kmetovalci! RAZSTAVA IN PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE TOKRAT TUDI V KRANJU — OD 15—31. MARCA 69 NASPROTI KINA CENTER VSAK DAN OD 9.—17. URE. Po konkurenčnih cenah in na kredit boste lahko kupili razne kmetijske stroje, predvsem motokultivatorje in traktorje PASOUALI, cisterne za gnojevko izvedbe CREINA in še drugo. Na razpolago bodo tudi večji traktorji, razne kosilnice, samonakladalne prikolice, silo-reznice, puhalniki, mlini kladivarji in še vrsto drugih priključkov ter naprav domače in tuje izvedbe kot tudi tovorni avtomobili znane firme MAN. že več mrtvih in ranjenih, so Nemci zažgali gozd na sončni strani in ogenj je z grozečim prasketanjem nosil branilcem smrt. Žagarju in ostalim ni preostalo drugega kot juriš skozi obroč. Če jih že čaka smrt, naj bo ta v boju! Tako je bilo partizansko pravilo. Planili so v smeri Zabnice. V nemških vrstah se je pojavila delna zmeda, poveljevanje in streljanje sem ter tja. Izid je bil žalosten. Petnajst jih ni bilo i/, obroča. Samo sedem, kot se je spominjal Johan, se jih je rešilo z lažjimi ranami in praskami. Brez rane ni bilo nikogar. Čas je ta dogodek že dokaj zabrisal. Največ je o tem vedel povedati in je tudi napisal Johan, takratni komisar Selške čete. Danes sta o tem živi samo še dve priči — Stane Kersnik-Jelovčan, ki živi v Ljubljani in Franc Drobnič na Javorniku pri Jesenicah. Pri prvem — Jelovčanu, slučajno nismo imeli sreče. Nismo ga našli in se nismo mogli pomeniti z njim. Drobnič pa je veliko pripovedoval. Bil je ranjen že od prej. Tisto jutro je bil z ostalimi in se je moral sprijazniti z bojem. Ko so udrli med Nemce, da bi prebili obroč, je ob njem eksplodirala j bomba. Potem, pravi, ne ve več, kako je bilo. Ko se je znova zavedal, je bil pri njemu Kersnik in drugi, ki so mu pomagali naprej na varno. Kot je obljubil podpredsednik izvršnega sveta Slovenije tov. Vinko Hafner, bo letos na proslavi govoril o tem dogodku in o vseh okoliščinah takratnega boja. Edina še živeča udeleženca tega boja: Drobič, zlasti pa Kersnik, pa bosta lahko najbolj verno dopolnila takratno epopejo na Planici. K. Makuc Na stalni zalogi imamo: vse vrste žitaric In otrobov krmila za kokoši, piščance krmila za krave krmila za teleta In krmila za prašiče apno v kosih ali dehldrlrano od 2 toni dalje dostavljamo na dom. Ob tej priliki si boste lahko nabavili tudi razna semena in sadike za spomladansko setev. VABI KŽK KRANJ S SODELAVCI Izžreban srečni dobitnik montažne hiše tovarne Jelovica Minuli ponedeljek zvečer je bila v škofji Loki, v dvorani kina Sora, zabavno glasbena prireditev, ki sta jo organizirala domače industrijsko podjetje Jelovica ter uredništvo Tedenske tribune in na kateri so izžrebali dobitnika montažne hiše Jelovica 69. Sreča se je tokrat nasmehnila 20-lctncmu Gorenjcu: Janezu Pristavu iz Za-breznice 60 (pošta Žirovnica), ki je tako postal imetnik 15 milijonov vrednega stanovanjskega objekta. V glasbenem delu večera sta nabito polno dvorano zabavala pevca Irena Kohont in Nino Robie ter orkester Jožeta Privška. V programu so sodelovali tudi novinarji Tedenske tribune Evgen Jurič, Feri Žerdin, Bernarda Rakovec in Tone Fornezzi, k: se je gledalcem predstavil z novo humoristično točko. Gorenjka gre k Žitu Od 64 zaposlenih je 60 glasovalo za priključitev V tovarni čokolade, čokoladnih izdelkov in bonbonov Sumi Ljubljana je bil v soboto referendum, na katerem so delavci glasovali o priključitvi podjetja k živilskemu kombinatu Žito Ljubljana. Za obrat Gorenjka Lesce je to druga »ženitev« v zadnjih petih letih. Tovarna čokolade in čokoladnih izdelkov Gorenjka Lesce se je namreč pred petimi leti priključila tovarni Šumi Ljubljana. Kaže, da združitev ni prinesla pričakovanega. Lanskoletna proizvodnja znaša 810 ton čokolade in čokoladnih izdelkov. Skoraj vso čokolado, ki jo izdelajo