Leto V., štev. 2it Ljubljana, sobota, e, septembra 1924 Poštnina pavšalirana. Izhsja ob 4 zjutraf. Stane mesečno 20*— Din inozemstvo 30*— a neobvezno Oglasi po tarifu, Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16,1 Telefon žt 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana. Prešernov* ul. št 54. Telef. it 86. Podružnici: Maribor, Barvarska nI. i Celje, Aleksandrova e Račun pri poštn. čekot zavodu štev. 11.812. Ljubljana, 5. septembra. Angleški ministrki predsednik Macdonald je včeraj pred najsijajnejšim avditorijem sveta, v seji Lige narodov, zapel visoko pesem miru. Poročila pravijo, da govori angleški premijer tako lepo, da so imele njegove bese-ne tako vznešen polet, da je njegov zovor donel v dvorani kakor himna. Macdonald je razpravljal o garancij skem paktu in o razorožitvi. Proč z vojsko in z orožjem! Proti topovom in strupenim plinom, podmornicam in dreadnoughtom, oklopnim aeroplanom jn električnim uničevalnim strojem postavimo p a m e t! Garancije za medsebojno varnost niso nič, razsodišče je vse. Da, gospodje! Zavežimo se, da bomo vsak medsebojni spor predložili mednarodnemu sodišču, podprimo vsi avtoriteto tega najvišjega foruma mednarodne pravice, pa bodo njegovi izreki brez nasilja in brez krvi uveljavljali. kar je pravo in pošteno. In tako pristopimo potem razorožitvi in lahko bo zmanjšati število vojaštva., iz topov delati pluge, križarke in podmornice spreminjati v potniške ladje. Zato se naj vsi predlogi glede garan eijskega pakta izročijo posebni komisiji v študij, in kadar bodo vse drža ve članice Lige narodov, morda čez leto dni, se skliče posebna razorožit-vena konferenca-. Macdonaldov govor je bil burno pozdravljen ' in šefu angleške vlade so bile prirejene prisrčne ovacije. Zbor Lige narodov je izrazil svoje občudovanje sijajnemu govoru in plemenitim ambicijam. Toda zbrani državniki niso zaprli oči pred staro resnico o teoriji in praksi. Zastopniki malih narodov pa so si morali navzlic Macdonaldo-vemn apelu, da naj se ne bojijo, reči, kakšna razlika je, kadar govori zastopnik velikega svetovnega imperija, ki razpolaga z nečuveno močjo in skoraj neomejenim vplivom, o varnosti eksistence in o učinkovitosti sodb mednarodnega sodišča, in kako vse drugače je malemu narodu, ki bi brez obrambe bil navezan na to, da išče pravice 'pred sodiščem morda v trenutku, ko armade velikega soseda marširajo čez njegove granice in ostane njegovo edino sredstvo — upanje, da bo proces vendarle on dobil . . . Macdonald je govoril čisto iz ideologije močne, pred vsakim nasprotnikom zavarovane države in ni pokazal nobenega razumevanja za dejstvo, da poleg nekaterih velikih živi v Evropi mnogo več malih narodov, katerih eksistenca še ni zasigurana baš radi tega., ker se veliki še niso naučili spoštovati njihove popolne enakopravnosti. Nikdo ne dvomi o plemenitih inten-cijah angleškega premijerja, temveč dvorna pa se pojavl.ja o njihovi izvr šljivostL Pri možu, kakršen je Macdonald, je pa samoposebi umevno, da s& nahaja v njegovih izvajanjih cela vrsta najdragocenejših nasvetov, ki bodo oplodili nadaljno debato. Danes se je oglasil predsednik francoske vlade gosp. Herriot. Njegov govor ni bil nič manj zanosen nego Mac fonaldov, a bil je mnogo realnejši. V imenu mučeniške in zmagovite Francije se je ITerriot slovesno pridružil klicu človeštva: Z vsemi sredstvi treba preprečiti možnost nove vojne. Mednarodno sodišče je rešilno sredstvo, toda ono ne zadošča. Tudi v družbi narodov je kakor v družbi človečki: zla volja bi mogla triumfirati nad poštenostjo in ako ni sankcije, da bo izigravanje' sodišča kaznovano, potem ho zmagalo nepoštenje nad poštenjem, sila. nad pravico. Sodišče, jamstva za veljavo njegove absolutne avtoritete m razorožitev so neločljivi poimi. To je okvir, ki ga daje Herriot celemu problemu, pa je zaeno tudi njegovo jedro. Tu je naznačena pot, po kateri se prijelo onega cilja, ki je vreden največjih in najvztrajneših naporov vse-človeštva. Globoko hvaležni morajo biti predsedniku francoske vlado Hali narodi Evrope, na katerih eksistenčne pravice je gosp. Herriot opozoril s posebnim poudarkom. To stališče francoskega državnika nas ne Preseneča, ono odgovarja plemeniti tradiciji velikega naroda, od nekdaj zaščitnika svobode velikih in malih. Macdonaldov in Herriotov govor sta opredelila tok nadaljne debate. Ni dvema, da Herriotovi argumenti zmagujejo in kar je bilo dosedaj govornikov, tudi angleški delegat lord Par moore. vsi so moTa.li priznati tehtnost francoskega stališča. S posebno delika-teso in globokim razumevanjem problema, a niti trenutek ne spuščajoč z oči življenski interes malega naroda, S9 je danes oglasil k besedi tudi češkoslovaški minister dr. Beneš, lanski referent o tem vprašanju. Pozornost, vsesa sva*a. v. danes obr- Mirovna debata v Zvezi narodov na vrhunen HERRIOT PROTI MACDONALDOVEMU PREDLOGU. — ZA PRAVI-CE MALIH NARODOV. - GOVORI SALANDRE, DR- BENEŠA. LORDA PARMOORJ/ IN THEUNISA. Ženeva, 5. septembra, s. Tudi za da- j ščina viharno pozdravila. Pričel je svo-našnjo sejo Zveze narodov je vladalo iz-; ja izvajanja z izjavo, da se mora resno redno zanimanje. Dvorana in tribune so; vprašati, ali bodo posvetovanja v Ženevi bile napolnjene. Z veliko napetostjo se i imela kakšen uspeh. On sam čuti neka-je pričakoval odgovor Herriota na vče- i ko odgovornost za garancijski pakt, ki rajšnji govor Macdonalda. i se je že nekaj časa precej ostro kritizi- Prvi dobi besedo Herriot, ki je burno' ral in hoče opravičiti ta pakt in vse po-pozdravljen. Z jasnim glasom pozdravlja skupščino v imenu Francije, ki je pokazala svojo ljubezen do miru ter opominja na to, kako težke žrtve je doprinesla Francija, vsled česar hoče na vsak način preprečiti, da se ponovi taka katasrofa. (Burno odobravanje). Mali narodi imajo pra.ico, da se postopa ž njimi z enako obzirnostjo. Herriot je ugotovil, da je pakt o Zvezi narodov združil vprašanje jamstev z onim o razorožitvi. Vsled tega se tudi garancijski pakt opira na pakt o Zvezi narodov. Upa, da bo z dobro voljo mogoče preiti preko mrtve točke, na katero se je, kakor se trdi, dospelo. Vsekakor se mora preprečiti nova moderna vojna s svojimi neizmernimi grozofamL Francija hoče pri tem energično sodelovati. Z veliko simpatijo je francoska vlada sprejela postopanje potom razsodišč. Že v Londonu ga je predlagal Herriot sam. Francija vztraja na čl. 12. pakta o razsodišču (burno odobravanje). Francija bo ostala zvesta svoji devizi: ne uničevati, temveč vedno novo ustvarjati. Za Francijo pomeni veliko zadoščenje, da je razsodišče v središču diskusije (odobravanje). Vendar pa razsodišče samo ne za došča. Ne sme priti do tega, da bi razsodišče za narod, ki ie postopal bona fide, postalo zanjka. (Veliko odobravanje). Tesno zvezano z vprašanjem razsodišča mora ostati vjrašanje jamstev. Obrnjen k Macdonaldu je izjavil Herriot: «-Da, moj dragi prijatelj, hočemo vam slediti v visokem poletu te misli, vendar pa ne smemo izgubiti tal izpod nog. Onim, ki še danes žalujejo za svojimi najdražjimi, smo dolžni, dati boljših jamstev za bodočnost. Mislite na Belgijo. Ne sme se več dogoditi, da bo trajalo štin leta, predno se prične z mirnim delom. Živimo v prehodni dobi, v kateri so po- sebne pogodbe, ki so predvidene v njem. Dr. Beneš je nato v daljšem govoru razložil zgodovino garancijskega pakta ter pomislekov proti njemu. Noče se povrniti na sklepe, ki jih je podal že v svojem poročilu tretje komisije lanskega zasedanja Zveze narodov. Vsa predlagana sredstva kakor razsodišče, obligatorične sodne klauzule itd., je dejal dr. Beneš, morejo biti zelo dobre, vendar pa bo zelo težko, da bodo dovedle dj razorožitve. Še vedno je namreč mogoče, da se bodo vse države tajno oboroževale za nove strašne vojne. Dr. Beneša je skupščina po končanem govoru viharno pozdravila. Nato je govoril lord Parmoor ter izjavil, da govori pod utisom velikega Her-riotovega govora. Ugotoviti hoče, da se strinja z Macdonaldom, vendar pa noče prikriti, da je našel razliko med naziranjs Herriota in Macdonalda. Ako je Herriot izrazil željo, da bodo mali narodi enakopravni z velikimi, potem se mora izločiti vojaška sila. Ako se to ne bi zgodilo, bi to pomenilo, da se obdrži gospodstvo velikih. Formula za priznanje obligatornega mednarodnega razsodišča predstavlja princip, za kar bi se morala Zveza narodov obvezati, da ga pripozna. Ako se bo priznalo načelo enega največjih angleških sodnikov: pa naj se zruši nebo, vladati mora pravica!, šele tedaj bodo končane moderne vojne. Lord Parmoor se je docela pridružil definiciji Herriota, po kateri se bo oni smatral za napadalca, ki bi odklonil odločitve razsodišča. Kdor jih odkloni, ali jih ne izvrši, tega pa morajo tudi zadeti sankcije pakta o Zvezi narodov. Lord Parmoor pa meni, da se morajo večje sankcije natančno proučiti. Izjavil je glede vprašanja mednarodne konference, da bi šel št dalje kakor Herriot. Bolje bi bilo vzdr- Imenovanje učiteljev v Sloveniji (Glej naše brzojavno poročilo na drugi strani-) do neodvisnosti in svobode. (Odobravanje.) Dopolnilo k paktu, ki je potrebne tudi za našo varnost, je že v garancijskem paktu, ki ima brezdvomno napake ki pa vendarle preprečuje da bi pričelo vojna brez apela na razsodišče. Na kon cu svojega govora je Theunis izjavil, da hoče sodelovati pri vseh predlogih, ki bodo stavljeni za izvršitev razorožitve lu vprašanja jamstev. vornosti, ki jih ,'im nalaga ta pakt. Theunis je nato orisal hitrost prehoda Nemcev skozi Belgijo leta 1914. ter izjavil, da Belgija ne more še enkrat riski-rati, da z apelom na svet kliče vse narode na pomoč. V imenu belgijske vlade in belgijske delegacije, je izjavil Theunis, vas moram pozvati, d3 se mora rešiti problem varnosti naše države in tudi vseh drugih držav. Vse male države, za katere govorim tudi jaz, imajo pravico Prva radičevska imenovanja DALMACIJA POD RADIČEVSKIMI VEL- ŽUPANI- - NIŽJE URADNI-ŠTVO NAJ SE POSTAVLJA PO VOLJI RADIČEVIH EKSPONENTOV VPRAŠANJE HRVATSKIH VOJAKOV V MAKEDONIJI. - Zagreb, 5. septembra, r. Radičev «Hr« | premestitev hrvatskih vojakov iz južne vat« poroča iz Beograda: Danes dopol« j Srbije v hrvatske kraje, temveč »hočejo dne se je vršila v vladinem predsednic j samo intervenirati, da se rešijo hrvatsk, štvu konferenca med gg. dr. Mačkom, i vojaki malarije«. Oficielno se do sedaj Predavcem, Davidovičem, Nastasom Pe« trovičem, dr. Korošcem in dr. Spahom. Na tej konferenci so razpravljali tudi o imenovanju velikih županov v Dalmaci« ji. Za Dalmacijo bosta imenovana oba velika župana (za Split in Šibenik) iz vrst HRSS. Z ozirom na drugo uradni« štvo je sklenjeno, da storijo potrebne ukrepe veliki župani in namestniki (?). Od sedaj se mora strogo voditi račun o imenovanju in delu uradništva. Dalje se je govorilo o akciji. Orjune, ki je v zadnjem času postala vse brezobzirnej« ša baje še ni govorilo o tem in poslanci sa. mo želijo, da vojni minister sam uvidi upravičenost njihovih zahtev. Beograd, 5. septembra, r. Današnj? «Politika» javlja, da so včerajšnje izjave g. Josipa Predavca izzvale veliko zmešnjavo v vladinih vrstah. Po misije« nju vladinih krogov zahtevajo radičevci vedno več in vlada se nahaja radi teg* v zelo resnem položaju. »Pravda« jav< lja, da sta Predavec in Maček na vče< rajšnjem sestanku z gg. Davidovičem. Korošcem in Spahom izjavila, da je sploš in celo ne respektira več oblasti. Pri ni položaj, posebno na Hrvatskem tak. tej priliki je bil opozorjen minister no« ; da radičevci ne morejo biti z njim za = tranjih zadev, da se Orjuna pripravlja, dovoljni. »Politika« potrjuje, da so ra= da onemogoči shod HRSS v Crikvenici. j dičevci resnično zahtevali premestitev Zato so se šefi strank zedinili v tem, da i hrvatskih vojakov iz Macedonije v dnu je treba proti Orjuni porabiti zakone in ge kraje. Dalje priobčuje »Politika« br. posledice. I zojav iz Zagreba, da g. Radič stavi ia Beograd, 5. septembra, r. V imenu novo zahtevo, po kateri bi Hrvatsko pe-HRSS je posl. Bačinič zahteval od mini« ; poinoma izdvojil izpod kcmpslence kr. stra Hadžiča, da se reaktivirajo hrvat« j vlade v Beogradu. On namreč zahteva, ski oficirji, ki so bili predčasno upoko* da se ima imenovati namestnik v Zagre--jenj. j bu, ki naj potem sam izvrši spremembo Beograd, 5. septembra, r. Radičevci j uradništva. demantirajo vesti, da bi oni zahtevali ! PROSLAVA PRESTOLONASLED-! OD" NIKOVEGA ROJSTNEGA DNE V! PUŠČANJE URADNIKOV. trebna največja jamstva. Razsodišče, jam- fati avtor',e!o Zveze narodov s tem, da stva in razorožitve so neločljivi pojmi. I ^ fvet Zv!ze narodov sam sklical ,0 ! i-onferenco. Škodljivo bi nam ne bilo, ako Ako boste z ustvaritvijo novega duha stopili v periodo sjx>razuma, se bo polagoma ustvarila tudi prava skupnost narodov. Ako bi se poleg Zveze narodov hotela ustvariti nova razorežitvena organizacija, bi se moglo zgodili, da bi brez njih vednosfi izbruhnila vojna. Kar se tiče Nemčije je moje stališče jasno. Nikoli nismo hoteli, da bi se Nemčiji godilo slabo. Nikoli nismo, Herrioi ponavlja to trikrat, vodili propagando sovraštva, vendar pa je potrebno, da bodo pogodbe svete. V Londonu smo z Nemčijo stopili v stik. Po francoskem na-ziranju ni med državami nobene razlike. Vsi naj bi se na enak način v smislu do ločb pakta sprejeli v Zvezo narodov. Francija ponuja vsem brezpogojno svojo delo. Francija, ki je nedolžna, nedolžna, prisežem vam, (rpela in ki je bila nedolžno napadena ter morala izkusiti grozote vojne, ima kot nobena druga država toliko hrepenenje po tem, da bi cvetela nebeška cvetka mira! (Burno več minut trajajoče odobravanje. Ves zbor se dvigne ter prireja Herriotu prisrčne ovacije.) Po Herriotu je govoril bivši italijanski ministrski predsednik Salandra, ki je pristal na Macdonaldov predlog, da st-določi komisija, ki bo razpravljala o razorožitvi in o razsodišču. Vendar pa je izjavil, da se nobena država danes še ne more odreči gotovim sredstvom. Ako naj bo postopanje potom razsodišča uspešno, mora biti dana možnost sankcij, ker se sicer ne bi nudilo jamstvo za izvršitev izreka razsodišča. Ako se bo Zvezi narodov, ki naj bi, kakor upa, združila vse kulturne narode, posrečilo, na tem potu za varnost narodov in obenem za preprečitev obrožitvenih bremen doseči kak napredek, potem more biti skupščina ponosna na svoje delo. Tudi govor Salandre je bil burno odobravan. Za Salanaro je govoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki ga je skup- njena v Ženevo. Ze prve seje Lige narodov so pokazale, da so bile pač pre-uranjene nade, da bo letošnje zasedanje došlo v vprašanju garancij in razorožitve do konkretnih sklepov. Problem je preglobok, prekompliciran, preobsežen. Saj je to problem bodočnosti človeštva, probl?m mini. Toda v tem velikem vprašanju velja «E pur si muoves in razprave v Ženevi kažejo, kako intenzivno je že pronikla mirovna misel v evropske narode. Rešilne solucije še ni, a vedno plodonosnejše se_kujaičiio ideje« bi izbruhnil spor med to konferenco in Zvezo narodov. Glede načrta medsebojnega garancijskega pakta je izjavil lord Parmoor: Ponovno sni čital to pogodbo, vendar pa sem našel, da ima za podlago napačna in ne-izvršljiva načela. Spravil bi Zvezo narodov v neprijetno situacijo ter svet vedno globlje v močvirje militarizma. Nujno prosim skupščino, da opusti to s!aho načelo garancijskega pakta, ki se nasia ija izključno na vojaško silo. Razsodišče tvori edino rešitev, ki bj mogla utrditi moč Zveze narodov. Razorožitev sama ni do-voljna podlaga za v postavitev pravnega miru. Toda razorožitev v zvezi z obliga-toričnim razsodiščem in vojaško kontrolo, kakor je predvideno v čl. 203 in 2S0 versailleske mirovne pogodbe, vse te določbe skupno še ne zadostujejo. Anglija in Francija sta jih stvorile za Bolgarijo, Avstrijo in Madžarsko. Ako bi pa svet Zveze narodov nekako tvoril generalni štab svetovnega miru, bi vojaška sila sama od sebe izginila. Imeti se mora še potrpljenje, vendar pa se ne sme dvomiti, da bo prišel dan, ka bo mir končnove-Ijavno triumfiral. Po govoru Parmoora- je predsednik Mot. ta odgodil se jo. do 4. popoldne. POPOLDANSKA SEJA. Na popoldanski seji je povzel besedo belgijski ministrski predsednik Theunis, ki je odobraval cilje, ki jih zasleduje Zveza narodov. Majhno števiHo let. je izjavil Theunis, ki je preteklo od ustanovitve Zveze narodov, seveda ni zadostovalo, da bi se mogli doseči ti cilji. Belgija je že celo stoletje bojišče Evrope. Razvoj modernih vojnih sredstev pa ie postal tako strašen, kakor se prej ni nikoli mislilo. Belgijci smo miroljubni narod. Ni mi potrebno zagotoviti, da nočemo ničesar drugega kot mir in jamstva. Toda ta jamstva ne smejo biti le na papirju. Odobravam po Macdonaldu in Herriotu pripravljeno naziranje glede razsodišča, razorožitve in trgovine z orožjem. Prepričan sem, da bo tudi Belgija pripravljena slediti temu zgledu, ako bodo velesile sprejele klauzulo glede obligalo-ričnega razsodišča. S tem se bo vojna nevarnost vsekakor zmanjšala, ne da bi sicer popolnoma izginila. Wilsom je v svojih 14. točkah izrazil glavno misel gie-de Zveze narodov ter proklamiral enakost velikih in malih narodov. Povdarjati pa moram, da se morajo člani sveta vedno zavedati svojih dolžnosti in svoje odsro- BEOGRADU-Beogrcd, 5. septembra, r. Na predve-I čer rojstnega dne prestolonaslednika se je mesto Beograd bogato okrasilo z za-| stavami. Ob 6. zvečer je artiljerija odda-; la 21 strelov. Jutri se bo vršila v sabor-; ni cerkvi slovesna služba božja, katere i se bodo udeležili zastopniki vlade in vojske. Služba božja se bo vršila tudi v katoliški cerkvi ter v džamiji in v sinagogah. KRALJEV POVRATEK V BEOGRAD. Beograd, 5. septembra, r. Kakor se doznava iz vladnih krogov, se vrne kralj v Beograd v nedeljo. KONVENCIJA Z AVSTRIJO RADI OPTANTOV. Be&grad, 5. septembra, p. Da se končno uredi vprašanje optantov, ki je posebno pereče v Sloveniji ob avstrijski meji, sta se naša in avstrijska viada sporazumeli, da se sklene posebna konvencija. Dopoldne je bila v ministrstvu za zunanje stvari konferenca med avstrijskimi in našimi delegati ter se je dosegel sporazum v vseh vprašanjih. Obenem se je Beograd. 