n n Največja iloveiub dnevnik r Združenih druvah Velj* z* vt« \Mo . . . $6.00 i Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inoiemttvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 38T8 GLAS NARODA ■Bi List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Mailer. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 187y I The large«! Slovenian Daily m i the United States. □ breed every day except Sundays i and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA S878 NO. 59. — ŠTEV. 59. NEW YORK. WEDNESDAY, MARCH 12, 1930. — SREDA, 12. MARCA 1930. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIL ANGLEŠKA DELAVSKA VLADA PORAŽENA V ZBORNICI KLAVZULA PREMOGOVNE PREDLOGE JE BILA 0VRŽENA Z OSMIMI GLASOVI VEČINE ECKNER SE BO POGAJAL 86 MAJNARJEV JE REŠENIH Proti vladi je nastopilo tudi levo krilo delavske stranke. — Ko je bil objavljen izid glasovanja, so začeli liberalci in konservativci kričati: — Odstopite! Odstopite! — Zaenkrat se še ne ve, če bo kabinet odstopil in priporočil kralju, naj razpiše nove volitve. LAISJDON, Anglija, I 1. marca. — Danes je doživela MacDonaldova vlada v poslanski zborniei poraz. postala predsedniku Haitskega otočja uiti matum, če ne bo^zpolnil pogojev. CAPE HAITI EN, Ilaitsko otolj t-. 11. marca. — Predsednik Luis Borno je sklenil dogcvcr. da bo reformiral svojo vlado, a noče izpolniti svoje obljube. Vsled tega mu bo Hco/erjeva komisija najbrž poslala nt kak ultimat 031. Bomo noi-e objaviti sprejemi Vršilo se je glasovanje glede nekega amendmen- u?sa dogovora, ki ga je popisal kut r n i privatnik. Vsled.ega je sorav.l r>c- ti* k premogovni predlogi. Uajanja v kritičen stadij," in mero- 1 clajni kro-ji se boje, da hedo izbruh-■ nili re^ni nem,n. Bc-mo je*baje brzojavil depart -mentu prefektov* ameriška komisija pa je mnenja, da je dogovor napačno razlagal. Njegova brzojavka se ~lasi: — Agitatorji skušajo natvezltl narodu, da '00 stv.:rjena provizoric-na vlada, kar pa ni res. Predsedniške volitve se bodo vršile dne 14. j aprila. Državni svet in predsednik Bomo n? baeta zapustila narodne palače pred 15. majem. To je res- ; nieo, katero naj vpo. tevajo vsi prebivalci. Volitve v zai:n0daj0 sc n; bodo prej vršile kot je določeno v ustavi, j namreč 10. Januarja 1932. LUIS BORNO FORD NI SE UPIRA DOSLEDEN I H00VERJU Newyorski kengresnik o • čita velikemu zagovor- _ i Hoover jeva komisija bo niku prohibicIje, Henry Poveljnik vodljivega ha m0gar strupenim pl poslala predsedniku ^JmI^iJ Iona "Grof Zeppelin '; nom «... Z BANKIRJI v gorečem premogovni" ku je podlegel en pre- Fordu, veliko nedosled nost. WASHINGTON, D C.. 11. marca. Republikanski kongresnik iz New Yorka. La Guardia. je izzval Hen-ryja Forda, ki je znan kot velik zagovornik prohibiejskih postav. Zeppelin bo odopotoval v petek v Združene države, da se domeni glede financira • j nja novih zračnih prog. ostale so pa 1-pra- vočasno rešili. ANGLEŠKE TEŽAVE Z INDIJO Angleški podkralj je že meseca januarja pojasnil svoje stališče glede politike, katero namerava zasledovati vlada. STZUBENVII_LE. Oh o. II. marca. — Reševalcem se je p^zno včeraj zvečer posrečilo re iti šestin -j c emdeset prem gar j ev. «:. ,vj bi,. BERLIN. Nemčija. 11. marca. - j p:polnoma odrezan: od v. a -ve-Dr. Hugo Etkener bo odpotoval . j ka je v4eraj pop,ldne i7;ynih F ..tek proti New Yorku, kjer se b;> «:1 pjiarv premogovniku Wu!f svetoval z uradniki National Cty | Run ki Jj? last Water colliers Co. pri svo- j Banke gled.> trgovskih zmoznos.l i 65.lctni premogar Paul Burkov-j i>x,K1,li,.! Tajnik je odvrnil, da j katerem ^ or a vila v Fcrdu je poslal pismo, ga vprašuje, kako more s >3lasje ugotovilo, da bo j2 delroitske tovarne, če bo razve-' zeppellnske službe preko severne-Ijavljtna prchibicija, ter načrte, ua ga d.?la Atlantika. LONDON Anglija, 11 marca. Držav, tajnika za Indijo. Wede \vot»d Benna. so danes vpraah kakšne korake namerava '.'prizori ti vlada t'lede ultimata, ki ga j j poslal Mahatma Ghandl Indijske Za amendment je bilo oddanih 274 glasov, pro li njemu pa 282. Značilno je, da so proti vladi glasovali tudi člani levega krila delavske stranke. Ko je bil objavljen izid glasovanja, so začeli liberalci in konservativci kričati: — Ostopite! Od" stopite! i akoj nato je vstal voditelj konservativcev Baldwin in vprašal ministrskega predsednika, če se bodo nadaljevala posvetovanja glede predloge ali če bo kabinet odstopil ter naprosil kralja, naj razpiše nove volitve. MacDonald je odvrnil, da amendment ni velike-pomena, ter da bi se predloga bistveno ne izpreme- nila, ako bi ga vsebovala ali ne. Vsledtega je ™sve-j m^CEDONSKA ORGANIZACI r M ■ j- , , , „ ■ JARAZPUŠČENA naldwinu se nudi prilika, po dveh dneh predla gati, če naj se izreče vladi zaupnico ali ne. v Ako se odloči za ta korak, bo vlada pripravljena na končni boj in njega posledice. Današnji poraz je bil prvi, ki ga je doživela Mac" Doiialdova vlada, četudi je pri dveh prejšnjih prilikah dobila le malenkostno večino. Voditelja liberalcev Lloyd Georgea, ki je včeraj interpeliral vlado glede vprašanja nezaposlenosti ni bilo danes v zbornici. namerava zgraditi še par tovarn zapadni Irski, kjer j? pjaca sta/110 dovoljena. La Guardia pravi: V raznih deželah, kjer ni prohibiclja. imate svoje tovarne. Ali se vedn:> trdite, da boste zaprli svoje tovarn? v tej deželi, če b:>mo odpravili proh.bi-cijo? V Forbes Magazine si? o:ja-V; 11 članek. v katerem trd.te. da so traktorji, izdr-lani na Irskem, boljši kot pa trakto.-ji. iz de dan i v Združenih dižavah? Ali ima prohibicija kak opravek s tem? V AmerJfci jo prrhibiclja, na Irskem je pa ni. siu se je zadušil s strupenim p 11- i :10m. On je edina žrtev katastrofe. 7dravniki so izjavili, da je trpel r.a po- ( obiskati tudi Akron. Ohio, da raz- | nacluhi vslcd česar s> mu Nadalje je rekel, aa namera v pravila z ravnateljstvom Goodyea. : Co. Kj bo obiskal Washington, mu : bodo podeLli zlato svetinjo Narodopisne Družbe. Ecker,or je prvič pojasnil svoj ■ načrt? o vodljivem balonu "Grai Zeppelin", ki to vprizoril polet iz strupeni plini, ki so se takoj razširili po vsem rovu, še bolj škodovali. Ko so privedli premogar je na površje so bili skoro vsi nezavestni, pa i so se kmalu zavedli. Dva reševalca 1 5ta se resno poškodovala, ker ju j.1 premagal plin v rovu. O^enj se j? pojavil ob poltrch po Nemčije v Južno Ameriko m Zdru- ; ^^ vsl?d kratk,ga stika ter za_ ene države ter nazaj. — Datum našega odleta je odvisen od poroiil iz Pemambuca — je rekel Eckener. — Sprva smo nameravali iz sraka preiskati porečj ? j Amazonke, a smo to opustili, ktr ji potrebovali preveč kuriva. — Leteli bomo preko Pernam- ; buca in najbrž tudi preko FLo do j Janeiro. Nato bomo potovali preko! Jamaice, Haitija in Havane proti ! Lakehur^-.tu, N J. Iz Lakehursta bomo poleteli v Sevilo na Španskem. Dr. E^kcner je rekel, da upa od- ! leteti iz Friedrichshafena med 12. m 15. majem. Polet iz Sevile do Rio rajal petinsedemde- netil premogov! prah. Ob poldevetih zvečer je bil o^onj ž? pogašen. podkra^ že 25. januarja podal izjavo glec. politike, ki jo namerava zasledova' vlada v pretečem indijskem sp Tekom zak:nodajnega zborova nja v Nt ^ Delhi je posvaril jvhI kralj dne 25. januarja Indijce, na. se ne po.služijo nepostavnih mete v dv>sego svojih ciljev. Rekel je. c da je njegova dolžnost skrb. ti vzdržan je postave tn reda. Do vil je, da se bo vršila Iccnfercnc. glede indijskih zadev enkra: li Udi v Londonu. ; DELUJ. Indija, 11. marca. ----! Predle g Pandita \lalaiya. naj i odgodi v zakonodaji razprave, V BOSTONU BODO SPL0VIL1i? b!l aretlr"Pato! slnrl NESREČNA LJUBEZEN Za$ubljenec se je zastrupil, ker je njegova i z-voljenka