v Gorenjki, pojedo Slovenci sami, predvsem Gorenjci. V primerjavi z letom 1967 so proizvodnjo dvignili za 10 odstotkov. Lani so ustvarili 1 milijardo 150 milijonov S din prometa. V zadnjem ča- su se je čokolada podražila za približno 8 odstotkov in to zaradi večjega prometnega davka in podražitve surovin. Na vprašanje, zakaj so se priključili kombinatu »Žito* Ljubljana, so v Gorenjki odgovorili: »Konkurenca in tržni pogoji se vsak dan bolj zaostrujejo. To je dolgoročna poteza, ker že danes razmišljamo, v kakšnih razmerah bomo poslovali v prihodnosti. Tako tovarna Sumi kot sam obrat Gorenjka nimata možnosti za hitrejši razvoj in modernizacijo. Priključitev h kombinatu »Žito« daje široke možnosti za nadaljnji razvoj kanditorske (slaščičarske) industrije. Po združitvi se bo izdelal plan razvoja kombinata »Žito« in v tem sklopu tudi naših obratov. V soboto smo glasovali za boljši jutri.« J. Vidic '''''"'"mumim-mninuiimiuiimiiimimuiiM Neprimeren odnos do divjadi Letošnja zima je z obilico snega in mraza še najbolj prizadela življenje is obstoj divjadi, ki se je čestokrat lačna in premra-žena priplazila celo do prvih hiš in naselij. Zato so lovske družine takoj opozorile vse svoje člane, da morajo živalim pomagati iii redno napolniti krmišča. Prav tako so opozorili lastnike psov, da morajo pse privezati in zapreti. V Planini pod Golico, kjer je osem članov jeseniške lovske družine, so mi povedali, da že tri mesece redno krmijo divjad. Po Golici, Rožci, Špa-novem vrhu hi okolici imajo skozi vse leto postavljena krmišča, ki so jih morali posebno v zadnjem času zelo redno obiskovati. Nemalokrat so naleteli na sestradano in izmučeno divjad, ki je obležala v visokem snegu. Našli so precej živali, ki je na poti do krmišča omagala in od lakote poginila. Člani lovskega društva, ki so določeni za pomoč, morajo opraviti 12 ur za krmljenje, v nasprotnem primeru pa plačati 6 N dinarjev na uro. Pričakovali bi, da bi se vsi člani temu odzvali in resnično pomagali. Toda nekateri so se z raznimi izgovor', opravičenimi in neopravičenimi, temu izognili in plačali zahtevano vsoto. Tiste lovce, ki imajo naravo radi in lovijo s srcem in ne željo po trofejah, to boli. Nekateri lovci se podajo v gozdove le takrat, ko imajo dovoljenje za odstrel. Popolnoma neodgowren in neprimeren odnos pa pokažejo takrat, ko je divjad najbolj potrebna njihove po moči. D. Sedel GLAS * - 6. STR A M GLAS * - 19. STRAN '_■... 43. DargI je namrščil čelo. »Seveda! Zdaj se spomnim. Nedavno tega je bila v Meglenem krogu. Lisgardova prijateljica, kaj ne?« »V službi je pri njem,« je pojasnil Peter. Dargi je zasledoval s pogledom dim svoje cigarete. »Ta človek mi je uganka. Vi ga pa dobro poznate, ne?« »Tega ne bi mogel reči. Nekaj časa sva bila skupaj pri vojakih.« Motril je svojega soseda. »Kje pa ste bili takrat vi, Mr. Dargi?« V svojem glasu nI mogel skriti radovednosti. Dargi je zmignil z rameni. »Jaz? Zdaj tu zdaj tam — vendar ne pri vojakih. Tak-krat nisem bil kaj prida zdrav.« »Vaš revmatizem?« je vprašal Peter in opazil, kako je trznilo okrog Dargijevih ustnic. »Nekaj takega. Opraviti sem imel tudi z drugimi zadevami.« Pogledal je na uro. »Zdaj pa se moram, žal, posloviti od vas, razen če se želite kam peljati z menoj. Moj voz stoji zunaj!« Peter je vstal. »Lepa hvala, Mr. Dargi,« je odvrnil, »tudi jaz Imam zmenek, toda če vstra- jatc pri tem, grem prav rad z vami.« »Kam pa bi radi?« »V Scotiand Yard,« je odvrnil Peter. Tokrat se je zdelo, da je zadel žebelj na glavo, kajti lica sicer tako neomajnega moža so lahno zardela. Za trenutek so se srečale njune oči, potem pa je Dargi povesil pogled in zmečkal cigareto v pepelniku. »Burkež ste, Rae. Ne, mislim, da vas tja ne morem peljati. V mojem poklicu človek nima rad opraviti s policijskimi uradniki, vsaj jaz se jim raje ognem.