5. septembra, p. Na danaS? nji večerni seji ministrskega sveta je bil ministru Hrasnici dovoljen 4«dnevni do-pust, da potuje v Eosno v poslih svoje stranke. Zastopal ga bo minister Beh: men. Nato so bili odobreni ukazi pra> vosodnega in finančnega ministra, na kat jc Petrovič prečita! veliko število ukazov o odpustitvah in premestitvah ter imenovanju novih srezkih načelnikov. Upokojenih je 12 načelnikov, 12 novo imenovanih, 15 premeščenih. Vlada je dobih iz sanatorija v Vračaru obvestilo, da jc minister Vesenjak tako težko bo. lan, da dolgo časa nc bo mogel vršit: svoje dolžnosti. Zastopal ga bo dr. Ku^ lovec. Vojni minister Hadžič je poroča o svoji avdijenci pri kralju. Odobril ss je kredit 4 milijonov dinarjev za zg~ad: bo vojašnic v Vinkovcih. SV. NA UM PRISOJEN ALBANIJI. Ženeva, o. septembra, r. Včeraj ob 3 uri popoldne je izreklo mednarodno ha-ško sodišče svojo sodbo o samostanu Sv. Nauma in sicer v našo škodo. Sv. Nauir je prisojen Albaniji. Ker pa ta samostar. od 1. 1913 pripada našsinu teritoriju, od- IbliUUl ¥ VOV/II V 171 UOU.il/Jtl. V/UVIIVi •• —- , v , . določilo, da se za tri leta podaljša rok 1 stopanje našega ozemba pa se more .z- vršiti samo z dovolitvijo našega parlamenta, zato sklep konference veleposlanikov, ki ga je sedaj potrdilo mednarodno mirovno sodišče, ne more biti obvezen in naša država bo storila nove korake. da izdejstvuje polno važnost pogodb' od 1. 1913, ki določa- mejo med nami in Albanijo. Atentat na predsednika poljske republike Lvov, 5. septembra, s. Ko se je danei popoldne predsednik poljske republike Wojcziechowski po otvoritvi 1 vovskega vzhodnega sejma peljal v poslopje voj-vodstva. je bila proti njegovemu avtomobilu vržena petarda, ki pa je tik pred vozom le zelo nalahko eksplodirala. Niti predsednik niti kaka druga oseba ni bila za izselitev optantov. Jutri bo konferenca, na kateri se bo konvencija redigira-la in morda v pondeljek podpisala. NOVI VALUTNI PREDPISI ZA POTOVANJA V INOZEMSTVO Beograd, 5. septembra, r. Da bi se potnikom omogočila nabava tuje valute pri potovanju v inozemstvo, je finančno ministrstvo izdalo odlok, da smejo banke, ki so pooblaščene za promet z devizami in valutami, izdajati našim državljanom, ki imajo vidirane polne liste, efektivne valutne čeke in plačilne naloge v valute one države, v katero potujejo in sicer za potovanje v Francijo in v države, katerih valuta je večja od francoske, odgovarjajoča vrednost do 6 tisoč francoskih frankov, za potovanje v države, katerih valuta je nižja od francoske pa odgovarjajoča vrednost do 3 ti-. - soč francoskih frankov. Potnikom v Nem- ranjena. En atentator je bil aretiran čijo, Poljsko. Avstrijo, Madžarsko in Rusijo se sme mesto denarja dotične države prodajati tudi druga valuta n. pr. dolarji, angleški funti, francoski franki in drugo, do gori označenega zneska 30C0 francoskih frankov. Onemu, ki potuje v več držav in ako ima vizume dotičnih | ostali so pobegnili. Atentator je sin lovskega steklarskega mojstra, piše se Stei-ger ter študira na Dunaju. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM. New York, 5. septembra, s. Položaj us ko ima vizume uo™ spremenil. Ob železniški držav, se sme prodati tudi več raznih *uajsKein ^T*. , ... , -■ , . , : .. , . nro" Shi^hai-Peking se vii-ijo ljun doji. valut, vse skupaj pa v protivrednosti do |jro~' ' ° 6000 odnosno 3000 francoskih frankov. Obračun se bo vršil po državnem kurzu. Razen tirih valut, ki morajo biti vpisane v petnem listu, smejo naši državljani vzeti s seboj še 2000 Din uašeza denaria. Izgube so na obeh straneh zelo velike. Diplomatski zastopniki velesil v Pekingu so odredili, da bodo angleške, francoske, ameriške in japonske čete ščiti'? tu;.e kolonij« v Shanghaia. imenovani a Beograd, 5. septembra, p. Kralj je podpisal mkaz o imenovanju šolskih upraviteljev in učiteljev na osnovnih šolah v Sloveniji. Imenovani so_ za upravitelje V Ljubljani: Repovš Fridi Dne 4. septembra zvečer je izdal Jof- Ire povelje za napad, ki se ima pripraviti tekom 5. septembra, a izvršiti dne 6. septembra zjutraj. Peti september pomeni tedaj predvečer slavne bitke ob Marni, enega najvažnejših momentov svetovne vojne. Nemške armade so ta dail dosegle obeta- I Pol jak Janko na II.. Pristov j najjužnejše točke svojega mnogo an na. HI., Škulj Fran na IV., j jc-aga marša v Francijo, in sicer nk na ** Frai na zapaduMe* - 25 km od Pariza!, dalje se kraje neko- so za-ki leži dobrih Grčar na barjansKi osnovni suu. — -......................... • 7,? stalne učifeFe na deških osnovnih ,„,... ... 5olab v Ljubljani so imenovani: Baje liko južneje od Mcntmirada, bile so ze MaSo na I., Silvester Fran na II., | preko Epernaya m Chalons sur Marne Lavrič Kard m IV., Flere Fran na- V., I ter precej južneje od St. Menehoulda m Reci Alojzij n;* V., Klavora Hinko na VI Bemč Ma urici i na VI., Seršona Pavel na m., Polak - Kraševec je imenovana za učiteljico na I. dekliški goli v Ljubljani, Slatnar - Vičič na isti šoli za učiteljico, na III. dekliški soli pa Trampuž Lucija, Kaliger E. je postala suplentinja. Korban Josipa, šolska upravit. v Ihanu, čenčič Julij, upravitelj v Kamniku, Rupnik Marija, upraviteljica v Kamniku: Keržič Fran za upravitelja v Dobrepoljah; Kaliger Olga za učiteljico v Tržiču: Lampref Fort. za upravitelja' v Borovnici; Čuk Fran za upravitelja! v Dolskem; Ben-so Andrej za učitelja na Jezici; Gcsti-ša Flor. za upravitelja v Sostrem; Lavrenčič Alojzija in Munda Ivana za učiteljici v Sostrem, Likar - Einžpiler za učit. v Skocijanu pri Turjaku; Orel Ivana za učit. v Šmarju; Štrekelj Ivan "za upravitelja na Vrhniki; Zupančič Elizabeta za učit. v Mokronogu. Za golske upravitelje so imenovani: Peč-r.ik Josip v Vel. Dolini, Jurko Vid. v Dolu, Lebar Fran v Hrastniku, Lunder Uermina istotam, Plavšek Robert v Trbovljah, Bučar Alojzij v Trbovljah-Vode, Zavratnik Ljudmila za učiteljico istotam. Lapornik Ana za upravi-teljico v Trbovljah, Miselj Ana za učit v bol. Logatcu, Vresec Avrelij za učit. v Gor. Logatcu, Šifrer Egidij za uprav, na Breznici, Krlžman Emil za upravit. na Planini pri Semič,u, Borštnik Srečko za učit. v Novem mestu, Jurjevčič Marija za učit. v Celju. Novak Franja za učit. v Št. Petni (Sav. dolina). Za upravitelje so imenovani: Canj-ko Avgust v Svetini, Vrečar Rajko v Žalcu, Golob Josip v Vuženici, Rosen-filein Ferd. v Št. Petru pri Mariboru, Jiregant Henr. v Rušah. Mejovšek Ra-dov. v Slivnici pri Mariboru, Čemigoj Slavko pri Sv. Križu pri Slatini, Špra-der Ferd. v Beltincih. Verteš v Fokin-eih. Za učitelja v Lajtersbergu - Krčevi-rii je imenovan Lovše Ivan, za učiteljico istotam Ravnihar Antonija; v Limbušu za učit. Robič Ivana., Fabijan Terezija. Za uprav, v Ptuju Lukr.ar Marija" za učitelj, v Studencih Predi-kala - Drobnie, čuček Josip za učitelj, v Poljeanah; Lioaj Vendel za upravit. v Prosenjakovcih, Ločnik Amal in Lo-«ar Ana "za učit. v Slov. Bistrici, Pomije Alojzij za upravit. v Hajdini, sterk - Jurca za učit. istotam; Se! Ivan /i upravit v Sv. Lovrencu na Dravskem' polju: Gulin Milka in Mervič Dora za učitelj, na okoliški šoli v Ptuju, Maseij Josip za učit. v Rogaški ' Slatini; Blazinšek za uprav, v Zi-Ivjki; Zmrzlikar Karel za uičit, v Šmart-nem ob Paiki; Stresa Fel. za učit. v Prevaljah; Pinterie za učit. v Tvrkovi: Kokc.t Ferd. za imrav. pri Sv. Petru nod sv. Gorami; Kckof - B-adaška za učit. istotam. Za šolska upravitelja sta imenova: na: Šafarie Fran pri Sv. Križu pri Lju-■ tomeru; Karbaš Fran v Ljutomeru. Surnik Marija je imenovana za učit. na pomožni šoli v Mariboru; Petrovič .. Simon za uprav, pri Dev. Mar. v Polju; Šket Marjana za učit. v Framu; Firm Štefan za uprav, v Hočah. Za veroučitelja na gluhonemnici v Ljubljani je imenovan Viktor šega. Clermonta Argonnskega (jugozapadno od Verduna). Na tej črti so Ze dne 5. septembra zvečer pričeli prvi manjši boji, uvod v veliko bitko sledečega dneva. » V Vzhodni Prusiji so se nahajale nemške čete še na maršu proti Rennenkam-pfovi armadi, ki je čakala v svojih pozicijah. * Na gališkem bojišču se je nadaljevala tekom 5. septembra na levem avstrijskem krilu silovita bitka. Toda završevala se je naglo v rusko korist. Rusi so z vedno večjim uspehom obkoljevali Danklovo armado ter jo potiskali nazaj, prav tako so desno od nje zmagovito udarili v prostor pri Komarovu in Zamošču ter potisnili Avstrijce precej daleč nazaj. Vendar so Avstrijci še vedno upali na zmago, nadejajoč se, da bosta Auffenberg preko Rave Ruske ter Borojevič preko We-reszyce prodrla proti Lvovu ter zopet popravila celoten položaj. V ta namen so se zbirale zapadno ter severozapadno od Lvova številne avstrijske čete. Pred desetimi leti 5 september 191-1. Sa predvcSsr bilke ob Marni. — Ruske zmage pri Liiblinu. Dne 4. septembra se je dognalo pri francoskem vojnem poveljstvu, da je -krajna desna nemška armada pri Crepy-ju (južno od Compiegna), zavila proti ju--Dvzhodu in. da prodira v smeri na Ourca . in La Ferte sous Jonarre, dočim prodira sosedna armada na Montmirail. S tem je . postalo jasno, da namerava nemško vodstvo z vsemi vojskami prodreti vzhodno od Pariza na jugu, da pusti sedaj pariško trdnjavo na svoji desnici ter da ji je glav-ii cilj, obiti trdnjavsko črto med Verdu-lom in Belfortom. Ta nemški operacijski načrt je bil Joffru zelo dobrodošel. Za kaj vsem nemškim uspehom je bil dosle; glavni izvor v taktiki, da so Nemci skrajnim desnim krilom obšli in obkolili nasprotne pozicije in tako razbili vso na sprotno fronto. Da se to zanaprej onemogoči, je JofJre že 25. avgusta poslal posebno armado v okolico Amiansa, da zgrabi Nemce v desni bok. Tak napad bok so Francozi res izvršili že med 27 in 29. avdustom iz Amiensa v okrožje Bapauma, toda njih priprave so bile ta-• krat še preslabe, a nemške sile premočne. JoJirov načrt je bil, ponoviti v večjem ' stilu isto operacijsko metodo in v ta namen so se zbrale severovzhodno od Pariz: okrog Dammartina močne vojne sile. Nemci jih niso opazili, marveč so korakali mimo njih proti jugovzhodu. Tako - dozorela ona situacija, ki jo je hotel !mc'i Joifre; Nemci pa so v podcenjeva-nsprotnika in preslabem poznavanju XXXV. skupščina Cirii-Metodove družbe Letošnja velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani bo v nedeljo dne 7. septembra ob pol 11. dopoldne v Celju, v vel. dvorani »Narodnega doma«. Spored: 1. Nagovor prvomestnika, 2. taj-nikovo poročilo, 3. blagajnikovo poročilo, 4. poročilo nadzomištva, 5. volitev članov v družbeno vodstvo (4 članov), 6. volitev nadzorništva (5 članov), 7. volitev razsodništva (5 članov), 8. proračun za leto 1925, 9. slučajnosti. Vodstveni člani so bili gg.: Andr. Sene-kovič, dr. Ernest Dereani, Aleks. Hudo-vernik. Fran Jamšek, Avg. Ludvig, Janko Mačkovšek Ana Podkrajškova, Viktor Rohrmann, Mihaela Šegova, Franja dr. Tavčarjeva, dr. Fr. Vodopivec, dr. Fr. Voglar. Letos izstopijo gg.: And. Seneko-vič, Ana Podkrajškova, Mihaela Šegova, Franja dr. Tavčarjeva. V nadzorstvu so bili gg.: dr. Janko Kersnik, Matko Kante, dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Alojzij Virbnik. V razsodišču so bili gg.: Matija Marinček, dr. Fran Rosina, Fran j Pahernik, dr. Fr. Tekavčič, dr, Karol Triller. Pred veliko skupščino se vrši v Mnali dvorani« Narodnega doma ob 9. »zaupni škod«, katerega se smejo udeležiti le tisti društvenilri, ki imajo na veliki skupščini posvetovalno in glasovalno pravico. Ti so: a) častni društveniki, b) pokrovitelji in obrambni skladarji, c) člani družbenega vodstva, č) člani društvenega nadzorništva, d) podružnični zastopniki. Podružnični zastopniki naj si pri svojih podružnicah preskrbijo pismeno poverilo. Podružničnim zastopnikom, kakor tudi pokroviteljem in obrambnim skladarjem' je dovoljeno mesto sebe pismeno pooblastiti kogarkoli izmed družabnikov, vendar pa pooblaščenec za druge ne more oddati več kakor pet glasov. Moška in ženska CM. podružnica v Celju sta določili nastopni program: a) cvetlični dan, b) skupni obed, (kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, so mora ob prihodu zglasiti v restavraciji Nar. doma) c) narodno slavnost od 16. ure dalje v gornjih prostorih Narodnega doma. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. Politične beležke + Presta pot germanizaclji! V Av- siriji so Nemci polagali največjo važnost, da so po šolah germanizirali slovenske otroke. Z vse mogočimi pritiski, ki so jih poedini Nemci izvajali nad slovenskimi roditelji največ pa z denarjem in obljubami nemških organizacij so Nemci lovili mladino slovenskih starišev v nemške šole. Zlasti štajerska mesta in industrijska centra so na ta način dajala leto za letom nemškemu malohu ogromne žrtve slovenski krvi. Od prevrata sem je bil ta potujčevalni sistem v naši državi odpravljen in šolske oblasti so imele nalog, da one na podlagi ugotovitve porekla določajo kake narodnosti je šolski otrok. S tem je bila kakor preko noči odpravljena vsaka možnost, da bi Nemci tudi še v Jugoslaviji germanizirali našo deco. Iz Beograda pa sedaj poročajo, da je prosvetni minister na zahtevo Nemcev uvedel po šolali zopet staro avstrijsko prakso. Dr. Korošec ie namreč izdal ministrsko naredbo, s katero se šolskim vod stvom naroča, da morajo cd sedaj naprej odrejati narodnost otrok «po željah \ starišsv». Ta ukaz ne znači ničesar dru-1 zega kot izdajstvo nad našimi nacionalnimi interesi; kajti ž njimi so zopet na stežaj odprta vrata nemški propagandi. Dr. Korošcu je treba le še dovoliti, da smejo Nemci zopet ustanavljati svoje :-(f*n in ro-ičij ■rr.oza vestno mar-j «Schulvereine> in »Kulturbunde*. pa bo-, V oocnjbo. I demo s pomočjo nemškega denaria kma-, lu zopet imeli v obmejnih krajih — nem- škutarstvo. Nepoštenost klerikalne prosvetne politike je pa šele posebno očitna, ako se pomisli, da so bile dane Nemcem take koncesije samo zato, da vlada oču-va glasove njihovih poslancev za glasovanje v parlamentu. Zopet nov dokaz, koliko je vredno pisanje »Slovenca* o narodnosti in o narodu. Čisto navadni mešetarji so ti klerikalci, ki prodajajo narodne interese tako kot prodaja meše-tar ua sejmu živino. + Kako se briga vlada avtonomi-stov za slovenske bolnike- Se vsem je živo v spominu, kak hrup so zagnali slovenski avtonomisti radi bolnic. Proti tedanji vladi radi skrčenja bolniških postelj v bolnicah ni le divjalo klerikalno časopisje kakor besno, marveč je SLS prirejala tudi velike shode proti temu, da se «mečejo slovenski bolniki na cesto*. Sklepali so resolucije v katerih so zahtevali takojšno ukinjenje odredb, s katerimi so bili naši bolniki prikrajšani in oškodovani. Mi smo že takrat opozarjali, da so mizerije v naših bolnicah krivi klerikalni poslanci, katerih dolžnost je bila, da bi pri proračunski debati stavili potrebne predloge za zvišanje tozadevnih proračunskih postavk. Dejali smo, da klerikalci sami sebe obtožujejo, čc razsajajo proti mizeriji v bolnicah in tudi pristavili, da je ves njihov hrušč le nova demagogija, ki samo dokazuje, da klerikalcem ni za bolnike, marveč za političen efekt. Sedaj imamo vlado avtonomistov že drugi mesec na krmilu in ona sama izpričuje, kako prav smo imeli, da smo tako pisali. Pod vlado avtonomistov jc namreč ostalo tudi na tem polju vse pri jj starem. Bolniki sc mečejo na cesto in ; bolniki se odklanjajo. Cela vrsta bolniških sob je v bolnicah brez bolnikov, bolniki pa so primorani vračati se z opasnl-mi in neznosnimi bolečinami na svoje domove, kjer iim drugega ne preostaja kakor da od milosti božje ozdravijo, ali pa brez zdravnika umrejo. Klerikalni ministri dosedaj še niso pokazali niti koraka, ki bi ga storili v prilog slovenskih trpi-nov-bolnikov. «Slovenec* pa piše vladi avtonomistov slavospeve in neprestano povdarja, kako je sedaj Slovencem dobro ko sede na ministrskih stolih štirje klerikalni avtonomisti. + Vlada in korupcija- «Reč» piše zelo umestno: Ako se hoče, da zgine korupcija, mora biti pred vsem vlada čista. Mi pa vprašamo: Ali je aktivni minister g. Nastas Petrovič še vedno uprav, svetnik odbora Uprave Fondov, oziroma Hi-potekarne banke? — Ali je aktivni minister g. Nastas Petrovič že vedno upravni svetnik sladkorne tovarne? — Ali je aktivni minister g. Nastas Petrovič še vedno v upravnih svetih t. zv. pridobitnih ; podjetij? — Na Madžarskem je bila korupcija, ali je vsak minister, ko je bil j imenovan, zapustil članstvo v raznih i bankah, finančnih in podobnih podjetjih,, smatrajoč, da je inkompatibiino, biti mi- j nister in ob enem član »pridobitnih* pod- , jetij. _ Dober poper in razumemo prav! dobro, zakaj je g. Nastas Petrovič ravno na »Reč* tako hud. , ■ Agrar v Bosni v opasnosti? Belgijskemu socialistu Vanderveldu ie izjavil minister za socialno politiko Behmen o agrarni reformi, da so sicer res begi prejeli odškodnino za zemljo, ki so jo kmetje dobili v last, da pa so ta denar že potrošili. Vsled tega misli minister, da treba begom dati zemlje in kredita, da si bodo mogli ustvariti novo gospodarstvo. Pri tem naj sodelujeta ministrstvo za agrarno reformo in Narodna banka. Begovskih ljudi je 52.000. Izgleda torej, da vlada pripravlja revizijo v Bosni že provedene agrarne reforme v tem smislu, da bi se zemlja kmetova odvzela in vrnila begom. Tu pa se gg. Davidovič in Behmen jako motita, naletela bodeta pri bosanskih kmetih na brezobziren odpor. + Ped radičevskim režimom v Primerili. Sušaški »Novi list* s svojo politiko plava čisto v Radičevih vodah. Te dni pa toži, da se v celem Primorju vrše nečuvena izzivanja proti Sokolom in narodnemu občinstvu sploh. Novi list piše: »Dovoljno je da se pokažete z juge-slovenskim (ali češkim) sokolskim znakom na ulici i več vas netko zadirkuje, mrko gleda i izaziva.