*°*tmoa plačana * gotovini.	j/jtf'
Jifcaža/ v vi&GKju,
Izhaja Taak četrtek • Posamezna številka stane Din 1'50	^	|\ ^	Izdaja:	Konzorcij „Straže v viharja" (A. Tepež) • Urejuje: J. Natck
Celoletna naročnina Din 40’— • Čekovni račun: „Straža ▼ viharju", Ljubljana, it. 16.790	L	j	J J	Uredništvo	in oprava( Ljubljana, Kolodvorska 23 • Tisk Jugoslov. tiskarne (J. Kramarič)
Izhaja vsak četrtek • Posamezna iteviika stane Din 1’50 Celoletna naročnina Din 40’— * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, it. 16.790
Ljubljana, 18. aprila 1940
lzda|a: Konzorcij ,.Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. Natck Uredništvo in oprava f Ljubljena, Kolodvorska 23 • Tisk Jugoslo*. tiskarne (J. Kramarič)
Leto VI — Številka 28
EDINI, MOČNI IN PRIPRAVLJENI
HOČEMO ŽIVETI
Vaien sklep slov. akademske mladine
V	ta neizražen krik spontane slovenske VQlje do življenja, ikljub smrti, ki tako brez Premislekov kosi male evropske naTode, dru-Hega za drugim, bi mogli povzeti ono veličastno, resno, pa obenem mladostno optimistično ta*p©loženje, ki je po dolgi dobi zagrabilo zgodovinsko dvorano Akademskega doma v Petek, 12. t. m. zvečer, ko je na sestanku AZ tovoril o kat. skupnosti g. senator Kulovec. ^ svojim ideološkim govorom, v katerem je dokazoval, da kat. skupnost ne obsega samo topnosti v cerkvi, ampak da obsega one, ki Priznavajo katoliška načela in se po njih v življenju ravnajo. Iz tega pa sledi tudi zaključek, da morajo katoličani, ako hočejo svoja Načela v politiki uveljaviti, tvoriti močno pomično skupnost.
Razpoloženje mnogoštevilnih navzočih moramo zajeti v naslednje točke:
1. Nikomur danes ne prihaja na um, da ki ustvarjal kako novo strančico: imamo enot-"o slovensko politično organizacijo in velike-I* voditelja.
2. Slovenska kat. skupnost je skupnost slo' v*rwkih katoličanov za javno urejevanje slov. Orodnega življenja na osnovah edinih in edin-s*v®nih krščanskih načel. Je skupnost katolikih Slovencev v namenu, da vrednote slovenskega ljudskega izročila veže s sedanjostjo in U*rjuje slovensko narodno skupnost v okope, 114 katerih stojimo, da si v tem stsašnem ev-l'0lPskem viharju ohranimo svoj narodni dom ^ občestvu nove svobodne Evrope, v krščanskem evropskem občestvu, ki mora vstati na r^evinah te velike vojne, v novem evropskem °kčestvu, na katerega vstajenje je usoda navala obstoj malih narodov.
3. Samo v novi svobodni Evropi bodo zno-Va zaživeli svoje samobitno narodno življenje
®^i> Poljaki, Finci, Ukrajinci, Danci, Normani. Vsak drugačen konec te velike *Vropske borbe, ki se ne odloča samo na ne-P°srednih vojaških frontah, ampak na no-*njih idejnih, pomeni, da bodo mali narodi s»žnji velikih.
4.	Nova svobodna Evropa pa je možna samo v ozračju krščanske resnice, ki jo je raizkristjamjena Evropa pregnala iz svojih javnih ustanov od herojske volje prepričanih krščanskih duhov, ki bodo znali novi Evropi svobodnih evropskih narodov dati večjo notranjo trdnost na osnovi krščanskih tradicionalnih načel.
5. Zato moramo zbrati vse zdrave duhovne sile v eno samo falango, ki bo pri nas doma v funkciji edinega odrešilnega evropskega namena, zaščitila narod in državo pred razkra-jalnimi silami framazonstva, komunizma in ekskluzivnega nacizma, teh današnjih dedičev postopnega javnega evropskega odpada od krščanstva v zadnjih stoletjih. Evropa in z njo njeni mali narodi bodo živeli le v toliko, v kolikor bodo po sedanji vojni uničene te peklenske sile, ki so priklicale nad Evropo to strašno vojno, ki je uničila že zdaj svobodo številnih malih narodov.
6. V luči tega razdejanja, v resničnosti te groze, ki preži tudi nad še preostalimi trepetajočimi malimi evropskimi narodi, pa v ž a r u enega samega velikega strastnega zaupanja v skorajšnje vstajenje nove svobodne Evrope svobodnih evropskih narodov, — so naši notranji prepirčki tako eskimsko majhni in tretjevrstni, da bi zaslužil kazen božjo, kdor bi jih danes še dalje razpihaval.
Slovenska katoliška akademska mladina je to pravočasno razumela. In zato je v petek, dne 12. t, m. zvečer v Akademskem domu s tako spontanim in iskrenim ognjem sprejela velike besede, ki so izzvenele v te-le misli:
»Danes, ko se čez noč okoli nas podirajo države, mora biti med nami popolna in absolutna edinost. Kajti le v popolni edinosti bodo mogli akademiki izpolniti one naloge, ki jih bo bližnja bodočnost stavila na nas. Predvsem pa je popolna edinost potrebna proti nažemu največjemu notranjemu sovražniku, ki se zbira v veliko protikrščansko ironto komunizma, fra-mazonstva in republikanstva. Proti tej razkra-jalni fronti moramo postaviti močno združe-
valno katoliško in narodno fronto. Zato moramo pustiti na stran vse malenkostne razprtije, nobenega ne izključevati ali »žagati«, ampak vse, ki so dobre volje, združiti v močno katoliško narodno fronto proti razkrajalnim načrtom framazonstva, komunizma in republikanstva. Vsi v skupno borbo za slovenski narod v močni Jugoslaviji.«
Tov. Bertajanič je prebral naslednji predlog v smislu teh načel:
Tovarišice! Tovariši!
Okrog nas m pred našimi očmi se bije gigantska borba, kakršne še ni videl svet. V nekaj dneh, celo v nekaj urah izginjajo države s površja Evrope in narodi padajo v sužnost,
In jnj! Tudi mi stojimo sredi te borbe. To tem bolj, ker je sovražnik tudi med nami samimi. Ni treba več spraševati za tem sovražnikom. Vsi ga poznamo: komunizem, fra-masonstvo.
