Št 1. V Ljubljani, dnč •> januarija 1902. Leto XV. Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtuk meseca. Ako jc ta dan praznik, izide dtn poprej. Ceni mu je 80 kr. nt leto. Ingerati »e sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstva v poduk in zabavo. Spisi in dopisi sc pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semcniške ulice št. i. Naročnina in inserati pa: Upravništvu »Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Naprej zastava Slave, la boj junaška^kri I Na pragu novega leta stojimo. Ob koncu leta se delajo navadno računi in proračuni. (!c hočemo narediti politični račun in proračun, .poglejmo nazaj v preteklost — poglejmo naprej v prihodnost! Za nami leži doba boja. Brezvestni liberalci zanesli so med nas, rodne brate, boj in sovraštvo. Nasprotstvo in sovraštvo med sosedi, nasprotstvo in sovraštvo včasih celo v domači hiši. To je hudo — pa še ne najhujše. Liberalni brezvestneži zanesli so med nas tudi strup sovraštva zoper najsvetejše, kar imamo, zoper vero naših očetov — ter mlačnost nasproti narodnim čustvom. Poleg tega zanetili so pravi požar sovraštva zoper priprosto ljudstvo, zlasti proti kmetu. Izkoriščanje ljudskih žuljev na korist liberalni gospodi, zlasti brezsramno izkoriščanje kmeta — to je narodnogospodarski boj liberalcev. Gorje poštenemu kmetu, ki pri liberalni gospodi išče pravice in zaščite! To je podoba ravnokar preteklega časa v naši domovini. Ljudstvo se pa ni uklonilo liberalnemu nasilstvu. Vstalo je in ponosno dvignilo glavo za svoje prepričanje in svoj blagor: za sv. vero, za milo materino govorico in za svojo domačo hišo. Na čelu korakal je v prvih vrstah naš ponosni kmet. In prišlo je do bitk, v katerih so liberalni nesram-neži bili kruto tepeni. Dve glavni bitki ste sc bili v dobi enega leta: državnozborske volitve meseca decembra leta 1900. in de-želnozborske volitve zadnjo jesen. Obakrat so liberalci dobili take klofute, da jih ne morejo pozabiti. In dobili so jih od našega vrlega naroda, zlasti od kmeta. In zaslužili so jih — oni, ki kmetu niti kos kruha ne privoščijo, ki sramotijo naš pošteni narod pred svetom, ki nimajo vesti, ker ne priznavajo Kristusa in njegove cerkve! Za nami leži torej doba bojev, a zmago-nosnih bojev. In kaj leži pred nami, kaj nam nudi prihodnost? Zopetne boje in — ako spolnimo svojo dolžnost — tudi zopetne zmage! Naprej zastava Slave, v boj junaška kri! IJo božji previdnosti je tako urejeno, da le po boju in trpljenju pride človek do prave sreče, do pravega miru! Kristus je sam rekel, da je prinesel meč na svet in da bode radi Njega boj na svetu: boj za Njega, boj zoper Njega! Slovensko ljudstvo je v svoji ogromni večini v tem boju vsikdar storilo svojo dolžnost. Tako tudi v omenjenih dveh glavnih bitkah zadnje dobe. S tem pa ni še opravljeno. Bitke so dobljene, sovražnik je tepen — toda ni še vničen! A vničiti ga je treba, kakor vničimo strupeno kačo. Dobljena bitka je veliko vredna — še več je pa vredna do- sledna izraba zmage. Takemu brez-sramnemu sovragu, kakršen je liberalizem, se ne sme dati niti trenotja počitka. Zasledovati ga je treba v njegov brlog, zapoditi ga iz zadnje postojanke. Izrabimo torej zmagi zadnjega leta! Kako to? Zaženimo liberalce brezobzirno iz vseh javnih zastopov, torej posebno tudi iz občinskih odborov, iz šolskih svetov, cestnih odborov itd. Zaženimo liberalne časopise iz vsake poštene hiše. Ven z »Slovenskim Narodom", ven z ..Rodoljubom", ven z ..Gorenjcem", ven z Celjsko »Domovino", ven z Malo-vrhovimi »Novicami", ven z Goriško ..Sočo" in »Primorcem", ven z Tržaško »Edinostjo"! Noter v hišo pa s poštenimi krščanskimi listi: noter s »Slovencem", noter z ..Domoljubom", noter s »Slovenskim listom", noter z ..Dolenjskimi Novicami", noter s ..Slovenskim Gospodarjem" in ..Našim domom", noter z „Gorico" in ..Primorskim listom"! Nedavno so v neki slovenski občini napravili krščansko zaroto: 100 fantov in deklet se je zarotilo, po svojih močeh delovati na to, da se liberalni časniki v vsej občini odpravijo in da pride v vsako hišo vsaj eden krščanski slovenski list. P osne-majmo ta izgled! Raztegnimo ono krščansko zaroto po vsej slovenski domovini! Proč od vsacega društva, ki ni krščansko! Vstopajmo pa trumoma v krščanska društva, in ne strašimo se tudi kakih žrtev, če so s tem spojene. Bog iih bode obilo plačal! Posebno se zdru-žujmo v Marijinih družbah. Nič sovražnika tako ne slabi, nam pa toliko ne koristi, kakor posebno češčenje Matere našega Izveličarja. Združujmo se pa tudi v političnih društvih. Sleherni zavedni ka-toliško-narodni mož naj vstopi v kako kr- ! ščansko politično društvo. Ta društva naj bodejo pravi izraz ljudske volje in ljudske moči v javnem življenju. Tako društvo veliko premore v prilog ljudstvu, če se ga ljudstvo v resnici oklene. Združujmo se nadalje v gospodarskih društvih. V združenju je moč, zlasti na gospodarskem polju. Če se vsi kmetje gospodarski združijo, potem jih liberalci ne bodo mogli več izkoriščati. Potem hitro opeša moč liberalcev. V obče: držimo se vseh onih šest resnic, ki so se povdarjale v našem zadnjem listu! Potem bode vse po sreči šlo in sovražnik bode pobit, vničen! Pa še nekaj moramo storiti. In tega se posebno držimo. Izvolili smo v zmagonos-nih bitkah poslance v državni in deželni zbor. Podpirajmo jih i nadalje s svojim zaupanjem! Naši prosto izvoljeni poslanci nimajo nobene posebne oblasti. Njih moč obstoja le v zaupanju ljudstva in v ničemur drugem. Močni so, če morejo reči, da uživajo zaupanje ljudstva, da narod stoji za njimi. Brez moči so, če tega ne morejo trditi. Zato nam veleva naš lastni blagor, da spremljamo z zaupanjem korake naših