odlašala z odgovorom« , Voeratj * je zastrupil Roben ^*rrell ki steumje na 105. cest v Richmond Hill, ker se ni mogla njegova izvuijeaifca odločiti, če st b > porcnia ft njim aLi ne. Farrell, ki Je bU »tax S2 let, ae j< aaianil a Jessie Lmdy pred štirimi keli. Pred vtč meseci Jo je vpraša, če ga hoče ta moža. Ona i« n Biogla odločiti, rsled česar Je Far-rvll izpd precejšnjo količino strupu na Alopiiicah. njenega stanova nja To at Je zgodilo pred trem: ftaint Odvedli «0 ga v bolmftmco in ms u-prali želodec. V pundeljek so ga pusiaJU dom.y*. Vztrajni UuMmec pa oi šel do-mot, pač pa naravnost k svoji lzvo-ljetiki ter vprašal, če ga hote za aioia Ona se Je pomiAljaia ter slednja lajavtla, da mora Se par dni počakati na njen odgovor. Ko se j« vfieraj »Jutraj vrnila z zabave domov sevtra Miss J« nails rarreUoro truplo v OSEM OSEB UMRLO PRI ŽE LEZNIŠKI NESREČI V BRAZILIJI SAO PAULO, Brazilija, 11. marca, ^stm ljudi je b.lo ubitih in sestin-Jvajset teiko poškodovanih, ko je zdruul vlak po strmem obronku v jližini Therezopolisa. Strojevodja je zapazil slcalo, ki je bila nalašč »stavljena tir. Ker ni mogel ustaliti vlaka, je misLl, da bo težka lokomotiva zdrobila skalo. Mesto te-ja pa Je skočil vlak iz tira ter se ;ricci pomikati pi strmem gričij aavzdoi. V teku par ur je balo na licu mesta šestnajst zlramikov, ki *o s-Jcusah p m sera t ranjenim. Med mrtvimi je tudi par brazilskih itletov, ki so se vračali v Rio de Ja-lero z nekega atletičnega sestanka v Theresopolisu. BEOGRAD. Jugoslavija. 11. marca, — Zaradi nasilij, ki so se pred kratkim pripetila v Strumnici. je bilo razpuščenlh več macedonskih revolucijonarmh oaganizaclj. Neznanci so ustrelili dva pohci-sta ter vrgli bombo v neko kavarno. Pri tem so ;ile ubite štiri o^e-be. enajst jih je bilo pa ranjenih. 1 SUHACi SE NITI VOJNE NE BOJE j BOSTON. Mass.. 11. marca. - Včeraj te je vršil tukaj sestanek j suhačev. katerega se je udeležil* nad tiso!- oseb. \ janeira bo j Vsi 11avročl so izjavili, da so pri- ! set ur pravljeni ti v vojno za sveto suha- ____ ško stvar. Glavni govom.k je b.l Rev. dr. Willam Barlette iz Chieaga iii nje- g.vim izjavam so vsi ploskali. j Rekel j»\ da je treba prohobicijo j DUNAJ- Avstrija' marca' ~ vvzdržati četudi izbarfuie držav- IEmil Janni8S dos^cl včeraj na j ijailska vojn [zapadni kolodvor in tam so ga nav- Ko je nekdo vprašal govornika. duženi P1^1^1 na ran"ena "OLD IRONSIDES" nilc Ohanlija, je bil druns j one odklenjen. JANN1NGS POŠKODOVAN BOSTON, Mass.. 11. marca. Fregato "Constitution" 'Old lion-side > so r^edaj popra vili v tukajšnjem Navy Yardu ter jo bedo r pet -plovili v soboto zjutraj. V cloka je 'jLU skoro tri leta. Nikakih p >- sebnih cerimomj se ne namera-. -.-priboriti ob tej pr.liki. a N • vy Yai i bo ctvorjen za obl~k:valce. Lad; i bo brez jarbolov, k » j ► b 1 j t ciili v morje. Re-volucijonarji so vrgli še ve oomb j če bi se udeležil vojne za prohibi-ki pa niso imele nobenih hudih I ciio. je nastalo gromovito' ploska-p&sledic. I nje v dvorani. Atentatorji so pobegnili v smeri Kaj governik je rekel: Da. proti Bolgarski, in jugoslovanske j Vsi navzoči so obljubili, da gredo oblasti so jih zašledovale do meje. ž njim, če se pojavi taka potreba. ter ga odnesli proL avtomobilu. Mi. Jannings je izginil v množici ter se pojavil z^pet ves opraskan in po-1 nan dr an. Vsled tega ne bo mogel nastopiti pri skušnji v Deutsches 1 VaiksLheater. DANSKI GENERALNI KONZUL V CANADI KODANJ. Danska, 10 marca. George Holler, tajnik ministrstva ?a zunanje zadeve, je bil imenovan danskim generalnim konzul :m v Canadi. Svoj sedež bo imel v Mon-j trealu. Mr. Holler bo sledil pokojnemu Boggildu PRAZEN SARKOFAG KAJIRA, Egipet, 10. marca. Svetiš:,a podobno grobnico i Ourja so polagoma oi.sUli p? . in pojavil se je na dan v glob.nl petdesetih čevljev hodnik, o katerem s.} mlslli raziskovalci, da vodi k sarkofagu in skrivnostim p dinastija. Našli pa so sij j no pou ran sarkofag, ki pa nI vseboval rn kake mumije in vsled tega s? je velja vila teorija, da je bil ta pi'f štor namenjen za dostojan&tven-ka. ki je najbrž padel v vojni, nekje v inozemstvu. Naročite se oa "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. NOVI ŠPANSKI MIN. PREDSEDNIK ______! . ... .i i' NESREČAVROVU JOHANESBURG, Južna Afrika 11. marca. — En Evropejec ter C3f min d vaj set dor aa činov je bilo ubitih, dva Evropejca ter šest domačinov po poškodovanih, ko se je pripetila večja nesreča v nekem rudniku Crown rova. Vzpenjača, vsebujoča osemindvajset domačih delavcev, se je odtrgala ter padla na dno rudnika, st globino več kot poldrugi tisoč metrov. Vsi domačini so bili takoj ubiti. V drugi vzpe-njačl so se nahajali evropski de-1 lavci. NEMCI HVALIJO TAFTA BERLIN, Nemečija. 11. marca. — Berliner Tageblatt pravi v svoji o-ce:ii mrtvega predsedn.ka,,William Tafta: — Ime Tafta -o ostalo v ameriški zgodovini kot ime enega , najbolj čaztnih, d:slednih in pra-' vičnih državnikov. IRAŠKI KABINET ODSTOPIL i BAGDAD, Irak. 11. marca. — Da-{ nes je res.gniral kabinet Inka, in progresi\"ni ministrski predsednik Nazi be j Suwaidi je rekel v nekem govoru, da je bil prisiijeai odstopati, ker ni kabinet izvedel principov. katere je določil prejlnji mini-earski predsednik. Sir A^dJl Muh-! sin. Resnični vzrok resignaclje pa ■ j? b:i najbrž, ker ni bila progre-: sivna stranka zadovoljna z opozi-; cijrkim finančnim ministrom, ki I je imenoval člane cpozicije na vladal j 11a mesta. General Berenguer, naslednik diktatorja generala Primo de Rivere. M« UMOR FINSKIH M1SIJ0NARK --j ŠANGHA,J Kitajska, 11. marca. Dve finski misijonarki so umorili banditi. Ki sta jih bili ujeli pred več kot enim mesecem, ko sta potovali s čolnom iz Čanšu v Kiangfu. Ena treh, Miss Ca jader je umrla po treh dneh vsled stradanja ter vremenskih ne prilik. Ostali dve pa so O-morili njih zavojevalci. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ , VRŠU JEMO NAKAZILA V DINARJIH I* j, LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: n v Italijo v Jugoslavijo Din 500 ______________.... f 9-35 1000 _____________________ 518 50 2500 ___________________ $ 46 00 5000 __________ _______ * 91-00 10,000 ___________________ $181.00 Lir 100_______ 200 ____________ 300 _____________ 500 ___________ 1000 ....... * 5.75 S 11. UC $ ]6-8v % 27.41 I 54.25 Pristojbina maša sedaj za izplačila do $30 — 60c, j za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, kili kopačev ineUkigu premoga, ki nasprotujejo Le-se je sestala v pt»iult*ljek seeesijskn konvencija I'nited Mine Workers <>f America, Sestali ko se možje, ki očitajo Johnu L. Lewisu, da je uiii«il premoga r&k o unijo, ki bila nekoč tako izborilo <»r-iraniziraiia, ter s svojim slabim ter s svojim slabim ^ospodarst v> »m dosege i, iu to .se plače premoi»arjt*v ml e bolj neznosne. ;jE 1 i ; Že deset let so brez us pesiio poskušali, da bi na me-! ) Lew wi postavili >x»i) zmožnega in bolj naprednega člo-j m HS ' Hi! ka, pa se jim ni posreeilo. \ .