Lelo VII., štev. 118. Celfe, sobota 24. oktobra 1925. Poütnina plačana v gofovini. NaročninaE Zq Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: Istno 240 Din. Posamezna štcvilka I Din. Izliaja v t^relt« četrtefei In soboto. Redakcija in uprava: Strossmagerjeva ulica 1, pritl. Tel. 65.— Rač. p.-Č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Bistvo garancijskega pakta. Garancijski pakt je sedaj dejstvo. Angliji se je posrečilo pridobiti za to mednarodno pogodbo tudi Italijo, a Francija je uspela toliko. da je pro- drla s svojo zahtevo, da se imajo skleniti istočasno tudi posebne garan- cijske pogodbe med Nemčijo na eni in ČehosIovaSko in Poljsko na drugi strani. Na ta naČin so vsaj začasno odvrnili nevarnost, katere pa so se zapadnoevropski državniki največ bali, nevarnost, da bi nova pogodba med zavezniki in Nemčijo vrgla Cehoslo- vaško in Poljsko v naročje sovjetski Rusiji. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bila izgubila renska pogodba že ob svojem rojstvu velik del važnosti, s katero računa predvsem Anglija. Garancijski pakt med Nemčijo in zapadnimi državami je delo Anglije, katera hoče na vsak način napraviti trdno fronto zapadnih držav proti Ru- siji. Zato mora Nemčija vstopiti v Društvo narodov. Da se to doseže, je potrebno, da se zagotovi Franciji si- gurnost njenih mej ob Renu. Anglija se obvezuje z novo pogodbo, da bo te meje ščitila, Nemčija pa, da jih bo za razne ugodnosti na drugih straneh spoStovala. To je bistvo garancijske pogodbe, katera pomeni brez dvoma največji diplomatics uspeh Anglije po vojni. Kakor rečeno bi bil pomen ga- rancijskega pakta zelo oslabljen, ako bi bil dopustil, da dobi Rusija pod svoj vpliv Poljsko in Čehoslovažko. Posledica bi bila, da bi se v Evropi uveljavljal prvič v zgodovini Slovan- stva politični panslavizem, ki je bil večni strah za Evropo pred vojno, ko je še bila carska Rusija. Kljub temu, da je bilo vseslovansko gibanje vedno le čustvene narave, nekaka slovanska narodna vera brez politične podlage. Garancijski pakt pa bi bil rodil po- vsem drugačen panslavizem; pansla- vizem, ki bi prvič v zgodovini slonel ne le na narodnem sorodniškem čutu, temveč tudi na podlagi konkretnih političnih interesov posameznih slo- vanskih držav. V interesu Angliie je bilo in je, da se prepreči ta možnost, in zato je privolila brez težkoč, da bodo zavez- niki podpirali istočasno sklep arbi- tražnih pogodb med Nemčijo ter Če- hoslovaško in Poljsko. S slovanskega stališča je ta druga stran renske ga- rancijske pogodbe še posebno važna. Ne more biti nobenega dvoma, da po- meni to za Čehoslovaško in za Polj- sko znaten diplomatičen in tudi poli- tičen uspeh. Stalnost položaja kakor so ga ustvarile mirovne pogodbe na vzhodni meji Nemčije bi se po eno- stranski garancijski pogodbi nevarno omajala. To je bil splošni vtis že te- daj, ko so bile prišle v javnost prve vesti o namenih Anglije in Nemčije. Ta neprijetni vtis so morali v Locarnu zabrisati, da bi sprejela evropska in posebno ameriška javnost locarnsko pogodbo kot novo jamstvo za ohra- nitev miru in da bi si ves svet končno enkrat le malo oddahnil od one na- petosti, ki jo je pustila za seboj sve- tovna vojna. Ta potreba je brez dvo- ma odločilno vplivala na Anglijo in NemČijo, da ste pristali na obe spo- redni garancijski pogodbi s Čehoslo- vaško in Poljsko. Vkljub temu pa tiči najvažnejši razlog vendar le v bistvu protiruske poteze, ki jo je zamislila Anglija. Po- ložaj po garancijski pogodbi bo po- sebno