* «Novi list* se boji, da bo to barbarstvo uničilo ugled Cri-kvenice in oškodovalo tujski promet. Uredniki »Sušačkega Novega lista* naj bi se pa obenem prijeli za nos in iskreno vprašali, niso li oni krepko sodelovali ua tem razpoloženju in končno, ali ne podpirajo na vso moč režima, ki skoraj one-mogočuje, da sme Sokol z znakom nastopati v Crikvenici? -r Češki naredili socialisti proti katolicizmu. »Ceske Slovo* povdarja razliko med katoliško cerkvijo in češkoslovaško narodno cerkvijo, ki je pravkar izvolila za patrijarha dr. Farskega. V svojem članku se «Češkč Slovo* odkrito postavlja proti katolicizmu, češ da v njej še vedno velja Enciklika, ki obsoja »zelo opasno mnenje, da je svoboda vesti pravica vsakega človeka*. Isti silabuš da proklinja nauk, da cerkev nima prava do nasilja in posvetne vlade in proklinja tu- di ločitev cerkve od države. Čsl. narodni socialisti se stem izrekajo za odkrit kulturni boj proti katoličanstvu in povdar-jajo, da je edino pravilno stališče velikega zbora češkoslovaške cerkve, ki zahteva: »Ločitev cerkve od države, ločitev šele cd cerkve, uvedbo državljanske vzgoje in posvetne (laiške) moralke. Verska vzgoja, ki pa ni stvar države, temveč cerkve, pa naj se postavi na znanstve no podlago kulture XX. stoletja*. Češkoslovaška cerkev po tem sklepu noče biti politična organizacija. Na Češkem je sploh zadnji čas kulturna borba zelo ostra in je zanimivo, da v tem oziru pred-njači tamošn.ia narodno socialistična stranka. Porote Novo mesto, 5. septembra. UKAT USTRELIL BRATA. Dne 17. junija, ko se je že zmračilo, je sedel kovaški pomočnik Alojzij Vodo* pivec pred Ivančevo hišo v Rajhenbur* gu in gledal na Savo. Videl je, da je brod nik Anton Flis pravkar odrinil od kranj* skega brega z brodom, na katerem je imel enega potnika. Nenadoma je počil strel. Brodnik je zbežal hitro v utico na brodu. Ko je bil že v utici, je počil še en strel. Kdo je streljal, Vodopivec ni mogel opaziti. Ko je prispel brod do štajerskega brega, je potnik skočil na kopno in odšel. Takoj nato jc prihitela brodnikova žena Katarina Flis, ki jc tu* di slišala oba strela, pritegnila brod do kraja, skočila v utico in našla tam svo* ; jega moža umirajočega. Še predno so prihiteli ljudje na pomoč, je mož umrl. ■ Krogla ga je zadela pod levo pazduho in i mu prestrelila obe pljučni krili. Že naslednjega dne je sodna komisija ! ugotovila, da so padli streli skozi okno i brodnikove hišice, nakar je odredila are* | tacijo pokojnikovega brata Jožeta, ki je | Antonu že ponovno grozil, da ga bo ustrelil in ga je lansko Veliko noč celo napadel s sekiro. Jože Flis je spočetka tajil, končno pa je dejanje le priznal. Izjavil je, da ga je ustreljeni brat Anton sovražil in ga vedno ovajal oblastem, tako da je bil radi njega že večkrat za* prt. Ravno usodnega dne so na bratovo ovadbo zopet prišli k njemu orožniki preiskovat radi neke železnine, ki jo je svoj čas vzel na železnici. Razburjen in jezen na brata, je zvečer v vinjenosti vzel nabasano puško, šel k njegovi hiši* cl ob Savi in nameril puško proti utici na brodu, ker je vedel, da se v nočnem času brat ponavadi zadržuje v utici. Od* dal je dva strela, ni pa imel namena, da brata usmrti, ampak ga je hotel le ostra* šiti. Po svojem činu je odšel, ne da bi vedel ali je koga zadel ali ne. * Senat je bil sestavljen sledeče: pred* sednik sod. svet. dr. Fišinger, votanta sod. svet. Luznar in okrajni sodnik Ro« mih. Obtožnico je zastopal namestnik državnega pravdništva Kovač, zagovar* jal je dr. Vasic. Porotnikom so bila stav* ljcna štiri vprašanja: prvo in tretje gla* seče se na uboj, oziroma na § 335., dru* go in četrto na pijanost. Prvo vprašanje so porotniki zanikali z 8 glasovi, tretje pa potrdili z 9 glasovi. Zanikali pa so pijanost. Obtoženec je bil obsojen radi § 335 na 5 mesecev strogega zapora in na plačilo odškodnine ženi umorjenega. S tem je bilo jesensko porotno zase* danje v Novem mestu končano. * Včeraj jc bilo končano tudi porotno zasedanje v Celju. Poročilo o razpra* vah smo morali radi pomanjkanja pro* štora odložiti na jutri. jo postojnsko in škocjansko jamo, pre-mogokop v Labinju, idrijski rudnik in ležišča bavksita v Istri. * Strašna nevihta s točo nad Idrijo. V torek 2. septembra je divjala nad Idrijo strašna nevihta. Okoli treh popoldne je nastala nenadoma popolna tema. Od Razpotja in Kanomlje je začelo deževati. Nato se je vsula kakor orehi debela toča. Padala je kakih 15 minut. Pobelila je mesto in okolico ter bližnje hribe, pobila na tisoče šip in napravila ogromno škodo tudi na strehah. Popolnoma ie uničena koruza, fižol, zelje, repa, pesa, korenje itd. Sadna drevesa stoje gola kakor pozimi. To je letos v Idriji že šesti slučai toče in obenem najhujši. * Na notarsko mesto v Postojni je re-signiral dolgoletni postojnski notar g. Jakob Kogej. Italijani so ga dolgo preganjali. Pod Avstrijo je bil med vojno dve leti konfiniran, češ, da je duševni voditelj postojnskih srboiilov. Enako sovražnost so razvile zoper njega tudi nove oblasti Italijani so ga posebno preganjali radi tega, ker je bil član Narodnega sveta in v najkritičnejšem času predsednik postojnske Čitalnice in ker je do zadnjega časa uradoval v slovenskem jeziku. Radi neprestanih persekucij se je moral g. Kogej končno umakniti iz izseliti. Odšel j« v Maribor. ' Napad na španskega pomorščaka v tržaškem starem mestu. Trije Kalabreži, ki so prebili svoje dosedanje življenje radi zločinov večinoma v ječah, so te dni ponoči napadli in okradli nekega španskega pomorščaka, ki je prenočeval v neki staromestni ulici. Razbojniki so se precblekli v policiste in vdrli v stanovanje, kjer je prenočeval Španec. Naznanili so mu, da ga morajo aretirati. Španec je zatrjeval, da je nedolžen, toda ni uspel in sotrda ga je vlekla s sabo v neko samotno ulico pri St. Justu. Tam je planila nanj, mu otela listnico s 500 Hrami ln se zgubila. Prestrašeni okradeneo je nato naznanil dogodek policiji, ki pa seveda ni mogla izslediti napadalcev. Ti so v svojem poklicu očividno dobro izurjeni. * Umrl je v tržaški mestni bolnišnici dveletni otrok Danev, o katerem smo pisali v včerajšnjem »Jutru*, da se je opa-ril z vrelo vodo in zadobil hude opekline. !z Primorja * Določitev Rakeka za mednarodno obmejno postajo med Jugoslavijo in Italijo. je italijansko gospodo v Trstu zelo razburila. «Piccolo» se ujeda nad tem dejstvom, ker se boji, da izgubi Italija s tem, da je priznala Rakeku prednost pred Postojno, svojo oazo pri mogočnem prodiranju italijanstva na jugoslovensko ozemlje. Kakor znano, je morala Postojna kapitulirati pred Rakekom na predlog italijanskega vojnega ministrstva, kateremu so pritrdili tudi zastopniki finančnih, carinskih in železniških oblastev v Rimu. Političen moment Postojne pa se — vsaj po željah tržaškega «Piccola-> ni dovoli upošteval. * Statistika tujskega prometa v Opatiji. Letos od meseca januarja do avgusta je posetilo Opatijo 24.052 tujcev. Samo v mesecu avgustu je obiskalo Opatijo okolu 1200 Avstrijcev, 1010 Čehoslo-vakov, 932 Madžarov, 252 Jugoslovenov, 160 Poljakov, 133 Nemcev, par tucatov Rumunov, Angležev, Francozov in Američanov. Opatija se ima zahvaliti za svoje goste ne le svojim klimatičnim ugodnostim, temveč predvsem svoji solidnosti , in dobremu trgovskemu duhu. ! * Kongres italijanskih geologov v Tr-] stu. 7. t. m. se bo vršil v Trstu kongres i italijanskega geološkega društva. Po kon-' gresu odide.o zborovalci na obisk v Pulo, i v Opatijo in na Reko. Poleg tega obiače- Pod protektoratom Nj- Vel- kralja Aleksandra !- razstava češke moderne umetnosti Društvo upod- umetnikov «IVianess iz Prage- Ljubljana, Jakopičev paviljon- 9. — 13-, 15- — 18-30. 4. septembra: CURIH: Beograd 7, New-York 531, London 23 67, Pariz 28.05, Milan 23.20, Praga 15.85, Budimpešta 0.0069, Bukaro-šta =2.75, Sofija 3.87, Dunaj 0.007475. _ DUNAJ: Devize: Beograd 923 do 927, Berlin 16.800 do 16.900, Budimpešta 91.10 do 93.10, London 316.500 do 317500, Milan 3099 do 3111, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3752 do 3768. Praga 2129 do 2139, Varšava 13.570 do 13.670. Curih 13.375 do 13.485; valute: dinarji 920 do 926, dolar 70.460 do 70.860, funti 314.700 do 316.300, francoski franki 3730 do 8760, lire 3110 do 3130, šv. fr. 13.320 do 13.400, Kč 2112 do 2128; efekti (v tisočih aK): jugosiovenski: Trgo 29, Hipo 105, Jugo 94 Trbovlje 439.5, Jesenice 820, Zenica 905. Gutmann 600, Slaveks 210, Slavonija 74, Šečerana 880; drugi: Donava-Sa-wa- Jadran 426, Anglobank 18, Bankve-rein 121, Landerbank 262, Živnostenska 830, Poldi 628, Skoda 1336. PRAGA: Beograd 44.625, Pariz 180.23, London 151.675, Ne\v-York 33.95. BERLIN: Beograd 5.51, Praga 12.55, Pariz 22.14, New-York 4.19. LONDON: Beograd 339.25, New-York 445.93, Praga 148.75. NEW-YORK: Beograd 132.25. Paria 524.50, Praga 299.62. Trajno univerzalno sredstvo »Lucifero zoper stenice, ščurke in grile. Preizku> šen patent br. 2538. Trajen učinek. — Prihrani 800 odst. izdatkov. Iztrebi tudi jajčjo zalego! Kolosalen uspeh! — Dobi se v Ljubljani pri: NVinter, Sv. Petra ce* sta 35; Legat, Slomškov trg št. 13; Les* kovic, Židovska ulica; Nabavljalna za--druga drž. nameščencev. — V Mariboru pri: Medic & Zanki; Požar; tobakami Laufcr — vsi v Gosposki ulici; Kauf« man, Glavni trg 2: Sergej Vabič; Zir.au< er in drug, oba Aleksandrova cesta 2.1 in 45; Skoliber, Ruška cesta št. 2; Baloh, Grajski trg. 1737? iW»Pf Pravo ichichtovo milo z znamko Jelen" je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Sdlichtovim milom ie zabava! Schicht Kongres slovanske agrarne omladine Ljubljana, 5. septembra. Danes dopoldne se je sestal v Ljubljani prvi redni kongres slovanske agrarne omladine. Zborovanje, ki se vrši v dvorani Narodnega doma, je otvoril Bolgar gosp. Zaharijev. Za predsednika je bil izvoljen medicinec gosp- Tomšič, ki je pozdravil bivšega ■bolgarskega ministra Obbova, katere-mu so priredili zborovale! iskrene ova-cije, dalje bivšega bolgarskega poslanika na našem dvoru Todorova, zastopnike čeških, poljskih, bolgarskih, ruskih, ukrajinskih in lužiškosrbskili agrarnih mladinskih organizacij, vel. župana Sporna, češkoslovaškega gen. konzula dr. Bemeša.. mag. ravnatelja Zamika, lektorja prof. Buriana in druge goste. V predsedstvo so bili izvoljeni še sledeči gg.: Bolgar 11 j e v, Lužiški Srb -Jan C y ž, Rus A n d r e -j e v, Poljak Sladkowsky, Ceh H r d i n a in Jugosloven Jakovlje-vič, za generalnega tajnika pa gosp. Černohorsky. Nato so se vrstili pozdravni govori posameznih delegatov. V imenu češkoslovaške agrarne omladine je pozdravil kongres delegat Hrdina, v imenu Poljakov Zalesky, dalje Bolgar Popov, ki je z živimi besedami naslikal bedni položaj današnje Bolgarije. Za Lužiške Srbe je govoril Jan Cvž, za ruske kmetiške izseljence pa Andrejev. Govoril je še v imenu malopoljske zveze poljedelcev delegat Susasz ter konično zastopnik jugoslovenske agrarne omladine Karadjole. V imenu vlade je želel zborovanju obilo uspeha vel. župan Šporn, v imenu mestne občine ljubljanske pa je mag. ravnatelj dr. Zamik pozdravil zastopnike slovanskih narodov, posebno pa Lužiške Srbe in Bolgare, katerih že tako dolgo nismo imeli prilike imeti v naši beli Ljubljani. Bivši bolgarski poslanik na našem dvoru Todorov je naglašal, da se bodo zemljoradniki v Bolcariij tudi nadalje borili za svobodo in proti fašizmu, kakor tudi proti boljševizmu. Govornik izraža prepričanje. da bo gotovo prišla doba. ko bo Jugosloven dejansko gospodar na slovanskem jugu. na podlagi bratskega sporazuma z Bolgari. V imenu češkoslovaške republikanske stranke kmetov in malih posestnikov je pozdravi! kongres Urzinv, v imenu Rusov pa vseučiliški nrof. dr. Vergun. ki je poudarjal veliko ulogo Slovanstva v bodočnosti. Lepim besedam govornika, ki je pozdravljal zastopnike vsega Slovanstva v imenu bodoče nove svobodne Rusije, je sledilo dolgotrajno navdušeno ploskanje. Konsrres so še pozdravili v imenu beloruske agrarne omladine Klovsuč. v imenu češkoslovaške zveze poliedelskih zadrug Hcf-man, v imenu Ukrajincev Kostučenko, v imenu Češke cbci v Ljubljani lektor dr. Rurian, v imenu bolgarske agrarne omladine v inozemstvu Pavlov, v impim hrvatskih seljakov neradičevcev Gubelj, v imenu čeških poljedelskih diskov dr. Schovanik in v imenu poljskih agrarnih študentov Kaminski. Nato je povzel besedo poslanec Voja L a z i č in izrazil veliko veselje, da se vrši prvi konsrres vseslova.nškili agrarnih omladins-kih organizacij na jngoslovenskih tleh. S tem so bile uvodne formalnosti končane in kongres je izvolil razr.e delovne komisije. Sledilo je predavanje gosp. Obbova, ki ie znova prisrčno pozdravljen govori! o naloirah omladine v zemljo-radniškem pokretu. Popoldne so zborovale razne komisije. ostali udeleženci kongresa pa so si ogledali z grajskega stolpa Ljubljano in njeno okolico. Iz Korotana Zadnja številka »Koroškega Slovenca* prinaša nekaj zanimivih podatkov o položaju naših rojakov na Koroškem. Kmalu bodo minula že štiri leta, odkar se je vršil plebiscit in so nemški voditelji v deželi dali Slovencem slovesna zagotovila, da bodo varovali slovensko jezikovno in narodno posebnost ter skrbeli za duševni in gospodarski procvit. Toda mesto obljub in zajamčenih pravic vlada po slovenskem Korotanu trda roka z geslom; «Und folgst du nicht vvillig, so brauch' ich Gewalt.» Nič nd pomagalo, da so Slovenci priznali s plebiscitom ustvarjena dejstva in se podvrgli vsem dolžnostim napram deželi in državi. S pomočjo Heimatdiensta so se vrgli na iskanje in preganjanje veleizdajnikov iu iredentistov, h katerim prištevajo koroške oblasti vsakega Slovenca, ki ni zatajil svojega materinega jezika. 0 pravicah, ki jih uživajo Slovenci kot »enakopravni* sodeželani, pa priča najbolje tmjeva pot slovenskih šol v Št. Rupertu, Št. Jakobu in v Selah. Tudi sleherni slovenski otrok, ki obiskuje utrakvistično šolo na Koroškem, bo lahko pričal, kako se varuje slovenska jezikovna in narodna posebnost v teh šoiah. V zadnjem času prirejajo Nemci po slovenskem Koroškem prav pridno razne «slavnosti». Da je namen teh prireditev povsem le vzdrževanje bojnega razpoloženja proti narodnim Slovencem in ponečmevanie, o tem pričajo dovolj jasno »slavnostni* govori, ki jih je slišati ob enakih prilikah. Povsod ena in ista pesem: Boj proti Slovencem in ponemčevanje, o tem pri-roško. Na takih zborovanjih se pojavlja povsod tudi deželni glavar kot strupen napadalec Slovencev, dasi je kot- vladni zastopnik poklican skrbeti le za red in mir in za izvrševanje zakonov, h katerim spada tudi zaščita narodne manjšine na Koroškem. Na takih prireditvah pa se ne dela za mir in spravo med nemškimi in slovenskimi deželani ampak se prav brezobzirno hujska in vzbuja proti Slovencem, ki ne trobijo v nemško - nacijonalni rog, tisto strašno razpoloženje, ki je povzročilo v deželi že toliko gorja in krivice. Hujskajoče razpoloženje proti Slovencem, ki se širi po deželi s pomočjo nevo ustanovljenega « H e-imatbu n da », ki je prevzel delokrog raz-puščenega cHeimatdiensta* in s pomočjo vladnih organov, ima pa tudi namen, prikriti pravi cilj vsenemške propagande na Koroškem: združitev z Nemčijo. Njih namen je slej ko prej, priti pod Nemčijo in za ta ideal nastopajo z javno propagando na zborovanjih in v časopisih. Sklepi zdravniške konference v Celju Zdravniška konferenca, ki se je vršila dne 31. avgusta v Celju in o katere poteku smo že poročali, je sprejela za pobijanje nalezljivih bolezni zlasti škrlatinke, sledeče važne sklepe, ki se bodo predložile meroclaj-nim faktorjem: Vse na nalezljivih boleznih obolele osebe naj se oddajo brez izjeme v bolnico. Sanitarna oblast naj uredi v celjski javni bolnici prilike tako, cla bo imelo ljudstvo popolno zaupanje v i-st-o. Predvsem naj se oskrbi zadostno število izolirnic in vsem modernim zahtevam odgovarjajočih barak po sistemu Decker, ki na.j obsegajo moške in ženske oddelke ter bodo ločene za posamezne infekcijske bolezni, kakor škrlatinko. legar itd., tako. cla se bodo v posameznih barakah, oziroma oddelkih lečile bolezni le ene vrste iu bo infekcija drugih kužnih bolezni v bolnicah izključena. Tem infekcijskim paviljonom naj se da na razpolago poseben zdravnik in osobje, ki bo vršilo službo izključno le v infekcijskih paviljonih. Druga instanca naj izda podrejenim sanitetnim upravam pismen nalog, da je tTeba oddati, dokler vlada epidemija v okraju, v vsakem slučaju obolele osebe brezizjemno v bolnico, ker predvideva epidemijski zakon iz 1. 1913. tudi oskrbo v privatnem stanovanju. Posebna zdravstvena stanovanjska komisija naj nadzira stanovanja in zabrani uporabo onih stanovanj, ki niso v skladu z zdravstvenimi predpisi. Da se pa more to nadzorovanje pri današnji stanovanjski mizeriji vršiti uspešno, naj se naprosi država, da započne akcijo za zidanje žalostnega števila stanovanjskih hiš. da se na ta načiu odpomore občutni stanovanjski bedi ki je gotovo v prvi in najizdatnejši meri vzrok, da se pojavljajo tako pogosto škrlatir.ka iu druge kužne bolezni. Za prevoz bolnikov v bolnico naj se nabavi zadostno število manjših avtomobilov, če se pa transportirajo z želcznico. naj se prevažajo v popolnoma izoliranih vagonih, ki se morajo po vožnji takoj de-sinficirati. Posebna pažnja naj se polaga na greznice, da bodo odgovarjale zdravstvenim in stavbenim predpisom. Na desinfekcijo med bojevanjem in po ozdravljenju naj se polaga največja pažnja. Nabavi in razdeli naj se med ljudstvom zadostno število brošuric s poljudnim poukom o nalezljivih boleznih. Po predlogu celjskega mestnega fizika dr. Mano Dereanija se je vršil v sredo. 3. t. m., na magistratu sestanek celjskih lokalnih faktorjev in so se formulirali predlogi v smislu navedenih sklepov na mariborsko oblast in na inšpektorja ministrstva narodnega zdravja. Obsodba Gian*n bega Telefon 730 KinO Ljubljanski dvor Telefon 730 Daaea sobota 6. t. m. Film groze in atnahu! ( Vam pyn) Sinfonija groze po romann „Dracula" od Bram Stocker v 5 dejanjih. V glavnih vlogah elita nemških igralcev. Naj grozovite jši film vseh časov ! ^rcdstivn ob nedeljah ob pol 11., 3., pol 5., 6. pol 8., in 9. uri. — Ob delavnikih ob pol 6., pol 8. in 9. uri. U 20 let ječe z lahkimi okovi O tragični smrti Milice Bogatinčcvič v Skopiju, ki jo je njen turški soprog Gja-nin beg Halilovič zavratno ustrelil z revolverjem in poskušal potem inscenirati stvar tako, kakor da se je sama ustrelila, smo svoječasno že poročali. Milica je bila učiteljica v Skopiju. Po balkanski vojni se ;e seznanila z zelo premožnim rentijerjein Gjanin begom, ki sc je zaljubil vanjo in prišlo je do poroke v pravoslavni cerkvi v Beogradu. Gjanin beg se je kazal v začetku kristjana, ko pa so za časa svetovne vojne Bolgari zasedli Skopie, je na enkrat postal zopet — Turek in začel tudi po turško živeti. Bolgari so bili končno pregnani in vrnili so se zopet časi svobode. Toda med Milico in Gjanin begom ni bilo več sloge, ker je bil med obema pač tkzv. zakon iz računa. Milica je poročila svojega moža zato, ker je bil zelo premožen in je hotela udobno živeti. Prvi otrok je umrl, drugi pa je bil na smrt bolan. V takih razmerah jo je mož ustrelil z revolverjem in potem odnesel pred hišo, kier jo je položil na tla, zraven nje pa pustil revolver. Slabo inscenirana stvar. Preiskava je takoj dognala, da bi od samomorilke ostala kri na tleh, krvi pa nikjer ni bilo in tudi revolver se ni našel v takem položaju, da bi ga Milica mogla po izvrše- nem samomoru postaviti tam. Tudi drugih dokazov je bilo dovolj za krivdo Gjanin bega in dan sodbe je prebivalstvo Skoplja pričakovalo v silni napetosti. Naval občinstva je bil ogromen. Vrata na sodno dvorišče so morali zapreti, ker je bilo dvorišče polno ljudstva. Ze ob treh popoldne je bila zasedena sodna dvorana čeprav se je imela obsodba razglasiti šele ob 5. uri popoldne. Ko je predsednik v največji tišini prečital razsodbo, s katero se Gjanin beg obsoja na 20 let ječe z lahkimi okovi, je občinstvo zavpilo »Živelo sodišče!