Ti naši notranji sovražniki so se stavili popolnoma in z vsem srcem v službo naših zunanjih sovražnikov. Skupno delajo in se borijo za to, da zrušijo krščanstvo, da uničijo našo državo in jo prodajo sovražnikom. Hočete dokazov: V Belgradu so udeleženci »mirovnega kongresa« razširjali letake, v katerih zahtevajo, da se mora naša država dati brez boja zasesti, ako hoče ohraniti svojo svobodo.
Ali pa letak, ki so ga izdali ljubljanski akademiki komunisti: V njem imenujejo Rey-nauda imperialističnega razbojnika in se s tem postavljajo na stran Nemčije. Pravijo, Jugoslavija se mora nasloniti na Sovjetsko zvezo, edini branik miru in neodvisnosti malih narodov.
In mi, katoliška akademska mladina, sinovi in hčere slovenskega naroda! Bratje in sestre! Če kdaj, sedaj bije dvanajsta ura, ki nam je zadnji opomin, da se strnemo in v bratski ljubezni gremo v boj za našo državo proti notranjim in zunanjim sovražnikom našega naroda in države.
Na poziv cerkv. zastopnika je zbrana skupščina akademikov sklenila se korporativno udeležiti pontifiikalne maše in procesije na praznik varstva sv. Jožefa, kar je tudi storila, da je tam prosila varuha Cerkve in slov. škofij, da obvaruje naš narod in Jugoslavijo zu-manjših notranjih sovražnikov.
Vzemimo si k srcu besede, ki sta nam jih na študijskem dnevu, na god svetega Tomaža Akvimkega, povedala naš narodni voditelj dr. Korošec in prevzvišeni škof dr. Rožman:
Besede našega narodnega voditelja: Kdor je dobrega mišljenja, kdor hoče varovati naš narod, našo državo, našo dinastijo, kdor hoče ohraniti pridobitve naše narodne in krščanske civilizacije, kdor hoče socialno evolucijo, a ne revolucije, kdor hoče svobodo, a ne tiranstva, naj gre z nami na stražo za naše ideale. Podajmo si roke ki korakajmo!
Besede prevzvišenega: Želel bi, da bi današnji študijski dan vse katoliške akademike objel z rokami resnice in ljubezni ter jih tako združil v enoto verovanja in akcije v duhu medsebojne ljubezni In če bo ta dan k temu pripomogel, naj bo stokrat blagoslovljen.
Tovariši! Tovarišice!
Pustimo naše malenkostne prepire in medsebojna trenja. Grešili smo vsi, eden več, drugi manj. Sedaj pa na delo v borbo za svoj narod, za našo državo, za krščanstvo, v borbo proti našim notranjim in zunanjim sovražnikom in to roko v roki, ramo ob rami. Kliče nas naš narodni voditelj, kliče naš prezvišeni škof, kliče nas krščanstvo, naš dragi slovenski narod in država!
Naše naloge: Ustvariti moramo veliko in močno fronto katoliške protikomunistične akademske mladine. S to fronto moremo in moramo dajati ton slovenski univerzi, usmerjati javno mnenje v Sloveniji in v vsej državi v izrazito narodno in državno afirmacijo proti razdiralnim silam komunizma, framazonstva, republikanstva in vsem načrtom proti integriteti našega narodnega in državnega ozemlja.
V	ta namen predlagam:
1.	Vsa slovenska katoliška akademska mladina naj poroma h Kraljici in Zaščitnici Slovencev, k Mariji na Brezje. Njej se bomo priporočili, tu bomo prosili za pomoč za svoj narod in svojo domovino. Njej bomo priporočili svoje načrte za bodoče delo in za borbe, ki nas čakajo.
(Konec na drugi strapi.)
2. Za delo in narod in državo, proti komunistom, proti framasonom moramo poizkuiati pridobiti po besedah našega narodnega voditelja tudi mladino, ki misli, da ni naša, a je vendarle po mišljenju in hotenju naša.
3. Pri našem delu moramo poiskati in držati stike s protikomunistično usmerjenimi hrvaškimi in srbskimi akademiki in na ta način ustvariti protikomunistično fronto akademske mladine Jugoslavije.
4. Prirejati moramo manifestacije in zborovanja v narodnem in državnem smislu proti komunistom, framasonom in republikancem, kakor tudi vršiti borbo proti tem prevratnim elementom potom vsega jugoslovanskega tiska in s pomočjo letakov.
5. Prirejati moramo izlete na naše narodnostne meje.
6. Doseči moramo pri oblasteh, da bo šlo gotovo število naših mladih in sposobnih in-teligentov v tujino, kjer bodo vršili propagando za nas Slovence in Jugoslavijo.
Da bo delo potekalo v miru in z uspehom, predlagam, da se sestavi poseben odbor, v katerem bodo zastopana vsa društva z enim odbornikom: Danica, Zarja, Savica, Cirilsko društvo, Straža, Kladivo, ostala manjša društva pa naj imajo po dogovoru skupnega odbornika. Ta odbor voli iz svoje srede predsednika in si porazdeli delo. Še bolje pa bi bilo, da se celotna AZ preuredi v tem smislu.
Slovenska katoliška akademska mladina, v bratski slogi in ljubezni na delo, kliče te narod in domovina.
Ljubljana, 12. aprila 1940.
  * * * .
Predlog oziroma osnutek tovariša Berta-laniča je bil z enodušuim pritrjevanjem soglasno odobren. Slovenska katoliška akadem-
ska mladina se je vsa odločila in pripravila za enotno delo v resnih časih, ki se odpirajo.
Slovenska katoliška akademska mladina zna v velikih trenutkih povedati pravo besedo in hitro odločati. Minuli teden je to v dejanjih izpričal.