v srednji Evropi tak, da bo tu polje za vse mogoče politične spletke med posameznimi nasledstvenimi dr- žavami še mnogo plodnejSe nego je bilo do sedaj, Rusija bo morala že iz ozirov do svojih življenskih interesov gledati, da odgovori na angleško po- tezo s kako primerno protipotezo. Glavna tla za tako protiakcijo so v Aziji. Na drugi strani pa se bo mo- rala brigati v večji meri nego do se- daj tudi za politične prilike v Srednji Evropi in na Balkanu. Ako se Čehoslovaška in Poljska krepko strnete z zapadom v enoten protiruski blok, ni-li potem naravno, da bo skušala Rusija podpirati v Srednji Evropi elemente, ki zidajo največ na spremembe obstoječih mi- rovnih pogodb? In Madžarska je brez dvoma ona srednjeevropska država, ki sprejme vsako zavezništvo za ures- ničenje političnih sanj, katere ji nare- kuje imperijalizem. Ako bi se stvari razvijale v tej smeri, bi bil dosežen namen Anglije v polnem obsegu. Na- sledstvene države — in v prvi vrsti slovanske — morajo videti v vsaki državi, ki bi skušala doseči kakršne- koli teritorijalne spremembe v Srednji Evropi, svojo najhujšo sovražnico. Ta- ka ruska politika v srednji Evropi bi povzročila trajno nasprotstvo med za- padnim Slovanstvom in Rusijo, anta- gonizem, ki bi se uveljavljal v obliki nepomirljivega političnega sovraštva, kateremu bi se morala umakniti tudi najmočnejša zavest slovanske narodne skupnosti. Jasno je, da bi Sla Rusija s tako politiko slepo na limanice, ki jih po- stavlja Anglija. Že zato je v Evropi izključena prava protipoteza Rusije proti garancijski pogodbi . UspeSna bi mogla biti njena protiakcija le na azij- skih tleh in tarn jo je treba tudi pri- čakovati. Kar pa se tiče bodočih od- nošajev med srednjeevropskimi drža- vami in Rusijo je zelo verjetno, da se bo tu vršila njena protiakcija v ravno nasprotni smeri, kakor bi bilo prlča- kovati. Rusija bode nemara zalagala v bližnji bodočnosti vso svoio dipio- matično spretnost, da doseže s sred- njeevropskimi državami čim bolj pri- jateljske stike, bodisi v obliki novega sistema posebnih garancijskih ali pa prijateljskih pogodb. Vsaka druga po- litika Rusije v novem položaju bi bila le voda na mlin njene zgodovinske tekmice Anglije. Ako prosmatramo posledice ga- rancijske pogodbe s tega stališča, je razvidno, da ta pogodba poviša ugled in veljavo nasledstvenih držav. Zapad- ne države in Rusija se bodo morale potegovati za njihovo prijateljstvo in zavezniStvo, ki bo postajalo dragoce- nejše, čim bolj se bodo urejevale in utrfevale notranje prilike in zunanja moČ posameznih držav. Politika. p Polom in likvidacija Hrv.-slav. gospodarskega društva. V petek je bila seja ravnateljstva Prve hrvatske Štedionice, na kateri so bili sprejeti pogoji, pod katerimi je vlada pristala na tiho likvidacijo Hrvatsko-slavon- skega gospodarskega društva. Glavni pogoji so sledeči: Likvidacijo izvrši Prva hrvatska štedionica. Država od- piše svoje terjatve napram Gospodar- skemu društvu v znesku 17 milijonov dinarjev, ministrstvo za socijalno po- litiko še posebej 8, in Pošna hranil- nica 2 miljona dinarjev. Zato prevzame država vse nepremičnine Gospodar- skega društva, za katerih neobreme- njeni prepis jamči Prva hrvatska §te- dionica.Ministrstvo za socijalno politiko prevzame za svoje terjatve brez bremen dve poslopji Gospodarskega društva v Zagrebu. Terjatve zavoda pri kmetijskih zadrugah na ozemlju bivše kraljevine Srbije, ki znašajo 2 milijona dinarjev, se prenesejo na državo. Prva hrvatska štedionica se obveže plačati Narodni banki redni kredit 7,200.000 Din. Ob- vezuje se tudi, da ne bo zahtevala od zadrug nikakega plačila razen zasebnih obveznosti. — Prva hrvatska štedio- nica je sprejela vse te pogoje. Za pri- hodnje dni bo sklican občni zbor Hrv.