kato-liško-narodnih poslancev v državnem in deželnem zboru in (la jim to zaupanje tudi pri vsaki priliki javno izrazimo. Vlada in nasprotne stranke naj vedo, da ljudstvo svojim katoliško - narodnim poslancem in samo njim zaupa. Zato naj se ob vsakem važnem koraku naših poslancev na javnih shodih in v občinskih odborih glasno odobravajo njihova dejanja! Na shode, katere prirejajo naši poslanci, pa hitimo vedno v ogromnem številu in kažimo na teh shodih z glasnim odobravanjem, da jim popolnoma zaupamo. Tako bomo povzdignili ugled naših poslancev in to je največega pomena za nas, kajti kadar od vlade kaj potrebujemo ali zahtevamo, se obrnemo do nje po poslancih in čim večji ugled imajo ti, tem več so v stanu doseči! Posebnega pomena je to glede na razmere v kranjskem deželnem zboru. Ogromna večina ljudstva volila je katoliško-narodne poslance. Kljub temu ti nimajo večine v deželnem zboru, ker jc volivni red, katerega so pred blizo 40 leti skovali liberalci — ko se kmet žalibog še ni brigal za svoje pravice — krivičen. Liberalci so kmeta nesramno ogoljufali. Tako je prišlo, da so katoliško-narodni poslanci, ki so večinoma kmetski poslanci, v našem deželnem zboru v manjšini. Zato pa tudi naš deželni zbor za kmeta nič dobrega ni storil, ali vsaj ne veliko. Katoliško-narodni poslanci pa se popolnoma zavedajo, da oni edini zastopajo slovensko ljudstvo na Kranjskem in nobena druga stranka. Zavedajo se svoje dolžnosti. Zato morajo nastopiti odločno in brezobzirno. Ako se našemu kmetu ne da, kar mu gre, mora priti v deželnem zboru do hudih bojev, kakršnih ta zbor šc ni videl. In ti boji morajo trajati toliko časa, da pride kmet do primerne veljave. Boj se mora iz-vojevati in sicer zmago nosno. To jc britka in težavna naloga naših poslancev — in izvršiti jo morejo srečno le tedaj, če jih spremlja popolno zaupanje ljudstva inčeljudstvo to zaupanje tudi javno in glasno kaže. Vlada in druge stranke ne smejo biti niti trenotek v dvomu, da imajo opraviti z ogromno večino ljudstva, ko se bojujejo s katoliško-narodnimi poslanci. To bode dalo našim poslancem nepremagljivo moč in zmagalo bode ljudstvo, zmagal bode enkrat kmet! Po boju do zmage in sreče! To bodi naše geslo tudi v novem letu. Nc strašimo se nobenega boja, nobene težave, nobene bridkosti, ki je neizogibno spojena z vsakim bojem: Pogumno in neustrašeno sledimo tudi v novem letu stari zmagonosni kato-liško-narodni zastavi v nove boje, v nove bridkosti, pa tudi v nove zmage. Zavedajmo se. da smo to dolžni našemu Bogu, ki pogum in bridkost za dobro stvar plačuje, lenobo in bojazljivost pa kaznuje. Zavedajmo sc, da bojazljivost ni lastnost našega naroda, katerega sinovi so se odlikovali na vseh bojnih poljih „za križ sveti in svobodo zlato" ter za čast in slavo naše Avstrije. Zavedajmo se, da se gre za čast in svobodo našega naroda. Zavedajmo se, da se gre za čast in obstanek naše domače hiše; da se gre za to, priboriti kmetu pravice, katere sc mu po krivici odtegujejo, da se gre za to, kmetu dati nazaj, kar se mu je v prilog liberalcem vzelo. Zavedajmo se, da tako, kakor je sedaj, kmet obstati ne more, da mora postati drugače, da pa je to le mogoče potom neizogibnega boja, ki zahteva tudi marsikatero žrtev. Zavedajmo se pa tudi, da bode v tem boju brez vsa-cega dvoma zmaga na strani kmeta, ako bode z e d i n j e n in z zaupanjem sledil svojim krščanskim voditeljem. Spremljal bode ljudstvo, boreče se za dobro, pošteno stvar, blagoslov Božji, na katerem je v s e ležeče! Torej, geslo v novem letu bodi: Naprej zastava slave, Na boj junaška kri! Kmetijske zadruge. Kar so ptiču peruti, ribi plavuti, to je za kmečki in obrtniški stran trdna, splošna organizacija. V edinosti je moč, z združenimi močmi morejo delavski stanovi braniti svoje koristi v neizprosnem in krutem boju za svoj obstanek. Velikanska konkurenca in veliki kapital sta od dne do dne nevarnejša obstanku kmeta kakor tudi obrtnika. Mi živimo v času železnic, brzojava, telef ma, naglih parnikov, t-trojev, sploh v dobi velikega napredka. Vse te iznajdbe človeškega duha pa si mere izrabiti in izko-r.'stiti le tisti, ki ima denar na razpolago. Kako naj si omisli obrtnik ali kmet razne stroje, s katerimi bi si clajš .l, a tudi pospešil delo in znižal svoje htr. fke za izl .lke in pridelke, ako ima prazne roke, ;.Uo ee mu za pečjo oglaša lakota, pod oknom pa raste praprota? Torej združiti je treba posamezne razdrobljene meči, da so močna armada, oborožena s samozavestjo, v boju za svoje pravice, v cbrambi za svoje koristi. D jslej so bili več ali manj organizovani ali združeni v zadrugah ali društvih že vsi stanovi, le kmečki stan je bil prepuščen samemu sebi. B la so društva, kakor n. pr. razne družbe, kulturni sveti itd., ki so doslej delovala v prospeh in probujo kmečkega stanu, toda, koliko je kmetov, ki niso mogli ali hoteli biti člani raznih takih društev. Zato so že leta in leta razni prijatelji kmečkega stinu, kakor zavednejši kmetje sami zahtevali, naj državni zbor sklene zakon, ki bode združil vse kmečke posestnike v zadruge. Skoraj deset let se je delal in koval tak zakon. Prejšnje vlade so petkrat predložile državnemu zboru načrt zakona, ali poslanska zbornica je vsak načrt zavrnila kot preobsežen ali kot pomanjkljiv in neumesten. Od leta 1897 do letošnje spomladi pa državni zbor vsled obstrukcije itak ničesar ni storil. Letos je vlada že šestič predložila nov načrt zakona. Poljedelski odsek poslanske zbornice je letos spomladi več časa razpravljal in popravljal vladno predlogo in meseca junija dovršil svoje delo. Poročevalcem za zbornico je bil izvoljen slovenski poslanec Povše, ki si je pridobil mnogo zaBlug