-ledteua so sklenili v lllmoisu. največjem okraju) mehkega premoga, na ^vojo pest reorganizirati I'nited; razil? Mine Workers of America. li ravno na ta večer maškaradno j veselico. Oh, kako znajo Barber-točanke plesat! Jaz :bi se rad do ' ranega jutra vrtel ž njimi, seveda | ako bi'bile zadovoljne, in tako smo j se vrteli do polnoči, nakar smo se 1 počasi razšli. i Kam sedaj? Domov nazaj v Fair-j pert ni bilo dobro za iti. in smo od-j ločili, da bomo še drugi dan ostali, redišce a- Drugi dan smo vozili dilo. pa se nam je slab: namerilo. Prejšnji večer je bila polna dvorana deklet, dragi dan ni bilo pa nobene nikjer. Well, vas bomo pa drugikrat našli, samo potrpite malo! Gotovo se bomo še videli, mogoče za Veiiko-nci, takrat b;mo prišli po pirhe. ako jih ne bodo drugi prej pobrali: Ne vem kaj bodo rekli barberton-ski fantje na to. Lcuis Grželj. tj ve nas bi mu napravili potico ali kolač. Za ied razbijati se pa nič ne bojim?, ker ga imamo vsaki letni čas. Nasvidenje ob Buhovi slavnosti ŽeLmo ti 90 let dočakati. Vreme imamo mrzlo, brez snega. Kar se tiče delaVskih razmer so :olj počasi, premoge revi obratujejo eni stalno, večina pa le po en in dva dni na teden. Farmarji se tudi pritožujejo. Fižol in koruza, karetmoa in živina nima csne, jajca, mleko in smetana tudi ne. Do^ti dela je povsod bodisi za farmarja ali za delavce. Res bi bilo lepo, da kd3 letes opiše rlfcnitko zgodovino. Peier Zgaga zna dest., pa upam, da ga prav: pristni ribniški rešetar ali lonča-prekosi. Želim obilo uspeha, zdravja in sreče vsem zavednim čitateljem hi čitatelj:cam lista G. N. Tebi. Pete-Zgaga pa, ker pripovedujejo, da bo letos jako vroče, — disti hladilne pijoče in poguma, da se nam kam ne izgubiš, ker brez tvoje kolone bi čitatelji ne imeli toliko užitka. V zalogi imam še par Slovesko Amerikanskih Koledarjev in par Blaznikcvih pratik. ako kateri rojak želi, mu dra^e volje pošljem. Cena je ista. S pozdravom! M. J. Bayuk. zastopnik. G. N. Hudič v peči. Dogodek, ki se je te clni pripeti! nekemu posestniku v zagorskem o-kolišu. je sličen povesti J. Fr. Knaf-liča o hudiču v dimniku. Razlika pa je v tem. da so pri zagorskem posestniku našli hudiča v navadni kruini peči. Pcssttnlk Jaka ima svojo starin sko hiš:- v samotnem gozdnem zatišju nad mirnim potom Medija Dimnik tega idiličnega doma sega iimo v podstrešje, kjer se iz njega kadi na vse strani. Med zakajenimi tramovi so si izbrale svoje zavetišče kokoši, ki jim gospoduje košat petelin. Jakcva družina, ki šteje pet članov. živi v splošnem zadovoljno, le gospodinja večkrat kara moža m •:inove, ker se pridušajo cesto in imenujejo hudiča. — "Boste videli, da ga enkrat prikličete!" — j'h j? že- večkrat svarila. Te dni pa je gospodinja doživela hudo pre^n^če-nje. Pcncai je najbrž sanjala ^ čr ni, roga ti pedobi in je še v mislin na te sanje stopila i: peči, da pripravi zajtrk. V peči je zapazila nr-prv„ pogled — o groza — nekaj kosmatega ir. dvoje žarečih oči. bliska jočili .ce iz teme. Mamki ->o .se rašibila kolena in ubrala jo je iz kuhinje in kričala: " Ježeš, pomagaj ie, hudoba je v peči in se re penči!" "Kakšen hudič pa je spet. da tako vpiješ". se ie oglasil gospodu.* »■BOM SEZNAM ARANŽIRANIH CERTOV. KON- Walsenburg, Colo, j 16. marca: Chicago, lil. Tu vam pošljem naročnino za list j 23" raarca: Sprigfield, lil. . N. Kot dolgoletnemu naročniku 5 aprila: Warren, O. Y Springfiel«* jc sestalo nekaj nad jutov, <1< štiristo del*j-sklieal Lewis čina jih je na konvenciji, katero je y Indianapolibu, nad tisoč. Pomislili je })a treba, da so prišli v Spriiigrfield delegati takorekoč na svoje lastne stroške, dočiin ho plaeal JLewi& bvojim delegatom vse stroške i/, blagajne organizacije. V teiu pa tiči velika razlika. Delegat je, zbrani v Illinoisu, predstavljajo resnično obstoječe premoga rs k iniije. Kadalje je razvesi ijivo odišče, da se ni moglo prepričati. da bi bil baš obtoženec u-kradel falzifikate v policijskem u-radu. ker se je Jurič branil, da jiu : je dobil od svojega pokojnega brata, ki je bil res svoječasno aretiran zaradi tatvine in je morda res izvršil tatvino njegov brat ter izročil falzifikate obtožencu, da poravna svoj dolg pri njem. Detektiv Jurič je bil zato obsojen le zaradi poizkusa razpečavanja faizificiranih bankovcev in zaradi tatvine ome-njene ure na 2 meseca in 7 dni zapora. Junč se je z obsodbo zadovoljil. 12. aprila: Herminie, Pa. 20. aprila: Cleveland, O.—Collin-wood. 18. maja: Chicago, 111. (Orchestra Hall'. 25. maja: Milwaukee. Wis. 2. junija: Calumet, Mich.. (Opera House i. 7. junija: Traunick. Mich. 15. junija: Ely, Minn. 22. junija: Duluth. Minn. r.evoljen, ker ie bil zbujen iz najboljšega spanja. "Sai sem pravila, da ga boste priklicali. Zdaj pa imamo hudiča peči", je tarnala žena ter iskala blagoslovljeno vodo. Oče in trije sinovi s: se sprva čudili, potem p; rentačili po svoji stari navadi. "Če je tudi sam hudič, štiri? ga :m že ugnalT'. jc menil oče Jak?, nakar so .se vsi štirje, oboroženi z raznim orodjem postavili pred per'-. Tu se j? takoj izkazal . da prikazen v peči ni hudič, četudi je kesmata, pač pa navadna - lisica. "Vidiš hudiča", so za v pili Jak.; in njegov; sinovi ter pokončali strah v peči. Pozneje .so ugotovili, da se je lica ponoči splazila na podstrešje ter med tem, ko je lovila kokoši, padla ikozi dimn;k v p?v kjer je potuhnila. Zgodba o hucLču se je hitro raznesla med sosedi in so zlasti ženske poskrbele, d.i je vse govorilo. kai;o jc prišel hudič k Jaku na o:>k. Svojo besedo je spregovoril v nedeljo pred cerkvijo tudi zakupnik lova. "Jaka. lisica ni tvoja, meni jo bo dal!" "Kaj hudiča", -o .)•? odrezal Jaka. "kdaj pa si izlicitiral jago v moji peči?" Da bi se o tej težki zadevi natančneje po-j-vcrila in pobotala, sta e odpravila v vaško go-.tilno. kjei t ta ga izp.la s" eno mero čez na račun hudičeve zgodbe. 3 Peter Zgaga Te dni je umrl možak, ki je spisal knjigo Kaj mora človek početi. da postane sto let star?" Ko je knjigo napisal, je bil star nekaj nad šestdeset let. Priporočal pa ni nič drugega in uidi ni jedel nič drugega kot samo ipinače. Špinačo je pa z oranžnim soke zalival. Zatrd:io je bil .sklenil, da bo ob tej hrani dosegel sto let. Toda človek obrača, Bog pa cbi-ne, in Bt-g ga j? poklical ie dni sebi. Star je bil de ve t in sest deset let. Do zadnjega trenutka je jedci čpl- načo in pil oranžni sok ter odlcč-no zavračal v^? zdravnike. Trden možak je bil Ce zi naprimer toka *ud: ne. dokler ni še sveti Martin konkur/a na-ou »'c dal. Iz Jugoslavije. N"a svetu so ne metni norci. Neumni norci da parr.ttneg; n ima i norci in pa- ruso n; vami boj! T) G233 Naslov: Banovec R. St. Clair Ave. Cleveland. O. ŽELODČNE NEREDN0STI Nevaren nepridiprav pod ključem. Zagrebška policija je na tam-kc šnjem kolodvoru aretirala ne-liaga sumljivega možaka, ki ni imei niti vozne karte niti dokumentov. Na policiji se je ugotovilo, da je neznanec Peter Turk, ki je lani osle-paril iRžsnirja Jakoba Sandmayei-ja za 1720 Din. češ. da b: zanj kupoval železniške proge. V Maribo -ru je lesnega trgcvca Franca Pod-Lpnika osleparil za 6000 dinarjev Policija ga je izročila sodišču. Za njim je bila že mariborska policija razpisala tiralico. Jetnik-bogatin. mitroviške kaznilnee je leta Iz 1917 pobegnil jetnik Anton Gero-vac, ki je zaradi raznih sdoiuicv bil obsojen na petnajst let ječe: odse-Nerednost vašega želodča je kriva, je bil že osem let in de^set meda izgubljate vašo energijo. Niste bolni, da bi morali biti v postelji, ampak niste zdravi in to fizično bil lepo premoženje, približn < 25 5 usoč D:n. Pred tedni pa ga je o-blastvc izsledilo in ga dalo aretirati. Spravili so ga nazaj v mltro-vaško kaznilnico. Sedaj se vrši poizvedovanje o njegovem življenju na svobodi ter o na inu kako si je pridobil prem ženje. V kopeli ru ji" zadt la kap. Kakor poročajo iz Beo racia. j< znani veleposestnik VojiJav šolar, eden vodij narodnega pakreta v predvojni Bosn. prišel te dni v znano Popovičevo kopališče. Zahteval je vročo kopel. Njegovo slabo srce pa ni preneslo velike vročine in s«3 je moz v kopeli onesvestil. Poklicani zdravniki so ugotovili du je Šolarja zadela kap. Prepeljali s.) ga v sanaterij na Vračarju. Možak se • e b:lo. če ' evmatizmi . dravnik^ v na .-.tetine : k asal. p i — Včitsi je pritoževal: bi ne imel tega i. — Najmanj »eni v prša 1. za azličnih zdrav J nič in nič. so kopeli V.se bi hudega dvajset .svet In sem po- x'evmatizem — - Tudi to s .ie enkrat mahalo. Vc i; ževalku in pr.