- slavonskega gospodarskega društva, ki se bo bavil tudi z likvidacijo za- voda v tern smislu. p Dr. Korošec za nove volitve. Beograjska »Pravda« objavlja daljši interviw, ki ga je imel njen dopisnik z g. dr. KoroScem. Na dopisnikovo vprašanje, kakšno stališčezavzemaSLS napram sedanji vladni koaliciji in kakšno staližče zastopa glede sporazuma treh narodov, je Korošec odgovoril: SLS zavzema kakor vse ostale stranke bivše opozicije še danes stališče, da morajo v pravem sporazumu sodelovati vse stranke. Za skupno delo v tako važnem vprašanju bi se morali zopet obrniti na narod. Gospod Korošec je za strogo svobodne volitve, ki bi naj omogočile strankam veliko delo spo- razuma. p Nov preobrat na GrSkem? Predsednik grške vlade Pangalos je sprejel ostavko zunanjega ministra Rendisa. Vodstvo vnanjih poslov je za- časno prevzel minister mornarice Ha- džikiriakos. Za prosvetnega ministra je bil imenovan Rufos, kar je zbudilo veliko senzacijo, ker je znano monar- histično naziranje Rufosa, ki javno iz- poveduje svoje prepričanje o potrebi obnove monarhije. — O incidentu ob grško-bolgarski meji, kjer so se bile spopadle grške in bolgarske čete, so krožile v sredo po Beogradu razne verzije. Eni zatrjujejo, da so spopad izzvali grški krogi, ki hočejo imeti v državi nerede. Pripravljajo se baje na državni udar in na proglas monarhije. Krožijo tudi vesti, da se je predsednik danaSnje vlade v Atenah Pangalos iz- javil z delom vojaške lige zadnje case za monarhijo. Drugi del vojaške lige, Jos. Kosi: Gospod Srecko Felicitus. (Odlomki iz čebelarske latinščine.) Ponatis prepovedan, Veda prirodoslovja mi ni bila ni- kdar všeč, niti takrat, ko sem po šol- skih klopeh po nedolžnem hlače trgal. To pa menda radi tega, ker je zelo mnogostranska ali komplicirana, ali pa morda radi tega, ker mi drugi pred- meti tudi niso bili posebno všeč. Da bi pa vendar kot kulturen človek to vedo vsaj nekoliko poznal, sem si jo po svoje prikrojil in razdelil. Vsa živa bitja spadajo po moji teoriji v dve glavni kategoriji, in sicer tista, ki ži- vijo in se obnašajo Čioveško, med ljudi, druga pa med živali, neglede na to, če in koliko imajo posamezna bitja rok ali nog. Ljudi sem razdelil dalje zopet v dve kategoriji in sicer prvič v take, ki imajo smolo, kamor se obrnejo in karkoli počnejo. Takih je namreč naj- več in v to kategorijo spadam — ne bodi Bogu oponeseno — tudi jaz, pi- sec te povesti. Dalje delim ljudi v take, ki jim sreča miglja, kamorkoli se obrnejo in karkoli počnejo, pa če naredijo še tako neumnost. V to kategorijo spada ne- dvomno moj prijatelj Srečko Felicitus, o katerem vam hočem pripovedovati. Srečko Felicitus je bil rojen na velikonočno nedeljo ob osmih zjutraj nekega leta ravno ko so pri sosedni kapeli meso blagoslavljali in so mož- narji grmeli kakor bi bilo to njemu v pozdrav. Njegova teta se ga je tako raz- veselila, da mu je takoj testamentirala svoje majhno, a lepo posestvo. In par mesecev na to je dobrodelno umrla. Bil je torej kmalu po rojstvu po- sestnik, v osmem mesecu je shodil, v desetem je dobil nekaj zobov, v dva- najstem je izgovarjal že nekaj besedi in v trinajstem je padel iz drugega nadstropja skozi okno. Če bi se bilo meni to zgodilo, bi se bil gotovo ubil, ker bi padel na tlak; Srečko