pri tem delu. Na vrsto pa je v zbornici prišlo to vprašanje šele koncem meseca novembra. Poslanska zbornica pa je dne 18. dec. tudi v tretjem branju odobrila načrt zakona. Stanovske kmetijske zadruge se bodo osnovale po občinah, sodnih okrajih in deželah. Član bode moral biti vsak kmečki posestnik. Deželni zbori pa bodo določili, kako naj se sestavijo posamezni odbori, za občinske krajne in deželne zadruge. Beželni zbori bodo imeli tudi pravico določiti, kako visoke priklade na zemljiški davek se bodo imele pobirati za razne troške pri UBtanovitvi in upravi zadrug. Ravno ta določba pa utegne oplašiti marsikaterega kmečkega posestnika. Zato je slovenski doslanec dr. Žitnik v dogovoru s svojimi tovariši predlagal, da mora država dovoliti 4 milijone kron za pokritje ustanovnih troškov. Dalje je predlagal, da naj država in dežela vsako leto dovolita primerno podporo za redne letne treške za upravo. Ta predlog pa žal ni dobil večine v zbornici, ker se je vlada odločno uprla. Vlada je sicer obljubila, da bode vedno podpirala to potrebno napravo, toda za sedaj si ne da vezati rok. V istem smislu sta govorila tudi slovenska poslanca Pleifer in vilez R e r k s. Končno je bila vsprejeta resolucija poslanca Žitnika, da vlada za leto 1903 v državni proračun postavi primerno svoto v podporo zadrugam. Poslanec Ž i č k a r pa je predlagal, da se v raznih deželah, koder bivata dve ali več narodnosti, za vsako narodnost ustanove posebne deželne zadruge. Toda tudi ta predlog je večina zavrgla. Se češki in poljski poslanci so Slovence pustili na cedilu. ,Domoljubu" za novo leto. Hod' pozdravljen »Domoljub", mi prijatelj vedno ljub! Redno boš me obiskaval, celo leto podučaval, me zabaval, radostil, vedno v dobrem me bodril. O le širi v novem leti se po daljnem, širnem sveti, širi se po domovini v blagor starim in mladini! Liberalci se jezč, žugajo ti in grozč, ker resnice prapor dvigaš Za njih jezo se ne brigaš, svojo pot pogumno hodiš, k pravi sreči narod vodiš! »Domoljub" le tak ostani, krepko nam svetinje brani, v novem letu stari bodi, in priljubljen boš povsodi! Munica K., kmečko dekle. Listek. Jezuškov odgovor. (Po Haltlerju priredil Lovro.) 1. Dva bolnika. Zunaj je pihala ledeno mrzla burja in žvižgala okoli oglov slabo razsvetljene sobice. Notri je ležali na snažni posteljci mlada deklica, bolna in bleda; poleg postelje je sedel njen oče. Ril je b-gat trgovec v mestu in se je imenoval Klemen. Blandina, bolna deklica, je bila njegov edini otrok. Bolestno je zrl na bolnega ljubčka ter željno pričakoval, da bi vendar enkrat sklenila trepalnice ter bi okrepdujofi spanec pobožal njene trudne oči. Tcda otrok je nemirno prekladal glavico na mehkem vzglavju. kakor bi'iskal prostorčka, kjer bi za trenutek našel zaželje nega pokoja »Oče» — izpregovori sedaj deklica h slabim glasom — »oče, jaz se bojim. Ali slišite kako žvižga burja in siplje sneg na okna?« »Le miruj, dete; bodi tiho, dete moje; jutri bo lepo vreme. Le brez skrbi zaspi « »Oče, spati ne morem; sem hudo bolna.« Te besede so kakor nož rezale očetovo srce Klemen prime Blandino za roko, ki je bela kakor vosek ; pritisne jo na svoje ustnice in se sklone čez otroka, da bi ob njegovi ljubezni pozabila na svoje bolečine. Že več noči Blandina ni s^ala. Zaradi b( lečin v prsih, katere je podedovala po nedavno umrli materi, je morala že dalj časa ostati v postelji. Ilud kašelj jo je nadlegoval neprenehoma ter ji naprav-Ijal silne bolečine v grlu in v prsih. Oče je skrbno čul ob postelji; saj je bila Blandina njegovo edino dete. V obraz je bila popolnoma podobna materi, zato jo je oče imel še rajši. Poklical je najbolj sloveče zdravnike; rad bi jim bil dal polovico svojega imetja, samo, da bi mu bili ozdravili Biandino. Toda bilo je vse zastonj. Nekaj dni sem se je bolezen še shujšala. Obledela lica so dobivala vedno bolj svinčeno barvo — gotovo znamenje, da smrtna ura ni več daleč. Zato se oče ni več umaknil od njenega ležišča. Vsakdanja opravila niso imela nobene privlačnosti več zanj; le to si je prizadeval z vsemi močmi, kako podaljšati vsaj za trenutek njeno življenje. Odpoditi smrt cd svojega otroka, ta skrb, ta želja ga je popolnoma prevzela, izpremenila in izpolnil« Tako je žalostno sedel brez nade poleg bolniške postelje. Tolažbe zanj ni imela več nobena misel. Zamrl je v njem zadnji žarek upanja ; kajti žal, oče bolne deklice je bil tudi sam hudo bolan, hudo bolan v srcu in n8 duši: zapravil je vero in ž njo vred izgubil zaupanje v dobrotljivo previdnost božjo. Že veliko let se je izogibal katoliške cerkve. Njegova opravila v trgovini, naraščanje imetja, uživanje posvetnega veselja, to je bilo vse, kar je pol nilo njegovo življenje; drugega ni poznal. Tako je vera zamrla v njegovi duši; postal je uboga, izgubljena ovčica! Bil je že precej v letih; njegovo nadcpolno, pobožno, verno ženo mu ie nedavno vzela smrt. Toda ta nezgoda ga še ni pripeljala nazaj k Bogu. Sedaj je Gospod drugič trkal na vrata njegove duše, ko mu je z otrokovo boleznijo žugal odtegniti zadnje veselje na zemlji — ljubljeno hčtrko Blandino. 2. Božične jaslice. Dolgo je sedel oče Klemen molče ob Blandinini poHtelji. Stenska ura je naznanila enajsto uro ponoči. Tedaj naenkrat zabrne zvonovi iz mestnega Btolpa. Slovesnomogočno so doneli njih glasovi v akrivnostnomirno ozračje svete noči. Burja je za trenutek prenehala, le posamezne snežinke so še aipalc na zemljo ter se v pouličnih svetilk svetlobi lesketale, kakor drobni biserčki. Polagoma se je slovesno zvonenje zgubljalo v daljavi. Zakaj zvonenje? Bronasti znaniki so oznanjali svetu vesel dogodek, rojstvo Jezuškovo v tihi, sveti noči. Glas zvonov so ljudje čuli in razumeli. Celo po najbolj samotnih ulicah so se jela svetliti okna; nočna tema se je umaknila svitlobi, ki je kazala vernikom skozi ulice pot v hišo božjo. Tudi v žalostno Blandinino sobico je prodrl slovesni glas zvonov. Bolna deklica se je malce vzklonila in se z nepopisno ljubečim pogledom ozrla na očeta. »Oče, ali slišite?