Bohinjski teden 1939
K poglavju o Politki
»Schvvarze Korps« iz dne 21. marca objavlja pismo, ki ga je pisal neki vladni svetnik predsedniku razpuščene »Nemško-poljske lige«. Med drugim bereš v tem pismu tudi naslednje:
»Vojska ne traja večno in pozneje bo treba najti vsaj neki »modus vivendi« s poljskim narodom. 2e sedaj bi lahko to lepo nalogo vršila Nemško - poljska liga, iki naj skuša zmanjšati sovraštvo med obema narodoma. Kajti tudi mi Nemci se moramo Poljakom za marsikaj zahvaliti. Pomislimo samo na osvoboditev Dunaja pred Turki.«
K tem mislim pravi glasilo Gestapa: »Poglavje Poljske je za nas končano. Poljak je bil po svojem narodnem značaju vedno strahopeten, nasilen in zvijačen. Nemca je sovražil kakor pač manjvredna stvar nujno mora sovražiti boljšo. Poljska zgodovina zadnjih 20 let je za nas samo kriminalen akt, poljska bolezen je bila operirana in temeljito ozdravljena.«
Piscu pisma pa pravi: »Nismo mogli verjeti, da sta v sedmem vojnem mesecu še možna tolika meščanska tenkočutnost in tako pretresljivo pomanjkanje narodnega instinkta ■ ■ . Mlada Nemčija bo v tem boju zmagala, ker misli čisto drugače kot Vi, utrujeni' apostol sprave!«
Fr. Vodnik: Slovenstvo in katoliianstvo
Referent zavrača tiste, ki istovetijo narodnost in narodno kulturo s svetovnim nazorom.
V	tem oziru bi bili grešili katoliki v dvojni smeri:
1. zavračali so narodnost kot pogansko, ker so jo gojili nasprotniki in tem niso priznavali kulturnih vrednot: n. pr. Trubarju.
2. Istovetili so katolicizem s slovenstvom in reklamirali zase monopol slovenstva in slovenske kulture.
Isto zablodo so zagrešili svobodomisleci s tezo: kultura je nujno svobodoumna, češ: ali kristjan ali umetnik.
Vodnik izvaja svojo tezo v blestečem slogu in njegova izvajanja so v mnog očem pravilna in za vsakega poučna.
, Vendar se nam zdi pretirana trditev, da »župniki po -mnogih farah še danes nasprotujejo ljudski prosveti samo zato, ker se ta prosveta lahko vrši v svobodomiselnem duhu«.
Gotovo je obžalovanja vredno, če kdo to zagreši, toda taki popolnoma izjemni primeri tonejo tako rekoč ▼ morju velikega prosvetnega dela, ki so ga prav duhovniki in katoliški krogi vršili v zadnjih 50 letih po vsem slovenskem ozemlju; saj je Prosvetna zveza bila prava ljudska univerza za naš narod in vse šolstvo, osnovno, srednje in višje je navezano na blesteča imena katoliške miselnosti.
Da se katolištvo in slovenstvo, katolištvo ip kultura ne krijeta ne pojmovno, ne zgodovinsko, je brezdvomno pravilno in tu ima g. Vodnik prav, če svari pred monopoliziranjem slovenstva in kulture od katoliške ali nekato-
liške strani. Kultura mu je »vse naravno, telesnoduševno človekovo udejstvovanje«, torej tehnično gospodarska (obrt itd.) in duhovna kultura (znanost, umetnost), religija pa )e odnos do Boga. Kultura je na drugem po&' ročju, zato avtonomna in se lahko križa z verstvom, ker je kultura lahko materialističnai lahko religiozna, ostane pa vendar kultura.
Zato si ne smemo lastiti monopola naJ kulturo, ampak priznati tudi nasprotno 'kul' turo: »Čas je prišel, da se borimo za novo, veliko slovensko sintezo«, za našo slovenske kulturo, »ki je edinstvena in nedeljiva, skup®* naloga, vrednota in ponos nas vseh, čepr»f so gradili — zidarji nepomirljivih idej«. Take sklepanje se nam zdi nepravilno. Smo ®® polju idejnih nasprotij, ki so eksplozivna k>' kor podmorske mine, če zadenejo vanje ladje-
Kultura res ni identična z religijo; je P® lahko do nje v gotovem odnosu. Kultura (re' cimo matematika in kemija) je lahko do vere indiferentna; lahko je v skladju z njo in de' biva od nje pobude (knjiga o Bogu, cerkve®® umetnost), lahko ji je sovražna, ako širi ate' izem, nemoralnost in idejne zmote: n. pr. bol)' ševiška kultura. V tem primeru osporava ve' ra avtonomijo kulture in priglasi svoj oprav*' čeni veto. Za katoliške Slovence nemoral®1 filmi, Novšakovi Dečki, Vidmarjevo samozva' no monopoliziranje kulture za svobodoumi8' materialistično in protikatoliško pisanje nek®' terih znanstvenikov in literatov (recimo »Sre' ča na vasi« itd.) ne tvorijo nobene skup®* vrednote, ki naj bi bila ponos nas vseh. Trdi' mo, da brezbožni, nemoralni, filozofsko zmot®* duševni proizvodi ne spadajo v pravo ktd'
R. Čuješ:
Oh. ta Imena I
FAŠIZEM.