Felicitus pa je padel na pernico, katero je bila mati slučajno položila pod oknom na žimnico, da se prezrači. SreČko se je po padcu obrnil na njej in kmalu na to je sladko zaspal. Še ko je hodil v Solo si je na- bavil nekaj čebel, postavil na svojem posestvu majhen čebelnjak, ter začel čebelariti. Čebele so se mu množile neverjetno hitro in že v nekaj letih je postal velik in imeniten čebelar. Bral je različne čebelarske knjige, liste in povesti. Vleklo ga je v svet, da vidi vse to, kar je bral, a bil je še pre- mlad in manjkalo mu je za taka po- tovanja tudi potrebnih sredstev. Ko pa odraste in odsluži tudi vojake mu umre v Ameriki bogat stric in zapusti 100.000 (reci: stotisoč) dolarjev. S tern so zrastle Srečku Felicitusu peruti, Prepustil je svoje posestvo in čebelarstvo začasno nekemu sorodniku, pa hajdi v svet. Čez široko morje jo je mahnil tja doli v daljno Avstralijo. Bral je bil nekje o čebelah, ki žive v Avstraliji kot divje in delajo v vejah na drevju svoia gnezda; dalje o divjih kanibalih, ki hodijo na lov za medom k tern čebelam. Vse to je Srečko Felicitus hotel najprej videti, potem pa se Sele po- dati v kulturne dežele pogledat mo- demo čebelarstvo. O njegovih dogodkih med potovanjem ni veliko pripovedo- vati. Vožnja na železnici je potekla povsem normalno, samo na progi proti Trstu je njegov vlak trčil v nasproti prihajajoči brzovlak. S tira skočili in razbili so se vsi vozovi razen zadnje- ga, v katerem se je vozil Srečko Fe- licitus. Mrtvih je bilo okoli 200 pot- nikov, drugi pa so bili več ali manj težko poškodovani. Srečko Felicitus, ki je v vozu prvega razreda ravno sladko spaval, se je vsled treska in pa hrušča zbudil, kar mu je bilo čisto prav, ker je imel krasen razgled i na sinje morje i na nove pokrajine. Užival je ta razgled tern Iažje, ker je njegov voz moral čakati, da so od- stranili ovire in da je prižel drug vlak, kateremu se je s svojim vozom pri- klopil. V Trstu se je vkrcal na ladjo »Fortuna«, ki je bila namenjena v Syd- ney v Avstraliji. Na Jadranskem morju je imel Srečko krasno vožnjo. Morje mirno in gladko kakor steklo, nad njim pa obok neskončnega, v čudovito živi barvi bleščečega se neba. Na Sredozemskem morju se je pojavil precejšen vihar in mnogo potnikov je zbolelo na morski bolezni. Srečko Felicitus pa je ostal tudi tu zdrav kakor riba. Imel je namreč med iz svojega čeblarstva s seboj, katerega je redno zaužival, kar ga je obvarovalo pred boleznijo. Ladja Fortuna je pristala zapu- stivSi sueški prekop in prerivši se skozi Rdeče morje v zalivu Aden, kjer je ostala nekaj ur, da si nabavi Cesar jej je že primanjkovalo. Srečko Feli- citus je sei na kopno, da se okrepča in si ogleda tamošnje pokrajine. Šetal se je od mesta Aden po arabskih po- krajinah približno pol ure v severo- izhodni strani proti puščavi Dona, ko zapazi blizu neke kolibe lep čebelnjak, ki je bil, kakor se je kmalu prepričal, opremljen s samimi Žnidaršičevimi panji. Lastnik tega čebelnjaka je bil neki Janez Vrablič z Gorenjskega, ki se je pred večimi leti preselil tja doli v Arabijo. (Dalje pride.) Razsirjajte „Novo Dobo"! Slran 2 »NOVA D 0 B A « Stev 118 zlasti admiral Konduriotis, ki pove'.juje vsem lovskim bataljonom, se odločno upira Pangalosu. Tudi republikanski opozicijonalci imajo na svoji strani precejSen del čet. « Celjska kronika» c Skupen sestanek krajevnlh or- ganlzaclj SDS za mesto Celje in oko- lico se bo vršil v četrtek, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Permozer v Gaberju s sledečim dnev- nim redom : 1. Vodne zadeve. 