« pravi tiho smehljaje se. »Seveda, ljubo dete I Kaj ne, zvonovi ti ne pust6 spati?« »O ne, tisto ne!« Pri teh besedah pokaže deklica z ročico na prsi, kjer jo je mučila neznosna vročina. Hotela je povedati s tem, da zaradi one vročine ne more spati. Potem pa s slabim glasom nadaljuje : »Pred enim letom, — tedaj pa [nisem bila bolna. Veter ni tako pihal in razgrajal, kakor danes. In mamica še tudi niso odpotovali v nebesa. O, tisti dan je bilo lepo, oče, kako lepo!" Za trenutek zapre oči, kakor bi si hotela v do-nrišliji postaviti še enkrat pred duhovne oči živo podobo tistega večera. Potem zopet nadaljuje: »Zjutraj so mama zgodaj vstali; dekla Tereza me je morala napraviti, da sva šli vun. Bila sem tako vesela. In vendar je hudo snežilo. Tereza me je vzela v naročje in me je nesla v cerkev. Oče, to je bilo lepo! Toliko, toliko lučic in cvetja okrog jaslic! Vsi zvonovi so zvonili kakor sedaj, in cerkev je bila polna ljudi. Mama in Tereza sta šli vedno bolj naprej. Prav spredaj pri altarju so mi pokazali mama čisto majhno Dete, ležeče na slami. Bilo je tako ljubko, tako ljubko, gledalo me je in se smehljalo. Od takrat sem ga imela tako rada .... Oj, kako želim, videti ga še enkrat!« »To je sedaj pač nemogoče, ljubo dete«, je dejal oče Klemen. »Ali ne slišiš, kako zopet tuli veter?« »Saj je tudi preteklo leto snežilo.« »Seve, pa ti takrat nisi bila bolna.« »To je že res«, odvrne Blandina, postane še bolj žalostna in pomolči nekaj časa. Zvonovi so tudi obmolknili. Putem nadaljuje: »Oče! Jaz bi prav rada vedela, če je Jezušek tudi letos v cerkvi, ali ne.« »Gotovo je še tam.« »Odkod veBte to?« »No, saj je brez dvoma vsako leto tam.« »Ali ste ga videli?« »Da, pa ie pred veliko leti.« »Jaz sem pretečeno leto pri Jezušku mislila tudi na vas, oče!« »Tako! Zakaj pa?« »Mama so mi rekli, naj mislim na vas, da bi tudi vi prišli tje in videli Jezuška in toliko, toliko lučic in vencev in se veselili. To sem povedala tudi Detetu« Blandina ni zapazila, kako se je pri poslednjih besedah očetovo čelo za trenutek zresnilo in so oči nemirno hitele v daljavo, kakor bi nečesa iskale. Čutila je le, kako je očetova roka njeno prisrčneje stisnila, kot bi bila to iskrena zahvala za molitev, in kako jo je potem oče hitro spustil za roko ter si potegnil čez oči, kakor bi hotel zatajiti solzo, ki je silila v oko. Tu Blandina sklene svoje ročice, pogleda očetu prisrčno proseče v oči in pravi : »Oj, če bi bili vi pač tako prijazni!« »Kaj bi rada, dete moje?« vpraša oče. »Le hitro povej!« »Oj, če bi bili vi tako dobri, da bi šli v cerkev in mi povedali, če Dete še leži ondi na slami in če je še toliko lučic in cvetic okrog njega.« »Bi že šel, pa te ne morem pustiti same. Kdo te bo tako skrbno čuval kot tvoj oče?« »Oj, le kar Terezo pokličite!« prosi otrok dalje. »Ali bi se ti dobro zdelo?« »O, kako dobro, oče. Mama so rekli, da se vidi Jezuška samo enkrat v letu tamkaj « »No dobro, bom pa jutri, ko se naredi dan, šel tje.« Tu Blandina zopet žalostno povesi glavico in začne bridko jokati, ker oče ni hotel iti takoj. »Razvajeno dete«, pravi oče, jo poljubi in poboža po licu in čelu. »Bodi mirna! Ti torej hočeš, da grem sedaj takoj ?« Oče Klemen potegne za zvonec; Tereza preplašena pribiti v sobo. »Ostani tukaj pri Blandinia, pravi na kratko, »jaz bom kmalu zopet tu « »O, kako ste dobri!« zakliče veselo deklica, prime z obema rokama očeta za roko, in mu jo hvaležno poljubi. »O, kako ste dobri, oče!« Oče Klemen je šel. — Tereza je sedla na nje-ge :>to poleg pcstelje. Preteklo je komaj nekaj tronutkov, in Biandina je zatisnila trudne oči; čez več dni jo je zopet enkrat objel rahel spanec. Bog blagoslovi tvoje spanje in angel vanh naj ti dahne lepe sanje v mehko dušo, ubogo dete. (Konec, prih.) K nam in mimo nas. (f Josipa Bonkoviča spominu posvečuje Komenčan.) »Zgodaj je končal, pa je izpolnit veliko let. Modr. 6- 4. 13. Bilo je lepega popoldne v začetku septembra I. 1S99. Komenčani smo tožne-ga srca spremili odhajajočega kaplana velečastitega g. Pika. Ša isti dan smo se nadejali novega. In res, ko smo se vrnili nazaj, je že bil pri nas g. Josip Benkovič. Kakor so klicali Francozi, kadar jim je umrl kralj in takoj za njim nastopil drugi: »Kralj je mrtev, živijo kralj!« tako smo govorili tudi mi: »Kaplan so šli, živijo kaplani« Prišel je k nam g. Benkovič. Želel si je vtrditi zdravje, iskal je miru. Mirno je že urejeval svoje knjige, ko smo stopili k njemu, ga pozdravili in 83 opravičevali, da je moral priti brez vsakega sprejema, da nas ni bilo doma, ko je prišel. »Meni se še le dobro zdi, da sem tako tiho prišel«, je prijazno odgovoril. »Kaj bo čast? Jo li zaslužim? Ne nam, Gospod, ampak svojemu imenu daj čast.t Iz nas je govoril posvetni duh, iz njega je govoril duh ponižnosti, duh zatajevanja. Mi smo mislili, da ga mora to boleti, da je želel, da bi ga kolikor mogoče slovesno sprejeli; sodili smo s posvetnega stališča, on je gledal višje, on je sodil s stališča krščanskega. Tedaj smo prvikrat videli, kako sebe vedno pozablja, kako misli, skrbi samo za druge. Tedaj smo videli, kako mora človek zataje- vati svoj lastni »jaz« ter se žrtvovati za druge. Vi-deli smo pri njem v dejanju to, česar naša doba ne pozna, kar duhu našega časa tako manjka: nesebično ljubezen. In t3 smo imeli priliko opazovati pri njem ves čas, kar je bd pri nas. On se je ra\n»l po besedah, ki jih je izgovoril pri vstopu v duhovski stan: „Gospod je del mojega deleža in moje kupe on je, ki mi bo dal nazaj moj delež.