čela prei Ože njeni mlada ženska. so mu »m že p dc'jre zc^ier svetovali. ^kušal Lani a ni nič po- e je zazrla v ■;k.ivati: .se nLite. Toda v črni svileni dlan neka cole- stanje vas ovira v vašem napredku. Vzemite TRINERJEVO GRENKO VINO vživajts ga redno v malih količinah in energija se vrne! Ono vam očisti prebavna pota in vredi odvajanje redno in popolno. Vaš apetit in prebava se hitro povrne. To je vzrok, da veliko zdravnikov priporoča to. V vseh lekarnah. Vzorec dobite od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago. 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 72 Ime .......................................................... Ulica ........................................................ Mesto, država ....................................... secev. Nastanil se je v Siljaviču pi\ Karlcvcu pod imenom Ivan Vod-varška ier s? bavil s krojaško obrtjo in trgovino. Oženil se je z neko ihižkinjo ter si v teku 12 let prido- KOZE NA ANGLEŠKEM. »n ADVERTISE 'GLAS NARODA* NAPRODAJ 3 NADSTROPNA ZIDANA HIŠA v najboljšem stanju blizu Myrtle Ave. v Ridgewood, N. Y. Pojasnila Na Angleškem še vedno nimajo obveznega cepljenja, ker so ga svoječasno smatrali za kršenje osebnih pravic in torej ustave! Zato na > petem .-ta pa •majo tudi več slučajev te bolezni t najstih iskala požirek okrcpcujoče nego drugod, razen v Indiji ali na ; pijače, pa je nista m gla najti. Kitaiskem. Pretekli mesec znaša ki. vam je neprestano za petami. — O. — je vzkiilcnil mladenič. — Se bo že naveličala. Jaz sem namreč pismonoša. * Slikar: - Kako ste zadovoljni s sliko, gospod-1 Naročnik: - Odkritosrčno povedano, nisem zadovoljen. Priznali marate, da se vam nI posrečila. Slikar «ga pogleda-bliže : — Imate prav Priznati pa morale i vi. da se tudi gospodu Bogu ni posrečilo! if- Bila je nedelja. Rojak je bil najprej pri maši, kot se krsčanskemu človeku spodobi, prijateljem do dva- število ob-jlelih samo v Londonu 380 daje: Anten Birk, G145 Linden St., i in je'žarišče bolezni četrt West Ridgewood. N. Y. — Telefon: Hame. Zdravniki priporočajo veli-Evcrgreen 2854. t ko paznost in seveda cepljenje, da <2x 12&13 • i Fe ne bo razširila bolezen po deželi Velikočni prazniki se bližajo. .. OTOVO se boste tudi to leto spomnili svojih dragih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpo. more nujni potrebi, in veselje obdarovancev se podvoji, ako dospe denar pravočasno. 4 ' '—— Sakser State Bank 82 Cortlindt Street NEW YORK, N. Y. ZASTAVE •V,.,«*« AMCfftftK*. w.0VEN«Ke|glff1jrnfl 2S% ctne)* hot drugod »N HNVAlKt VICTOR NAVDSfcEK, ^(.OALUC. MCKONAMNlCt. TRO-■OJNlCt, ZNAKI, UNIFORME ITD >391 OREEvE »T, CONCMAUOH. *>* DRUŠTVA K! NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita lamo vaše članstvo, pač pa v»i Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE V dveh krajih se jim je skisalo. v treh krajih jim je ravno pošlo, v £:irih krajih jim pa rozLnovoc ni še prav debro zavrel. In tako se je rojak ves žalosten in strahovito trezen vračal proti demu. Ze dolgo ni bil tako kriminalno trezen kot ti&Lega opoldne, ko je bližal domu. Tedaj se je pa spomnil žene. kako se straino muči in prizadeva, da je vse v redu. kako skrbno vzgaja družino in kako mora reva garati, da je o pravem času jed na mizi in da je stanovanje pospravljeno. Kar malo zasmilila se mu je. In naenkrat, česar se ni domislil že dvajset let. se je spomnil, da je danes njen sod. Dvajset let je dosledno pozabljal in nehote preziral to priliko, danes se je pa pravočasno spomnil. čast in hvala Bogu. In je začel takole modrovati: — Pet dolarjev sem prišparal za pijačo, ker pa nisem mogel nikjer ibene pijače dobiti, bom enkrat za izpremembo napravil ženi veselje. Saj je reva. Da bo že vsaj enkrat po dvajsetih letih srečna, zadovoljnr. in da me bo rada imela. In je šel v cvetličarno in je kupil velik pušeljc za pet dolarjev. Vesel, zadovoljen m žarečega o-braza se je odpravil domov. Kd je stepil v kuhinjo, se ga je žena tako prestrašila, da ji je pad la posoda iz rok. — Križ božji! — je vzkliknila. — Ta mal' je bolan, mleko mi je prekipelo. gulaž se mi je prismodil, lajna se mi je utrgala, nazadnje se gre pa še dedec tako nažreti, da pride s pušeljcem domov. ML«t naroda" —8WWM" —■ I I I .1,1 WW, YORK, WEDNESDAY. MARCH 12, ltM LARGEST SLOVENE DAILY In V. 8. IVAN PODRŽAJ Stanoval je visoko gori v tretjem adtiropju staruv-Jce hlie v Ozki tiei. Dvoje tob Je Lmel in kuhinjo, tanovanje. vredno poit^nega me-ana z <1osto>mrn pok liro m. Na vratih stanovanja je sta to i piuno: MIROSLAV JUHART godbenik Pa ni bil meščan in tudi pokli- PISKAČ JUHART 4 Odlomek romana "Beti tiger" > Vojna ga je vrgla na fronto. S fronte jr odietel v granatno Jamo in n* da bi rede! kako in kaj, se jc zbudil ponoči v bolnici Tam so mu vveli iz noge kost m t njo njegov pofclie. *e preden ga je imel Prišla je zmaga in t njo svobod*. T'Jfli tanj. PriAepal jc v m.v5to. pijano zmagoslavja dobičkarjev, potapljajoče se v * prubcenosti ženskih čednosti. V vrtln-u &pMnrga veselja, ki ** davilo cbc?stvo rešencev iz vesolj-obilja, ni videl sebi enakih in je jp bil mislil, da je ostal sam in da ni pomoči zanj. Navzlic mladosti — saj &e človek nis?m, si je mislil navzlic svobodi in rešitvi. Pa se je zgodilo — edpn tistih cndezmh sfaftčajev. ki človek ne ve- da čaka zaman, ko je zagleda! skozi vrste obešenih sukenj njega - -samega. Kje je ona! Sama vendar ne bo šla domov? Kaj naj pomeni, da odhaja sam? In res je odšel sam. Njegove kretnje so bile vsaj navidezno mirne. Skoto mrtve. Že se je prestopil, da bi pogledal po širokem hodniku v dvorano, ko je slišal nenadno njen glas. Dobro je razločil, ko je rekla, da se ne boji nobenega. In kar je bil sklenil ' storiti, to je storil. Baš ji je gar-j derberka izročila plašč, ko je stal pred njim ki je bil rblečen taki' Počasi in težavno je prilezel v za nj°-nemarno in čigar obraz je sliči* tretje nadstropje stare hiše v Ozki! Hilda? bolj pravkar izpuščenemu jetniku ulici. Prijazno sta ga sprejel Bur- ] ^ vzneveljena nego izn enade-n*go poštenemu mladeniču, ozir i- gerjevi in nepričakovano se mu j3:na ^ prestrasena se je ozrla. — Hilda? — je ponovil. Stopila je bliže k teti In rekla: —- Pusti me! — Torej? Iz njegovega vprašanja je zvenelo vse obenem: ogorčenje, odpoved, os v? ta, ljubezen, sovraštvo. Hilda je razumela in doumela, da je njegov nastop le zadnji odmev moške ljubezni, ki v trenutku ženske nezvestobe dozori in usahne za vedno. Kaj torej? je rekla prezirljivo, kakšen torej in zakj? Med nama ni bilo nič in to je vse! - Nič? se je začudil in molčal. — Vendar nisi mislil, da se bori SMRTNA OBSODBA V PRAGI ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Boreas la po ulici v bojazni da je ne bi zdela Hilda vsa spremenjena. Po- videl kdo od znancev v družbi raz- zabijal je na svojo nesrečo, na svo- capanrga in zanikernega človtica. jo pohabljcnost. na vse. Kar ga je S.edlli s'» izrazi začudenja, ki so bilo ločilo od nje Z veliko, iskreno e previdno premenili v pomilo- hvaležnostjo je sprejel gospejino vanje, ko sta videli njegovo šepajo- ponudbo, ki mu je dala. na razpo- O REGISTRACIJI 1NOZEMCEV. Ameriška federacija dela je od- Pred praško poroto se je odigralo te dni zadnje dejanje pretresljive tragedije treh mladih Čehov, u-morjenih na periferiji Pariza. Kor i žrtve za vratnega umora so padli v | poslala sledečo brzojavko: juniju 1927 pri vasi Louvres blizu Ameriška delavska federacija Pariza Vladislav Klika, Oto Ma- protlvi se prisilni registraciji in charovski in František Mueller. vsakoletni registraciji. Ta preveč trojnem umoru, ki je razburil vso diši po esvropski špijonaži. francosko ui češko javnost smo Edward McGrady". j svoj čas cbšiino porošali. Oblast. Ta brzojavka ;e biia odo- -lan. J dolgo niso mogle izslediti morilca.! cd strani slavnega urada Američani čo hojo. Niti z bsedico jima ni omenil svojega položaja. Pri slovesu sta ga povabili na čaj. Obljubil je. da prid*. Bil je skero še otrok, ko se je v materini družbi seznanil z njirrs. Zadnje leto pred vojno je bil ž njima celo na letovišču cb morju, ral še kot dijak. Tedaj je natančneje spoznal go-podično Hildo. To je bilo tisti večer. ko jo je iskal v parku, da ii .