Istega leta je napisal Kardelj pod izmišljenim imenom Tone Brodar tudi .knjižico »Fašizem«. Izšla je kot 1. zv. »Male biblioteke«, kjer razlaga fašizem popolnoma v duhu dialektičnega materializma. Izvaja ga iz proizvajalnih razmer. V knjižici, ki bo odgovorila na vprašanje, kaj je fašizem, piše: »Izhajala bo iz današnjega gospodarskega položaja, v katerem brez dvoma leži korenina fašističnega gibanja in fašistične vlade ... Pokazala bo, kako mora fašizem pasti in napraviti pot — p r o -gresu«. (S. 6.) Na vprašanje, kaj je fašizem, odgovarja: »Vsi poizkusi gospodarskega izhoda iz krize so ostali brezuspešni... Ko so gospodarska sredstva odpovedala, je pričel iskati finančni kapital političnega izhoda iz krize in rezultat tega iskanja je — fašizem. Fašizem je torej cvetka, ki uspeva le v krizi. Prj fašizmu maramo ločiti dvoje: prvo je fašistična vlada, drugo je fašistično gibanje, fašistične množice. Fašistična vlada rešuje finančni kapital pred propadom, pred naskokom ljudskih množic, skuša mu omogočiti prevalitev krize na rame delovnega ljudstva. Fašistično gibanje pa sestavljajo malomeščanske in kmečke množice, ki se bore za izgubljene položaje v kapitalistični družbi, ob katere jih ni spravil nihče drugi, kakor isti finančni kapital, katerega socialna opora po-
stajajo. To so množice, ki nočejo več prenašati zatiranje od strani finančnega kapitala, toda na drugi strani tudi še niso obupale nad kapitalizmom... Fašizem je policaj, ki je zaprl vse izhode v napredek, v razvoj, v bodočnost. Fašizem je politično sredstvo finančnega kapitala za dušenje ekonomskih in socialnih nasprotstev, ki so postala v kapitalističnem gospodarstvu nerešljiva. Fašizem je zadrževanje kolesa razvoja z nasilnimi političnimi sredstvi. Fašizem je nova politična lupina vlade finančnega kapitala, ko se je pokazala stara lupina — demokracija — za nesposobno, da bi s političnimi sredstvi mogla zadržati proces razkrajanja in razpadanja v ekonomski in socialni strukturi, da bi ga mogla ukleniti v verige političnega aparata.« (S. 13/14). Mnogo krajše je isto povedal — š k —, ko je v »Sodobnosti« (1940, št. 1—2, str. 75) označil fašizem kot »stalno organizacijo, ki bi omogočala čim lažje obvladanje družbe«, kot »novo in najvišjo stopnjo kapitalizma«, kot nekako »prisilno idilo med volkom in jagnetom« ali na str. 81 kot sistem, ki je »plod nasilne ureditve ... v interesu vladajočih, ki predstavljajo najbolj izraziti kapitalizem«. Nadalje piše Kardelj, da se fašizem v boju proti proletariatu oblači v plašč nacionalizma, imperialistične težnje pa v obleko rasizma«. (S. 30.) Antisemitizem uganja zato, da odbije ostrino antikapitalističnim težnjam deklariranih malo-meščanov (s. 31). »Tretja fašistična fraza je »harmonija med delom in kapitalom ter stanovska (korporacijska)
država« (s. 31). »Fašistične kulture ni!... Fašizem napada vsako znanstveno odkritje, vsako svobodno misel, vsako svobodno umetnost« (is. 31). Proti koncu ugotavlja: »Prepričali smo se, da je fašizem na oblasti najbolj brutalna diktatura najbolj reakcionarnih in najbolj imperialističnih elementov finančnega kapital a« (s. 43). In fašizma bo konec, ko bo rasla v malomeščanskih množicah razredna zavest zatiranja delovnega človeka, ki je našel svojega pravega zaveznika — proletariat, ko bo zadoščala samo po sebi neznatna stvar, da bo izbruhnil splošen odpor in pokopal pod seboj fašistično vlado in vse, kar je s to v zvezi navedeno po smislu str. 44/45.
Priznam, da odgovarja taka s/lika fašizma duhu dialektičnega materializma, ugotoviti pa moram, da ne odgovarja resnici. Tudi Kardelj ponavlja zavestno napačni marksistični pojem fašizma. Čeprav smemo pojem fašizem uporabljati upravičeno le za sedanji režim v Italiji, postavljajo marksisti kot zanje res bistveno značilnost »fašizma« izrazito neprijazen ali sovražen odnos kakega režima do komunizma. Da pa bi takemu subjektivnemu pojmovanju »fašizma« dali nekoliko objektivnejši videz, zatrjujejo v javnih izjavah, da pomeni zanje fašizem vsak režim, ki izvaja diktaturo nad delovnim ljudstvom. S spretno propagando skrbe, da kdo takega pojmovanja fašizma ne naabrne tudi na režim v Sovjetiji. Dejstvo, da odloča v Sovjetiji brezprizivno Stalin, da ima tam vso oblast v rokah komunistična stranka,
da druži ta stranka v svojih vrstah le pr®v neznaten odstotek prebivalcev ter da zavz0' ma višje in odločilne položaje v strankini or' ganizaciji novo komunistično uradniško pl®*®' stvo, dočim ostajajo delavci in kmetje preteš®9 le navadni člani stranke, namreč dovolj jas®* govori vsakemu, ki še zna samostojno mislih' da je boljševiški režim le najdoslednejša oblik® »fašizma«, kakor ga marksisti javno op*"e' deljujejo.
Tudi katoličani ne gledamo v fašizmu, k®'
kršen je danes, idealne rešitve sodobneg®
družbenega vprašanja. V njem ločimo sesta*®'
ne, ki pomenijo velik korak naprej in ki V
skladu z našimi pogledi na družbena vpr®*®
•	»	ki
nja, ne prezremo pa v njem tudi sestavini *■
jih zavračamo in odklanjamo. (Glej A. Ušen#
nik: Obris socialnega vprašanja str. 52—^6)'
Vsakega posameznika in vsako zamisel o OV&*
nizaciji človeške družbe, ki javno inastopai
širi in uveljavlja, podvržemo sicer kritiki, t®^®
naš čut pravičnosti nas sili, da vedno loči®*0’
in kar je dobrega, za dobro priznamo in
je zlega, kot zlo jasno označimo. Te dolžni
marksisti ne čutijo, zato nas tudi ne sme Pr*.
senetiti, da Kardelj ne najde v fašiztn** ®’*
ene dobre strani. Tako neresnično prikazov®
nje stvarnosti, kakor si ga je dovolil Kar®0
je poleg svoje neresničnosti tudi še žalit0V ^
bralce, ki jim je knjižica namenjena, ker Pr*1
postavlja, da so tako omejeni, da bodo ver)
njegovim teorijam, ki jih zavrača življenje s®
mo, in pa potvorjenim dejstvom.
(Konec.)
s0
18. aprila 1940
117
»STRAŽA V VIHARJU
turo, zato jih zavračamo in se ne moremo vnemati za tako »edinstveno, skupno slovensko kulturo«,
J« Šolar: Slovenski kulturni Problem
Problem je tale: ali in kako moremo kot Majhen narod zdržati svojo narodno in kulturno samostojnost, ne da bi zaostali ali utonili.
V prvem delu predavatelj zelo pregledno sočno podaja razvoj slovenske kulturne rasti od srede XVIII. stol. do svetovne vojne.
V	drugem delu govori o enakopravnem položaju slovenstva v svobodni tronarodni jugoslovanski državi in o dolžnosti, ki jo v tem Položaju imamo do kulturne prebuje ljudstva.