« Rodil se je Josip Benkovič 25. felruvarija 1865 pri Tomanu v Kamniku. Krasota rejstvenega kraji pripovedke in zgodovinski dogodki, ki so vezani i Kamnikom, preostanki iz starodavnih časov, ki h še vidijo ondi, vse to je močno vplivalo na njegovo mehko, vzprejemljivo dušo ter vtisnilo značaj njegovemu celemu življenju. Na njegovo duševno na-obrazbo je poleg matere, ki ga je že v zorni mladosti nagibala k iskreni pobožnosti, posebno vplivala tudi stara hišna dekla, ki ga je učila moliti, pripovedovala mične zgedbice, ki so prepajale njegovo duSo z lepimi mislimi. V prve šole je hodd doma k oo. frančiškanom, katerih se je vselej s hvaležnim srcem spominjal Prav verjetno je, da je že takrat vzklila v njem želja po tihi celici. Iz te je pognalo navdušenje u redovno življenje sploh, navdušenje, ki je rastlo cd leta do leta ter ga nazadnje za nekaj časa res tudi privedlo v samostan. Na srednje šole je šel v L'ub Ijano, kjer je bil v tretjo šolo sprejet v A'ojzijevišfe. Že takrat je bil precej slaboten, a vendar priden u delaven kot bučelica. Bil je rahločuten in rad bol] tih, a vendar v družbi vesel, šaljiv. Neke gotove resnobe nikoli ni izgubil in nič mu ni bilo tako zoprno, kot tista dijaška lahkomiselnost in razposajenost, ki dostikrat rada prestopi prave meje. In tak je ostal Benkovič vse življenje. Lsta 1888. je stopil v ljubljansko semenih Ondi se je poleg bogoslovnih študij in onih zna-znanosti, ki so s temi v zvezi, rad pe^al s slovenskim slovstvom in domačo zgodovino. Kot duhovnik je šel najpreje v Dobrniče, odtam pa za kapiteljskega I vikarja v Novo mesto, kjer je ostal štiri leta in prvič posegel v politiko. A dasi mu je to dopuščala njegova nadarjenost in duhovitost, vendar zaradi svojega rahlega zdravja ni hotel ostati v političnem življenju. Ko se je nekaj časa v domačem mestu zdravil, so ga poslali v Naklo. Jeseni 1897. je prišel za duhovnega vodnika v Alojzijevišče in čez dve leti na zadnjo službo k nam v Komendo. Zaželel si je tihega kraja, kjer bi nemoten opravljal svojo duhovno pastirsko službo, zraven pa živel vedi in znanstvu. In t.žko bi bilo dobiti duhovnika, ki bi bolj jasno in natanko imel v vsakem slučaju pred seboj vzor dobrega duhovnika: delati vse le za čast j božjo in zveličanje izročenih mu ovčic. Imel je ono požrtvovalno ljubezen, ki skrbi le za to, da se Bogu skazuje dolžna čast in da si pri tem ljudje zaslužijo večno srečo; samega sebe je navadno čisto pozabil. Ravnal je po besedah, ki jih je rad proti drugim poudarjal: »Če pri vsem iščeš Jezusa, boš Jezusa našel; če iščeš samega sobe, boš tudi samega sebe našel, a v svojo nesrečo.« Vedel je, da glede na svoje rahlo zdravje stori preveč; toda vedel je tudi^ da telesno zdravje, darovano in zgubljeno za čast božjo, prinese atoternih sadov. V svojem neumornem delovanju je bil podoben luči, ki použiva sama sebe da služi, sveti drugim; bil je enak kadilu, ki sebe ukončuje, ko daje vonjavo okolici, ko razširja prijeten duh drugim okrog sebe. Kje je zajemal moč, kje se je učil takega živ-lienja? Učil se je od Njega, ki pravi: »Učite se od mene, ker jaz sem krotak in iz srca ponižen«; moč Jje vedno dobival od Onega, v katerem vse premoremo. Pred tabernakel je velikokrat in z največjim veseljem hodil v avdijenco k svojemu najvišjemu Gospodu; čez vse je ljubil kraj, kjer prebiva božje veličastvo. Ker je sam tako pridno hodil v šolo k božjemu Srcu, zato je bil potem lahko dober učitelj drugim. Kar je storil pri nas za prenovitev in okrepitev notranjega verskega življenja, to ve le Bog, ki mu je za to že pravičen plačnik. Mi nismo sposobni spo znati in ceniti to, le hvaležni smo lahko in moramo biti nebes .m, da so nam takegi moža poslala. Mi bi ga bili dolgo radi imeli. Toda gnalo ga je v samostan. Bil je sicer pri nas »tiko srečen, vesel in zadovoljen, kakor še nikjer," a ostati mu vendar ni dalo, dati je čutil, da njegovo zdravje ni za ostro redovno življenje, se vendar ni mogel otresti žive želje po samostanski celici. In zapustil nas je. In tri mesece potem — bilo je v petek 8. novembra 1901 — je šel mimo nas v — večnost-Cistercijani v Stičini so ga sprejeli, ga preoblekli in mu dali ime: brat Bernard. Samo do tje ga je pripeljala volja božja. Kakor je Mojzes samo pogledal v obljubljeno deželo in mu vanjo priti in v njej prebivati ni bilo dovoljeno, skoro enako se je zgodilo z Benkovičem. Zaradi bolehnosti je moral samostan zapustiti; šel je k Mariji v mično Velesovo. Ondi je zatisnil trudne oči z željo, naj ga k pokoju položi v Kamniku. Dejali so krsto na voz in ga peljali v rojstveni kraj. In zvonilo je po vseh cerkvah ob peti iz Velesovega v Kamnik, ljudje pa so prihajali iz hiš in se zbirali ob cesti in kleče molili za pokoj rajnkega. Peljali so ga tudi skozi našo faro. Slovesno-otožno so zapeli naši komenski zvonovi, ko se je voz s truplom pemikal proti farni cerkvi in pri kapelici sv. Petra nekaj korakov pred cerkvijo obstal za trenutek. Jelite, kdo bi si bil to mislil? Na tak način in tako kmalu gotovo nihče ne. A zgodilo se je. V tesni rakvi je hladno mirovalo srce, ki se je toliko trudilo, toliko skrbelo za naš blagor. Sedaj v je našlo mir, ki ga je na svetu zastonj iskalo. Človeško srce je nemirno, dokler ne počiva v Bogu. Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjejo, odslej naj počivajo od svojega truda, zakaj njih dela gredo za njimi. Zadnje slovo mu je ginljivo klicala s solzami očeh šolska mladina, vdina, hvaležna njemu, ki jo je tako ljubil, s toliko ljubeznijo odgajal. Marijina družba, za katero je toliko časa in truda posvetil, kateri je bil tako vnet in dober vodnik, ga je spremila k grobu, kjer se je potočila marsikaka solza za blagim duhovnim očetom. Tako nam Bog pošilja svoje apostole, pošilja može, ki naj nas vodijo na potu k večnemu domovju. Pošlje nam jih in zopet vzame, ko jih pokliče k sebi po zasluženo plačilo. Naj bi njih trud in apostolsko delo med nami ne bilo zastonj! O, da bi mi ne bili ljudstvo, ki je to videlo, paneumelo in si ne k srcu vzelo, ampak je videlo in zaničevalo Gospoda. Zato naj bi razumeli in si k srcu vzeli tihi in molčeči opomin: prišel sem k vam, da vam pokažem, kam moramo iti, sedaj grem mimo vas tjegor, kamor pridete za menoj, če bote ravnali po mojih naukih. Naj bi ta opomin ne ostal tih in molčeč, ampak naj bi glasno govoril v naših hvaležnih srcih! Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjč; odslej počijejo od svojega truda, ker njih dela gredo za njimi. Politični razgled. Deželni zbori so bili sklicani s cesarskim pismom h kratkemu zasedanju: gorenjeavstrijski, solnograški, moravski, sleški in goriški na 27., češki, gališki in štajerski na 28., nižjeavstrijsk in kranjski na 30. decembra. Gosposka zbornica je rešila 20 dec. proračunski provizorij, več drugih manjših zakonskih osnov ter je odkazala zakone o diurnistih, avskul-tantih in kmetijskih zadrugah dotičnim komisijam. Na skrajno neosnovane napade židovskih liberalcev in prusaških vsenemcev v znani kongregacijski razpravi v dunajski poslanski zbornici je odgovarjal jako temeljito v zadnji seji gosposke zbornice član prelat Zschokke. Na podlagi neovrgljive statistike je dokazal, da so povsem neosnovane trditve nasprotnikov krščanstva, da bi bila Avstrija preplavljena z redovi. Navajal je besede umrlega nemškega državnika Windhorsta: »Redovi katoliške cerkve so cvet katoliškega duha in življenja, ki donašajo, če se jih goji in v razvoju pospešuje, neprecenljivih sadov za vse katoliško prebivavstvo«. O kmetijskih zadrugah so bile v poslanski zbornici razprave mirne in resne. Le to je škoda, da so posamezni poslanci imeli toliko pomislekov in želja, da so obveljali nekateri preminjevalni predlogi, ki dobri stvari in namenu, kateremu služi ta zakon, več škodijo, nego koristijo. Zakon je bil sprejet v tretjem branju. Po njegovem sprejetju so mnogoštevilni poslanci raznih strank čestitali poročevalcu Povšetu. — Dne 18. decembra so bili poslanci dr. Šusteršič, Povše in dr. Žitnik v avdijenci pri poljedelskem ministru Giovanelliju in so mu izročili želje sodarjev in lesnih delavcev v Idriji in okolici. V imenu vseh katol. narodnih poslancev je deputa-cija prosila poljedelskega ministra, da bi se oziral na označene želje. Umevno je, da minister k vsem točkam ni takoj pritrdil, vendar je pa obljubil, da bode pazno proučil zahtevo in jim po možnosti ugodil. — Rešena sta tudi zakona glede diur-nistov in avskultantov. Božične počitnice za državni zbor so se začele 19. decembra in bodo trajale do 20. jan. Proračunski odsek se že enide 8. januarja Prej pa bodo predposvetovanja o Češko-nemški spravi, ki se pa menda še preje razbije, predno se prične. Glasovi o položaju so še vedno neugodni. Vse se vprašuje, kaj se zgodi z zbornico in ustavo. Zanesljivega odgovora nihče ne ve. Gotovo je le toliko, da dr. Koerber uživa zaupanje vladarjevo, da je prepričan o nesposobnosti zbornični za važnejše delo in da je to svoje mneje brez ovinkov razodel cesarju Kaj bi dobili mesto sedanje zbornice, nihče ne ve; trdi se z vso gotovostjo, da do absolutizma ne pridemo, če bi se tudi ustavila sedanja ustava. Državni zbor je živel nad 30 let ob krivici, zatiranju ravno-pravnosti in ob žuljih nižjih stanov. Na stara leta je postal blazen, da je izkušal že samega sebe požreti. Prišel je tako daleč, da živeti ne more, umreti se pa tudi boji. Dr. Koerber mu je parkrat z resnimi besedami šiloma vlil moči v premrle ude. pa le ne gre in ne gre. Predsednik mu je 18. dec. ob 7. uri zvečer voščil vesel Božič in boljše novo leto, a kdo ve, če okreva, ali ga bo treba zagrebsti. Novi avstrijski carinski tarif pride pred državni zbor šele letošnjo jesen. Vlada je računala, da se bo zbornica pečala ž njim že spomladi, ker je upala, da se proračun reši pred božičnimi praz niki. Ker se to ni izpolnilo, se premeni v tem oziru ves vladin načrt. Pravosodni minister je načeloma priznal veljavnost izpitov zagrebškega vseučilišča tudi za tostransko državno polovico. — Ustanovitvi laškega vseučilišča je, kakor poroča »Slovo Polskie«, vlada odločno nasprotna; pripravljena pa je na vseučilišču v Inomostu napraviti nekaj stolic v laškem jeziku. — Boj za mandat, ki ga je bil odložil Wolf, bo jako hud, ker je pri deželnozborskih volitvah v Wolfovem volivnem okraju zmagal liberalec prc.f. Bachsmann, ki tudi v državni zbor kandidira proti Wolfu. Ta kandidira <a Gospodovega . . . Bali smo se zameta ali prav grdega vremena in \endar nam je nebo prizaneslo, da se je vse v najlepšem redu izvršilo. Cerkev je bila prav okusno okrašena. Najbolj je dopadal meni — pa drugim mislim tudi — velik lestenec ali luster v sredi cerkve pa ne iz blcske-tajočih kristalnih kamenčkov ali celo iz zlata, ampak kar z roko iz listov in cvetlic umetno narejen. Kaj si vse izmisli kmečko dekle, pa pravijo, da niso brihtne! Na kor smo pa postavili velik harmonij in mengiške cerkvene pevce in pevke okrog njega. To vam je bilo petje! Kajpada vse v pravem cerkenem duhu. Gnječa v cerkvi, če tudi ni majhna in sedaj še brez klopi, je bila pa tolika, da se je pri darovanji, ki je bilo za cerkvene potrebe, zagojzdilo, da vsi še na vrsto niso mogli. V