-poroči željo njene mater2. ki je hotela zqodaj k počitku — stanovali so v vili onkraj zaliva — ker so s bili d">govorili, da se odpeljejo drugo jutro na celodnevni izl?i po morju. Našel jo je. toda ni Ji lago manjšo sobo in ga zagotovila.; da mu preskrbi mesto v orkestru Malega odra. Čutil se je zopet srečnega in v duhu je videl pred s->-boi človeka vredno življenje. Burgerjevi so mu naročili obleko in Hilda mu j? lastnoročno izročila nov klarinet s prošnjo, naj zn-svira nanj na j prvo ii$ej taico drago melodijo, ki jo je bil tolikrat svi- 1 Vse je šlo v redu. Dobtl je mesto! P°ročila s piskačem in... . v orkestru, stanoval j? pri Burner-i Juhartu se je zavrtelo v glavi, j jevih in s Hildo sta si bila dobr ..; Potegnil je izpod suknje klarinet Poldrugo leto in še dlje je traja- M1* zavit?!. končno so ga pa Id zalotile in sic.. v osebi 33-Ietmega monterja Ru dolla Skalskega. ki je bil aretira:, v Pragi ^koro dve leti po umoru. Na policiji je Skalsky p> dalj it-n: obotavljanju priznal, da je Kliko Macharovskega .n Muellerja re. ustrelil. Po umoru je pobegnil, pa se je kmalu vrnil in oropal svoje žit ve. Morilce je prišel pred praško p rolo. Porotniki so morali odgovoriti na 46 vprašanj. Pc vetu-vali so se skoto dve uri. Na vsa glavna vprašanja ^o odgovorili zli i glasovi ' da". Potrdili so tudi vpra- Išanje. da-li je obtoženec izvršil svo • z! iin iz nizke-: ni h in sramnim h nagibov. Na podlagi krivdoreka ie bil Skalsky obsojen na -mri. Merilec je prejel smrtno kazen r?si-er.irano. la ta sreča, dokler ni zbolela m umrla gospa Burgerjeva. Hilda se je v skrbi za čast in poštenje svojega deklištva preselila k teti. Le težko je dosegel, da mu je stano-spcro'il matrine želje. Ni mo«el in vanjskl urad prepustil stanovanje. Moral pa je oddati v podnajem sobo s kuhinjo uradniški družini. -Stanovanje hotel imeti na Hildino prigovarjanje, ki si ga je tolmačil z njeno ljubeznijo. V predpustu i? priredil damski ni hotel. V družb: takega človeka naj bi govoril ž njo'' In zakaj sta se skrila na klopi v grmovju, karu 1r vanje in n? priznava njih | mor je jedva prihajala svetloba rr^nl'-«' čttdenvstl niti potem, kosvetiljke ob glavni poti? Kjer st i mu je jasno, da njegova rešitev ni! sedrla skoro vsak dan pred obe-bilu navaden slučaj — da je dobilo; dom? Ni poznal gospoda. ni ved« 1 n eg ivo mlado okrvavljeno življe-, kdo ie in od kod j?, toda ni ga mo-n.i'* vo«no. n ^atn pa kruha . i; gel ver videti brez bolestnega ob- odbor za oskrbo invalidov velik ples •treh.) eutka .• duši od tistega dne. ko se za povabljence. Samo boljši ljudje — je bil zakasnil pri kopanju m » t * debelo listnico so smelo plesati Bil je ^in-edinee po paragraf, i ■ našel na klopi poleg Hildr za invalide. V prireditvenem odbu- f ..... um:-,o nepriznane mate-* Ko so se vrnili v mesto, je le ru je bila tudi gospodična Hilda. ■' i n bila sra drug drugega, ka- nerad hodil k Burgerjevim. Samo Za godbo je imel skrbeti orkester k veta Oče mlad ni"-j nu, pa je melčala. Le nekcč ko ni košni dvorani. Če bi dobili inva-.vu ruski ..< .telj, sicer doner človek j hotel iti niti ž njo, ga vprašala, lidi le denar, izdan samo za plesne r:i •«'- priznal za svojega sina. Prej j s čim so se mu zameril: Iz njego čevlje, bi bil dobrodelni namen vega molka, ki ni mogel prikrifi plesa že presežen, zadrene. je mati uganila pra»i V stranskih prostorih so stregle vzrek. Ni ga silia več in tudi cme- človekoljubne dame z vso priroje-nila mu ni. da Hilda sprašuje po no gracioznostjo. Tam je bila tudi gospodična Hilda. Tako je bilo vse do dne, ko Med odmorom po polnoči je pri- moral tudi on v vojake. Poslovil šepal tja tudi — on. Prignala ga je se je pri Burgerjevih in ko mu je želja videti njo. ki je ni videl že Hilda podala roko ter mu želela, več dni. skerajšnje vrnitve, ji je stisnil roko in jo ponesel k ustnicam, ki so jedva slišno zašepetale njeno ime. Materi sta se nemo pogledali in razumeli. Kakor prebujen iz omotice je potegnil z roko preko čela in ne da bi spregovoril še besedo, je odprl vrata in izginil navzdol po stopnicah. — Kako je še otročji se je v vidni zadregi nasmejala Hilda. — Dober deček je, je pripomn -la gospa Burgerjeva. — Vojna ga bo pokvarila! je vzdihnila njegova mati. Dobival je njene pozdrave na fronto in v bolnico. Bili so mu v radost in tolažbo. Tudi on ji je pisal, često in dolgo. In v pismih mislih, ne da bi &e oarl po ženskah materi Je naročal pozdrave zanjo, čeprav je bil slišal in razumel Nenadoma pa so njena pisma njune besede. j prenehala. Potem ko je je bil spo- Dami se mu nista mogli več iz- | ročil svojo nesrečo iz bolnice in ogniti, kajti on, ki sta ga opazova- kmalu potem, ko so odnesli v grob ut imel dovolj poguma, da bi ga bi se bil odločil za poroko z njegove materjo. Smrt 2a domovino ga Je re stražnik nasilno odrival. — Pustitf reveža! Invalida! je zagrmelo par elegantnih gospodov, ki niso niti vedeli, kaj se je zgodilo. — Danes je njihov dan! se je o-glasil pijan glas. — Danes ie moj dan! je pristavil Juhart in se oziral po Hildi. ki je v zmeri naglo odšla s teto. Stražnik je zapisal z o«corno roko, kar so mu povedali Konec je bilo zmede. POSMRTNE NEPRILIKE POZOR, ROJAKI 12 naslova na listu, kaU:resa prejemate, je razvidr.o, kdaj Vam je naiočnina posla. Ne čakajte ioraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino »ii ! direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Berlinski magistrat je že davno sklenil, da bo Siresemannu na čast preimenoval keterckoli glavno ulico. a stvar se je zavlekla: občinski svetniki :• se glede te stvari namreč sprli. Zdaj je nepričakovane končal ta spor berlinski policijska predsednik. Navadno je v slieniii slučajih samo potrdil po magistratu sklenjeno prekrstitev. A to po; Sedela je v loži v družbi elegant- je posiužil svoje lastne, malo-nega gospoda. Lepa je bila in ves v ■ kdaj rabljene pravice in — v spola. | razumu z notranjim ministrom — Ko se je približal loži z lahnim | je spremenil v Stresamannovo ce-poklonom, se je gospod, ki je sedel! sto dosedanjo Koeniggraetzerstras-poleg• Hilde. odmaknil in začude- j se, jakc- prometno ulico, ki veže An no gledal nanj. ; hatsko postajo z velikim Potsdam- On je. on! si je pritrjeval v . I U, je nenadno dvignil glavo in ju njegovo mater, ki je ni mogel vide prepoenal. Mlajša se je v zadregi i ti več niti mrtve .... nMHmMNMKBMMRC xwaa!tiysK^»aflwaižr!t mm anTsnsMi ••-bstobbbbmbk Naročite SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR zm leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 Woit 18 Street New York, N. Y. mm -r- Naš muzikant! se je prešern nasmejala. — Tako, tako. .. je odvrnil gospod v loži. — Star znanec, je pripomnila. — Potem ... je nejevoljno rekel gospod in hotel vstati. — Aber nein! mu je namignila, naj ostane. Visok natakar v fraku je hotel mimo. — Kellner! je zaklicala, preskr-bite muzikantom pijače* Ortcester je zaigral. — Ali ne slisite? Gospod Juhart! Njen glas je bil trd. nervozen. Juhart je stal nepremično pred ložo, le njegove oči so švigale med obema. — Natakar, steklenico šampanjca! je velel, pokazal na mizo in segel po listnici. — Aber.... je skoro zarohnel go spod v ioži. — Pijan je! je zamahnila z roko Hilda in se primaknila bliže gospodu. — Hilda. — se je tresel Juhartov glas. — Poj diva! je velela in oba sta izginila v dvorano. Bled in s skrčenimi pestmi je odšepal Juhart. Za njim je pritekel j natakar in vprašal, kaj je s šampanjcem. — Na oder! In preden je mogel natakar vprašati po plačniku, je držal v roki kup bankovcev, ki mu jih je Juhart vrgel na pladenj ... In orkester je igral. Ples za plesom. Brez klarineta.... Moč šamp-panjca je godla. Divje, strastno. skim trgom v sredisču mesta. To odredbo bodo najbrž pozdravili Av malomarno strijci in .