Poudarja potrebo moralne slovenizacije šolstva, se bavi z vprašanjem o razmerju naše kulture do tujerodnih kultur in podčrtava sporednost, enakopravnost. V ljudski prosveti bo treba še mnogo vzgojnega dela, predvsem v pogledu doprinašanja žrtev za slovensko kulturno rast. Predavatelj ob koncu zavrača načelo izenačevanja posameznih jugoslovanskih pokrajin. Rešitev slovenskega kulturnega problema vidi v vztrajnem in požrtvovalnem delu vseh, a to delo naj bi bilo vzvišeno nad političnim prerekanjem in zagrizenim strankarstvom.
Predavanje prinaša mnogo zanimivih ugotovitev in daje novih nalog za delo na polju ljudske prosvete. Odlikuje se po preglednosti in nazornosti. Želeti bi bilo še več predavanj.
Nedel/ske
Univerza
Ooma
Sestanek tehnikov
Zadnjo soboto so imeli tehniki svoj sesta-nek. Po sporedu se ni zdelo, da bi mogel biti *animiv. Vendar je vsak že po udeležencih ^Poznal, da bo sestanek zelo prijeten. Tova-r,ši iz »Slov. kluba« so namreč prignali vse, kolikor jih premore njihova garda. Nesodru-JSov je bila le peščica, ker niso pričakovali klikih zanimivosti.
Najvažnejše med njimi je bilo predsedniko-vo poročilo o mirovnem kongresu v Belgradu, ki se ga je udeležil kot zastopnik ZSKTF. V Slavnem je povedal naslednje:
ZSKTF je dobila vabilo na mirovni kongres, ki ga je priredil AO v Belgradu. Po ®klepu seje je odpotoval kot delegat predsednik sam, ker za več delegatov ni bilo kreditov. Potovanje je poteklo nemoteno. V Bel-fifadu so ga sprejeli ter ga takoj povabili na delo. Sporočili so mu, da so sestavili delovne komisije, v katerih so bile zastopane vse uni-v®rze po svojih delegatih. Ljubljansko univer-*o so zastopali razen njega še trije medicinci. ^am ni imel izdelanega referata, ker je bilo na vabilu premalo jasno izraženo, da foi moral Priti na kongres z izdelanim referatom in ga Predložiti komisiji, ki je iz dobljenih referatov Sestavila glavne referate in resolucijo, sam pa kongresu ne bi smel govoriti! Po kratkem ^azovanju je videl, da delo za kongres ne Poteka tako idealno, kot si je zamislil. Videl •e. da se izrablja ideja miru v prid levičarsko ^merjenim elementom. Zato je izjavil, da ne ko sodeloval, pač pa ostane na kongresu kot °Pazovalec. Na dan kongresa samega je do-kil potrdilo svojemu domnevanju, ker so bili referati in tudi resolucije izrazito poli-
tičai.
Prav tako zanimiva kot poročilo je bila de-kata, ki je privedla naše levičarje do krasnih 'riav. Spoznali smo tudi nov način debatiranja: v®akega, ki ni pritrjeval njihovim besedam ali P* celo ugovarjal, so skušali v naprej obsoditi ,tl ®o mu dali žig izdajalca. Manifestacijo proti *enwiim elementom, ki se je vršila na univerzi imenovali hujskanje na vojno! In kakšno
°Žiko so razvijali! Tako smo slišali sprva de-
at» o nepolitičnosti mirovnega kongresa, po Predsednikovem citiranju nekaterih besed iz ®°v°rov in resolucij, pa zatrjevanje, da se o govori lahko le politično. V zagovor, da S° kili govori in resolucije v levičarskem duhu
so vedeli povedati, da je belgrajska univerza pretežno levičarskega mišljenja in je zato slučajno tako ves kongres izpadel. Da bi ublažili vtis, ki ga je napravil predsednik s svojim poročilom, so stopili po svojega tovariša medi-cinca Bagarja. Zal ni prišel do besede, prepričani smo pa, da bi izjavam svojih sodrugov o imperialistični politiki Francije in Anglije dodal pravljico o Nemčiji, kot zaščitnici malih narodov. Da je namreč SSSR takšna zaščitni-ca, je na sestanku izjavil neki južni brat. (»Vemo in ne skrivamo, da sp vsi balkanski narodi komunizmu naklonjeni, da so za zvezo vseh miroljubnih držav, za naslonitev na sovjetsko zvezp — branik miru in neodvisnosti malih narodov!«)
Kako so bile sprejete take izjave, ni treba omenjati! Popolnoma pravilno je predsednik temu tovarišu odvzel besedo!
Veseli nas, da je predsednik podal objektivno sliko o kongresu. Spoznali smo, da imamo vsi, ki smo izven Slovenskega kluba, istega skupnega sovražnika v komunizmu. Upamo, da na svojih sestankih ne bomo slišali več o strogi strokovnosti belgrajskih tovarišev. Sedaj smo spoznali njihovo strokovno delo: poveličevanje Sovjetije, borba proti Franciji in Angliji (o Nemčiji niti besedice!), risanje karikatur vodilnih mož zapadnih držav, zbiranje slik tovarišev — padlih v boju »protiv rata i fašizma«!!) — to je vse njihovo strokovno delo!
Želimo, da bi se v tem boju vedno znašli vsi, ki smo spoznali sovražnika naše domovine, da očistimo ta madež — narodu v lepšo bodočnost.
Cerkev na Slovaškem. V slovaških šolah je zdaj verouk postal obvezen, križ je prišel spet na častno mesto nazaj. Vojaštvo hodi ob nedeljah in praznikih redno k službi božji. Izdane so posebne odredbe, ki urejajo delo v trgovini in v industriji, da se ne moti nedeljski počitek brez razloga. Slej ko prej se trudi slovaška vlada, da sklene tudi konkordat s sveto stolico.
Svarilo ameriški katol. mladini. Ravnatelj kat. mladinskega udruženja v Združenih državah, Mooney, je poslal vsem katol. mladinskim organizacijam pismo, kjer nje in katol. mladino sploh svari, da bi se vezala s katero koli drugo mladinsko skupino, dokler ne pozna točno ciljev in namenov, ki jih ima tisto gibanje. Posvetovati se je treba v takih primerih z župnikom ali s škofom, če delokrog presega meje župnije.