MengSu ob 10. je bilo pa skoro prazno. Ljudje so si mislili: nova maša je nekaj p( sobnega in ta se ne sme opustiti, če bi bilo treba tudi tako daleč iti, da bi se podplati raztrgali. Končana je sedaj ta lepa slovesnost, &. nam je še bolj poživila srčno željo po lastnem duhovniku, za katerega moledvamo že dolgo časa. Č. g. P. Pija smo dali iz svoje srede, naj bi kmalu dobili tujega, ki bi pa postal naž gospod! Iz Ihana. — Pri nas v marsikaterem oziru nismo zadnji! Kako malo prostora ima pri nas liberalizem, se je pokazalo zlasti dne 12. septembra t. 1. pri deželno zborskih volitvah. Samo dva glasova sta se oddala, liberalnemu kandidatu, vsi drugi pa našemu vrlemu katoliško narodnemu: poslancu g. Mejaču. Vsa čast katoliške-narodnim možem! Pa tudi duhovno življenje^ se je začelo razcvi-tali med nami. Na opomin župnika se je pri nas vpeljalo glasno češčenje Jezusa v sv. R. T. Vsako nedeljo nas je večje število. Bog blagoslovi in po-množi začeto gorečnobt! Kdor je letošnje leto obiskal našo prijazno farno cerkvico, je z veseljem lahko opazil, kako se je v prednjem delu prenovila; klopi so odstranjene, tlak je nov, zlasti pa nas prekrasna nova obhajilna miza spodbada k pebožnejšemu življenju. Vse to pa bo omislili naš duhovni pastir vkjlub nepotrebnemu nasprotovanju od gotovih strani. Zuto vsa čatt in hvala našemu vrlemu in zaslužnemu g. župniku Frančišku Mekincu za krasno prenovljenje naše farne cerkve! Iz Podkraja na Vipavskem dne 10/12. Liberalen župan obsojen. Na Vipavskem hečejo v zadnjem času nekateri liberalni župani postati na vs?k način »elavni« in sicer s tem, da napadajo svoje župnike po liberalnih časopisih in z besedo po gostilnah. Toda na ta način zgubivajo dan za dnevom še tisto peščico lahkovernih pristašev, ki mislijo, da je vse res, kar pride iz liberalnih ust. Kar pa je trezno mislečih ljudi, se pa s studom obračajo od te divje gonje zoper duhovne. Tudi podkrajski župan, Gregor Trkman, je upal »slaven« postati. Morebiti se je hotel znositi nad svojim župnikom, Antonom Mezegom, ki mu je pri več volitvah tako temeljito prekrižal račun. Zraven si je tudi lahko mislil: ako župnika uničim, bo udarjena vsa klerikalna stranka. Torej po župniku! V neki liberalni gostilni v Podkraju je namreč on marsikaj govoričil pred svojimi vernimi bratci ki so bili deloma iz drugih škofij. Vsi so mu prikimavali, izvzemši enega, ki je zaveden župan, pa ne liberalen kimovec. Med drugimi »duhovitost mi«'je tudi rekel župan Trkman: »Jaz sem dal svojemu župniku 100 11. za sv. maše po f svojem očetu Matevžu. Toda župnik jih je naprej dal po 60 kr. On je kupčeval z nekrvavo daritvijo in je imel 40 11. »kšefta«. Ko je župnik slučajno zvedel to grdo obrekovanje, naperil je po svojem zastopniku g. dr. Jan-ketu Brejcu tožbo zoptr župana Trkmana, in to tem bolj, ker se je letos po Vipa\skem govorilo in celo agitiralo s tem, da duhovniki prodajajo sveti zakrament. Obravnava, ki je bila v Vipavi dno 12. dec. je dognala, da je Trkman grdo obrekoval svojega župnika. Kajti župnikov zastopnik, dr. Brejc, je predložil potrdilo od preč. knezoškofijstva ljubljanskega, da je prejelo 50 fl. za 50 sv. maš po f Matevžu Trkmanu. Župnik Anton Mtzeg pa je dokazoval na podlagi oznanilne knjige in zapisnika sv. maš, da je sam opravil drugih 50 sv. maš po f Matevžu Trkmanu. Torej na kako kupčijo s sv. mašami niti misliti ni. Za to grdo obrekovanje, torej za ta »slavni« čin, je bd Trkman obsojen v denarno kazen 60 K, oziroma G dni zapora. Da je dobil primeroma tako majhno kazen, je vzrok to, ker je bil to pot prvič obsojen. . . Seveda tudi sodnijske stroške bo moral poravnati, ki niso ravno majhni. Ljudje pa, ki so zvedeli za to obsodbo, so rekli: »Kdor drugemu jamo koplje, sam v vanjo pade.« Ribniški novičar. Prvo adventno nedeljo se je v Laščah ustanovila Marijina družba za dekleta, Pre svetli knezoškof sami so počastili našo faro in so vsprejeli nad 120 deklet v družbo. Ista slovesnost obhajala se je na Brezmadežno Spočetje v Ribnici. Milostni prelat, generalni vikarij Flis, je sprejel nad 50 mladeničev in nad 200 deklet v Marijino družbo. Dal Bog, da bi ta prelepa družba donašala obilno sadu za večnost, pa tudi za časnost. Koliko lahko koristi gospodarstvu in občinam, bi nam lahko povedali očetje ntčimernih hčera in zapravljivih sinov in župani, ki imajo razuzdano mladino v svoj h občinah, katera s svojimi otrcc nai stara let s »gmajno« pada. Nesrečen teden. Drugi adventni teden bodemo črno zaznamovali v pratiki. V ponedeljek pokopali so na Gori neko mater, ki je šla prejšnji teden obiskat svoje v Travno goro, na potu proti domu pa je zmrznila. Na Jurjevici se je obesil 151etni hlapček Jože Žlindra. Bil je na sumu neke tatvine, katero jo orožniku tudi obstal; ko odide orožnik, gre nesrečnik na kozolec in se obesi. Zdi se mi, da ga je pajdaštvo z nekim tatinskim dečkom privedlo do tako žalostnega konca. Stariši varujte iz prve mladosti svoje otroke slabe tovarišije, od tod izhaja navadno vse zlo. V Ribnici je občinski revež Urban Lovšin v nekem hlevu izdihnil neprevideno svojo pijano dušo. Pokopavali so prejšnji dan nekega reveža iz občinske hiralnice, dobili so nekaj denarja in so poganjali dolgo v noč žgani strup skozi grlo. Ko bi se kaj tacega zgodilo v konsumu, koliko vrišča in hrupa bi bilo, če se zgodi pri liberalcu, je pa vse v redu Tavčar je pravil na Dunaju, da so dnhovniki krivi, da je Slovenec zabit. Pri nas te besede prav lahko na vago denemo in spoznamo, koliko odvagajo. Pred cerkvijo je namreč šnopsarija, kamor hodijo šnop-sarji se pripravljat na službo božjo, seveda pripravljajo se tako dolgo, da v cerkvi že mine del maše in pridiga. Da