* j-........ prvovrstne suhe in oljnate barve, laki, kit, klej, špirit gorljiv, prašno olje, slikarske in pleskarske potrebščino. Ravliekar & Dergaiac Pred škofijo št. 20 3403/a Dopisi ŠKOFJA LOKA. Koncrt, ki so ga priredili člani kralj, opere, oz. dramskega gledališča iz Ljubljane,ga. Vera Danilova, g. Hugon Zathey in g. Anton Balat-ka v nedeljo, 31. avgusta v Sokolskem domu je nudil vsem posetnikom izreden umetniški užitek. Z napeto pozornostjo je občinstvo sledilo izvajanju posameznih točk in k koncu nagradilo z navdušenim ploskanjem ter izsililo parkratno po-navijenje. V imenu po poplavi oškodovan nih bratov, članov Sokolskega društva, ko jim je bil namenjen ves dobiček koncerta, se gg. prirediteljem najiskreneje zahvaljujemo z željo, da se kmalu zopet vidimo! Zdravo! KRANJ. Na umetniškem večeru, ki ga priredi Kolo jugoslovenskih sester v Kranju danes, ob pol 9. uri zvečer v prostorih Narodnega doma. sodelujejo iz osebne prijaznosti te-le odlične umetnice: ga. Lovšetova, Članica kraljeve opere; ga. Dana Kohler - Golijeva, profesorica konserva-torija; ga. Mila Šaričeva, članica dramskega gledališča in novost za Kranj: mladostna, plesalka gdč. Rut Vav-potičeva, katere slik>> so razstavljene v izložbi .Tadransko-pcdunavske banke v Kranju. Po sporedu družabna zabava s sodelovanjem pevcev in orkestra »Narodne čitalnice« v Kranju. Ročna dela, izključno v narodnih motivih, določena za loterijo, so razstavljena tudi v izložbi Jadransko - podunavske banke in vzbujajo splošno občudovanje. Vse priznanje marljivim odbornicam in članicam Kola, ki pomore s temi izdelki dvigniti zanimanje za naše narodne vezenine, ki čim dalje bolj izpodrivajo tujo vzorce. Pridite vsi, ki ste željni užiti lep večer in obenem koristiti dobremu namenu prireditve. ŽELEZNIKI. Zadnji dopis v »Jutru« je naše klerikalce tako popaiil, da so šele po 1-1. dceh prišli do zavesti iu spisali zopet par klobasarij v »Slovenca«. Strašno jih jezi, ker v letošnjem 'etu doživljajo same poraze. S pisanjem po časopisju se hočete prati in Vaše mokre prireditve po-veličavati. Očitate nam, da o sijajni otvoritvi Sokolskega. doma uistuo ničesar poročali. Nismo tiste vrste ljudje, da bi vsako stvar obšati ca. veliki zvon. Pravite. da se v Sokolskem domu samo pi-jančuje. Ali ne vidite same sebe, kako ob gotovih zabavah brusite v Soro mnogo čez policijsko uro in to iz doma. ki je last vseh f.iranov. Orlici, koliko pa plačujete cerkvi najemnine, ko se cerkvena poslop:a podirajo in čakajo naprednih dinarjev, da bo popravila. Zasmehujete naš zdravi naraščaj. Zakaj pa vaše Orlice niso bile pod krojem dostojnejše oblečene, da co M pohujševale mladine!? Očitate nam dolgove. Če ;e pa vaš pristaš ali cerkev v stiski, iščete pomoč le pri naprednjakih. Pri cerkvi bo lahko kmalu dvema vašima pristašema pel bo- ben ob plakanju nedolžne dece. Degeneriranih vaših umrlih pristašev pa nikar ne predbacivajte našim poštenim delavcem. Ali vam je znan slučaj Orla, ki je pri Dermoti poskušal nečedne stvari s petletnimi deklicami? Konštatiramo, da ste res imeli par resnih ljudi v sprevodu in to so bili: Trugar, Medvedov Jur, general Lo vriha, Andrejček ml., ki boleha za kronično lenobo, Matevž in Janez, ki bosta letos predavala po selški dolini o Zakonski zvestobi. Čvekate nekaj tudi o šolskemu poslopju. Hinavci! Pravite, da. bi ml morali namesto Sokolskega doma zidati šolo. Zakaj jo pa Vi niste sezidali s cerkvenim denarjem namesto orlovskega doma? Dermoti se pa nikar ne prilizujte, ker Vas je do grla sit. in bodite mu hvaležni, da redi toliko Vaših nehvaležnih pristašev. Če ste pa še kaj radovedni, imamo pa še dosti smrdljivega gradiva za Vas v zalogi. NOVI KOT = DRAGA. Dne 21. sep. tembra bodo pri nas občinske volitve. Naši nasprotniki agitirajo na ta način, da prostaško psujejo in obrekujejo naše poštene može in fante. Za nje so za« pisane v sv. pismu besede: «Gadja za* lega, kako morete govoriti dobro, ko ste hudobni? Kajti usta govore, česar je prepolno srce*. (Sv. Matevž, 12. poglavje, 34. vrsta). Kar ne spada v naše vr« ste, gre samo ven. Političnih telovadcev po vzorcu g. M. ne potrebujemo. Naj« bolj so pač na nas jezni ljudje, ki so bili že vse in so sedaj klerikalci. Ni jim za to, da bi kje storiii kaj dobrega, pa« sejo povsod samo svojo častihlepnost in požrešnost. Njih program je: vsaka stranka mi je dobra, samo da bi bil jaz na višku. Tak je značaj političnih ve« rižnikov. Teh ne bomo volili! —čič— DOL PRI HRASTNIKU. Vzpored sokolske slavnosti. ki se vrši v nedeljo, dne 7. septembra ob vsakem vremenu je sledeči: Prihod gostov na postajo Hrastnik z vlakom ob 12.30 in 13. 30. Takojšnje odkorakanje na telovadišče, kjer se razvije ob 2. uri naraščajski prapor in se ob pol 3. uri prične javna telovadba. Po javni telovadbi prosta zabava. Če še povemo, da ima isti dan -.Orlovska srenja* svoj nastop v Hrastniku, potem je to pač dovolj nujen klic vsem. ki hočete dokazati, da ste naši Zdravo! ŠOŠTANJ. Dne 3. t. m. jc zatisnila oči gospa Milka Rihteričeva, soproga tukajšnjega živinozdravnika, kot žrtev materinstva in ljubezni do bolnega deteta. Pokojnica, vzor r.arodoe žene. se je požrtvovalno udejstvovala z vzglednim sodelovanjem pri vseh narodnih prireditvah, zlasti pri Sokolskem društvu in Or-juni v Šoštanju, koje praporu — prvemu na bivšem Spoduje-Štajerskem — je bila tudi kumica. Ves Šoštanj sočustvuje z žalujočim soprogom iu nebogljenim detetom. Spomin blagopokojne gospe Rih-toričeve, ostane v naših srcih svetel in večno živ. damskih klobukov in čepic! Okusno in poceni! Modni salon Stuchlj - Maske Ljubljana. Židoska ulica. i89-*'& Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Le g a to v i šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v I trgovini s pisalnimi stroji Ant- Rud-Legat, Maribor, 51 o v e n s k a ulica 7, telefon 100. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Sobota, 6.: «Macbeth» (Stolna dijaška kongregaciia.) Nedelja, 7.: »Prodana nevesta». Gostovanje tenorista Jiraneka iz Prage. Pondeljek. 8.: »Carjeva nevesta* (prvi nastop ge rhierrv-Kavčnikove). opera v novi sezoisi Iz rasgovora z g- upravnikom Hcbadon:. V predsobi upravnikove pisarne čaka na razgovor z g. upravnikom cela vrsta igralcev, pevcev, režiserjev in dobavljav-; cev. Počasi si pribori prostor tudi žurna-lis! ia g. tajnik me javi. Vzlic veliki zaposlenosti veli g. Hubad naj vstopim in me nadvse prijazno sprejme ter mi pojasni kar želim izvedeti od njega. Letos imamo pričakovati izredno zani-Eiivo operno sezijo, ki jo bo dne 1. oktobra otvorila Rimski-Korzakova komična opera ^-Majska noč*. Od novitet se nam i ob_:a Mozartov cDon Juan» in «Figarova | svatba*, dalje velika moderna opera najznamenitejšega sodobnega poljskega Skladatelja Ludomira Rožickesa cAmoil in Psvche,,. ki bo obenem prva poljska opera na našem odru. Kot zanimive novitete slede: D'Albertove dVIrtve očfo, Ru-binsteinov , Rimski-Korzakova «ZIati petelinček3> in istega skladatelja . Izmed komičnih oper, ki ss bodo prvič uprizorile v tej seziji na našem odru. bo morda najbolj ugajalo duhovito, ljubeznivo humorno delo Petra Corneliusa ^Bagdadski brivec - z Be-tettom v naslovni vlogi. Od starejših oper bosta na novo naštuilirani Dvorakova cRusalka^ in Janačkova «Jenufa» v novi zasedbi. Za izvajanje sta predvidena Ipavčeva opera cTeharski plemiči? in Baranovičev balet fLicitarsko srre». Seveda se bodo ponavljala vsa uspela dela iz prejšnjih sezij, med njimi posebno cCarjeva nevesta*. cCavalleria rustica-na>, cPikova dama*, itd. V zadovoljstvo nedeljskih obiskovalcev opere se uvedejo operetne predstave. Prvi pride na vrsto Joh. Straussov . Če se bo zadosti občinstva zanimalo za te oredstave. se bodo uvrstile tudi med abonma. Skratka, repertoar prihodnje sezije je na moč pester. V osobju je precej sprememb. Ostal:, nam je glava pevcev, neprecenljivi basist g. Betetto. G. upravniku se je posrečila na novo pridobiti za naš oder izfcomo meči, ki so svojčas opero zapustile. Stalno bosta gostovali ga. Lovšetova in gospa Thierry-Kavčnikova. Na novo je angažirana ga. Vanečkova, sopranistinja, katero smo že slišali. Od decembra dalje bo stalno angažirana tudi sopranistinja gospa Friskova, ld je pri svojem gostovanju v Ljubljani zelo ugajala. Novi tenorist g. Aleksander Valentinov, bivši ar-tist moskovske opere, ki jc zadnja lota bil angažiran v Gradru in pel vse največje vloge, je poklican, da izpolni vrzei za sicer nenadomestljivim Šimencem. Dalje bo nastopil kot gost češki tenorist Josip Jiranek in naš domačin dr. Moric. Ostali ansambel, da navedem imenom? le še dame Rozumovo, Thalerjevo in Sli-I igo jovo ter gg. Banovca, Debevca. Kovača. Zatheja in Zupana, garantira po sedanjih uspehih za kvalitativno dobro zasedbo vlog. Kapelniški zbor, ki mu pripadajo še nadalje dosedanji kapelniki: ravnatelj Rukavina in gg. Neffat, Balatka ter Kogoj, se je ojačil z eno naših najboljših kapacitet, g. N. štritofom, ki bo dirigiral več oper. Nekaterim korepetitorjenr-do nračinem je naložena skrb za revidira aie slovenskih prevodov, ki so doslej mestoma ooKovali precejšnje napake. Režija bo v rokah opernih režiserjev gg. Bučarja, Rukavine in Debevca ter dramskih režiserjev gg. Šesta in Pntjate. Orkester bo štel okrog 40 mož in se bo tc kom leta še izpopolnil, če bodo sredstva dovoljevala. Mesto prvega koncertnega mojstra je zasodel g. Ivan Trost, drugi.-mesio je v rokah g. Karla Jeraja. Po navedenem programu sodeč se nam torej obeta operna sezija, ki vsaj v glavnem nikakor ne bo dosti zaostajala -/.u večjimi gledališči v tujini. Da smo prišli do tega, je zasluga neumornega inten-danta ~ ljubljanskih gledališč, g. Mateja IIubada, katerega zaslug za našo glasbeno kulturo sedaj še ne moremo dovolj oceniti. Iz kapitala, katerega nam je on naložil, bodo črpali še poznejši rodovi. Poziv abonpr.tom. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi vse bivše abonente, ki rcflektirajo na svoj.-: sedeže tudi v sezoni 1924.-25.. da se sigurno prijavijo tekom današnjega dne n od 9. do 12. in od 3. do 5. popoldne v veži Narodnega gledališča, kjer se s-rc jemajo abonmaji. Danes je zadnji dan, ko so jim sedeži še rezervirani, od toika dalje se sprejemajo novi abonenti ob istem času in na istem mestu. Današnji oba3n polovico ukovine za mesec september. . Redni pouk se začne v ponedeljek, dne" < 15. t. m. Mestno gledališče v Celju. Sezona j 1924.—25. v celjskem mestnem gledališču! se začenja koncem tega mcscca. Ker jc. vsled finančnih težkoč onemogočen a;u * ; gažma poklicnih igralcev, se bodo vrši« -»• ia v letošnji sezoni po pretežni večini I gostovanja narodnih gledališč iz Ljub« ljanc in Maribora. Skušalo sc bo tudi z domačimi močmi in z večjim število, i . nredstav izpolniti vsestransko zanimiv? _ , program. Vodstvo in režijo predstiv; ,. i prevzame g. režiser Šest iz Ljubljane. K-"" :, sodelovanju se vabijo v>i dosedanji i^.-a! 1 c> in tudi nove moči, ki se naj prijavijo ustno ali pismeno pri g. Pfeifcrju, ur»d«. • niku Kreditne banke v Celju. Uprava j gledališča poroča, da sc uvede za bližajo« j čo se gledališko sezono samo eden abon« ma. Prijave za abonma lože in sedeže sprejema blagajnik Hubert v trgovini Goričar in Leskovšck do 10. sept. * Imenovanja t železniški službi. V železniški službi so imenovani: dr. Ra-dovan Markovič za načelnika pri glavnem železniškem ravnateljstvu v Beogradu; j.iženjer Ogrin za načelnika v strojnem oddelku železniškega ravnateljstva v Ljubljani; inženjer Klodič za pomočnika pri železniški direkciji v Zagrebu; E. Vargason za načelnika prometnega oddelka, inženjer Kosta Nikolič za načelnika v gospodarskem oddelku; inženjer Kostijal za načelnika v oddelku za vzdrževanje prog; Rajko Lapajne za načelnika računskega oddelka, šmuc v oddelku za nadzorovanje dohodkov, Cvetkovifc strojnem oddelku, Vargaš v prometnem oddelku in Bodnar v komercijalnem oddelku. Pomočnik pri zagrebški želez niški direkciji Ivan Franič-Požežanin je trajno upokojen. * Nov direktor ljubljanskega muzeja, is Beograda nam poročajo: Ravnatelj ljubljanskega muzeja dr. J. Mantuani je enzijoniran in je imenovan za direktorja dosedanji kustos dr. J. Mal. - Novi direktor je znan širši javnosti kot hraber . 'obornik za zameno naše slovenske tro-Lojnice z rmenomodio rdečo trikoloro Kranjskih stanov. Bilo je to za časa vojne, ko se je zdela belomodrordeča zastava preveč slovenska in torej nevšečna... Z odhodom dr. Mantuanija izgubi naš muzej zaslužnega organizatorja, zato pa je s prihodom dr. Mala postavljen pod po sebno zaščito SLS. * Sov zakon o invalidih. Ministrstvo za -ocijalno politiko je izdelalo načrt zakona 0 invalidih. Popolnoma nesposobni invalidi naj bi po tem načrtu dobivali na me-sec 750 Din invalidnine, ostali pa pro-centualno po svoji nesposobnosti. * Himen. Gospod Ivan Bohinc ml. les- trgovec v Medvodah se je poročil z gospodično Zorko Kolenee, gostilničarje-vo hčerko v Medvodah. Obilo sreče! * Smrtna kosa. V Smar nem ob Pak. je preminul trgovec in posestnik g. Anion P. Bizjak, soprog predsednice tnm knjšnje svojčas marljivo delavne podružnice CM D. Starejši njegov sin deluje kot pomožni asistent slovanskega seminarja ,:a ljubljanski univerzi. Pokojnik jc bil vrl naš pristaš. — V Trbovljah je umrl v četrtek popoldne po dolgotrajni bolezni mesar in veleposestnik g. A'bin Tratnik. Pokojnik je bil dobra in poštena duša, kremenit značaj, vrl naroiiijak, '.Sokol» ?n navdušen pristaš demokratsko stranke. Zapušča vdovo Josipin >, hčerka .lužico, poročeno Janežič na Bizeljskem in sina Albina. Pogreb bo da.ičs ob 4. popoldne. — V Laškem je preminul dne 4. lega meseca, star komaj 22 let, g. Alojzi' Keld, marljivi in nadvse vesten paznik-iamomerec Trbov. premogokopne družbe. Pogreb bo danes ob 10. dopoldne na pokopališče k sv. Jederti. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Ogrin« redivivus. Minister saobraea-ia Sušnik je izvršil že prej uvedeno imenovanje inž. Klodiča za pomočnika direktorja državnih železnic v Zagrebu, obenem pa imenoval g. inž. Ogrinca na-iolnikom strojnega odelenja v Ljubljani. Kar se prvega tiče. mora vsakdo pritrditi, da je s tem imenovanjem končno dano zadoščenje možu poštenjaku, ki je bil brez svoje krivde zapleten v težave in na iirav nelep način upokojen. Vsako postopanja zoper g. Klodiča je bilo pred pai tedni ustavljeno, zdaj pa je prišel nazaj na mesto, raz koje je bil zavratno od--1 ranjen. Ne moro pa se odobravati imenovanje g. Ogrinca, ki pomeni, da nem-5!:utarska moč še ni zlomljena. * Predavanje v higijenski razstavi. Danes ob 16. uri predava v paviljonu higi-' jonske razstave v Ljubljani ga. dr. Tekla Kenk, asistent zavoda za soc.