« Po-migal je natakarju in plačal svoj račun. »Pozdravljeni, Mr. Rae! Obiščite me spet kmalu v Meglenem krogu, takrat bova skupaj popila steklenico vina.« Pomežiknil mu je, toda v njegovih očeh je spet zagorelo nekaj skrivnostnega. Peter je zapustil lokal nekaj minut za njim. Njegov mali voz je stal v stranski ulici, oddaljen kakih 200 metrov in na poti do tja ga je prehitel velik črn Bentley, ki ga je vodil Dargi. Ta mož je živel, kot je kazalo, zelo razkošno. Vrsta soban v Metropolu in luksuzne limuzine niso bile mačji kašelj. Vstopil je v svoj skromni voz In se odpeljal v uredništvo, kjer je našel na svoji mizi nekaj pisarn, ki jih je naglo pregledal. Pri tem mu je prišel v roke rumen listič, na katerega je nekdo od njeg> vih tovarišev napisal te'efon-sko sporočilo zanj. Na Lstku je bilo le nekaj besed: Apartma stane letno sedemsto funtov in ni najdražji. Srednje drag. — Podpisan pa je bil paž iz Metropola. Peter se je namrdnil, zmečkal list in ga vrgel v koš, nato je dolgo sedel in razmišljal o tem sporočilu. Končno je vstal in odšel v pisarno La-zenbvja, gledališkega kritika, ki je bil vedno najbolje in najbolj natančno poučen o vsem, kar se je dogajalo podnevi in ponoči v mestu. Lazenbv Je bil debel, lenoben možak, lenoben zlasti tedaj, če je moral za nekaj ur v uredništvo. Tako je zdel tudi tokrat v blaženi odmaknjenosti za svojo pisalno mizo, v ustnem kotu mu je tičala cigareta. Peter ga je moral šele poklicati v trdno resničnost. »Prebudi se, ti lenivec, in me poglej!« Lazcnbvja je streslo v nejevolji: »čemu?« »Nekaj ml moraš povedati,« je dejal Peter. »Ali veš kaj o tem možaku, ki vodi Megleni krog?« Lazenbvjeve oči so se nekoliko odprle. »Dargi?« »Njega mislim. Kdo Je ln od kod?« Lazenbv re je nekoliko vzravnal in kazal zdaj celo nekaj zanimanja. »Dargi je čuden tič,« je končno iztisnil iz sebe. »Doma je menda na Ogrskem, drugi pa pravijo, da je Poljak, nihče pa menda ne ve nič določenega o njem. Kolikor mi je znano, je prejel svojčas od tega ali onega ministrstva vstopno dovoljenje, vendar še nima angleškega državljanstva, to je gotovo. Jaz osebno mislim, da je ena tistih temnih eksistenc, ki jih je vojna naplavila na breg.« Peter je razmišljal. »Ali Je ta Megleni krog rentabilno podjetje?« Lazenbv je lenobno prikimal. »Najbolj uspevajoče podjetje te vrste, kar jih poznam. Klub je vedno dobro obiskan in Dargi je znan kot izredno prevejan trgovec. Po mojem mnenju si je nabral že pred vojno skušenj na tem področju — nekje na kontinentu, čudno je le to, da nikakor ne morem zvedeti, kje je to bilo.« tO- S tem pa se Je zdelo, *J pri nJem ugasnila JJJ iskrica zanimanja za tote devo, kajti naslonil se V ' zaj in se spet pogrea"1 svoje prejšnje letargičnjj' nje. Peter ga Je prepusi'' ^ govemu sanjarjenju & spet na pot. Lazenbv jeva ročila so potrdila n Kt lastne domneve in njr misli so dobile novega va. Dargi je bil bagat o tem ni bilo rJkakega ma več. Toda odkod to stvo? Zgrabila ga je m«* radovednost. Dargi jeva ^ v tej zgodbi je bila vec čudna: tisto noč, ko J ^ Gage umorjen, ga je P° v> k sebi in ga izpraševal,^ notako pa je bil — ^e v nI zmotil — včeraj zve CQ->e nar ji. ui]\,t »Med uporniškimi v Kotorju je 7 »v. "J111-« £ tržaških let, ase 51 se lahko štel za so bili mor- »Med uporniškimi v Kotorju je u'.j obs0ip. »Bajberle? Ivan Bajberle? Toda on ^estij zaprt.« »Ja, potem je pravi! Izpustili so g3 J* n gorskim lovcem. Z vašim Jakobom je pobegnil in P tje pQ »Z Jakobom?« štefi ne razume, kaf3v Ognila Pobegniti bratu in Bajderlu in zakaj sta pravzap »Uprli so se, pa je upor propadel-* J Casnjj^ »Čudno? O nobenem uporu nismo ^' cesarst "' ** umolkne štefi sredi stavka, ko se spomni, da & J\, a je Z" doslej niso pisali še o nobenem uporu: ne o mor° Ifih, ki manJ o juden-burškem, muravskem in radgonskem 1 0 maja in ju- nija pretresli cesarstvo.