2. Ele- ktrifikacija. 3. Kanalizacija. 4. Slučaj- nosti. Na ta sestanek se vabijo člani obeh organizacij k čim večji udeležbi. Za obe občinski delegaciji SDS je se- stanek obvezen. c »Strahovi« v Mestnem gleda- HšČu. V petek večer dne 23. t. m. se uprizorijo v mestnem gledališču kot premijera Ibsenovi »Strahovi«, drama v treh dejanjih. Prevod in režija je g. Mr. Fedora Gradišnika. To svetovno delo mora poznati vsak, kdor se hoče šteti med takozvane razumne ljudi. c Državna krajevna zaščita dece In mladine v Celju priredi 12. in 13. decembra »Dečji dan«, katerega čisti dobiček bi se porabil za božičnico. Pri tej prireditvi, ki se bo vršila v Na~ rodnem domu, sodelujejo vse štiri osnovne sole v Celju s petjem, dekla- macijami, igro in rajalnim nastopom. Vsled plemenitega dela, ki ga vrši to društvo za revno deco, so proSena vsa ostala društva, da se blagohotno ozi- rajo na to prireditev. c Trening za lahkoatlete S. K. Celje v nedeljo 25. t. m. ob 9. uri na glaziji je obvezen za sledeče Člane: Močan, Žabkar, Leban, Stoikovič, Sto- žir, Kunej, Regner, Gobec, Hudelist, Goričar, Kopušar ml. — Zbog mitinga udeležba nujna. Vabi se i druge, kateri se zanimajo za kako disciplino lahko- atletike. — Načelnik. c Medmestna nogometna tekma Maribor : Celje. Medklubski odbor v Celju je obvezal mariborski reprezen- tančni team za nedeljo dne 25. t. m.; zanimiva igra se bo vrSila v Celju na igrišču »Pri Skalni kleti«. Začetek ob 3. uri popoldne. Celjska reprezentanca nastopi v sledeči postavi: Gril, Šale- kar, Stožir, Kühn, Aistrich, Orešnik, Wagner, Janežič, Blechinger, Hojnik, Gradišer. Rezerve: Schücker, Kranjc, Regner. Medklubski odbor je postopal pri sestavi našega teama kar najvest- neje; preuranjena pa bi bila trditev, da je svojo delikatno nalogo zares tudi srečno rešil. To pokaže šele izid tekme same. Sicer se je mogel ozirati le na one igralce, ki so za določeni termin razpoložljivi; žal je nekaj do- brih igralcev začasno odsotnih in so vsled tega izpadli iz kombinacije. Na- vedena postava potemtakem najbrže ni definitivna, ampak utegne biti za prihodnji nastop v nekoliko spreme- njena. Brez dvoma pa se določeni igralci svoje odgovornosti v polnem obsegu zavedajo ter je upati, da se bode nominirano moštvo z vso požrt- vovalnostjo borilo, da s častnim re- zultatom povzdigne ugled našega do- mačega nogometa proti zunanjemu sportnemu svetu. Tekmi bo sodil gosp. Ochs; za stranska sodnika sta določe- na gg. Bizjak in Ratajc. Rediteljstvo je poverjeno gg. Krušnik, Bele (S. K. Ce- lje), Šarer, Tominc (S. K- Athletik), Hojnik, Popov (S. K. Red Star). c Javen radio. Novi restavrater g. G. Tome, ki prevzame obrat v Celj- skem domu s 1. novembrom t. 1., na- merava dati urediti v svoji dvorani radio-stanico. Tako bodo njegovi gosti mogli poslušati govore, koncerte in opere iz raznih mest Evrope. c Poroka. Poročil se je znani celjski trgovec g. Filip Vrtovec z gdč. Angel o Šribarjevo, uradnico Prve hr- vatske štedionice v Celju. Bilo srečno! c Javna zahvala. Sportni klub Celje si šteje v prijetno dolžnost ob likvidaciji svoje zadnje veselice izreči vsem cenjenim prijateljem za naklo- njena darila, nadalje V9em, ki so na kakrSensibodi način pomagali pri or- ganizaciji in izvedbi prireditve, pred- vsem pa cenjenim damam za njih po- žrtvovalno in nadvse koristno sodelo- vanje svojo iskreno zahvalo. c Umrl je v javni bolnici v sta- rosti 27 let g. Franc Kališnik, trgovec v Spodnji Hudinji. c Občeslovensko obrtno društvo V Celju priredi v soboto dne 14. no- vembra t. 1. v spodnjih prostorih Na- X *S u a a m ¦ ¦ ii'iaaa« ¦ u\*r. am.