Živimo o času, v katerem se odigravajo veliki dogodki. Obličje človeške zgodovine se izpreminja pred našimi očmi. Majhne struje in stranke so stopile o ozadje. Do izraza prihajajo velika gibanja z velikimi potezami. Vpričo velikega preustvarjanja in preusmerjanja se kar sami po sebi vzporejamo n velike skupine vernih in nevernih, tvornih ustvarjalcev in trpnih gledalcev. Vse premalo smo še oddaljeni od tega, kur se pred našimi očmi dogaja, da bi mogli soditi tudi o posledicah, ki še pridejo. Zu marsikaj nam manjka stvarnih dokazov sedanjosti. Zatekati se moramo k veliki in močni veri, ki zajema svoje sokove iz zgodovine in božje besede. Ljudem, ki so danes tvorni, ne moremo dopovedati, da niso samostojno kladivo, ampak nakovalo, na katerem vodi mogočne udarce Gospod nebes in zemlje.
Besedilo nedeljske mašne molitve, dasi je bilo sestavljeno že pred davnimi stoletji, pruo lahko vpletemo o sedanji čas. In to hočemo tudi storiti. Le poglejmo, kako bi to storili.
Molitev pravi: »O Bog, ki dosezaš, da so srca vernikov ene misli...« Da, to je prvo! Veliko moramo prositi, da bi bili vsi današ-
nji verniki ene misli. Vse prepričevanje, dokazovanje in prerekanje nas noče privesti do edinosti o mislih. To je božji dar in zanj morumo Boga prositi! Kje naj bi bila tista edinost? Molitev v nedeljski maši nam tudi na to odgovarja, ko pravi, naj bi narodi ono ljubili, kar Bog ukazuje in ono želeli, kar Bog obeta. Saj to je tisto, česar danes manjka. Človeštvo gre za vrednotami. In ker so prave vrednote danes b mislih ljudi razored-
^	*	v ■ r
notene. prihajajo na površje laživretlnote.
Za njimi gre človeštvo in pada v stiske nestalnosti in trpljenja. Gotovo je tudi danes še velika večina, ki ne želi. da je tako, a drugega izhoda nima. Molitev pa pravi tako lepo, da če bi ono ljubili, kur Bog zapoveduje in ono želeli, kar Bog obeta, da bi se potem pri vsej zemeljski nestalnosti naša srca ustalila tam, kjer so prave radosti.
Ali bomo kot verniki zmogli današnjemu človeštvu to dopovedati? Ne samo dopovedati, tudi sami bomo morali z zgledom pot kazati! Velike naloge čakajo na nas. Napravimo si nedeljsko molitev popolnoma za svojo. V njenem duhu delajmo, živimo in molimol
Kroji Slovenske Dijaške Zveze
Zvezno vodstvo SDZ je sklenilo, da zopet uvede staro študentovsko tradicijo: to je enoten kroj za vse člane in članice Slovenske dijaške zveze.
Opise n o t n e o b M e 2 * člane:
W t, » \\ du .1’. •.
Opis kroja za članice
Hlače: dolge, momarsko-modre barve; nogavice: temne; čevlji: črni, po možnosti nizki.
Pri SDZ pa naročite (najbolje preko zav, vodstva) sledeče:
Srajca iz posebnega blaga bele barve. Spredaj sta prišita 2 žepa; pri naročitvi zadostuje, da navedete obseg vratu. Cena 65 din.
Grb SDZ se našije na levi rokav nad komolcem. Cena 8 din.
Ruta je temnomodre barve. Cena 10 din; spredaj se zavozla z jermenčkom (6 din).
Pasje širok 3.5 cm in je lepe rdeče barve (26 din).
Krilo:	temnomodro	(mornarsko-modra
barva) položeno v gube; v pasu so gube široke 3 cm, spodaj 4 do 5 cm. Gube so prešite do bokov (20 cm).
Čevlji: nizki, črni; nogavice: še niso točno določene.
Bluza: bele barve in ima prav tako spredaj 2 žepa. Zahtevajte krojne pole. Cena belega blaga, ki se naroča pri Zvezi, je 14 din za 1 m in 8 din za stroške — poštnino.
Ruta in jermenček sta ista kot pri fantovskem kroju, prav tako tudi grb.
Pas je pa za 1 cm ožji. (Cena 21 din.) Denar je treba poslati naprej; poštnina se zaračunava samo pri blagu za dekliške bluze. Kroj je torej izredno poceni, tako da si ga
bo vsak lahko kupil. Velika njegova prednost
»•
je tudi v tem, ker se lahko hlače (krilo) pas in srajca (bluza) nosijo tudi sicer.
Začnite takoj z živahno propagando za naše nove kroje. Saj so res lepi, take da jih bo vsak naš član in vsaka članica z veseljem in ponosom nosila.
Prvič bomo javno nastopili v novih krojih na praznik sv. Rešnjega Telesa v procesiji, kjer bomo tvorili svojo četo.
Na našem počitniškem taboru v Ptuju nas mora biti že kar cela armada. Tako bo naš nastop enoten in strumen.
Nabiralni dan xa kočevske Slovence
Slovenska Straža v Ljubljani priredi na Vnebohod 2. maja 1940 zbirko za kočevske Slovence.