-ploh prijatelji "anschlus-sa". Dunajski vlak se namreč usta vi na Anhaltskem kolodvoru in so potniki takoj ob izstopu ireiaii spomin na največji avstrijski poraz za časa avstro-pruske vojne. A naci-jonalni gospodje v magistratu z odredbo policijskega predsednika niso zadovoljni in codo najbrž ugovarjali: sicer priznavajo Streseman-neve zasluge za demovino. a bi mu privcščiL kvečjemu Tiergart^n-strasse. ker ne marajo "prusko slavo izročiti poza bij en ju". Toliko ne prilik ima pokojni državnik še po smrti! i^Kfl CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Sao Francis jo, Jacob Laushin COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Sallda, Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblcn Chicago, Joseph Biish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich. Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc. Mary BainblcK J. Zaletel, Joseoh Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah. Frank Augustln North Chicago Anton Kobal , Springlield, Matija Barborich. Summit, J- Horvati:. Waukegan Vrank Petkovšek In Jože Zelene. KANSAS Girard. Agnes Močnli. Kansas City. Frank Žagar. MARYLAND Steyer. J. Cerne. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-. nerich Federation of La: jv ,n jasno po-kazuie stališče te organizacije napram temu važnemu vprašanju v iadnjem času .--.» se širili r-.zl: glasovi glede . t .ilia-i federacije v tem •)• liledu. Predsednik Green '<' v nekem intervju odločno zanika1, vesti. češ. da je federacija za prisilno icgistra/-ijo. Federacija r.a z:, prostovoljno reglst racij' Federacija zavzc :na .:*.. '-a. d:-bo pro. * voljna regi?traei.ia v \o samim inozemcem. ki . nahajajo /-.ikonn . ^(.r bocl.. moi. vsak čas dokazati svoje zakonit » bivanje potom identifikacijske karte Oni. ki že imaio v rokah ku% vrste dokumentov identi*i. nc- bi potrebovali po-?bne re« i-1 racije. T. p?ka" i!< . da je federacija za pi -rt- .-oljno registracijo samo mu-Lemcev in da ve^ti dru- a tneni stališču v tem pogledu niso v: me-ljene. 1st- časne se je vršilo za>iišan v senatu na p:-dlagi predloga senatorja Blei-e iz South Caroline, kl vsebuje prostovoljno re«istrac. inozemccv Med ie:n je sena* -r-odsek predložil stvar pred oleneai i eenata. ali protest senatorja C pe-land-a iz. New Yorka je imel z-posledico, da se je stvar povrnil • priseljeniškemu oddelku Ta senator, ki je odločen nasprotnik r^gi-straeijc, je namrev tudi clan pr'se-i ljeniškcga odseka, ali ni bil priso-| ten na sr ji. ko je cd ek prlporo i! 'prejet e predloga. Isti senator Blease je že na minulem za/scaanju senata predložil isto stvar, ali predlog ni tedaj prišel ac glasovanja. Razlikuje se od analognega predloga v House of Representatives v tem, da zago-vai ja prt >tovoljn(k regis:rabijo ne pa viakoletno registracijo, kakr-113 predlaga spodnja zbornica. Prr f!t:g m na terja se gla?i. da ino-); :uee -l:l je bil zakonito pripus-i ci■ v Združeae države ji ki je od teria tukaj ..'.a:iovai". more. akei to ž^ii. zapreki*.: za eeitifikat o svo->nhodu, ki dobi od priseli :e oblaku, v tem ocr. : katu bil? nekatere .nfo:macije o ino-::r •« „'>r. ir.t-r.-rafiia njegov ijii .n a dresa Te certifikat bi se ]-; ..vijal vsako leto in /.yledal ke.k'C oni id»uitifikaeij>ki izka-k. Ai dc-bivijO pri s: ljenei. pri-■ ri 1. julija 1923 naprej. -A bilo n trebno. da se im»- r " b: pu-vt Tudi zemc p M •premeni ^vojo See rt .Uao i ry i f Labor zagovarja pri-ii-truci!o. Ako kongres ne rej 11. cm bi se zadovoljil rja Bleas . Mno-bi taki ceitifika-državo in za sa-kl -v ravna po trani j)a mno-naprotnlkl te».t », da bo taka pro-acija le odpirala istra-ljc in priti d'» rak nn ki bo ne izvršljiv bc nu:!il prilik>> /\ zlorabe, ko-- in prevare. Protlvnlki I3lea- preaii-gom . -.la g: s ■ mnenja, da i t biL koristno za »nega priseljenca, zakcaih Na dru^i ••i dumi. ki -vc predloga, smatrajo s t-, vel i na res 1st r \ rata za p: i^ ihio r ve in i ti secvega predloga trdijo, da tudi takezvana prost ovij na registracija ne cl.u.'o kakrr prisilna. k:r b d del dr ialci zahtevali tak "pro-stovcljn:" certifikat oi svojih nn-r.-.cš neev. 1'ltOŠNJi: ZA PltlllOD /AKCMiNK. Juhart je stal v kotu ob strani garderobe. Videl je vsakega, ki je šel mimo. Dolgo je stal naslonjen na leseno pregrajo in že Je mislil, CENA DR. KERKOVECA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE HEADER) Stane mno $2 •— naroene ga pri KNJIGARNI'GLAS NARODA 216 West IS Street New fMfc City MINNESOTA Chisholmn, Frank Goute, A. Pa-nian, Frank PucelJ. Ely. Jos. J. Peshel. Fr Belnila. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John Povie Virginia. Fra>>k HrvatJch. Sheboygan. Johr Zorman. West Allls. Frank Skok. MISSOURI St. Louts, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. B rode rick. I NEW YORK Gowanda, Karl Stemisha. Little Falls. Frank Maals. OHIO Barberton. John Baiant, Joe Hitl. Cleveland, Anton flobek. Pi ..-L-ljt nišl-ia obla iT cb.-eš a cia ne bo vci spiejeniaLt prošnjo prihod zaročenk na ti- kovini F ir.n 033. katero ameriški državljani vladajo v korist sv. jim bodc.un ženam. V.-e prošnje te vrst. vložene do 25 januarja, se bedo še vpo-števale. razun ako so bile povraoe-ne v svrho popravka. D >( daj je bila navada, da ameriški dižavljani vlagali i prošnjo za prihod zaročenke se pred svojim odhodom v inozemstvo t svrho per.ke. V takem slučaju se jc prcšir j a izpolnjevala na isti način kakor za /eno, le da >e izpusti datum in kraj pnorie. Dostikrat s je tudi iz pušča no mu- zarojenkt ako se je dotičnik j>)dajal v stai. kraj s splošnim namen.m. da s oženi, ne da bi bil gotov s kom Ak. so bili vsi druiu j>odatki v redu ji priseljeniška oblast od; :rila prošnjo jx>d pogojem, da ostale podatke prosilec izprlni in potrdi pri ameriškem konzulatu, kadar pojd-tja v svojo nevesto v svrho vize. To postopanje je imelo mno-. dobrega v >ebi. Omogo 'a!o j?« ameriškemu državljanu. da prr. • o ; nazaj -vojo nevesto brez d lw-'-ia j čakanja po poroki. Ker detičn-prošnja mora biti sopadpisana tu-, di od dveh prič. ameriških držav-j ljanov. ki poznata prosilca vsaj it tt vseh podatkov v prošnji bi bilo čudno, ako bi bilo čudno, ak > bi potrdili neka;. kar v prošnji -e ni ko ju podpišejo. Stvar bo Torej taka da. uko zaročenec ne mure ostati v ->tareni kraju dva ali tu mesf ki. bo za njega najb lo povnie. a da nevesta *. em -ledi. po poro- da st kratke sam po- ti aj na- Ka; .>e tiče zaiočenk -tanjenih mczemcev. so se nekateri trudili, da vložijo prošnjo v njihovo korist nu tiskovini 575. tak > da bi :ile vpisane tak-j v prednostno kvoto, ki velja za žene in o- .o dni. se taka prošnja more izpol- troke tukaj nastanjenih inozem-njevati le tukaj v Združenih drža cev Priseljeniška obiast je vah. razun v izjemnih slučajih Zd: za vselej ukinila to. Ako bi se pa. da je bilo gotovih zlorab Zato je priseljeniška oblast sklenila, da ne bo več odobrila takih prošenj za zaročenke. enkrat to kdo storil, bi kasneje poročni list neveste d .kazal konzulu, da je dotičnik vložil tako prošnjo se ored poroko. Le žene uživajo to pravico. Conemaugh, J. Brezovec. V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Provič, Louts Zupančič. A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City In okolico. Frantf Fe-Chas. f renchack. Kar linger, Louis Rudman. Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain. Louis Baiant in J Kumie Niles, Fcank Kogovšek Warren. Mrs. F. Rachar Youngs town. Anton Kikelj. KJE SE NAHAJA moj brat JOŽE VESEL, doma je iz Brež, št. 22 OREGON pri Ribnici. Prosim cenjene ro- ' Oregon City. J. Koblar. jake. te kdo ve za njegov naslov,1 PENNSYLVANIA: da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Frank A. Wesel. 1108 Washington Ave.. Hoquiam. Wash. <.3x 12—14) Ambridge, Frank Jaki«. Bessemer. Louis Hribar. Bmddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavee. Claridge, A. Yerina Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc. Martin Koroshets. Krayn, Ant. TaužeiJ. Luzerne. Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprlviek. Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. Podmlliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading. J. Pezd'rc. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. In okoUco, J. Skerlj. Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan Wlllock, J. Peterne'. UTAH Helper. Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph riatnlk in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs, Louis 'laucher. Dlamondville. F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Narod*: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt let« $1.50. New Yoric City je S7. celo leto. Naročnina za Evropo Je $7. xa celo leto. "O LAS R A B O D A1 NEW YORK, WEDNESDAY, MAR CH 13, 19M UHQSSY RlAJVtLNE DAILY »» O. «. A. Njegova čast. l rSSSr ROMAN IZ ŽIVLJENJA. ~=r£~= Za Gla* Naroda priredil G. P. iž ATENTAT V SARAJEVU - ZGODOVINSKA DRAMA iiniMiii tamtLd i lft i Naditijevanje. Dan« pa Ji t>i 1 .'•krkjtfcj pobit u\ poparjta, ker je sklepal iz ulxia-ai. i Vere ca w je luiiia nesrečno. Kakitn ciruirt vzrok bi mogia iaie-kaj Ukcfa. kot oeirn r.<> ljubezen? Ali ni bJo njfno bL-;tv.> v zn.d-da&u po tem. da g-a ojaCl v t«1 j domnevi? Stdaj je tvoja stvar poravnati fcnvoo, katero .si lahkomltijenc li nase v s>vojl mladi>stJ. 11 se pregrr>il na ča^ni drugrih ter &tre-i urure Sedaj pa bo drum csveMl nad tetoj. Vsaka knv-* i/r.u;c na r'-rrrlji! Tak':« je mL-Li Albert Henr.r. t,eki_nn mučnih. nap: Iiai i :/rr Vw», j f p sv imni el Jo - Jraser.' Mrtif rsf toe ti It raJ preživeti.. . te Je vrrul rvfver z neke« iljajok.a *e in sreia. oanerjaj me radi ne.< jtodefenega uul prav, re rii to. Jaz bi avotxi ie bil prehud. Ali si - ra.V'itrio v svoji roki. Dra*ra. kako momn biti jezrn irpreboda, mu je prišla na p rot. obnašanja danes opoldne, se Lahko boljše obvladala, a jeaen? na te. k«*r te ljub.xn ta- At. •krnim aba m ne ,*n *krbi. me lik anten » prip V začetku januarja je izila v založbi Payot v Parizu knjiga "Ua drame historique, 1* Atentat de Sarajevo", ki jo je spisal Albert Mou — iet. Knjiga je založena v seriji njej »rodnih publikacij omenjene založbe pod imenom "Zbirka sporni -nov, študij m dokumentov za preiskovanje zgodovine ne". Albert Mousset. avtor številnih političnih publikacij, je zbral knjigi Un drame historique. 1' Attentat de Sarajevo <28. junija 191;J doslej neobjavljene stenograme procesa proti morilcem Ferdinanda. Knjiga je važen dokument. brez katerega s: ne mor?-mo ustvariti sodbe o dogodku, ki je bil povod In prolog svetovne vojne. Avtor je črpal iz tajnih dokumentov avstrijskega dvornega arhiva in drugih sličnih publikacij. pOhrt'D /aAotva Ze K( ve Ve Li. Jaz te o j? bila M.peli. pa azu) te h ■a je pop ob nap an Ali Koi Objavljamo najzanimivejši del e vidim trr*-.i. zasliševanja Gavrila Principa, ki lvjfi n :ru mui.nemu glavobolu nikakt j predsednik. — ičabrinoviču. ko ie itom-aiK«. Dcix.es r.evr se bomo dobro j pa je zaslišal kot prvega.) Sedite t. .kf>..i »v.iti /a ono. samotno kosilo! v drugo klop. Privedite Gavrila raz* a;e:;.t Svujega mr.ža je vlekla ra bca- principa. (Ga pri vedo. > tna i/ opold! ka j ena pesmi r zmerj.il simt^a sebe. dr. je videl Ktrahc-rLsala vtis, katerega ji zvetila e Ce bi on le vedel, kaj jo Ufl A' pa se II« .-ta nekaj časa moke zrla za je Anton oviri proti svoj« mu Li ori ;e bila tudi v vosru. aJ prt- Mil l*regki4xi -i bnu i v n-anlci prijelo' Kdo bi mkr^a dne! Vedno sem si je mislil, brata f>.d roko j vendar zreš za voeixn kot za fato morgano! Ali o v (H'i lep** konzuli?* ali pa te je zmotila ruč man.' — Ali priznate, da ste krivi? s svojim ne- i Obtoženec. — Nisem zločine**, talo to navidez- I ubi* s?rn človeka. Hotel sem storiti dobro, P. — In nadvojvodinjo? O. — NLsem ie hotel usmrtiti: ubil sem jo nehote, voz m kun- p, — Torej ne priznate, da ste bratu, ki je ' krivi? P — Ne. P. — Pripovedujte podrobno in od začetka, kako se je v vas porodila misel u«nrtiti prestolonaslednika Predvsem, kaj ste študirali? si mi'lil da se bo ta lega smatral za nekakega Pi Anten, pri vati i le norih moe Nf re* etlfcs ne Zakaj? Ne. ker oci neke Ti vei, da mi je to mučno! . kentor Feliksa, en. mali. kaj pa je naiem, da te malo podražim/ v pr lh Ah pa si v re>nici siwrrainik žtmk? pr stno, jaz mLsiim višje o imslcab k..-t pa ti. Po-a cuvaLi. da ne pc^fieda pregl(A>>ko v oči žensk, razočaranj. il rami Feliksa v navalu bratov&ke ljubezni vrč te srde be^^de! Sramuj se' ' motno smehljal. Ktr dam izraza resnici? si se ziuiorel v bedasto predstavo. Ker so postale kite na koliko K.rajš«\ kx,l na tlrugi, ^e davno nikak .. ah, ne ovoriti te grde besede, i se enkrat rekel to besedo, te bom namlatii! Ti si še vedno ter utaknei laliko Roberta in mene v žep. če bi prišlo na to. na to, taka majhna napaka te dela pri žen.kah še bolj mič- /.anesi »e na nun? Fehfc* Ae je smehljal, njegovi unetosti. D«il>er d«. Tako resno milili z malo Helmo Olfers. da bi jo rad porodU^ Vehks se je obrnil zopet hitro proti njemu. Tega ne razumeš, kaj ne? J a i tuM-m u4i varjen za zakon, mali. kajti prostost mi je ljubka. Ja* pa b. >Lokral .aise dal to sv jo prostost, če bi hotela postati Heima moja Irci, je rekel Feliks pritajeno ir. s tresočim gla* umii Anton pa ga je potresel za roko. N potem j> reci in vse bo v najlepšem redu. MaU bo naramos* iiore-La «k3 samega v»w»lja. če bo lahko očrnila enega r as! In celo naj-talajMCa kart pr\ega! Torej le naprej, dečko moj, — moj blagoslov imaš Ze viva prej. Mala Relma bo kot svakinja po mojem srcu! j Feliks ga Je trpko pngiedal. Pro.Lm te, Anum pustiva ta pegoror O svojem duševnem stanju en. t: razknl vec kot sem nameraval. Ne bodi nepreviden. Večkrat sem »ieer n.i.dii poganjati za goispodično Olfersovo. — a koneč-no mi je vwino manjkalo poguma. Jaz bi dosti fežje prenesel zavrnitev kot kdo drugi' — Mala vmdar ne mi&li na to, da bi ti dala korbico! - Ti mUhs torej, ker -cm takozvana dobra partija. — Helma Ol fer* pa se ne proda' Neunuiast, kdo pa govori o tem? Jaz Li rečem, da ji nisi povsen. brezbrižen Človek ima vendar oči v glavi. Ona išče voje družbe. An n:»o zac'njič zapazil, kako strašno se ji je mudilo k tebi, ko sem jo od veoel k plesu? Sedi najlepšega valčka me je odslovila. To ni navade prt lepi mladi deklici! Feliks se je pogladil po čelu To Je imelo drugi vxrok, Anton. Sedaj pa ničesar več o tem. Mo- * boni enkrat ojunačil — a najprej moram sam vrjeU v to. da nt Lom vpraša! zaman! * — Ali naj kaj poirvem? Feliks ae }e ponosno vzravnal. Za nobeno ceno, Anton! Mislim, da sem še dovcJj moža, da lali-k> »a.m odločam o svoji usodi. Ti misliš dobro, a jas te^a nočem! Anton Je skomignil t rameni. - TucL ti, mali. Prav Imaš. Kunec no boš sam zasledil. Ženske sl j le prt rade izda je jo, kadar je srce uporno, to vem iz lastnih izkušeni. Feliks J« stopil poleg brata ter mu polotil roko na ramo. — Anton, danes sem ti nudil dokaz brezpogojnega zaupanja. No- i b**a človek ne ve razen tebe, kako je z menoj. Midva sva se vedno raz- j umela. čeprav sva različne narave. Doaedaj se nisem že nikdar vmešaval v ivoj* stvari, a danes mi dovoli resno in nujno beeedo. P.