™ *: r. a m Zastopstvo: flacuum Oil Company, Znpb V zalogi petFolej in bencin. Ceniki na razpolago! 10-9 iWMrwww(fitnns"wrBnsgBiiainnpiBBinaB-Mai, „JORA" slaščičarna Celje, Dečkov trg 6 na debelo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandlt, čokoladnlh 50 bonbonov In slaščlc. 6 s r Prvl ItaHjanski kongres proti kletvlni. V dneh 24., 25. in 26. t. m. se bo vršil v Rimu prvi italijanski kongres proti kletvini. Sodelujejo dr- žavne oblasti in najodličnejše osebnosti, pokroviteljstvo ie prevzela kraljica Jelena. r NesreČa pri kopanju. V pon- deljek zvečer je pregledal v Berlinü paznik kabine v mestnem kopališču, ko so že vsi kopalci odšli, in zapazil v eni obleko dveh dečkov. Takoj je sklepal, da se je morala pripetiti ne- sreča. liitro so preiskali plavalni ba- zen in res našli na dnu dva dečka v starosti 10 in 15 let, ki sta pri kopanju utonila, najbrže ker nista zriala plavati. Po dolgem boju rešeni. An- glebkd ladja »Trevessa« se je potopila v Velikern oceana, moštvo se je rešilo v odprtib čolnih po 3000 km dolgi vožnji. Posostrima »Trevesse«, parnik »Trehawke«, je pa v Magalhaesovi cesti v viharju zadel na skalo. 30 mož broječa posadka je 40 ur visela na potapljajoči se ladji. Slednjič so videli ladjo, ki je šla mimo, a ta ni opazila njih znakov. Nato se je napotilo nekaj prostovoljcev v čolnu na pomoč. Po dveurnem obupnem boju se je coin potopil tik pred norveSkim parnikom »Toluma«. Norvežani pa so hrabre mornarje rešili, razen dveh. Nato je šla »Toluma« še po ostale mornarje, jih je vse rešila in prepeljala v Val- paraiso (Chile); odtod so se vrnili z drugim parnikom na Angleško. r Velika tatvina draguljev. V ho- telu »Excelsior« v Rimu sta se nasta- nila zakonca iz Amerike, ki sta bila na ženitovanjskem potovaniu. Pred par dnevi sta s'la opoldne v obednico. Ko sta se povrnila v sobo, sta zapazila, da je rnekdo vlomil v njun kovček in odnesel raznega nakita za nad dva mi- lijona lir. Policija domneva, da je ukra- del dragulje drug zakonski par, ki je isti dan zapustil hotel. r Kralj tatov utonil. Kralja tatov so imenovali v Napoli 61 letnega Agrip- pino Cordilla. Imel je na vesti čez 2000 tatvin in je užival med občinstvom ju- naški sloves. Pri zadnji tatvini je pa v nekem mlinu padel v mlakužo in je utonil. Za kralja tatov jako neslavna smrt. r Ogromen spomenik Ljeninu po- stavijo v Vladivostoku na nekem hribu v ok^Iici mesta. Ladje, ki plovejo mimo Vladivostoka, bodo videle spomenik že rrnogo kilometrov. P--r- jffS' tii-Sw*t'' d^.'uj^ ; ic-'osalnim XI ! ^UlllJtW9Bb w-.peho:,-same -~0— it ¦ ¦¦ . f'vajo vsi Di I1' .^ ¦ -"¦¦-Mali pro . • ¦ :--\i. '¦¦• - .• 'vtr- D. ViLi?A^; /-.a^ieb; -+n. •¦ č s Ljudska prosveta. 1 BOGASTVO Z NEBA. V San Francisku so ustanovifi Ameriško dru- štvo za izkoriščanje velikanskega aoro- lita, ki zdaj pocwa pod. zemljo v drža- vi Arizona. Poskusno svedranjo je namrec dognalo, da leži v globini 300 inolrov pod zemljo velikanvski acrolit, ki obstoji iz več kovin in tehta do mi- lijarde ton. To je prav mall planet, ki je padel prod stotisoči let na zemljo. Analiza odlomkov je dognala, da vsc- buje platine v količini šestih gramov na tono. Ce je razdeljena pfatina v istem razmerju po celem aerolitu, bi znašala njena kolicina do 6 tisoč ton. To pa bi stalo danes 20 milijard do- larjev! »Belo zlato« je najdražja kovir- na na svotu. Razen tega vsebujojo do sedaj preiskani odTomki aerolita tudi nebroj drobnih diamantov, ki bi se da- li izrabiti v telinične svrhe. 