Naše dijaštvo bo na poziv svoje matice SDZ živahno sodelovalo z vsemi svojimi silami pri nabiralnem dnevu. S svojim vsestranskim sodelovanjem bo naše dijaštvo, posebno v mestih znatno omogočilo uspeh te pomembne narodno-obrambne akcije. Vendar se naša idealna dijaška mladina ne bo zadovoljila le z delom. Pač pa bosta vsak dijak in vsaka dijakinja doprinesla tudi skromno žrtev za kočevske brate in sestre. Čeprav se mora naše dijaštvo boriti z velikimi gmotnimi težavami, vendar bo žrtvovalo dinar za kočevske Slovence, ki imajo velike socialne in narodnoobrambne potrebe. Te morejo vsaj deloma zadovoljiti 1« s pomočjo vsakega zavednega člana naroda in države. Naša narodna tn državna celokupnost mora zlasti v narodnostno mešanih predelih slovenskega narodnega ozemlja vedno in izvesto spremljati usodo tamkajšnjega ljudstva. Posebno v teh krajih smo dolžni skrbeti za ugled neroda in države! Ker se v polnem zavedamo svoje narodne dolžnosti, zato bomo po svojih skromnih močeh zbirko tudi -gmotno podprli. Geslo vsakega našega dijaka in dijakinje naij bo: Tudi jaz hočem Žrtvovati svoj dar domu na oltar I
Še o Štipendijah
Opozorjeni atno bili, 4* bi članki v »Straži v viharju« lahko vedli do napačne sodbe glede podeljevanja francoskih itipendijev. Po besedilu članka v It. 17 bi se lahko mislilo, da se tičejo navedbe imen samo francoskih, ne pa tudi drugih, domačih štipendij. Tozadevno je bila stilizacija. premalo jasna, kar je sicer naš list v St. 26. tudi pojasnil, samo da bi moral to pojasnilo uvrstiti takoj po objavi popravka g. Lacroixa. Priznavamo radevolje, da so bile naše navedbe francoskih štipendistov nepopolne: kajti poleg že omenjenih so dobili štipendije, kolikor smo mogli zvedeti, v zadnjih letih dve redovnici (uršulinka in šolska sestra), Zlata Pirnat, Vladimir Koch, Oskar Reja, Igor Lončar, Janko Bleiweis, Pavel Lunaček, Stan. Debevc, Danica Podgornik, Vinko Kopač, Ciril Šlebinger, Milan 2umer, Marija Vrabič, Rudolf Čeh, Ivan Jeruc, Lelija Novak.
Ne dvomimo, da ima g. lektor Lacroix za širjenje in poglabljanje stikov med francoskim in našim narodom velike zasluige; naša iskrena želja je, da se vsak nesporazum odstrani in da se ti stiki v ozračju medsebojnega zaupanja in razumevanja bolj rn bolj učvrstijo. To nam že narekuje naša tradicionalna ljubezen do Francije in njene kulture.
Srednja šola
Članom in članicam SDZ.
2.	maja naša druga narodnoobrambna akcija!
Nabiralni dan za Kočevske Slovence!
Z veseljem storimo svojo narodno dolžnost!
Zvezno vodstvo SDZ.
I. Javna akademij« SDZ v Mariboru
V	nedeljo 14. aprila je mariborska kat. dijaška mladina, organizirana v SDZ, prvič javno nastopila, da pokaže sadove svojega enoletnega skritega dela.
Pred polno dvorano je tov. Mauko v svojem uvodnem govoru izpovedal program mladine, včlanjene v SDZ. Poudaril je njeno odločenost v borbi za Boga, narod in državo.
Sledile so pevske točke dijaškega pevskega zbora. V zborni deklamaciji, kjer so nastopile članice in člani v novih prikupnih krojih SDZ, je kat. mladina na vprašanje, kaj hoče m čemu se zbira, jasno odgovorila, da se hoče boriti za Boga, za slovenski narod in za Jugoslavijo proti vsem, ki bi hoteli uničiti.te vekotrajne osnove slovenske katoliške mladine. Po vijolinskih točkah je sledil Lippel-Sovretov misterij »Mrtvaški ples«, ki so ga dovršeno igrali člani vseh krožkov.
Akademija je lepo uspela, zlasti če upoštevamo, da dedujejo krožki SDZ komaj eno leto. Mariborski katoliški dijaški mladini, ki nas je že na predvečer praznika sv. Jožefa presenetila z lepo telovadno akademijo, želimo še več uspeha pri bodočem delu.
Gledališče
»§hupaaova Miške« le »Varh«.
28. decembra 1939 smo Slovenci praznovali 150 letnico slovenske drame. Ta jubilej je šel — kakor je pri nas že navada — mimo nas mimo, tiho in skoraj neopaženo, kakor se je itiho in skromno rodilo prvo slovensko dra-matsko delo §hupanova Mizka, ki jo je po Richterjevi Feldmiihle priredil in ponašil naš do sedaj najbolj genialni dramatik Linhart. Narodno gledališče je 150 letnico proslavilo z uprizoritvijo §hupanove Micke, vendar se zdi, kakor bi se sramovali tega prvega otroka slovenske Talije, otroka, ki je že čisto naš, veder, nasmejan in šegav. Narodno gledališče je namreč šele post festum vstavilo fjhupa-novo Mizko družno z Garrickovim Varhom v redni program svojih predstav.
Do zdaj smo bili vajeni staviti ves poudarek Linhartovega dela na komedijo »Matiček se ženi«, medtem ko se nam je Shupanova Micka zdela komaj omembe vredna. Predstava pa je pokazala, koliko vedrine, koliko veselega, domačega in zdravega leži v tej starini slovenske literarne preteklosti. To ni čisto navadna veseloigra, temveč že skuša orisati svoj čas in tedanje razmere v njem. Tu že vidimo poudarjeno nasprotje med nemško gospodo in slovenskim kmetiškim ljudstvom, ki s svojim zdravim humorjem da čutiti domišljavi gosposki, da ima tudi kmet svoj prav, svoj ponos in da noče biti igrača nikomur. Igri daje svojevrsten mik cela kopica rekel in Tečenic iz ljudskih ust. Režiser
pa jo je poskušal še poživiti z govorico v dialektu. To je seveda težavna stvar in zato ne smemo zameriti posameznim igralcem, če se dialekta niso dosledno držali in uhajali v običajni odrski jezik. Komedija je bila kljub tem pomanjkljivostim prav dobro izvedena. Takih positav, kakor je bil oča g. Cesarja ali Mizka ge. Danilove in Blashik g. Severja — moramo biti v resnici veseli.
S prav tolikšno vnemo in ljubeznijo so se lotili igralci Ganrickovega Varha. To dvo-dejanko je pred 100 leti prevel Prešernov prijatelj Andrej Smole. Po Linhartovem zgledu ga je skušal ponašiti (nastopajočim je dal n. pr. slovenska imena), a se mu to ni posrečilo v toliki meri kot Linhartu. V arh je meščanska zgodba z naslednjo vsebino: Gospod Serše se je zagledal v svojo varovanko Maliko. Ker misli, da ljubi Malika nesramnega gospodiča Rogotca mlajšega, ji svoje ljubezni ne razkrije. No, sramežljiva Malika ne mara niti za Rogotca starejšega niti za Rogotca mlajšega in nazadnje se izkaže, da ljubi svojega varuha. Tako se zaljubljenca srečno najdeta, gospoda Rogotca odideta z dolgim nosom — in zgodbe je konec.