—Ali ste imeli kak konflikt s profesorji? O.—Ne. P—Odšli ste v Srbijo, v Beograd; za kateri razred st? napravili pit* O.—Za peti in šesti, nakar sem ostal v Beogradu tri me-ce in ob svetovne voj-. koncu leti položil izpit za sedmi razred. Oktobra sem prišel v Had-jice. kjer sem ostal do februarja zadnje zime. Pripravljal sem se ?\ osmi razred. P.—Kaj ste čitali razen šolskin knjig? Ali ste se pečali s politiko nadvojvode r in novinarstvom? O—Ne. P.—Vaše prepričanje"1 O..-Sem Jugoslovenski nacijon=-list, stremim po zedinjenju v.-eh Jugoslovenov v kakršnikoli nolifie-ni obliki in po njih osvoboditev izpod Avstrije. P.—To je bil vaš ideal? Kako ste si predstavljali njegovo uresničenje? O.—S terorjem. P.—Kaj se to pravi? Q.—To se pravi, splošno z umorom glavnih osebnosti, z odstranitvijo onih. ki ovirajo in delajo zlo. onih, ki so na poti ideji zedinjenia P.—Bili ste torej prepričani, di se morajo vaša stremljenja uresničiti? O—Glavno, kar nas je gnalo, je še bilo maščevanje, za vse trpljenje. ki ga je Avstrija prizadejala ljudstvu. P.—Maja ste bili torej zopet v Beogradu. Pripravljali ste se za izpit za osmi razred. Katere kavarna ste posečali? O.—Kavarne "Žirovni Vijenac". { "Ameriko" in "Glecfciliško kavar no". P--So se tu shajali še druci di- > jaki? O.—Da. Bošnjaki. P.—Kakšnega prepričanja so bili? O —Večinoma so bili nacijona'.i-sth P. —Bili so torej istega prepričanja kakor vi? O.—Ne vsi. Ni treba, da bi vsi smatrali primeren en način za u-resničenje svojih idej in se posluževali istih sredstev. P.—Kako se je sodilo o Avstriji v vašem shajališču? O.—Sodilo se je. da je Avstrija z!o za naše ljudstvo, kar se ne dn utajiti, in da mora izginiti. P.—Katero mnenje je prevladovalo o o Srbiji? Ali se je mislilo, da se bo Bosna združila s Srbijo? j O.—Mislilo se je, da so morajo j združiti vsi Jugosloveni. Razume se da pripade Srbiji kot svobodnemu delu jugoslovenskega naroda moralna naloga pomagati k tej zdru- O.—Da. Pritrdil jim je. P.—Kdo je bil ta Ciganovič? O.—Železniški uradnik, p.—Kako to, da železniški uradih- ntlc takoj pristane na atentat? O.—Bil je dežener iz Bo^n". za-liafal je v isto kavarno in je Srb P.—Mislite, da zadoščr* da je nekdo Srb, da je obenera ta'r;oj tu:'.i sovražnik Avstrije? , O.—Po mojem prepričanju mora vsak Srb. Hrvat in Slovenec sovražiti Avstrijo. P—Tako. da vam preskrbi takoj orožje? Kako ste mogli ! nov.ča tako hitro pridobiti za aten- j tat. O.—O atentatu mu nisem nikoli I pripovedoval, ampak o položaj.! \ ljudstva in o razmerah v Bosni mi vobče v Avstriji. Z njim nisem b.l j tako intimen, da bi mu povedal, da bam izvršil atentat. V večumem sledečem zasliševanju je Gavrilo Princip natančn popisal, kako je dobil od Cigan j- . viča bombe. ka.ko je odšel iz B •• -rada na Vnebohod in se napotil v Šabac. kako je prekoračil mejo i i končno skrivajoč se pred orožnik1 prišel s prijatelji v Sarajevo. (Cretan je Parnikov 7 — Shipping News — 1-». marca: Majestic. 15. marca: Chf-rt- irg CUei t» i.ru, Mion<*i ...»l.a. ('..ni* rcj: l*rrHj»J»-nt Hi' ti nI«. T : - I (I .r.lli g. «Jh>-ri« 2C. AtCiit.ri tfa.. Siuttccurt. 2". mjfca: r.ri-, llavro l.j i>ia.f.'l. C;>rlmii! 24. marej; (rr ri>, ' : • rvr I*«-n»»I;murit Vi tm^rpeii lir--m«-?i. i "firrl.. • t«, irjf l*r ':i:.'f.T Hurolnt', «"berth.iirtr. I tr \ li' W ' I lirfi 17. april.t: 11 aprla rn l-o-irvn 26 marca (htiuiur; Ointi' 'ure mirca lin. I^M.Ii-KI f M»-r. i ■ t-. . '.'i, i , t-j ..aru, v ■ | n er|wn 19 aprila: M il« a'j|i< i't., r»»iurjr. ITambur« «■•»(■='» 'Irui..; . N , ... t;^,, ,v . 20. april a: > 11 m ;.ia Ti -i 2J aprila ' li. r. : u ■• ri:i, t 'ti, r>.. ..;rKT I lr«m( i:rt '": - rt.. llamhurr '"r*' *Va»liliijft.,fj. Ch^rt.. mrg, j tr« rn.-r» P.—Kaj se je zgodilo Pri kom ste stanovali? Sara;evu i marca: ii»- J-'r;tn« f | \ i i'l>n pi' , *'hi rlHiiirt \S estrrrilAl.il, Ctl Z 4 .1 p r 111 2~i .1 pnSa .r Mor. lirrmrn rt« irtf. Ai I«' O. — Po treh letih na trgovski šoli sem položil sprejemni izpit za četrti razred gimnazije. Nato sem študiral tu in nekaj časa v Tuzli. P. — Katerega leta? O. — Pred štirimi leti. p — Ste padli? O. — Ne, v Tuzli sem položil izpit za prestop s trgovske šole na gimnazijo. Iz Tuzle sem cdšel sem litično prepričanje4' O.—On je nacijonalLst, kakor j a? to se pravi Jugoslovan. P.—Ima torej iste ideje kakor vi? O.—Da. prepričan je, da se morajo vsi Jugosloveni združiti. t-r n Kun nevi A UK'!*111*. (?L«-I hr.uf g, ['.:,• u. Pl vit rt- .lorn- 29 mari-a: Miiun-t.'ilkH t *i» t <-i.i ml Cl:«-rl»<< • •»■orirt H- t-Tii»-ri Vnlff.iiini, TJ. t. ni.-! m 2 aprila: tt-reiitf -i.«, i A Om rt iiuLiin l"; ••»idem K-ini ii 3. aprila: Ure Mir i 4. aprila : KrirNr.il.-. f NrW Al'.'.lt-r.l !:••: t.ra.itn 4. »I ir Mrr. i: r« ilaraUr? r*rbi i ..rs, Ure- I !ijr. [>.i Ch«-rt-»ure. Ilr.-Tnr.n Statt-n-lam, U ■ ildgnf hJr M, r. Tt- t-«- -i i j.. \V-ft» rt.U.r t!, rheri.'.ui*. Anf«-r^-n 26 aprila M i.n. tonka, i 'hi rtu-ir* 30 ap.-ila: M i u« : i r>ta. .'h, rt-,,,,.« All«-rt H iliir,, t'h.-r,.. - ,r:-. H rubii'« l*r. -i|. t I: .,,>...,. 'r K'li-rl>f>iii-K Itf «.JI!*»»1 i *)II-* b' ur«, Hr»*rn*n rS-.fiirg f 'lil * l i a: 11. .ti I. amunu, .\ap TrM (Konec { riiKulnjic tab«l.-\, Klati. 6. aprila: Vuli-mi;!, E. aprila: l:oma N;. 9 aprila: M.i :ir«*tan i.i, Cher).'>ur(r .Um ri-.i, Ch mo že znali preskrbeti. Molčal je, petem razredu. Zakaj ste zapustili potem je pa rekel: "Bomo videli.** sarajevsko gimnazijo? P.—Ste mu zaupali svoje name- O.—Bil sem bolan mesec dnL 1 ne? Visakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdui Je namraj.'D po to rt ti v star« kraj, je potrebno, da je poučen u potnih Ustih, prtljatf Is rtrugih stvareh. Vsled naše duifo-letne izkušnje Vam mt samorem« dati najboljša puiacnlia lo priporočamo vedno it prvovrstne bno-parnike. Tudi nedriavljanl tawrtjo potovati v stari krd ua oMsk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ■» po»rti»ieT (Return Permit) tx Wath-inftona. ki je veljaven ta eno leto. Brez perm i ta je tedaj nemofot« priti nazaj tudi v teku C. mesecev in »e ne poiiljajo več v stari kraj, ampak ca mora vsak prosilce osebno dvigniti pred odpotovanjem v start kraj. Pro&nja ta permit sa mora vloiltl najmanje eden mesce pred nameravanim odpotovanjea io on:, ki potojejo preko Ne« Torka, je najbolje, da ▼ protnjl označijo, naj '.« jim peš!je na Barfe Office, New York. N. t. KAKO DOBITI 8VOJCK IE ■TAKEGA KKAJA O i asom nove smeri ike priseljeniške postave, ki je stopila v veljav« z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 84S priseljencev letno, a kvotnl vizejl se Izdajajo samo oni« prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti no: Stsrit' amerliklb državljanov, možje ameriških državljank, j ki so ae po 1. Junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod . 18. let* poljedelcev. TI to opravičeni do prve polovice kvote. Do Arsx« polovice pa s e opravičeni Aeno In neporočeni otroci It pod IL leta i onih nedrzavljanoT. ki se MU *o-I stavno pripuščeni v U* deielo za nai-. no bivanje. j Za vsa pojasnila so obračajte tt j poznano ln zanesljivo SAKSER STATE BANK n COBTIANDT STUIT NCW IOU