1 NOVI JOD. Inžener geološkega komiteja v Leningradu Konstatinov je odkril nov način električnega pridobi- vanja joda \z umazanih, petrolej vse- Jjujočih vodnih odpadkov, kateri so se dobili pri vrtanju petrolejskih virov. Iznajdba Konstatinova bo imela velik pom en za kemike in zdravnike, ker se poceni na nov način pridobfjen jod vsaj za cetrtino, če ne za tretjino svoje .sedanjo vrednosti. Dinar v Curžtiu Četrtek 22. okt. Pctek 23 okt. S?20 9'20 Devize v Z^grebu Četrtek 22. okiobra. Dunsj 790'2—800'2 Milan 22271—225 01 London 27239—27^39 New-York 5608—566S Pariz 247—251 Praga 16654—16843 Curih 108375—109575 Berlin 13393—15493 Budimpešta 794 Stockholm 1500—1510 Petek 23. r-V:3bra: Dunaj 7-90- 800 Milan 221—223*40 London 27257—27457 New-York 5607—5o67 Praga 16635—16835 Curih 108425—109225 Bruselj 257—261 Pariz 241-40—245-4 Listnica. G. Vladimir B., Celje: Dokler ni zadeva dognana, ne gre o njej javno razpravljati. Radi pisem se zaupno pri- tožite na pošto! MeJlL BERTHE DELORME munie de son breuet cTinstitutrice delivru par Fflcademie frangaise donne lemons pratiques et theoretiques et enseigne literature. Adresse: Predgrofijo7, /_________________________ Novo stonovonje se s 15. novembrom odda. Kuhinja in soba event, tudi dve sobi. Marija Karlovšek, Lava St. 21. Satno Icto dni rabljeno pohistVo: lepa, kompletna spalna soba, temne barve in iz trdega lesater belo kuhinjsko pohištvo se pro da tudi na obroke za 7500 Din. Ogleda se pri tvrdki »Pelle« v Celju. IflfAlffn/l iZ USfh ^n[hQD rlc!illii dol]t!u!| l mt^~ 11 viiivi) |ja m fim FR. JöSt, CELJE, Alefcsaiidrova ul. I Plačilo tudi na obroke. iAnt. Lečnik O urar in juvelir o Ceije, eiasni trg l\. H (prej Pacchiaffo). Otvoritev krojaske obrti. Sporočam cenj. občinstvu, da sem v družbi z g. Otmar Zidaričem otvoril modni salon za gospode in dame v Kapucinski ulici St. 2. Ker imam dolgoletne izkušnje iz inozemstva, bom cenj. strankam po- svetil vso pozornost ter jih v vseh ozirih zadovoljil. Priporočam se za naročila. Jupij Kaisersbtetrger krojaški mojster. Velika izbira vseh vrstkravat Vedno no- vosti od najcenejfiih do 60 najfinejših kvalitet 35 Gene konkurenčne! s 15. noveuibiom. Vzatrtc s iud: soba za dve gospodični. Ponudbe pod »SNAŽNO« na upravo »NOVE DOBE«. Hiša št 35, Polule zidana s 4 velikimi sobami, 2 podstrešni sobici, 3 kuhinje, klet, svinjak, nekaj gozda in njiva se radi ppeselitve poceni proda. Lastnik J. Hosner, Polule atev, 3. Poceni se proda popolnoma novo pohištvo, beia kuhinj- ska oprava in svetlorjava spalna opra- va. Izve se v Gregorčičevi ulici štev. 25./I. Oglašujfe! i MA teifei : razlicne listnote rasfline ¦ vse v loncih, kakor tudi zelnate J glave oddaja oskrbništvo graščine ; Novi kloster, Sv. Peter » w Savinjski dolini. ¦ N U «¦¦¦¦«¦«¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦BBBBBBBBm V krojačnlci za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica, zraven magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se priporoča! 