-hig. zaščito deee O prebrani dojenčka>. Vstop prost. * Pri iiigi.jcnskem zavodu v Ljubljani 1 • razpisanih deset prostih mest za des-iufektorsko šolo. Prosta mesta obsegajo hrano, stanovanje in mesečni prispevek "00 dinarjev. Prošnje se vlagajo do 20. : 'mbra pri higijenskem zavodu v Ljubljani, Zaloška cesta 2, kjer se dajejo tudi podrobne informacije. Razpis je objavljen v ^-Uradnem listu». * V imenu ljudske blaginje in prave mladinske vzgoje: Proč od mladine z alkoholom! Odraslih dolžnost pa je, dajati mladim dober zgled. Za odrasle izhaja v ia namen list «Prerod>, za mladino pa • Mladi junalo. Upravništvo obeh listov je v Ljubljani, Poljanski nasip 10. * Načrti za novo palačo iinaučnej-a ministrstva. Jurv za oceno natečajnih načrtov za novo palačo finančnega ministrstva je dne 30. avgusta dovršila svoje tlelo ter ugotovila, da odgovarja samo en načrt razpisanemu programu. Temu načrtu je določila II. nagrado v znesku 65.000 Din. To je načrt društva za tehnična podjetja in oni, 1# so poučeni in hočejo pristopiti, imajo tovariški sestanek v torek 9. t. m. ob 20. uri v salonu hotela LIoyd. Udeležba je zelo potrebna in v interesu samih članov, ker se bo posvetovalo o ustanovnem občnem zboru in drugo. Milan Plut. * Švi dobrovoljci, oficiri i vojnici, koji ! su u martu i aprilu 1917 iz srpskoga do-' brovoljačkoga korpusa u Rusiji prešli u rusku vojsku, umoljavaju se, da hitno ' saopee potpisanomu svoje adrese u svrhu zajedničke akcije kod nadležnih faktora. Dr. S. Landikušič, Zagreb, Hatzova ul. 12. * Izscljeniški potni listi. Izdajanje iz-seljeniških potnih listov za vse države, razen v Zedinjene države, je po naredbi ministrstva za soc-ijalno politiko preneše-no na policijske oblasti. Potni list izda politična oblast v sedmih dneh po vložitvi prošnje. Z naredbo omenjenega ministrstva je odpravljen interministerijalni izseljeniški svet; njegovo delo preide na izseljeniški odbor tega ministrstva. * Za velesejme v Pragi, na Dunaju, v Gradcu in Libercu (Reichenberg) se dobijo legitimacije, vozni listki in vse potrebne informacije v potovalni p'sarm Putnik (Tourist-Office) ua Aleksandrovi cesti 8. Istotako so tam na razpolago interesentom j>odatki glede o'o'ska velesej ma v Neaplu. * Kranjske novice. Ilišo št. 38 v Kranju, kokriško predmestje, last g. Marije Albrecht, je kupil trgovec g. Lovro Rebolj za 460.000 K. — Bivša sokolska telovadnica v hiši g. Viktorja Omerze se predeluje v puškarsko delavnico ter bo v kratkem dodelana. V to delavnico st bo montiralo nad 70 raznih modernih strojev, ki so Ze na potu. S tem bo puškama v Kranju svoj delokrog znatno po večala ter temu primerno zaposlila tudi večje število delavcev. — Na Smarjetni gori je bilo letos kljub neugodnemu vremenu toliko letoviščarjev, da je zmanjkalo sob. Večinoma so bili letoviščarji i>. Slavonije in Beograda. Lepemu razgledu iu drugim ugodnostim, ki jih nudi Šmar-jetna gora, se niso mogli načudiii. Prišlo bi jih še veliko več, da bi bilo na razpolago več prostora. Sedanji lastniki so sicer stavbo na Smarjetni gori preuredili v taki meri, da ima malokatera stavba v hribih tako lepe in udobne lokale. Tudi prizidalo se je precej. Klub temu pa se< opaža, da bi bilo potrebno dozidati še nekaj sob, ker potem bi bil obisk tujcem še večji. Šmarjetna gora je oddaljena ort Kranja samo pol ure in je dostopna ob vsakem še tako grdem vremenu. V slučaju lepe jeseni se pričakuje ogromnega obiska, posebno vsled ugodnih železniških zvez. * Planinske koče še odprte. Dne 7. in 8. septembra bodo še vse planinske koče odprte. V slučaju lepega vremena ostanejo otvorjene še do inkl. 14. septembra; koče, ki bodo oskrbovane čez la termin. se bodo objavile pozneje. Pripominjamo, da je koča na Veliki planini temeljito popravljena in dobro oskrbovana ter se priporoča, da jo planinci v lepili jesenskih dneh pridno obiskujejo. Pot pod Pasjimi pečinami je Kamniška podružnica dobro popravila in torej ni nobene nevarnosti za obiskovalce. — Osrednji odbor SPD. * Toča nad Mata. Pišejo nam: V Pernicah nad Muto je že 2. junija pobila toča poljske pridelke. Marsikateri kmet je moral pokositi ozimino in sejati kaj drugega. Tudi koruzo je pobila toča, a pre orali so polje in sejali letno rž, ki je šele dozorevala. Še usodnejša jc bila toča, ki je padala 1. sept. ob 4. popoldne. Žt zjutraj so se zbirale črne megle na Golici in ljudje so slutili preteče gorje. In res, ob 4. popoldne js nastala .silna nevihta s točo. Toča je bila debela kakor lešniki ter je pobila vso še nepožeto pšenico, rž, oves, ajdo, koruzo itd. Vidijo se samo še stebla. Žalosten je pogled na njive, še žalostnejši pa so obrazi prizadetih iu obupanih kmetov. * Razstava. Ne pozabile si ogledati razstavo manufakturne veletrgovine ,Ob!a-čilnicas- v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti 7 v Ljubljani. Prvovrstno blago zmerne cene. Razstava je> odprta 7. in S. septembra od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. ] Manufakturno blago se kupi najbolje pri ' Oblačilnici. * Dva otročička zgorela. V selu Majal pri Djakovem so se te dni igrali otroci na nekem škednju, kjer so se skrivali v slami. Ko sta se bili dve sestrici, štiriletna Katica in dveletna Ružica Frizon zakopali v slamo, so oslali otroci v svoji nepremišljenosti zažgali slamo. Plamen je takoj cbjel deklici, ki sta skoraj popolnoma zgoreli. * Požar. V Sp. Račah je dne 4. t. m. ob 11. zvečer uničil požar gostilničarju La-schitzu gospodarsko poslopje, še predno je mogla priti požarna bramba na pomoč. * Nesreča v rudniku. V dalmatinskem rudokopu Siverič se je prošli pondeljek pripetila nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Na nekega delavca je padel v rovu tram, ki mu je prebil lobanjo. Dva druga delavca sta ponesrečila vsled eksplozije mine. Zdi se, da je bila nesreča posledica neprevidnosti. * Namesto skopca ustrelil čuvaja. V bližini predilnice v Cepinu so našli predvčerajšnjim poljskega čuvaja Morica Bo-deja mrtvega. Komisija je ugotovila, da je bil ustreljen z lovsko puško. Par korakov od mrtveca je ležal ustreljen sko-l>ec. Domneva se, da je kak mlad poljski čuvaj streljal na skopca, po nesreči pa zadel svojega tovariša. * Razne tatvine in vlomi. 28Ietni Anton Heber iz Žerjavovcev in 30 letni Ju-lijan Milajnovič iz Beča v Prekmurju sta vlomila skozi streho v hišo posestnika Antona Jonika v Braunšvaigu v mariborskem okraiu ter odnesla razne obleke ia perila v vrednosti 3380 Din ter 2020 Din gotovine. — Brata Josip in Franc Brus sta ukradla iz hleva posestnika Franceta Korenčana na Vrhniki dva konja, ki so ju pozneje izsledili, tatova pa sta nezna-nokam pobegla. Na Teznem je bilo v noči na 30. avgusta vlomljeno v izložbeno okno trgovine Ane Seniča. Vlomilci so odnesli raznega blaga v vrednosti 7641 dinarjev. OPOZORILO. Več tisoč parov čevljev (ostankov po* sameznih vzorcev) tovarn «Peko» sc proda do vštetega 20. t. m. po zuatno znižani ceni samo v trgovini Aleksandro« va cesta št. 1, na kar se cenj. občinstvo uljudno opozarja. Is Ljubljane U_ Rojstni dan prestolonaslednika. Povodom današnjega rojstnega dne na* šega prestolonaslednika, kraljeviča Pes tra, je bilo oddanih včeraj zvečer na Gradu 9 strelov. Danes ob 9. dop. se vr* ši v pravoslavni kapeli, ob 10. dop. pa v stolnici slovesno blagodarenje za kralja, kraljico in prestolonaslednika. u— Rez. oficirji ljubljanske garnizije sc službeno pozivajo, da se udeleže da« našnje slavnostne službe božje ob 10. uri dopoldne v stolni cerkvi o priliki roj« stnega dne Nj. kr. Visočanstva presto« lonaslcdnika Petra. Rez. oficirji, ki ima« | jo uniformo, prisostvujejo v uniformi, I eetali v civilni obleki. u— Sokolska župa Ljubljana I. vabi vse brate in sestre, da se v čim večjem številu udeleže proslave 15«!etnice. so« kolskega društva v Litiji, ki se vrši v .udeljo dre 7. t. u- Pc'ovčra vožnja je dovoljena. u— 2enska sekcija Orjune Ši. Jakob« Krakovo « Trnovo vabi svoje čL.nicc na važno sejo, ki se bo vršila d-»nes, v so« boto ob 8. uri zvečer pri Težaku, Sv. Jakoba trg 5. u— Sočani, nc pozabite na Jutrišnji društveni izlet, ki se vrši ra šmarjetno goro pri Kranju. Prvi se odpeljejo o'i 0.40 do Bitcnj, drugi pa z mcšancem ob 8.50 uri (Gor. kol.) do Kranja. Zabava in postrežba zagotovljena. Pridite polno« šlevilno. — Odbor. u— Zveza ljubljanskih Oriun poziva vse članice mestnih Orjun v Ljubljani, da se zanesljivo zbero v nedeljo dne 7. t. m. ob 8. uri dopoldie v areni Narod« nega doma radi cverlič k\j.i dne. Po možnosti naj prinese vsaka članica stek« lcnico s seboj. Istočasno sc vabijo na ta sestanek tudi člani S. K. Primorje. — Zveza. u— Za kočo na Krvavcu je zbral Baj« sov klub v gostilni pri Možini 60 Din. u— Kavarna «CentrsI». Vsaki .lan damski koncert. Sc priporoča Štefan Miholič. u— Veliko veselico na vrtu in pro« štorih hotela «Tivo!i» priredi jutri, v nedeljo Zveza jugoslov. železničarjev. Sodeluje društvena godba in pevski zbor Za lačne in žejne izborno poskrbljeno. Tudi za one, ki jih miče ples. Bogat src« čolov. Vstopnina 5 Din. Otroci v sprem« stvu staršev brez vstopnine. Z.'čctek ob 15. uri. Kdor se hoče poceni dobro za« bavati, naj pride. u— Povodenj v Ljubljani. Pišejo nam: Prebivalci Rožne doline in ceste v Rož« no dolino so imeli včeraj zjutraj zopet čast, voziti se z otroškimi vo;::čki čez nastopivši jarek, ki pelje ob potu v Rož« no dolino. Voda je stopila 20 cm visoko čez jarek na cesto, tako, da se absolut« no ni moglo pasirati pota, ne da bi si sezul čevlje in zavihal hlač do kolen. Vprašamo policijsko ravnateljstvo, viš-kega župana, olepševalno društvo in dru« ge funkcionarje, kaj se je ukrenilo pri komisijskem ogledu v pondeljek? Upa« mo, da nas razbremenite teh povodnji ob tako priljubljeni periferiji mesta. Če se je napravila pri novih vilah na cesti v Rožno dolino za dve vili čez 100 mc« trov dolga cesta, se mora prepočrebna ccsta zgraditi tudi za nas, jarek pa zre« gulirati in pokriti, pa se naj temu upira Peter ali Pavel (šentpeterski župnik). u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: S. Ag« neta Bertanda Črctnik, usmiljenka, 56 let. — Josip Sušnik, zasebni uradnik, 72 let. — Amalija Kranjc, služkinja, 17 let. — Ivan Terček, železn. sprevodnik, 52 let. u— Najden utopljenec. V četrtek, okrog 18. ure jc stražnik 1'ctcr Koren opazil v Grubarjevem kanalu utopljen« ca, ki so ga potem v Mostah potegnili iz vode. Truplo je bilo že močno razdeja« no. Utopljenec je bil dne 27. avgusta ponesrečen pleskarski pomočnik Rudolf Koren iz Šiške. Truplo jc bilo prcpelja« no v mrtvašnico k Sv. Krištofu. u— Nesreča v tobačni tovarni. Kiju« čavničar N. Mišmaš v tobačni tovarni, stanujoč na Viču 104 je imel v četrtek zjutraj opravka v oddelku strojev za iz« delavo stročnic. Med delom jc tako nc« previdno manipuliral, da si jc močno po« kvaril roko in je moral iskati zdravni« ško pomoč v bolnici. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 pijanost, 1 presto« pek kaljenja nočnega miru, 4 prestopki cestnega policijskega reda, 5 prestopkov pasjega kontumaca, 1 nezgoda in 1 najd« ba utopljenca. Aretacije so sc izvršile štiri in sicer: 1 radi postopanja, 1 radi beračenja, 1 radi pijanosti in 1 radi tat« vine. u— Žrtev nepazljivosti. Posestnik iz Zaplane Franc Negode je stopil v sredo v trafiko Minkc Modičeve v Kopitarje« vi ulici, da si nabavi nekaj tobaka. Med plačevanjem je položil listnico z vsebino 4000 Din na pult, katero je tamkaj poza« bil in odšel v gostilno. Šele tam je za pazil, da mu manjka denar, nakar se je takoj vrnil v trafiko. Toda listnice ni več našel, ker se je iste medtem žc po« lastil neznan tat. u— Aretirana berača. V četrtek okrog 16. ure je bil aretiran v \Voifovi ulici An« ton Škofic iz Brezovice, ker je beračil od trgovine do trgovine. Istega dne jc bil v Šolskem drevoredu prijet 41=letni brezposelni dc'avec Anton Kolcnc, ker je nadlegoval ljudi v Šolskem drevore« du ter prodajal tudi kilogram hrena, ka« terega je nabral na neki njivi v Toma« čtvem. Oba ptička sta bila odpravljena v zapor. Iz Cel? a e— Vse celjske šole zaprte. Mestni magistrat celjski razglaša: Ker v Celju šc ni ponehala epidemija škriatinke in so se v zadnjem času v njegovi najbližji okolici pojavili novi slučaji ter se je vsled tega bati, da se ta kužna bolezen v opasni meri razširi v mestu, odreja mestni magistrat na podlagi § 18. z. z dne 14. 4. 1913. drž. z. št. 67 po zasliša« nju mestnega fizika in celjskega srezke« ga sanitarnega referenta, da se mora preložiti otvoritev vseh celjskih šol od 15. septembra na 1. oktober. e— Na izrednem občnem zboru S. K. Celje, ki sc je vršil dne 29. avgusta t. L, je bil izvoljen sledeči odbor za tekoče poslovno leto: predsednik Križanič Franc podpredsednik Žabkar Drago, tajnika Borlak ml. in Ravnikar Božo, gospodar Krušnik Lojze, načelnik nog. sekcije Ru« tajc Joško; častno razsodišče: dr. Arn« šek, dr. Jošt in Iv. Prckoršck. e— Tedenski izkaz nalezljivih bolcz« ni v Celju. Od 24. do 31. avgusta: Škrla« tica: od prejšnjega tedua ostala 2, osta« neta v oskrbi 2. Legir: nanovo obolel 1, ostane v nadaljni osk-bi 1. Ušen: ostal od prejšnjega tedna 1, ostme v nadaljni oskrbi 1. Dušljivi kaše j: osta) od prej« šnjega tedna 1, ozdravel 1. e— Stara vojaška bolnica v Celju. Iz« vedelo se jc, da se vojaška oblast poga« ja s privatniki radi odprodaje stavbišča, kjer se je nahajala stara vojaška bolni« ca na Ljubljanski cesti. Smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo kompe« tentno vojaško oblast, da ponudi to stavbo v prvi vrsti v nakup oziroma v zamenjavo mestni občini celjski, za ka« tero je to stavbišče iz javnih in stavbe« nih ozirov velike važnosti. e— Policijska kronika v Celju. Te« densko poročilo od 27. avgusta do 2. sep« tembra: Aretacij jc bilo izvršenih 8: 1 zaradi javnega nasilstva, 1 radi razgra« janja in nevarne grožnje, 1 radi vlaču« garstva in tajne prostitucije, 1 radi tat« vine, 2 radi vlačugarstva, odnosno bera« čenja in 2 radi ekscesov v pijanosti. Iz Maribora a— Gostovanje mariborskih akademi« kov v Rušah. V nedeljo, 31. avgusta, so gostovali mariborski akademiki v Rušah z veseloigro «UgrabIjcue Sabinke«. Dvorana g. Novaka je bila nabito polna hva« ležncga in narodno « zavednega občin« stva. Visokošolci so igrali s temperamen« tom, zdravim in neprisiljenim humorjem Publika je aplavdirala na odprtih sce« nah. Ves večer js vladalo med igralci in publiko izvrstno razpoloženje. a— Srednja kmetiška šola v Mariboru. Poljedelsko ministrstvo je odredilo, da se ima zopet otvoriti prvi letnik imeno« vane šole. Treba pa je najti v mestu pri« mernih prostorov, katerih na vinarski šoli za dva zavoda ni. V državnem pro« računu za 1. 1925.—26. sc nahaji -icstav« ka 3.5 milijona Din za gradnjo lastnega poslopja, ki bo po načrtih siaio 6.700.000 dinarjev. a— Ogenj v Gotzovi pivovarni. Sino« či ob četrt na 9. jc izbruhnil v prostoru za transformator Gotzove pivovarne ogenj. Vnel se je transformator. Ker so bili gasilci takoj na licu mesta, je bil ogenj v četrt ure pogašen. Škoda pa je kljub temu znatna. V vsej kleti je seve« da voda, katero bodo najprej izčrpali. a— Nesreče. Dne 4. t m. je padel petletni v Vojašniški ulici v Mariboru stanujoči Štefan Fras skozi podstrešno okno na ccsto in se znatno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. — Armin El« linger, trgovcc z usnjem na Kralja Pc« tra trgu 9 je padel na dirkališču na Tez« nu, kjer se je vadil za prihodnjo tekmo. z motorja in si pretresel možgane. a— Strah pred prisilno delavnico. Ma« riborska sodišča so dosedaj poslala žc nad 20 kaznjenk za tri leta v prisilno delavnico v Begunje. Zaradi tega obsto« ja med kandidatinjami pred tem zavodom velik strah. Pred več meseci je bila od okrožnega sodišča obsojena Marija Korošec, rojena Cenčič, bivša posestni« ca v Jablanah, zaradi tatvine na več« mesečno ječo, po prestani kazni pa bi sc imela oddati v prisilno delavnico. Ka« zen je šla h koncu in Koroščeva je bila vedno bolj nemirna. Znana je vi v Mariboru je včeraj zjutraj opazil cerkovnik, da so preko noči izginili vsi prti z altarjev. Škoda znaša kakih 600(J Din. Tat se je najbrž pustil zvečer za« kleniti v cerkev, zjutraj zgodaj pa jc brez sledu izginil. Nočni tatovi v Beograd« Mesto, ki ima nočne lokale, mora se« | veda imeti tudi nočne tatove. V Beo< j gradu je teh izurjenih tičev na tucatc. i Razlika med dnevnimi žeparji in nočni« i mi uzmoviči je samo v tem, da imajo tatovi podnevi manj sreče, ker ljudje dobro vidijo in več opazijo, ponoči pa ljudje, zlasti če so v radostnem razpo« loženju, ne pazijo tako natančno na to kar imajo pri sebi in tedaj imajo tato; vi lažje delo. Zlasti v nočnih lokalih je izvrševanje žeparskega posla zelo rcn« tabilen in hvaležen poklic. O tem bi ve« dela mnogo povedati beograjska policijska kronika, iz katere navajamo tu par slučajev. Na vrtu «CIaridges» je vsako noč nc-vadno krožil neki Redžcp, prodajalec južnega sadja. Ponujal jc gostom smok« ve, datlje, banane in slične sladkarije. Med tem ko so gostje prekladali sadje po njegovem košu, je Redžep lepo tipal po njihovih žepih. Marsikateremu odic--maku je zmanjkala listnica in ko se je drugega dne zbudil v domači postelji, jc imel dvojnega mačka: moralnega in materialnega. Rcdžcp jc šele te dni zagla; vil pri neki tatvini, ko je hotel ukrasti zlato dozo bivšemu ruskemu generalu, kateri je od njega kupoval južno sadje. Drugi ekscmplar tc vrste je 12»Ietna tatica Je!a Drzič. Vse noči jc križari1;! po prostorih restavracije «Zagreb». Po« nujala je cvetlice, katere so gosti na nje« no čivkanjc kupovali iz usmiljenja. Ona pa jim je hvaležnost plačevala s tem. da jc kradla ročne torbice, ki so ležale poleg dam na mizah ali na stolih. Tudi njene obrti jc sedaj za nekaj časa koncc Tretji nočni tat je neki mali dečk'i. zelo temperamentna in duhovita prik,: zcn. Policiji je natančno opisal, kako i/ mika ljudem različne predmete. Najn^. i opazuje goste ocl daleč, šele potem se približa žrtvi, ki se mu zdi najpripra-. nci ša. Ker je spreten govornik, je njego- ! besedniški skušnjavi žc marsikdo pod legel nc da bi vedel, da je bil pri tem okraden baš od tega črva. Četrti, ki mu gre mesto v tej družbi, jc Bosancc Muhamed Hadži « Kadie. doma iz Derventc. Ta jc branjaril na t.; način, da jc postavil svoj koš vedno nt tisti predmet, katerega jc imel na piki. Seveda jc s košem vred izginila dosti« krat doza, listnica ali kaj sličnega. Dc< tektiv ga jc te dni ujel baš, ko sc jc veselil lepega plena. Hotel je žc prcsto> piti prag lokala, v katerem je opravil več tatvin zaporedoma. Pri njem so šli kar tri dcnarnicc in seveda tudi lep > vsoto denarja. Vse te nočne tatove jc beograjska pt" licija spravila pod ključ in ko se spo< korc in pridejo zocct r.a dan, jim bo gledala na prste Bolj kakor so to delale njihove dosedanje žrtve Predno daš delati obleko, si oglej nainovešie modne liste, ki so v veliki izberi r.a razpolago v knjigarni Tiskovne zadrege, Ljulila-na, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte. Darujte za Slajpahos fond! ulali V ŠT. VID nad LJUBLJANO. Sodeluje godba draveke divizije. 