Kar se tiče zgodbe, bi na Varhu ne bilo nič posebnega, kar bi nas zanimalo. Zanima nas bolj zaradi dobe bidermajenstva, ki jo prikazuje, zaradi Smoletovega imena in slednjič še kot prvi poskus slovenske meščanske komedije, kar Vairh je, čeprav Smole morda ni imel prav tega namena, ko je to igračko presajal v naš vrt. — Igralci so se potrudili, kolikor je bilo v njihovih močeh, in dosegli lepe odrske uspehe. Posebej naj omenim g. Drenovca, g. Lipaha in iznajdljivega g. Severja, ki z vsakim nastopom budi v nas vedno večje začudenje.
Mislim, da ima gledalec pri teh dveh dvo-dejankah mnogo večji užiltek kakor pri marsikateri izmed komedij, ki so na letošnjem repertoarju. In končno bi smatral tudi za kulturno dolžnost vsakogar, da si ti ljubki starini sam ogleda.
V	Ameriki uvajajo v državne šole ver ona uk.
Pred nekaj meseci je Trgovska zbornica v New Yorku poudarila, da je neobhodno potrebno, da se znova uvede v šole vero-nauk, brez katerega je pomanjkljiva ne samo kultura, ampak vse življenje državljanov, V Pittsburghu pa je odbor za javno vzgojo odredil, da se uvede v šole vsakodnevni verski pouk za vse učence. Ob tej priliki piše protestant dr. Samuel Harden Church, predsednik Camegiejevega Instituta, v The Camegie Magazine: »Čas je že bil, da je lizšel ta odlok: boljše je pozno kot nikdar. S skopo nestrpnostjo smo nekoč odpravili veronauik iz državnih šol. S tem pa smo dali mnogim našim mladim prvo vzpodbudo, da so postali zločinci! Mi smo ikrivi, če so ulice polne mladih banditov. Čas je, da popravimo to neumnost. Čas je, da zberemo to za republiko tako dragoceno mladino in da jo hranimo z vodo življenja, gledajoč v njih ovčice dobrega Pastirja«.
Takšen nauk iz klasične dežele laicizma bi lahko koristil tudi nam. Tudi pri nas namreč v nekaterih strokovnih šolah ni prostora in časa za verooauk (n. pr. Srednja tehnična šola v Ljubljani).
Kulturni stiki
V	zadnjem času so trije kulturni dogodki pokazali, kako nudi umetnost ne le najvarnejše pribežališče pred morečo,,psihozo vojne, temveč tudi polje, kjer se narod lahko najlepše in najplemeniteje približa narodu.
Prvi dogodek je obisk šestih hrvatskih knji* ževnikov v Ljubljani, kjer so 8. marca 1940 v Narodnem gledališču recitirali iz svojih del« Slovenska prestolnica je goste, prave, resnično močne mlajše predstavnike hrvatske besede, in predsednika Društva hrvatskih književnikov dr. Jakovljeviča slovesno sprejela. Literarni večer, na katerem je v začetku dr. Ja* kovljevič govoril o sodobni hrvatske literarni tvornosti, se je vršil pred nabito polno dvorano. Navzoča sta bila tudi voditelj Slovencev dr. Korošec in ban dr. Natlačen. Prireditev j® v vseh ozirih dosegla največji uspeh in je tako rekoč postala toliko časa zaželena manife-stacija slovensko-hrvatskega bratstva.
Slovenski književniki so obisk Hrvatom vrnili čez dober mesec. S predsednikom Društva slovenskih književnikov prof. Koblarjem so odšli v Zagreb in tam nastopili 12. april® 1940 tile predstavniki slovenske besede od najstarejših do srednjih: Oton pančič, F. S. Finžgar, Pavel Golia, dr. A. Vod' nik, dr. B. Kreft, E. Kocbek in I. Gruden. Zelo simpatično sprejeti so navdušenemu hrvat' skemu občinstvu, kjer sta sedela tudi zastop' nika podpredsednika vlade in voditelja Hrvatov dr. Mačka ter bana Hrvatske banovine, slovenski umetniki odkrili lepoto in bogastvo svojega jezika kot najlepše posode umetniškega izraza. Obisk v Zagrebu je pri Hrvatih naredil najboljši vtis in imel odličen odmev listih. Ponovno je izpričal, da je med bratskimi narodi, ki se nekoliko ločijo po značaju i® političnih pogledih, prav kultura tisti izraz narodnega življenja, ki ima v sebi vse sile 2* zbliževanje, spoznavanje in razumevanje.
Pred nekaj dnevi je naš Akademski pevski zbor pod vodstvom pevovodje Fr. Marolta n*' pravil kratko turnejo na jugovzhod. Kot pr1' znano najodličnejši pevski zbor v državi je nastopil razen v Sarajevu in Nišu tudi v Belgrs-du pred najvišjimi zastopniki dvora in državnih oblasti ter diplomatskimi predstavniki tuji^ držav. Tako je slovenska pesem, ki jo mojstrsko goji APZ, prestopila ozke meje Slovenije in se razodela v svoji lepoti vsem tistim, ki s° jo slišali.
Poostren kulturni boj v Nemčiji. Nekateri listi so vedeli veliko povedati, da je Ribba°' trop, nemški zunanji minister, razpravljal 0 priliki obiska pri sv. očetu o novem konk<*' datu. Vse to je bilo iz trte izvito. Položaj k*' toličanov se po Ribbentropovi vrnitvi iz Ri*®* ni zboljšal. Prav nasprotno je res! Dva na to, ko je bil zunanji minister doma, je obla®* zaplenila samostan sester večnega češčenja Inomostu, sestre pa zapodila iz samostana.
Prepoved framasonstva na Španskem, napovedi same, da 'bo framasonaka loža z*ko nito prepovedana, so našle nad vse ugodefl odmev pri Špancih. Časopisi so poudarjali, k* ko je framasonerija podpirala rdečo ŠpanU0 in o njeni vlogi tekom državljanske vojne. Pr<r stozidarstvo, tako ugotavlja tisk, je drž*v,u zločin in je z nacionalnim in krščanskim ^ hpm nove države nezdružljivo.