53 Modnatrgovina Glavni trg 9, Celje, Glavni trg 9, nudi vedno samo najnovejše baržune za obleke in klobuke, svilo, Creppe de Chine, nogavice, rokavice, različno perilo i. t. d. —~ Postrežba točna in solidna. ^— Priporoča se Alojz Drofenik. Stran 4 »NOVA DOBA« tev. 118. CEL1SKA POSOJILNIC A g Stanje hranilnih vloq nad Din 50,000.000—. V losiirl palači Narodni dom Sprejema Hranillne vloge na hranilne knjižice In tekoči Stanje glaunice in rezer. Din 4,000.000'—. racun ter jih izplačuje točno In nudi za Isle najboljše obrestovanje In največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje In prodaja devize in valutc. ------ Podružnica v ŠOŠTANJU na GLAVNEM TRGU. ------ CTTffOI? Zakonito zavarovano wtoJP ^h^ JL JbL ^^b^^ JMflfl^ Zakonito zavarovano IE PREPEČENEC NAJBOLJŠE VRSTE 1010 Ostane svež, je hranljiv in poceni.------------Dobite ga v vseh večjih pekarnah, specerijskih in delikatesnih trgovinah. Zahtevajle P0VS0d SUHOR! - Izdeluje In prodaja na debelo: K. ROBAUS, MARIBOR, KoroSka Cesta 24. Kleparslvo, vodovodne lnsia- lacije in raaprava sirelovodov Frans o Dolzam CEUE - Kralja Petra s;esta - CELJE 5prcjcma Vsa dcia zgoraj otnenjenih 5troK Wor tudi popraVita postrczba tocna. (ene wcntc Sotidna izi/rjitev. 401 100-60 Gopilni š]t>lK*it; = se zopet dobi pri Jos. Jagodic-u na Glavnem frgu ======= it Celju. --- lma tudi najfinejši čaj, r»um in ;px»istMLO slivovko. Najboljše vrste surove in sveže žgane ls:«iir©. Veliko izbiro najrazličnejših enodružinskih, trgovakih, gostllnifikih in večjih stanovanjskih his, vil, gosposkat gozdna in kme6ka po* sestva v različni velikosti, vs«kovrstna industrijska in obrtniška podjetjaf sfnvbene paroele itd. po zelo znižanih cenah in ugodnimi pogoji ima v pr>od.LLji Realitetna pisarna ArzenŠek&Gomp. Celje, Kralja Petra c. 22. Eqiqsög iistnjMiil Razlagova 7 v Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastni kamnolomi. Izdeluje vsakovrstne nagjobne spomenike iz marmorja, gra- nita, siienita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jediltte sobe, olnddne plošče, nlozaik in vša v kam- noše&ko stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno vellka zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike. Zä- htevajte načrte in proračune. Sukno angleško In čeSko kupite za obleke, povrS- nike po konkurenčno znlžanili cenah v manufakturni in modni trgovinl Miloš Pšeničnik, Celje Cene nizke! Kralja Petra c. 5. Postrežba solidna! Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LASTKI DOM stavb. in krcditni zadr. z ora. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbi zneska po J2Ö Din se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel^u, Prešcrnova uliea št. 15. Iz malega raste veliko! Čas je denar! Tlaznanifo. Slavnemu občinstvu in p. n. cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela velika množina finega angleškega in češkega sukna za damske in moške obleke, Črno sukno, ve/ourji, double za olaŠČe ter vse krojaške potrebščine. V zalogi imam izgotovljene lepe moške in deške obleke, površnike, modne dolge in kratke plaŠČe ter veliko izbiro usnjatih sukenj do najfinejše kvalitete (Nappa). Za cenj. nakup se priporoča manufakturna in konfekcijska trgovina IVAN MASTNAK, CELJE, Kralja. Petra cesta 15. Pupilarnovaren in javnokoristen denarni zavod oeljskega mesta Mestna hranilnlca celjska Ustanovlfena Ma 1864. -Ax/ trttftthn dräoxfoitti ast/zorsivvw. V lastni palači &**L kolodvoru» Vsl HranUnlčnl posU se fxvr*a!e|o nnfUmlantnele, Wtro tojoC- no. Ugodno otorestovanle. Polanma fen na«veti nre«pi«cno# Vrednost rezervnih zakladov nad «Ton 25*000.000*—. fck hranilae «loge |amS mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso 3vo|o davöno močjo. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. - Odgovorni so: za .izdajatdja P«v©I Zabukosek; za tiskarno Milan Četina ; za redakcijo Vinko V. Gaberc. - Vsi v Celju.