4709 a PREMOG, KOKS in DRVA dobavlja najeeneja 4603/a JOSIP SVETIČ LJUBLJANA, Heslieva cesta 3. f ©S/g^r HSBZ ■ ^rantian Matteotti - ni Matteotti ?! Orozilna pisma umorjenčevi vdovi Rim, 4. septembra. Skoraj bodo minili trije meseci, kar se vrši preiskava o umoru poslanca Matteottija, a vendar je njen zaključek še vedno nedogleden. Je pač jasno, da imajo morilci in njihovi neposredni naročniki svoje dobre sotrudnike v svobodi, ki znajo izborno zabrisavati sledove, ki bi mogli preiskovalne organe dovesti do popolnega razkritja zločincev in njihovih namenov. Te dni se je zglasila pri preiskovalnih sodnikih vdova umorjenega posl. Matteottija. Izročila je razne važne listine, ki se nanašjo na umorjenčevo postavo, tako vojaško odpustnico, v kateri so navedene njegove telesne mere. Izrazila je tudi željo, da bi se ji izročili razni predmeti, ki iih je imel umorjenec, kakor n. pr. poročni prstan. Matteotti je vedno nosil poročni prstan in ga je imel na prstu fudi 10. junija, ko je odhajal od doma, namenjen v parlament. Toda pri truplu, ki so ga našli v gozdu «Quartarella:>, ni bilo prstana in našel se tudi ni denar, ki ga je imel Matteotti pri sebi, ko je zad- 1 pa je javila sodišču. Tisk govori tudi o pričah, ki so zamolčale resnico in napoveduje kazensko postopanje proti njim. Vse se pa vprašuje, komu je toliko na tem, da se ne izve resnica, in oči vseh se obračajo tiakaj. odkoder danes vedre in oblače v Italiji! Kronski diamant Mule] a Hafida Ko je pred približno 20 leti pregnal Mulej Jusuf svojega brata Mulcja Ha* fida z maroškega prestola, so zapazili, da je zmanjkal iz kronskega zaklada Ali* dov veliki diamant «Sultana», ki je že svojčas dičil turbane sultanov granad* skih. Ta dragulj je eden največjih dia* mantov na svetu in tehta 143 karatov. Njegova vrednost se ne da oceniti, so« dijo pa, da je vreden mnogo milijonov zlatih frankov. Kakor se je kasneje do* gnalo, je pregnani sultan izročil žlahtni kamen svojim zaupnikom, ki so ga skri* li v mošeji v Elksar el Kebirju v špan* skem Maroku. Bivši sultan je sedaj prodal Sultano ameriškemu sindikatu za velik znesek. Sindikat je naročil bivšemu ameriškemu njič odhajal od doma. ,, , , . ... c ,,. Vdova je tudi naznanila preiskovalnim ! ctalskemu častniku Stehlinu, naj gre is* sodnikom, da neprestano dobiva brezirn- j kaf. P°P«l™ma na tihem dragoceni dra* na pisma. Dasiravno policija s tako vne- T Maroko !Stehhn, tip modernega mo nadzoruje ves okoliš njenega vanja. da to nadzorstvo že postaja mučno, vendar ji prihajjo dan za dnem pisma z najhujšimi grožnjami, kakor da bi bila že tudi njej namenjena nasilna smrt. Tekom svojega kratkega bivanja v Fratti Polisini po Matteottijevem pogrebu je dobila nad štirideset grozilnih pisem brez podpisa, dočim se ji pa redna pošta ali sploh ne dostavlja ali pa vsaj zadržuje dalje časa. V vsej italijanski javnosti, ki naravnost ne simpatizira z zločinci v zaporih • Regina coeli>, so te izjave Matteottije-ve vdove pobudile najgloblje ogorčenje in opozicijonalni tisk imenuje početje fa-Šistovskih grozilcev, ki ne prizanašajo niti ubogi vdovi, sramoto za ves italijanski narod. Toda v tem pa je prišla na dan še druga okcinost, ki bi mogla povzročiti ponoven zastoj vse preiskave in bi bila dokaz, da je velik del vsega, kar se je doslej storilo za razkritje zločina le velik — humbug, pri katerem so sodelovali ne le vnanji pomočniki zaprtih zločincev, temveč tudi oblasti same. Znano je namreč, da se je pri ogledu v ena nova prijateljica in me izzivajoč« pogledala. Imela je posodo z vodo in zalila cvetico. Izbrali sta, si nalašč pelargonijo za simbol njunega prijateljstva. ~da bi mi bolj trgali srce. Gospa Maret je nehala pripovedovati. Zagledala se je v daljavo in dve solzi sta pritekli na lice, potem pa jo zopet povzela: — Kar se mi je zgodilo kot deklici, bi me moralo opozoriti, da mi usoda tudi pozneje ne bo prizanesla. Morala bi se vzdržati vsakih nežnejših nag-nenj in odkritosrčnosti . . . Toda kako naj človek dela to, kar ni v njegovi naravi! Poročila sem se in ljubila svojega moža, ki pa je bil samopašen tiran. Nekega dne sem zvedela, da me nesramno vara. Razžaljena v svojem ponosu, som se, ga pričela izogibati . . . Toda ljubila sem ga še vedno. Potem sem ga pa videla nekoč, kako vesel in srečen je prišel domov, prepevate neko pesem. Razprostrla sem roke." da bi ga objela in mu vse odpustila. toda on se mi .je posmehoval in norčeval iz mene. Potegnil je iz žepa sliko neke ženske in mi povedal, da je to ona. ki jo ljubi in s katero hoče odslej naprej živeti. Gospa Maret je kon čada z besedami: _ Prijatelj moj, vse se ponavlja v življenju nesrečnih bitij. Ni bilo prav, da sem pozabila Noemi. Iz francoščine P-a S. 'A. KRIZNIč, gen. ravn. «Drave», Maribor: K zborovanju Centrale industrijskih korporacij Težnje industrijcev iz mariborske oblasti Za dne 29. avgusta je bilo sklicano v Keogradu zborovanje delegatov Centra« ]e industrijskih korporacij SHS z na« stopnim dnevnim redom: 1.) Poslovno poročilo centrale za I. polletje. 2.) Pro« gnoza izvoza industrijskih produktov za čas od 1. septembra 1924. do 31. avgu« sta 1925. po izkušnjah iz pretekle dobe; koliko bi iznašal izvoz ob polni zaposle« nosti industrije; ovire izvoza in njih od« prava. 3.) Poročilo o poslovanju konfe« rencc mednarodnega urada za delo v Ženevi. 4.) Stališče industrije k novemu načrtu obrtnega zakona. 5.) Stanje in« dustrije v letu 1924. 6.) Slučajnosti. Temu zborovanju se je splošno pri« pisovala velika važnost glede na naše gospodarske prilike, pod katerimi mnogo trpi naša industrija, in so posamezni delegati iz raznih pokrajin imeli priprav« lienc obširne referate, da iznesejo svo« je želje in skušajo uveljaviti svoje tež« nic. Toda marsikateri sc je razočaran vra« čal s tega zborovanja. Konferenca, na katero se je polagalo toliko važnosti, ni pretresla niti celotnega dnevnega reda. Ravno točki 3 in 5, na kateri smo indu« strijci iz Slovenije polagali največjo važ« nost, sta izostali. Po triurnem zboro« vanju dopoldne je predsednik Bajloni prekinil konferenco, ne da bi določil na« daljevanje. Slovenski delegati smo sicer zahtevali, da se konferenca popoldne na« daljuje, toda naleteli smo povsod na gluha ušesa, in tako smo morali naše referate spraviti v žep. Da se nam ne bi predbacivalo, da smo se morda preina« lo brigali, hočem na tem mestu v krat« kem podati svoj referat, katerega sem imel pripravljenega v imenu krajevne skupine Zveze industrijcev v Mariboru za točko 5, in katero skupino sva za« stopala z ravnateljem tvornice za dušik v Rušah, g. Antonom Krejčijem. Gosp. Krejčiju se je sicer deloma posrečilo, pri 2. točki dnevnega reda pojasniti te« žavo izvoza, a na svoj račun on ni prišel. Želeč, da na ta način pridejo naše tež« iije do primerne veljave, podajem tu iz« vleček iz referata mariborske skupine Zveze industrijcev: Položaj industrije v Sloveniji. Tudi slovenska industrija trpi v seda« nji gospodarski stagnaciji, pom.njkaniu gotovine in kredita. Tembolj občuten jc ta položaj v obmejnih pokrajinah, kakr« šna je mariborska oblast, kjer 'grajo tu« di druge v centrumu države manj znane okolnosti. Slovenska industrija propada, tlan za dnem se krčijo obrati in na« rašča brezposelnost. Vzroki tega stanja so mnogi. Eden splošnih vzrokov so vedno neznosnejša davčna bremena. Davki so ne samo previsoki, ampak tudi krivično razdeljeni in to ne samo po po« sameznih stanovih, temveč tudi po posa« meznih pokrajinah. Ne da bi hotel pri tem poudarjati kako separatistično stremljenje, konstatiram samo suho dej« stvo, da plačuje Slovenija razmeroma 2 do 3«krat večje davke kakor »stale .po« krajine. Poleg tega znaša davčno bre« me v Sloveniji za industrijo 4 do 5«krat toliko, kakor pred vojno, dočim drugi stanovi plačujejo komaj 20 do 40 odst. predvojnih bremen. Poleg državnih dav« kov, ki so se uvedli po ujedinjenju, ima« mo v Sloveniji še nebroj avstrijskih dav« kov, okrajnih in občinskih doklad in na« klad, ki jih v drugih pokrajinah niti ne poznajo. Vrhutega mora slovenska indu« strija nositi še ogromna bremena social« nega in pokojninskega ter nezgodnega zavarovanja. Dejstvo je, da plačuje slo« venska industrija 50 do 70 odst. svojih dohodkov samo na davkih. Drugi, še bolj tehtni vzrok propadanja ir. nazadovanja slovenske industrije v mariborski oblasti je v nesmotreni tarifni politiki. O tem so se že ponovno slišale naše pri« tožbe. Toda to, kar se dogaja v zadnjem času, ni važno samo za nas, prizadete in« dustrijce, temveč zaseka globoko v vse naše narodno gospodarstvo. Slabemu stanju naših železnic ni mogoče čez noč odpomoči, a marsikaj bi se dalo izbolj« sati s primerno, dejanskemu položaju in ne samo blagajnam finančnega ter prometnega ministra prilagodeno tarifno politiko. Dogaja pa se baš nasprotno. Ne samo, da so železniške tarife dosc« gie enormno višino, ki onemogoča vsakr« šno konkurenco, je slovenska industrija, osobito pa naša mariborska oblast, na« ravnost odrezana od ostalih pokrajin ter oropana »glavnih naših domačih tržišč. Tarifna politika, ki sc danes izvaja, po« meni blokado industrije mariborske obla sti in Slovenije sploh. Težko je reči, ali se to dogaja namenoma ali po nevedno« sti. Dejstvo je, da je nešteto industrij« skih podjetij, ki je zalagalo s svojimi iz« delki južna tržišča, moralo naravnost opustiti svoja skladišča v Sarajevu, No« vem Sadu, Gružu, Splitu in Šibcr.iku, da ne omenim še oddaljenejših krajev, ker niso več mogla konkurirati niti inozem« skim izdelkom kamo«li domačim. Absur--dum je dejstvo, da znaša na primer pre« voznina za milo iz Francije v južna me« sta naše države manj kakor iz Maribora do Zagreba! Skrajno pomanjkljiva je tudi razdeli« tev blaga v razrede. Dočim na Drimer povsod drugod velja milo kot konzum« no blago, je pri nas uvrščeno med — luksuzno! Takih primerov bi mogel našteti še mnogo. Med tem, ko se s tako tarifno politiko onemogoča domači industrija v domači državi, država sama naravnost pospešuje inozemsko konkurenco. Ne vem, ali hoče s takim početjem pobija« ti draginjo. Fakt je, da tuje države pri nas vživajo vse bonitete, medtem ko moramo mi v tranzitnem pro—etu pla« čevati zvišane pristojbine. Tako je na primer izvoz lesa iz Poljske preko Če« škoslovaške, Avstrije in Jugoslavije v Trst cenejši kakor iz Maribora v Trst, dasi Jugoslavija neposredno meji na Trst. Druge države vživajo po tako zvani ja« dranski tarifi pri nas na progi Maribor« Trst 50«odst. popust, medtem ko mora« mo domači industrijci plačevati celo ta« rifo. Zato kljub vsem prirodnim boga« stvom na lesu v mariborski pokrajini nc moremo konkurirati v Trstu z lesom Če« škoslovaške in Rumunije. Na to stran nam je baš zaradi te tarifne politike od« rezan izvoz. Navezani smo bili torej les« ni izvozniki na severne države Francijo in Švico. Z najnovejšim ogromnim po« višanjem tranzitne tarife v Avstriji pa smo odrezani tudi od teh tržišč. To zvi« šanje znaša od 70 do 125 odst. Posledica tega je bila, da je n. pr. neko maribor« sko podjetje, ki bi po svoji legi bilo naj« sposobnejše za izvoz v zapadne države, moralo stornirati izvoz 1500 vagonov le« sa v Švico. Izgube izvoznikov so tak p ogromfie, da preti večini naravnost ka« tastrofa. (Konec jutri). Tržna poročila Novosadska blagovna borza, (5. t. m.). Pšenica: baška, nova. 345—3350. Turščica: stara, 285—290. Fižol: novi 425 do 430. Ječmen: 2 vagona 345—350. Oves: 260. Otrobi 6 vagonov 105. Moka: »0«, 6 vagonov 570—580. Tendenca nestanovitna. S hmeljskega tržišča. Žatec, (ČSR), 3. septembra. — Tu se plačuje od 1750 do 1880 Kč za 50 kg. Na kmetih ,ie mirno nakupovanje; cene od 1400—1800 Kč za 50 kg. Nurnberg prijaznejše; cene cd 110 do 260 zlatih mark za. 50 kg. — Niirn-berg, 4. septembra. Lepobarvmo blago čvrstejše. Dunajski svinjski sejem (4. t. m.). Pšenica: baška, nova, 345—350. Turšči-Mesne svinje so se spričo velike ponudbe pocenilo za 3000 do -1000 aK 3 kg. Notirajo za kg žive teže v- tisočih aK. mesne svinje 21—27, debele 25—29. = Neresnične vesti o obveznicah voj>ie škede,. Iz Beograda poročajo: Generalna direkcija državnih dolgov je bila že večkrat primorana zanikati govorice, ki so jih širili špekulanti z namenom, da osla-be tečaj obveznic vojne škode. Komaj je demantirala vesti o uničenju obveznic, že so špekulanti raznesli govorice, da država baje noče izplačati kuponov teh obveznic. Te vesti so neresnične in imajo le namen, pripraviti neinformirane posestnike teh obveznic k prodaji. Vse obveznice vojne škode, ki so bile dane v promet, so v veljavi in nobena ni bila uničena. Obligacije se amortizirajo po načrtu, ki ga predvideva zakon o izplačevanju vojne od-škodine. Kuponi obveznic se izplačajo v roku, za katerega je v proračunu vstavljen potrebni znesek, kakor to velja za ostale državne obveznice. = Ukinjena sezonska tarifa na železnicah. Po odloku Generalne direkcije državnih železnic v Beogradu sc ukinja različno računanje vozarine, ki je bila uvedena za opeko, premog, koks, drva za kurjavo, umetna gnojila, glino, kamenje oglje, zemlio in drugo. Za vse te predmete so računa od 1. t. m. vozarina po normalni tarifi, to je po oni, ki je veljala od 1. aprila do 31. avgusta pro-šlega leta. = Končano delo okrog razdelitve skladiščnega zemljišča na Sušaku. Iz Beograda poročajo: Komisija, ki je bila od prometnega ministrstva odrejena, da izvrši delo okrog razdelitve sušaškega skladiščnega prostora privatnim podjetjem, je končala svojo posle in se vrnila v Beograd, da jjoda. poročilo ministrstvu. = Neverjetne razmere na naših železnicah. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je s svojim odlokom z dne 25. marca t. 1. dovolila posetnikom letošnjega ljubljanskega velikega sejma 50 odst. popust na vožnji tako osebnih kakor brzovlakih razun SOE in nočnih brzovlnkov št. 5 in 6. Trgovci iz Srbije, Hrvatske in Vojvodine, Banata so s*. po-služili to ugodnosti na progi Beograd— Ljubljana, kupili so za potovanje na ve-lesejm polno karto, da, se po odloku vozijo nazaj brezplačno. Toda železniško osobje v vlakih v več primeri1! posetnikom velesejma pri vožnji nazaj ugodnosti ni priznalo kljub temu, da so se vozili v predpisanih vlakih, č^š. da ima osobje druge predpise. Seveda j'; nastalo med prizadetimi opravičeno >gorči-nie, ker so morali plačati polno voznino. Merodajne oblasti naj preiščejo zadevo in kaznujejo krivce. Generalna direk ;;ja državnih železnic je dovolila vozne olajšave posetnikom velesejma, nvaž.jjoč eminent.no važnost te institucije za narodno gospodarstvo cele države, izdala točne predpise, katerih se nimajo držati samo potniki, marveč tudi podrejeno železniško; osobje. = Lestvica za odmero dohodnine. Obvestila o predpisu dohodnine, ki se razpošiljajo davkoplačevalcem, nc navajajo višine ocenjenih 1 -hodkov, ampak edino vsoto dohodnine z v?--mi pribitki vrc-d v eni številki. V tej številki je vračunjen 15 odst., oziroma 10 odst. prebitek za manj obtežena gospodarstva, 35 do 120 odstotni vojni pribit-Jk in 30 odst. izredni pribitek. Da se davkoplačevalcem olajša ugotovitev, od katerih dohodkov jim je dohodnina predpisane., jo na ponovno izraženo željo priobčil -Trgovski list« v Ljubljani v "št. 105. z dr e 4. t. m pregledno tabelo z vzgledi, kako se davek preračunava. Na to tabelo opozarjamo v:-e dohodnini navezane osebe, ker jim bo brez dvoma dobro služila. = Svetovna žetev 1924. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu objavlja podatke o rezultatu letošnjo svetovne žetve. Iz teh podatkov .je razvidno, da razen ovsa zaostaja letošnja žetev vseh drugih žit za lanskim letom in celo za povprečno žetvijo 1918—1922. Kar se severne po-lule tiče, je slaba srednja, žetev. Na južni poluli se obeta v Argentiuiji dobra žetev. V Avstraliji pričakujejo zapadne pokrajine dobro žetev, dočim potrebujejo južno pokrajine dežja. = Obratne omejitve v madžarski strojni industriji. Iz statistike Deželne zveze madžarskih železarn i strojnih tvornic je razvidno, da. znaša izza. novembra 1923. obratna omejitev v strojnih t.vomieah in tvorniicah železa 22.21 odst. Odpuščeno je bilo v tem času 18.79 odst. delavstva, tako da dela sedaj v strojui industriji samo 40.000 delavcev. Vrhu tega se je delo reduciralo. V večini obratov se dela le od 3 do 5 dni tedensko. V strokovnih krogih računajo Je z nadaljnjimi obratnimi redukcijami. == Nadpisanje nemškega posojila v Ne\v-yorku. Po vesteh iz Newyorka je bilo tam 30 mili jonsko dolarsko posojilo za Nemčijo sedemkrat nadpisano. glavnem povpraševanje v vseh devizah. Poslovalo se je na curiški bazi 6.95. Notirajo: devize: Amsterdam 2910 do 0, Dunaj 0.1073 do 0.1077. Budimpešta 0.1 do 0.1025, Bukarešta 38.5 do 0, Ženeva 1437.5 do 1440, London 337.5 do 338, Milan 333 do 334.5, New-York 76 do 76.25, Pariz 405 do 407, Praga 228.5 do 228.75, efekti: 7 odst. posojilo 67 do 67.5, agrarne 25.5 do 26, Vojna škoda 130 do 131, termini: Ženeva za sept. in okt. 1451, Dunaj za 5. okt. 0.1085, Milan za sept. 340, Praga za sept. 229. 4. septembra: LJUBLJANA. Notirajo: na blagovnem tržišču: drogovi, 4 do 8 m dolž., od 5 cm naprej na drob. koncu, franko nakl. post. tek. meter do 0.75; štakete, od 1.4 m dolž. napr., od 2.5 do 4 cm debel, na drob. koncu, franko nakl. post. tek. meter 0 do 0.50; trarui. od 4 do 13 m dolž., 8-8. 8-11, 11-11, 11-13, 13-16, 13-19, 16-19, 16-21, 19-24, 21-27, franko meja 0 do 440; deske, IU., franko meja 530 do 0; bordonali, franko meja 516 do 0; drva, suha, bukova, franko nakl. postaja, 3 vagoni (28); oglje, Ia, vilano, franko meja 1225 do 0; pšenica: domača, franko Ljubljana 385 do 0; baška, franko baška postaja 0 do 355; baška, par. Ljubljana O do 420; turščica: Ia, zobata, v vrečah, franko Ljubljana 0 do 345, defektna, po vzorcu, par. Ljubljana O do 310; oves, baški, par. Ljubljana 0 do 335; laneno seme, po vzor. par. Ljubljana, 1 vagou (675); suhe gobe po kakovosti 46 do 52 do 0; pšenični otrobi, drobni, bruito za netto, iranko Ljubljana 0 do 245; krompir, suh, zdrav, prov. Slovenija 120 do 130; čebula, franko štaj. post. 0 do 140; jabolka, obrana, Ia, franko nakl. post. 0 do 150; seno, Ia, sladko, prešano, franko Ljubljana 75 do 0; vino, belo, dolenjsko, hrvatsko, štajersko, po vzorcu, franko nakl. postaja 720 do 0; na vrednomem tržišču: Vojna škoda 117 do 0, Celjska posojilnica 200 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 0, Merkantilna 118 do 122, Praštediona 917 do 922, Slavenska 0 Jo 103, Strojne 150 do 164, Trbovlje 480 dc 500, Vevče 123 do 130, zadolžnice Kranjske deželne banke 0 do 93. ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena. Promet je bil minimalen. — V devizah je nastopil majhen pre-okret. Tendenca je bila v početku sestanka čvrsta in so zaključni tečaji vseh deviz za nekaj točk višji od včerajšnjih. Posebno sta večji porast zabeležila Du naj, ki se je trgoval po 0.108 do 0.1084 napram 0.1065 včeraj, ter Švica, ki se je trgovala po 1440 do 1445 napram 142i» včeraj. Narodna banka je proti koncu začela intervenirati, kar je tendenco oslabilo in so začetni tečaji neznatno popustili v poedinih devizah. Promet je bii nekoliko živahnejši, a največ se je trga valo v devizah na Dunaj, Prago in Švico. Notirajo: devize: Amsterdam 2970 do 3000, Dunaj 0.1073 do 0.1093 (zaključki 0.108, 0.10825, 0.1085, 0.1084, 0.10835), ček 0.1072 do 0.1092. Italija izplačilo 333.15 do 336.15, ček 331.5 do 334.5, Ko-j>enhagen 0 do 1275, London izplačilo 340.5 do 343.5, Nevv-York ček 75.5 do 76.5, Pariz ček 402.5 do 407.5, Praga 228 do 231. ček 227.5 do 230.5, Švica 1436.J do 1446.5 (zaključki 1445, 1440), ček 1433.7 do 1443.7; valute: dolar 0 do 74.75 aK 0.107 do 0.109, Kč 225.5 do 228.5, funt 342.5 do 0, mK 0.095 do 0, švicarski franki 1410 do 1420; efekti: bančni: Trgo 32 do 33, Eskomptna 118 do 119, Kreditna 122 do 123, Ilipo 62 do 63, Jugo 110 do 113, Ljubljanska kreditna 230 do 235, Praštediona 915 do 920, Slavenska 104 do 105, Srpska 139 do 140; industrijski: Eksploatacija 110 do 112, Šečerana 950 do 960, Isis 59.5 do 62, Slavonija 85 do 87, Strojne 150 do 0. Trbovlje 475 do 500, Vevče 123 do 135; državni: 7 odst. posojilo 63 do 65, agrarne 23 do 24, Vojna škoda 115 do 116. BEOGRAD. Tendenca čvrstejša. Narodna banka intervenirala in pokrila v Sokolsko društvo v Št. Vidu nad Ljubljano priredi 7. septembra točno ob 4. uri popoldne na Frnadovem in Jagro« vem vrtu javen nastop in veliko ljudsko veselico s sodelovanjem godbe Dravske divizije, kamor sokolska društva in pri« jateije Sokola najuljudneje vabimo. Na« stop domačega društva je prav marljivo pripravljen in bo nudil došlim najlepii užitek. Kot gostje nastopijo: Škofja Lo« ka, Medvode, Ježica in Kamnik. Dohodi in odhodi vlakov iz Ljubljane in Gorenj« skega so kar najugodnejši; ker je drugi dal. praznik, bo za odhod Ljubljančanom turistovski vlak ob pol 24. uri najpriklad« nejši. Kdor ljubi naravo in pošteno ve« seJjc, ta nas gotovo obišče. Naraščajski prapor Sokola Lilija « Šmartno, ročno delo litijsko « šmarskih Sokolic po osnutku sestre Pustorjcve, učiteljice iz Zagorja ob Savi, jc razstav« Ijen do nedelje v izložbi modne trgo vi« nc Elite v Prešernovi ulici. Sokol praz« nuje v nedeljo svojo I5«letaico, nakar šc enkrat opozarjamo občinstvo. Dovo« Ijena jc polovična vožnja. Sokol L pozivlje vse svoje članstvo, da se udeleži 7. t. m. 15«!etnice Sokolske« ga društva v Litiji. Člani v slavnostnem kroju! Vožnja polovična proti izkaznici, ki se dobe na Taboru. — Istega dne ima Sokol Št. Vid nad Ljubljano društveni javni nastop. Vse brate in sestre, ki r.e morejo v Litijo, poživljamo, naj se ude« leže tega izleta v civilni obleki z zna« kom. — Odbor. Mednarodna telovadna fektna v Hel-singiersu. Finska telovadna organizacija v Ilelsingforsu (Ilelsingin Voimistelijat) priredi dne 16. novembra 1924. v narodnem gledališču v Helsingforsu mednarodno telovadno tekmo, k kateri imajo pristop vse telovadne organizacije, ki so včlanjene v Mednarodni telovadni zvezi. Tudi Jugoslovenski Sokolski Savez je dobil vabilo k tej tekmi. Tekma je induvi-duelna in bodo posamezniki tekmovali v pelih obveznih in štirih poljubnih vajah. Obvezne vaje so sledeče: drog, bradlja, prosta vaja, raznožka čez konja in arabski skok. Poljubne vaje so na drogu, bradlji, konju iu skok čez konja vzdolž brez ročajev s prožno desko. Izvedba vsake vaje se znamkuje od 1 do 10 točk. pri poljubnih vajah se znamkuje tudi tezkoča vaje z 1 do 10 točk, vseh dosegljivih točk je torej 130. Za nagrade so določeni vrednestni predmeti in kolajne. Tekmovalci iz tujih držav imajo brezplačno stanovanje jn prehrano za 3 do 4 dni, po dogovoru pa prispeva društvo tudi k potnim stroškom! Prijave je treba vposlati do 1. novembra 1924. K prijavnici naj se priloži i udi fotografija tekmovalca v telovadni obleki. Kakor je razvidno iz tekmovalnih predpisov, ta mednarodna tekma ne bo na višini običajnih mednarodnih tekem in tudi obvezne vaje po težkoči ne odgovarjajo vajam za mednarodne tekme. Šport Službene objave LNP. in sodniške sekcije. Pri mladinskem finalu 7. t. m. vrši blagajniško službo S. K. Primorje, rediteljsko pa oba kluba s po 3 reditelji, ki se morajo javiti ob 9.45 pri službujočem odborniku. — Podsavezni kapetan je nominiral za tekmo proti Sašku dne 8. t. m. sledeče podsavezno moštvo: Jančigaj (Prim.) - Barlovič (Rapid), Wag-ner (Maribor) - Zupančič Lado, Zupančič Gabe, Hus (Ilir.) - Zupančič I. (Ilir.), Zemljak, Pleš (Hermes). Doberlet (Ilir.), Klippstadter (Rapid). Rezerve: Birsa P. (Prim.), Pevalek (Ilir.), Erman (Prim.). iiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii;;iii[iiiiniiiimiiiiiiiniiii!iiii Vsi navedeni igrači se morajo 8. t m, najkasneje ob 15.30 javiti podsav. kape-tanu inž. Bloudku v garderobi na prostoru S. K. Ilirije. S seboj morajo prinesti obutev in bele hlačke. — Prvenstveno tekmo Celje : Jadran 8. t m. v Celju sodi g. Ochs. — Tajnik II. S. K- Ilirija. Garderoba na igrišču ostane v soboto in nedeljo zatvorjena. — Odbor. S. K. Ilirija otvori v nedeljo na svečan način svojo novo garderobo. Podrobnosti o tem priobčimo v jutrišnji številki. Jugoslovenski Koturaški Savez. Kolesarska dirka za prvenstvo Jugoslavije sc vrši v nedeljo dne 7. t. m. na progi Zagrcb-Novo mesto-Ljubljana na km 146. Start v Zagrebu ob 6. uri zjutraj, cilj v Ljubljani okolu 10.30 na Dolenjski cesti pri km 3 zraven restavracije Joško Je-lačina. Promcnadni koncert prične ob 10, uri; sedeži za občinstvo bodo postavljeni tik ob cilju. Prihod dirkačev v Novo mesto bo telefenično javljen v Ljubljano, ter bodo rezultati razvidni pred pošto in v kavarni Zvezda. Dirka bo izredno zanimiva, ker se bodo za prvenstvo Jugoslavije borili olimpijski dirkači Dukanovič, Sovič, Truban, Kosmatin, dalje prvaki klubov Slovenije in Hrvatske. Ilirija jun. : Primorje jun. Vsled odredbe LNP se jutri ob 10. uri na igrišču Primorja ponovi finale mladinskega turnirja, ki ga je razpisal podsavez za igrače do starostne meje 17 let. Prvo tekme je dobila Ilirija s 4 : 2. Obe moštvi sta dobri, moči so dokaj izravnane, podani so torej vsi pogoji za dobro in zanimive igro. Želeti bi bilo ,da to pot izostanejo incidenti, ki so pokvarili utis prvega finala. Petletnica I. S. S. K. Maribor. V Mariboru slavi I. S. S. K. Maribor petletnico svojega obstoja s prvorazrednim športnim in družabnim programom. 7. t. m. se vrši propagandni obhod športnih klubov in organizacij, nato štafeta skozi mesto, teniški turnir, popoldne propagandna tekma hazen ljubljanske Ilirije in Atene ter nogometna tekma Concordia (Zagreb) : Athletiki (Gradec). Drugi dan igra zmagovalec proti Mariboru. Na programu drugega dne so nadalje Iahkoatlet-ske tekme, katerih se udeleže tudi ljubljanski klubi. Proslava petletnice se zaključi z družabnim večerom. Prvenstvo Jugoslavije. Ilirija : Sašk (Sarajevo). Jutri igrajo prvaki sedmih nogometnih podsavezov Jugoslavije prvo kolo zaključnih tekem za državno prvenstvo. V Ljubljani se sestaneta prvaka ljubljanskega in sarajevskega podsaveza S. K. Ilirija in Sarajevski amaterski ŠK. Zmagovalec se kvalificira za drugo kolo, ki se igra 21. t. m., premagani izpade iz nadaljne konkurence. V lanskem prvenstvu je zmagal Sašk nad Hajdukom in beograjsko Jugoslavijo ter dospel v finale, kjer je šele po ponovni tekmi podlegel Gradjanskemu ŠK. Ilirija je dobila lani že v prvem kolu za protivnika Grad-janski ŠK., kateremu je po hudem odporu podlegla z 1 : 2. Sašk uživa vsled svojih izvrstnih internacijonalnih rezultatov sloves enega najmočnejših klubov v državi. Njegova trenotna jakost se lahko precej točno presodi po rezultatu 1 : 2, ki ga je dosegel 17. t. m. proti Gradjanskemu ŠK. — Ilirija ne stopi v I. kolo brez šans. Ako se bo znala povspeti nad svoj povprečni nivo, ima na svojih domačih tleh mnogo izgledov na zmago. Ne dvomimo, da bo stremela za tem z vsemi močmi in da bo moštvo zastavilo vse sile, da se vzdrži še naprej v konkurenci za prveusvo države. Ako ji to uspe, igra 21. t. m. zopet na lastnih tleh proti zmagovalcu v tekmi Hajduk : Grad.ian-ski. — Sašk gostuje v Ljubljani tudi na praznik 8. t. m. Za protivnika bo imel drugi dan reprezentančni team Ljublj. nogometnega podsaveza, ki mora igrati 14. t. m. proti Zagrebškemu NP. ali proti Osijcčkemu NP. za pokal N. V. kralja Aleksandra. Podsavez bo pritegnil k tej tekmi najboljše igrače svojih klubov; jedro moštva bo tvorilo tudi tokrat moštvo Ilirije, na šibkejših točkah ga bodo izpopolnjevali igrači drugih klubov. .Mnogo upov stavi LNP na mariborska branilca Barloviča in \Va3ner1a. Interesantna je sestava notranjega forvvarda Zemljak-Pleš-Doberlet, ki utegne znatno nadkri-ljevati ilirijanski trio. — Predprodaja vstopnic se vrši od danes naprej pri tvrdki J. Goreč. Sašk dospe v Ljubljano danes dopoldne ob 10.43. Pričetek tekem oba dni ob 16. uri. Igrišče Ilirije- Ob vsakem vremenu. Nogometne tekme za prvenstvo Jugoslavije V nedeljo 7. t- m. ob 16. uri Ilsriia : Sarajevski ASK ; (prvak Slovenije) (prvak Saraj. podsaveza) ...............................................lllillltlllllililllliillllllllll &G«esaFsk3 dirka Tezrso §3!i Mariboru 7. in 8. septembra 1924. : Lastnik in izdajatelj Konzorcij . i Odgovorni urednik Fr. B r o i o v i č, ! Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Ifreisiens^o Ljubljana 5. septembra 1924 J3 o x» o š H o Linbliana HOfi nad morjem Kraj ob opazovanja Ljubljana . 7. Ljubljana . 14. Ljubljana . 21. Zaereb . . V. Beograd . 7. Dunaj . . V. l'raga . . 7. Inomost . V. Zračni tlak 758-2 757-9 761 5 757 0 7583 759 2 Zračna temperatura 14 6 210 15 8 16-0 14-0 13-0 Veter jugo vzhod brezvetra jugozapad brezvetra vzhod Oblačno 0—10 del. oblač. » t» n jasno megla Padavine L mm 120 7-0 40 8-0 V Ljubljani barometer višji temper. višja. Solnce vzhaja ob 6-26. zahaja ob 18 35 Vremenska napoved za soboto: Mn ogo Dadavin, hladno. Kratka penjod« slabega vremena. Btane .»»ka bea»d» 88 par. Sa.Doploovanje- la .ženitve- M raSnca vsaka beseda 1 Din. — Prlobčujejo se le mali oglasi, kl s» plaftas! » Dipn). Pt*«* «• ttbko tndl v znamkah Na vprašanja otigovarjB oprava 1». fte Je vpraianju prlloien« znamka lt adioTor t*r m&alpul&ctjska pristojbina (X ntn). Trgovski pomočnik " " ' j star 26 let, tzučen v manu- j fakturni in špecerijski stro-| kl, išče službo; najraje na ' deželi. Ponudbe pod ..Dobra Krojna šola zopet otvorjena. moč S80" na upravo , J utra' Pozor! Izdelovanje krojev damskih in moških natančno po mo-uclib. Sprejemanje učenk in učencev v jesenski krojni tečaj. Posebni tečaji za ne-tiviije. — Krojaška šola za 18209 lSIetno dekle se želi Izučiti za šiviljo mestu in bi opravljala tudi Nov zapravljenček prav poceni proda Frančiška Kralj, Veliki Mengeš št. 73. 18264 Moško kolo „Waffonrad", se proda za 1500 Din. Naslov „Jutra". upravi 18431 • -----------— mestu in di cpravijaia mui ~ ., . ., , .__ dame in gospode, Židovska j domača deia za stanovanje i Svilene tflkot jumperje ulica št. 5. Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija no znižanih cenali. — Naslov 18087 j iD hrano prj jiviiji. Ponudbe 1 na upravo „Jutra" pod šifro ..Učenka 9302". 18448 i Modistka pove uprava „Jutra". 18435 ; boljSa moč, ,Ke službe •------: takoj v mestu. Naslov pove i uprava „Jutra". vseh najmodernejših barvah od 180 Din dalje nudi tvrdka F. J. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 18407 Usnjarji, pozor! Po nizki ceni prodam star" tovarno v Savinjski dolini, pol ure od postaje. Marija Boh, Trbovlje X. 16827 Opremljeno sobo t. elektr. razsvetljavo, išče mlad gospod za takoj. Cenj. ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Opremljena 9300". 18451 2000 Din nagrade dam onemu, kl mi preskrbi stanovanje, obstoječe lz 2 do 3 sob. event. se zamenja za manjše. — Ponudbe pod šifro „Mirna Btranka" na upravo „Jutra". 18456 Stanovanje z 2 sobama, se odda v novi hiši proti predplačilu enoletne najemnine 8000 Din. Ponudbe na upravo „Jutra" pod oglasno številko 18473 50.000—100.000 Din posojila, ce Išče za novo-zidano enonadstr. hišo z delavnico in trgovino, proti 20 odst. obrestmi ln -vknjižbi na prvo mesto, za dobo 2—3 let. Cenjene ponudbe pod ..Sigurno 9220" na upr. „Jutra". 18254 Kapitalist kl je pripravljen podpreti novoustanovljeno podjetje — edino tc vrsto v Ljubljani — se Išče proti soudeležbi pri dobičku. Cenjena vprašanja pod ..Kapitalist" na upravo ..Jutra". 1S42S Pozor, trgovci! ' Nudi se Vam ugodna prilika, j ! čo naročite športne čepice na deželi pri Fr. Hrenu, ! štenanja vas 5 pri Ljubljani ! 18189 | Prazno sobico 2a takoj, event. tudi pozneje išče državna uradnica. Cenj. ponudbe na upravo „Jutra" pod „Mirno 9265". 18359 Gimnazijski abitar;jent Deklica inStrulra v vseh predmetih i proti plačilu ali oskrbi. — ! Ponudbe na upravo „Jutra" j izučena v trgovini manufak-::■.:1 „ Vesten 9254". 18338 ture, špecerije in železnine, { želi vstopiti kot prodajalka v kako trgovino, najraje v bližini mesta ali v mestu; gro tudi na deželo, na Dolenjsko ali štajersko — začetkoma tudi brezplačno. — Event. bi tudi pomagala v gostilni ali pri gospodinjstvu Naslov pove uprava „Jutra" 18453 8 hrnmskih scidov 18433 ; za vino, 3 držijo po 30 hI, ---5 pa po 14—16 hI, skupno 170 hI, kl so v dobrem eta-! d ju, proda Anton Cegnar, Žabnlca, p. Skofja Loka. — | 38 oralov — pri Medvodah Cena po dogovoru. -1825S Resnim kupcem vil, stanovanjskih, trgovskih, gostilniških ln obrlnih hiš in posestev, kmetskih posestev, graščin, mlinov, žag | ali stavbnih parcei, nudi največjo izbero Realitetna pisarna II 1887 «Posest», d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. --------*--— ; Naslovi dijaš. stanovanj Kdo mi posodi j 10.000 dinarjev na večje po-j sestvo proti vknjižbi na j prvo mesto in proti visokim [ obrestlm, za pol leta. Varnost zajamčena. Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko ,,Sreča 44". 18368 TrDov. aremeg in drva dobavlja 1108 družba . Ilirija", Ljubljana ICralja Petra trg št. 8. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220. Mlada deklica ki bi lahko stanovala pri svojih starših, se išče za lahka hišna dela. Naslov v upravi „Jutra". u. Katero blago srce Kmetsko posestvo (dobe) Učenec poštenih staršev, s primerno i.olsko izobrazbo, 14 let star, ki mora imeti pri starših vso oskrbo, se sprejme v ;.:iccerljsko trgovino. Ponud- Iali kot korespondent, išče bo je poslati na poštni pre- j akademsko naobraženi go- — - - - - ---- spod, vešč srbohrv.. češkega, italijan., francoskega, angl. in nemškega jezika. Ponudbe pod ,,Korespondent štev. 9" na upravo „Jutra". 18470 Službo v pisarni dal 129 v Ljubljani. 18129 Inteligentno varuhinjo Sa dva otroka (pol ln tri Ma stara), iščem za Prek-murje. Obvladati mora slovenščino in nemščino popolnoma. Oglasiti se je osebno ob ponedeljkih v Ljubijaui v hotelu „Union" pri drju. Armin Strasserju. 18284 Trgovski pomočnik i dobra moč za nadrobno in j debelo prodajo, zmožen tudi Kolo ir! fotoaparat knjigovodstva, želi premeni- Prf)da 8fi kolo za 1250 Din, Službo. Ponudbe na: F. K. kakor tudi fotograftčni apa- j Maribor, Koroška cesta 62, rat (9 x 12) za 700 Din. — Moških čevljev več parov, poceni naprodaj na Bregu štev. 2/1, deBno. 18458 Več vinskih sodov v dobrem stanju, od 200 do 700 litrov ter dec. tehtnico za 1000 fc.7, proda Valentin šlibar, Stob 10 (Domžale). 18183 Dve spalnici iz trdega lesa, fino izdelani, proda, kakor tudi sprejeina nadaljnja naročila Henrik Bitenc, mizar, Vižmarje 77. 1S375 lepoležeče, tri četrt ure od postaje, so proda z inventarjem ali brez. Naslov v upravi ..Jutra". 18809 zu dijake in dijakinje, se dobijo pri go. Likar, Poljanska cesta S7, vila Berg-man. 1S034 vrata 2. Dekle ln pošteno, 1S485 j Ojr]ed predpoldan. Naslov v upravi ..Jutra". 18363 j ametno in pošteno, staro do 30 let, ki razume vsaj nekoliko kuhe, se sprejme v boljšo hišo takoj. Naslov v , , upravi „Jutra". 18283 upravo . Jutra pod šifro ..Začetnica 9280". 18377 Kontoristinja I kot začetnica, išče mesta. — Gre tudi na deželo. Ponudbe Služkinjo fnšteno in pametno, sprejme nliitelj treh oseb. — Imeti jnora veselje do otrok (punčka stara 3 leta). Naslov v upravi „Jutra". 18242 Zmožno šteparico 'prejme takoj tvrdka F. Szunfner, Ljubljana, Selen-burgova ulica 1. 18393 Vzgojiteljica Srednje starosti, se išče v prijazni kraj ob juž. železnici (30 km, od Ljubljane) k 5 in polletni deklici in 4-letnemu dečku. Slovenski in vemški Jezik ter klavir. — Naslov pove uprava „Jutra" 18474 Hišno 1' rfektno io zanesljivo, se išče za takoj. Naslov pove v.prava „Jutra". 18356 Prodajalka izučena meš. stroke, pridna i in poštena, išče službe na deželi ali v mestu. Nastopi lahko takoj. Dopise je poslati na upravo „Jutra" pod ..Marljiva 4". 18237 Spretna strojelipka vešč a nemške stenografije, išče primerne službe kot pisarniška moč. Ponudbe pod šifro ,.Vestna 124" na upr. „Jutra". 1S364 Fina gospodična vešča slovenščine, nemščine, angleščine in srbohrvaščine, išče mesta vzgojiteljice za | popoldanske ure. Ponudbe na t upravo ,,Jutra" pod značko I ..Poučuje klavir". 18337 Gospodična vešča štirih jezikov, ki jc , doslej samostojno vodila : slaščičarno, želi premenlti no I mesto kot blagajničarka alt UOSpOHinjO I prodajalka v slaščičarni ali dobro kuharico, iščo samski pospod za Zagreb. Ponudbo •'o sobote dopoldne na Aloma Company, Ljubljana. 18354 Krznar in čepicar eober deiavec, se takoj sprejme pri M. Frohlieh-u, krz-narju v Celju, Kralja Petra cesta 11. 18373 Mliuarskega vajenca pekarni. Cenjene ponudbe uL upravo „Jutra" pod značko „Vestna 9275". 18380 Gnoj in košnja otave Proda se več voz gnoja ln na polovico odda košnja otave. — Janko Predovlč, Ljubljana, Ambrožev trg 7. 18362 Jamski ies za jesensko Bečnjo, pwidam. Naslov pove uprava „Jutra" 18391 Lepe suhe gobe letošnje, od 15 kg naprej, prodajam. Naslov v upravi ,,Jutra". 18369 Veverične, polhove kože ln od vse druge divjačine, kupuje za inozemstvo v vsaki množini D. Zdravlf, trg. usnja, Ljubljana, Sv. Florijana ulica št. 9. 1870 Železne peči rabljene, dobro ohranjene, kupi Gasnari, HUšerjeva ul. št. 12. 18324 Vedno turbino 10—15 HP in kompletne garniture za mlinska kamna, kupi A. Intihar, Rakovca pri Kranju. 1S151 Graščinsko posestvo ..Zduše" pri Kamniku, obsegajoče 4 0 oralov njiv, travnikov in gozda, vse aron-dirano, krasna graščina z 12 sobami in kapelo, posebej stanovanjska hiša, lepa obširna gospodarska poslopja, se proda z vsem maogobroj-! nim živim In mrtvim inventarjem radi družinskih razmer za 625.000 Din. Pojasnila na licu mesta ali pri ..Posest", Ljubljana, Sv. Petra ceBta 24. 18312 Vila ali hiša 7. vrtom, eno ali dvodružln-ska v Ljubljani, se kupi. — Ponudbo pod ..Vrt 9239" na upravo „Jutra". 18321 Hiša z vrtom v Mariboru, Stritarjeva ul. št 18, s 4 stanovanji, se po ugodni ceni proda. Stanovanje kupcu na razpolago. — Pojasnila v hiši. 1S347 3 dijakinje ali dijake se sprejme na stanovanje lu hrano v svetlo, zračno in suho sobo. Kje, pove uprava „Jutra". 17967 2 dijakinji ali dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje v lepo sobo na Gosposvetskl cesti št. 12/1. Hrane dovolj. 1S293 Dijak se sprejme na stanovanje In hrano. Nadzorstvo dobro. — Instrukcija v hiši. — Naslov pove uprava „Jutra". 18401 2—3 dijakinje ali mlajše dijake, se sprejme na stanovanje in dobro hrano na Mestnem trgu. — Naslov pove uprava „Jutra" 18432 Na hrano in stanovanje se sprejme dobra dijakinja višjih razredov, zmožna in-štruiranja. Elektr. in klavir Ponudbe na upravo ..Jutra" z navedbo odškodnine pod ,,Realni predmeti". 1S446 Posestvo obstoječe iz hiše s 4 sobami. j — 2 in pol orala vinograda, 1 „ orale gozda, 2 orala njiv lu \ atanovanje s hrano sadonosnika. pripravno za pri boljši družini, če mo-vsako obrt ali trgovino, po goče v sredini mesta, iščo ugodni ceni naprodaj. — Po- akademik. Prevzame event. nudbe osebno dne 7. in 8. inšlrukcijo za slov., hrvašcl-septembra pri žulič. Krško no ln nemščino. Prijave na aH pismeno na dr. Rostohar, \ podružnico ..Jutra" v Marl-11 183S5 boru pod „Soškl". 18478 I bi posodilo proti dobrim ; obrestim 5000 Din gospodtč- | 1 ni, ki se le momentano nagaja v veliki bedi? Cenjeni , , naslov je poslati na upravo 1 ..Jutra" pod ..Hitra pomoč I dvojna pomoč". 183SS Klavir star, potreben malega popravila. prikladen za učenje ali gostilne, se prav poceni proda. — Naslov v upravi ,,Jutra". 1S355 Izgubila se je zlata mrežna denarnica (torbica). Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi ! 200 Din na Jurčičevem trgu št. 3/II, LJubljana. 183TC Radi odhoda se takoj poceni proda izde-lovainica klobas, opremljena in dobro vpeljana prekaje-valnlea z vsemi stroji Itd. Delavnica, lokal in stanovanje v hiši najprometnejše točke v Vinkovcih. Informacije daje F 1 u x, Ljubljana, Gosposka ulica štev. 4/1. 18344 Trgovec (začetnik) z meš. blagom, želi trg. stikov s trgovci na debelo. Dopise na naslov: F. B. 91. Bočna pri Gornjem gradu. 18279 H. Fetršč i LJUBLJANA iGoscosveteka 16] Telefon 343 ; Modistka J. Sorfanc & Co. Ljubljana, Sr. Petra C. 27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejših damskih klobukov. Sprejema klobnčevino (filce) v prekrojevanje ter vsa popravila. Zaloga Spaterie-oblik Postrežba točna. 18921 Cene najnižje. i69J/a Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek Anton Boc ijobllana, Šelenborpava ul.fi, I. nadsl', Biinca-Ufč 46. Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah »JUTRO" Izšel je v knjigi Taksni in pristojbinski pravilnik Kdor plačuje takse in pristojbine potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43-50 in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ul. 54. profesor, Maribor. Mlati trg. pomočnik išče mesta v trgovini s špecerijskim blagom. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro I f, lb/ia, ,,Marljiv 9275". 18381 Trgovina se na prometni točki samo vsled družinskih razmer poceni proda. — Ponudbe pod ,,Lep lokal 9293" na upravo „Jutra". 18405 Pekarno se vzame v najem v okolici Ljubljane. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod šifro ..Pekari-ja 9288". 18426 Posle vod kin j; starejša moč, želi mesta. ev. Trami (testa a testa) 11/13. 13/10. 19/24 različnih dolgosti m8 145. — DESKE 27—30 mm. debele, II. vrste 100 ma, se Iščejo. — Dobava tekom septembra, plačilo pri prevzetjij. Natančne podatke pri upravi Brivci, pozor! Kupim brivuico na prometnem kraju v Ljubljani. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Brivnica 92S6". 38429 r.!arljlvega iu poštenega ta- j prevzame tudi podružnico. ' jutrua" r>onudt)e . oznaf. l oj sprejme Julija Resnik, ! Cenjene ponudbe pod značko bo cen! franko Postojni n-umetni mlin. Laško. 18383 ..Poslovodkinja" na podruž- upravo Jutra" Tuk. špedicisjka tvrdka . Intercontinentale", d. d. — nico ..Jutra" v Celju. 18372 Rudar „Trami". pod šifro 18140 Suhe gobe fprejme takoj 1—2 prakti- ! f rudarsko šoio, išče službe 1 kumino in janež kupuje v '■anta. Po preteku treh me- kot obratovodja ali nadpaz- ; vsaki mnoSini in plačuje po fecev sledi plača po razmer- nik pri premogovniku. — ju uporabljivosti. Ponudbe Ponudbo na upravo ..Jutra" 'e nasloviti na „Interconti-'"■ntale", palača Ljubljanske kreditne banke. 18367 v Celju pod Šifro ..Rudar". 18374 (isesejo) kokošje, gosje In gosji puh ter račje, oddaja vsako mno-Uridnica žlQ0 po zmernih cenah tvrd- « veliko prakso v notarski lla E' V aj d a, Cakovec in odvetniški pisarni, išče 1SB,:S ircesta. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo „Jutra" r nfrrč*rn no»(o':nii Pod ...Uradnica 13". 18335 i LeP° pOote.JCO ________i se proda. Janez Trdina ul. št. 8/II. 18327 Mesta sluge Iščem v kaki trgovini ali Pisarni. Nastopim lahko takoj. — Ponudbe na upravo ...Jutra" pod ..Takojšen nastop". 18331 Šivilja ."•a perilo in obleko, se priporoča na dom. Naslov pove uprava „Jutra". 18307 Luksuzno usnje od razstave ostali vzorci, damske torbice, listnice, prima nemški izdelek, se pro- _ j daja najcenejše posamezno j samo od 3.-7. ure do 11. ! septembra v hotelu ,,Tivoli", Boba št. 21. 18060 plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. J. Kušlan, Kranj, Slovenija. 17853 Kupujem zlato, platin, srebro, star denar itd. Tovarna za iočenje dragih kovin, Ljubljana. Sp. šiška, Sv. Jerneja cesta štev. 281. 18351 •m Najnovejši vzorci so prispeli za preoblikovanje damskih klobukov. Tuul beli se snažijo. Svileni se izdelujejo točno in po nizki ceni. Se vljudno priporoča J. Stemberger Komp., modistka, Dunajska cesta št. 9. 17257 Prva gorenjska delavnica usnjenih oblek Dobro idoča trgovina event. tudi podružnico, prevzamem na odplačilo proti kaplji, v mestu ali na deželi. Prednost modna stroka. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Dobro Idoča". 18460 Gostilna se vzame v najem na prometnem kraju. Ponudbe na : Aschenbrener, Selnica pri Mariboru. 3S220 V Mariboru sprejme družina 2 dijakinji ali dijaka na dobro brano ln stanovanje v bližini šol. Naslov v podružnici .Jutra' v Mariboru. 18-181 Dijake, dijakinje ali gospode se sprejme na stanovanje ln hrano v bližini realke ln obrtne šole. Naslov pove uprava „Jutra" 18350 Znanja želi izobražena ločena gOHpa, simpatična in dobra gospodinja, z enakim gospodom. Poseda tudi nekaj premoženja in bi imela veselje tudi do trgovine. — Naslov pove uprava ..Jutra". 1S3S4 Doktorja medicine ali magistra pharmacije, neporočenega, značajnega. solidnega, čuvstvenega, ljubitelja goabe, četudi brez ma-terijelnih sredstev, želi spoznati gospica, čiste preteklosti, inteligentna, živahna in iz dlstiuguiranih krogov, v svrho ustvarjenja bodočnosti. Če je na svetu takšen, kl protežira dušo, naj ! pošlje ncanonimen dopis — j lahko tudi v nemščini — na podružnico ..Jutra" v Mariboru pod šifro „Psyha". — Diskreoija s častjo zajamčena. 18346 i Ravnokar dospele novosti po znižanih cenah l mo* ligjifcg ita modnegs nakita, svite, baržuna itd. Perilo za dame in gospode, volnene ter svilene jopice, - - rokavice, nogavice - - Prodaja z 10 do 20 popzasiom! MODNA TRGOVINA A. ŠINKOVEC nas>. K. SOSS Ljubijana, Mestni trg št. 19= - Um iitmiiiiiiiiumititTiiitlHHHi Kot sostanovalec se sprejme boljši gospod lastno posteljo, k mirnemu, srodnjih let. zelo varana no ves dan odsotnemu gospodu, svojem možu. želi znanja z i Naslov pove uprava ..Jutra ' [ boljšim gospodom dobrega ^ 18153 i srca in mirnega značaja, v --------j Starosti 48—60 let. Cenjene : . ■ „ dopise je poslali na imravo Stanovanje v Mariboru ! .Jutra" ■ — ■ obstoječe Iz 2 velikih sob s j dora"-kuhinjo In drugimi prirlkll-nami, se zamenja z enakim ali boljšim v Ljubljani. — Ponudbe pod ,,Udobno stanovanje" na upr. „Jutra". 1S029 Ločena žena rod „Tlh Stanovanje prazno ali opremljeno, so išče. — PoDUdbe na upravo ..Jutra" pod „Stan 9212". 18239 6000 Bin dn?i Kleparski pomočnik mlajša moč, išče mesta za iakojšnji nastop.— Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" ped ..Klepar". 18272 se priporoča si. občinstvu za ' izdelavo usnjenih oblek — "nemu. kl mi preskrbi sta- V svrho ženitve želi mlada, inteligentna gospodična s kompletnim stanovanjem 3 sob v Ljubljani, primernega znanja. — Resne ponudbe s sliko na upravo „ J utra" pod „Dom 8306". 1S467 Danes je po niukepolni bolezni umrl naš ljubljeni soprog, dobri oče, stric, svak in tast, gospod Albin Tratnik posestnik, mesar in gostilničar. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 6. septembra 1924. ob ">. uri popoldne na pokopališče v Trbovljah. Trbovlje, dne J. septembra 1924. Pepca Tratnik, roj. Dergan, soproga. — Albin, sin. — Jožica, poroč. janežič, hči. — iože Janežič, zet, in ostali sorodniki. 4705/a i;iiiiiininiiir.i:i!i:iii:imii'i'',i;i|ii'iMj.'I'm 'i'1. i■ ■ r ' liSMMS.M1 Dva pletilna stroja (Wederman) popolnoma nova. poceni proda Mihellč, Vodovodna cesta štev. 203. Fino hidravl. stiskalnico za vsakovrstno olje in tudi Porzeianvalzen (400 X 350) proda po nizki ceni Konrad Vernik v Ormožu. 18173 i snknjičev — po najnižji r.enl Imam jih vedno v zalogi. — Pcročija bi se rada prlprosta gospodična (bri-nc!kal. Žeji gospoda srednjih let ali mladega. Pismene ponudbe pod ..Srečno Jabolka vsako množino, tudi vagon-ske dobave, za prešanje In lepa namizna, nudim. — Vprašauja pod ..Jabolka" na ------. .upravo ,,Jutra". — Pozneje jezikov. ] T..™ i tudi krompir ln fižol. 17793 j Okrožna žaga uovanjc v Ljubljani z dvema ______ ______sobama in kuhlujo. Pogoi Gg. trgovcem pri večjem na- s"htl in solnčno. Naslov pove j'^'.. ,.„.. .. ročilu dam popust. Kristjan podružni a ..Jutra" v Mart- | JVU "" -'Mri, . Premru, Kranj, Slovenija. 18169 Poslovodja lesne stroke z dolgoletno prakso v nakupu, v prejemu, manipulaciji, oddaji okroglega, tesanega in rc-ianega lesa, obratu parnih j zag, zmožen več jezikov, j vsestransko zanesljiv. Išče popolnoma nova, z ležišči stalnega iDesta. — Cenjene močnim vratilom, se • ponudbe na upravo ,,Jutra" ' proda. Naslov pove uprava j Pod značko »Zaupno "mesto" | ..Jutra". 1828S 1 18270 18333 Opremljena sobo z električno razsvetljavo ln posebnim vhodom, išče go- Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem potrti javljamo tužno vest, ca se je naš ljubljeni in skrbni soprog, oziroma oče, gospod Kdor pesodi spodlčna v sredini mesta za siužbn n". v 1 15. september. Ponudbe na i£ri ■* ?"br° Pia- i vaco ln opremljeno sobo. — ' ! sprejme se tudi družabnik september. Pon upravo ..Jutfa" pod čam dobro 9087". 18394 z večjim kapitalom Naslov I I pove uprava ..Jutra". 18304 J . , , „ . Pcsodim 30.000 Din .. ....,„ | za takoj. Poizve se v trgo- ,jali5n Namizn-h jabolk Vini Leo Štrukelj, Kolodvor n1 , f'i ° i0?.0' p/oti P°Po1-. ..e£ va- -ka ulica 35. po(, J ! ..Anonimno brezpredmetno" Opremljena soba posebnim vhodom., se ISče . in za prešanje. Ima ! gonov naprodaj Andrej Stel- I — Trgovski pomočnik j najcenejše in najboljše. vešč v trgovini s papirjem. ' katere se jamči 10 let. in Pisarniškimi potrebščinami ln knjigami. Išče mesta in gre tudi v trgovino z galanterijo, event. kot potnik. — Nastopi 1. al! 15. oktobra. — Ponudbe na upravo „Jutra' šival, stroje na obroke ^rHrar«,n,an.žiatnT8i5P8! Gospod visok, položaja;-^"™ -^a". ^ tod ..Marljiv 9256". 1334» Fižol ribenčana in prepellearia, popolno prazno stanova samec. Išče za takoj ali za ; 1. oktober 2 opremljeni, popolnoma separlrani sobi alt sicer za šivilje, krojače in čevljarje, kupite pri tvrdki L. Rebolj v Kranju. — ---------- -- ---------------- . Poučevanje v umetnem ve- kupim vsako množino. Po- n.1® z dvema sobama v sre-zenju vsak čas brezplačno, nudbe z navedbo cene frnr,- dim mesta. Ponudbe na upr. — Cenik oošliem brezplačno, i ko postaja na naslov: Ig. ] ..Jutra pod tlfro ..Stanova-11013 'Tomo, MoraiCa, 13471J nj« 9301", 18143 7500 Din dobi posestnik kot porok za i I manjšo vsoto in kratko dobo. Hitre ponudbe pod širin ..Poštenost 9291" na upravo ,,Jutra", 18404 , trgovec in posestnik težko in dolgo bolan, previden s tolažili sv. vere, 3. t. m. zvečer preselil v nepovrat, kjer slednjič po polstoletnem upanju pričakuje lepše bodočnosti. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto dne 6. t. m. ob 10. uri iz hiše žalosti na pokopališče domače župne cerkve, kjer se bodo tudi brale sv. maše zadušnice. Šmartno ob Paki, dne 3. septembra 1924. Julija Bizjak, roj. Požek Zvonimir, Robert soproga. sinova. MSB VerldiCUS Roman po ustnih/ pisanih in tiskanih virih s^ss* cVčasih, da, celo preveč je govoril,» je priznal očka. 'Kadar Je začel, ni znal prenehati. Zlasti o tebi je rad govoril. Vse je hotel vedeti. O tvoji mladosti, o Dolu, o Zalesju, Krvavi peči, Lanovem, Št. Petru, Primskovera in Prelovem. Najbolj pa ga je zanimal tvoj rajni boter Križaj in tistih 20.000 goldinarjev, ■ki si jih podedoval.-. O tem denarju je hotel zvedeti vse, kje ga imaš naloženega, ali v hranilnici in v kateri ter da menda vendar ne v kakšni banki. Zakaj banke da so vse judovske in sleparske, katoliškim bankovcem strašno nevarne. In da so branilnične bukvice najpametnejše, ker jih ima človek zmerom pri rokah... In ali imaš napisan testament, ker mogoče je, da umreš, pa čigav bo potlej tvoj denar... Jaz nisem vedel ničesar, on se je pa jezil nate in name ter ie dejal, da sva pač oba prav slaba katoličana.> ge mnogo je pravil očka, vesel, da njegovo pripovedovanje tako zanima sina. Janko ni motil njegovega čebljanja, a pred dušo mu je vstal doživljaj iz ljubljanske bolnišnice: Ko se je iz vročičnih fantazij prvič zavedel in ozrl okoli sebe, je zagledal usmiljenko. Dobra, požrtvovalno postrežljiva ženska je bila. Dolge noči je prebdevala pri njem in ga hladila z mrzlimi obkladki «Angelsko službo opravljate, sestra! Hvala vam! Bog vam poplačaj stotero !> je šepetal. «Vse v čast božjo, častiti !> je odgovorila sestra usnnljenka in se kakor najboljša mati sklonila nadenj. «Nisem. A kar imam, dobe moj oče in moja brata,> je odgovoril šepetaje. «A gospod knezoškof — a sveta katoliška cerkev? Častiti, ne pozabite: on je zdaj vaš edini oče in ona vaša edina prava mati!» je dejala usmiljenka. On pa jo je zavrnil: •> J "V ' ZAHVALA. V dneh neizmerne žalosti, ob smrti nepozabnega soproga in očeta, gospoda Jakoba Dimnika so nam neštete vrste blagih src lajšale našo bol. V teb dneh smo spoznali, tako veliko spoštovanje je užival blagi pokojnik. Ni nam mogočo izreči primerne zahvale vsakemu posamezniku,_ ki se je v tem času spomnil njega in nas, zato naj prejmejo v.-i, ki so na katerikoli način odprli svoja blaga srca njemu v spomin in nam v tolažbo, našo najodkritosrčnejšo zahvalo. Posebej pa se moramo zahvaliti g. dr. Leonu Travnerju, ki je izkazal nepoplačljivo požrtvovalnost ob priliki podelitve prve in poslednje pomoči blagemu pokojniku, ter enako vsem, ki so priskočili na pomoč v vlaku in na Zidanem mostu. Gg. dr. Drgancu in dr. Jamarju izrekamo zahvalo za zdravljenje i a vero, ki sta mu jo dajala, da je tako poln življenja ohranil upanje do zadnjega diha. G. dr. Lj. Periču izrekamo zahvalo za priznanje, ki mu ga je dal s strani mestne občine za njegovo dolgoletno delovanje v občinskem svetu, pri Mestni hraniluici ter v prid mestnega šolstva. Višjemu šolskemu nadzorniku g. E. Ganglu izrekamo zahvalo za slovo na grobu, ki mu ga je izrekel v imenu učiteljstva, za katerega blagor je pokojnik žrtvoval ves svoj prosti čas. Pomnoženemu pevskemu zboru Glasbene Matice izrekamo zahvalo za žalostinke. Zahvalo izrekamo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, posebno zastopstvu Sokola I, političnega in drugih društev in korporacij, mnogobrojnim vnanjim udeležencem, ki so prihiteli po zadnje slovo, ter vsem, ki so nas na ta ali oni način tolažili v teh dneh. Zahvaljujemo se tudi časopisju, bi mu je izkazalo svojo pozornost. Tudi vsem, morda nenavedenim, naša prisrčna zahvala. Maša zadnšnica za blagim pokojnikom se bo brala v njegovi farni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani v torek dne 9. t. m, ob pol 8. uri dopoldne. V Ljubljani, dne 4. septembra 1924. 4707/a Žalujoča žena in otroci. Naznanjamo tužno vest, da je naš marljivi in vestni nameščenec paznik-jamomerec, gospod B S na'y\o9e$e, V«, iS mo \ma 9 9eWY\ \x\>et\ * Vnjvgam 9 S')ub\jati\, ^resertvo^a u\\ca 51$ Barvne trakove, 4 3 karbon-papir-indigo Ia. BARAGA, 11.6/1. v sredini vasi, obstoječa iz 14 prostorov, pripravna za vsako obrt, zraven spada nekaj zemlje in gozda, se n?odno proda. Naslov v upravi „Jutrali v Ljubljani 4722a zavoj za aspiriiiove tablete po dolgotrajni in mučni bolezni danes ob 8. uri zjutraj v 26. letu starosti podlegel svojim bolečinam. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v soboto dne 6. septembra 1924. ob pol 10. uri dopoldne na pokopališče k Sv. Jederti. Laško, dne 4. septembra 1924. Trboveljska premogokopna družba ravnateljstvo Laško. 4712/a Naše aspirinove tablete "vaopV, znano sredstvo za ublaževanje bolečin, dajemo od sedaj v promet v plolčnalih kartonih po 6 in 20 originalnih tablet (na kojih je na obeh straneh v polkogu vtisnjeno "Aspirin 0.5"). Modro-bela-rdeča varstvena znamka, s katero je opremljen vsak originalni zavoj, ki ščiti pred ponarejevanjem. Odklanjajte vsak zavoj, ki ni opremljen z varsteno znamko. -SSSS«* \ Farbcr-fabriken «•«0*» i vorm. Friedr. Bayer Si Co. Lcvcrkusen bci Koia a. Rh. - ^ Otvoritev tifine. Slav. občinstva vljudno naznanjam, da sem svojo J gostilno na dolenjski cest! zopet otvoril s in jo bom sam vodil naprej. — Se priporočam . 4635a Jožko Jelačin. Bivša profesorica na „College St. Marie" v Amiens, katera popolnoma obvlada francoski, angleški in ruski jezik, želela bi poučevati angleščino ali francoščino v kakem zavodu ali drugačni šoli; Eprejela bi tudi zasebne lekcije. Hotel TRATMK, Sv. Petra c. soba št. lit od pol 1 — 2 ure in od 6. do 9. ure 4717a OBVESTILO. Restavracija in zajutrkovalniea „KOSOVO" v Mariboru, Grajski Irg 1 nazoauja slav. občinstvu in cenj. gostom, da se dobi vsak dan ob 6. uri zjutraj kava, čaj, mleko itd. Za zaj.itrk se dobe tudi fin goljaž, vampi in kisla jaha (porcija 2 Din), tučijo se žganje in likerji, dobe se razue ribe, sir ia slive. Toči se staro iu novo štajersao vino in prvovrsten šumadijski teran po 10 Dia v restavraciji ia dalmatinski kleti. Sobe za tujce. Društvom priporoča krasno dvorano za vsako zborovanje. — Za obilea obisk se priporoča reatavraterka. 4699a Išče se sobarica prvovrstna moč, Pismene ponudbe naj se pošljejo v Ljubljano, poštni predal 42, ali pa naj se interesentinje zglase na Zaloški cesti št. 14. 4682a za jamski obrat 465-1 a i ¥ m " Jr z rudarsko šolo ter vsaj z dveletno prakso na premogu. Oferte z zahtevami r.a: PrgrnopoKop HIIB. ]!!L Krrnelj (MsflNn) ^ mm iu is nvrn ffiSfK'. najboljših tovaru Boser/Jorfer, Czapka, Ehrbar, Schweighofer, Original Sfingi 1 itd" " : ]erica Hiibati, rof. Dolenc , LJUBLJA. A, Kilšerjeva ulica št. 5.