jim ni predolgočasno to pripravljanje, jim pa hišni oče prebirajo »Rodoljuba«. Postavimo skupaj poslušalcc tega »očeta« z poslušalci v cerkvi, pa bodemo videli, kdo dela za probujo, kdo pa za pobudalenje; kaj menite očka, kateri bi bili bolj pametni in trezni? Poskusite in poročajte Tavčarju! V Mali gori zadela je nesreča gospodarja Ile-nigmana iz G. riče \a*i. Vihar je podrl več smerek, katere je bilo treba spraviti iz gozda. Pri žaganju sc je neko deblo dvignilo in moža vrglo kvišku, da se je potem pri padcu prav težko poškodoval, vendar je upanje, da okreva, kar dobri družini iz srca želimo. Oni teden pred božičem imel je pa nesrečno vožnjo neki tovornik v Strugah. Voda je izstopila in preplavila cesto, zato je vozil po tistem kame-nitem struškem »ajzenpenu« svojih 700 litrov vina in je zvrnil tako nesrečno, da bi ga skoraj ubilo in sme biti vesel, da je še živ, četudi so se sodje razbili. Ej ti Stružanje niso evangeljski možje; prosijo pa nič ne dobe, trkajo in noče se jim odpreti. Prosili so že zdavnaj za pomoč zoper povodenj, toda do zdaj še zastonj. Ko bi se bili pri deželnem odboru bolj podvizali, bi mož ne bil vina zvrnil in pošto bi morda tudi že imeli; meni se zdi, da zdaj ugibajo, na kak način bi jo ekspedirali v Struge, ali po kolesih ali pa po barki. No, najbrže gospodje v Ljubljani ne verjamejo, da bi megla v Suhi krajini povodenj biti, kjer ni v lepem vremenu nobene vode videt'. Pa bom že jaz g. Jakliča naprosil, naj jim dopove, njemu bodo vsaj verjeli, ker je tukajšni domačin. Tam v bajtah so pa tiči. V bajtah t. j. v Dragi so ovadili svojega gospoda župnika, češ da je zan ičeval sv. križ. Res je'J stvar vsa ^hu ono iz mš-ljena, vendar je bil pezvan župnik že pred preiskovalnega sodnika v Kočevje in utegne se zgoditi, da bo imel v Novemmestu Ilelda za soseda. Prav gin-ljiv je bil trenutek, ko mu je sodnik »doli bral«, kako mora kristjan sv. Križ spoštovati. Kaj menite, kdo je bil bolj^potreben tistega poduka, ali župnik ali sodnik? Novičarjeve zadrege. Kakor občinskemu odborniku Predoviču, tako tudi meni žilica ne da, da bi svojim prijateljem" ne naznanil svojih težav. Pri liberalcih uživam splošno'zaničevanje, jezili so se na-me pri županskih volitvah V Ribnici vpričo vladnega komisarja. V Sodražici: se'Je£ neki možic znašal radi mene nad »Domoljubom«, neki mož postave pa je v svoji jezici pozabil, celo; vse paragrafe in rekel, da bi bilo treba mene ustreliti. Zapel mi je tisto: En jager perjaga, kaj mi pomaga, 'na tička nasproL' leti, ustrelil jo bom. Toda kaj pomaga, ko pa novičar ni tička, ampak 't i č e k, pa še tak, da se ga streljati ne sme; pravijo namreč, da^je prav koristen,'^ker pobira mrčes in golazen po liberalnem grmovju. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Slavno uredništvo, blagovoli tudi enkrat iz našega kraja sp rejeti neka vrstic v predala nam tako ljubega in dragega »Domoljuba«; saj je »Domoljub« tudi pri nas ob okrajni slovensko nemški meji precej razširjen. Bralno društvo naše ga samo ima 10 iztisov. Danes vam hočemo najprej popisati velepomenljivo versko zadevo, kako se je namreč pri nas obhajal sv. misijon. Naj Vam še povemo, da naša župnija šteje okroglo 2600 duš. Meji sicer ob nemško mejo, vendar nimamo niti enega Nemca. Zato je pa tudi ljudstvo verno in narodno. Da je verno, pokazalo je zlasti ob sv. mi-sijonu, ki se je obhajah od 13—22 decembra 1901. Da je narodno naše ljudstvo, kaže posebno to, da ima bralno društvo 220 udov. da v našo župnijo prihaja 100 iztisov »S!ov. Gospodama« in okoli 130 iztisov »Našega Doma« »Rodoljumpa« in »Naroda« ne poznamo. Toda vrnimo se k sv. misijonu. Vodilli so ga preč. gg. misijonarji od sv. Jožefa pri Mariboru. Ljudstvo naše je vsak dan po trikrat prena-polnilo okoli 2000 ljudi obsegajočo farno cerkev. S čudovitim zanimanjem je sledilo vsaki pridigi. Spo-vednice so bile oblegane od 1 ure zjutraj do 8 ure zvečer. Ne vemo, da bi kdo ne bil opravil sv. misijonske spovedi Ves čas sv. misijona je počivalo vsako brezpotrebno delo, bili so sami prazniki. Zadnji dan sv. misijona je bilo občno, slovesno sv. obhajilo. Vsi župljani, razven onih, ki so čuvali dom, so se zbrali pri mizi Gospodovi, ter prejeli iz rok avojih dušnih pastirjev bv. obhajilo. O kako ginljivo je bilo videti, ko sta mož iz žena skupno poklekovala pred obhajilno mizo in skupno prejela presv. R Telo. Nad vse vspodbudljivo je pa bilo, da je naše vrlo, narodno, odločno katoliško učiteljBtvo, ki šteje še-stero moči, prejelo skupno Najsvetejši zakrament In ker učiteljstvo tako složno deluje a cerkvijo, zato je pa tudi župnija tako vzorno vladana. Učitelji in duhovniki so eno. Dasi je n. pr. bil sv. miaijon med šolskim časom, vendar so naši gg. učitelji k VBaki pridigi sami pripeljali vse šolske otroke in vse učiteljske moči so se vdeležile vsake pridige. Vsi l'«rani kličemo čč. gg misijonarjem in preč. g. župniku: Tisočera hvala in zahvala za sv. misijon!1) Slap pri Vipavi. Dragi »Domoljub«, naznani svojim bravcem, da nas je zapustil naš ljubljeni in obče spoštovani dušni pastir, g. kurat Valentin Klobus, in se preselil na novo službo v Mavčiče. Služboval je tukaj nad 12 let. Izreči mu moramo srčno zahvalo — za njegovo vseskozi hvale vredno in požrtvovalno službovanje, kajti bil je res vzgled pravega dušnega pastirja, da-siravno je moral prestati marsikatero bridko uro. Zlasti zato, ker ni bil prijatelj liberalnih listov, temveč je ljudi svaril pred naročanjem in branjem teh umazanih časnikov. ') Prosimo, le večkrat se oglasite! Hvala mu zato stoterna, Bog mu bo plačnik za ves trud in za neustrašeno izvrševanje težavnega dušnega pastirstva! Sedajnim njegovim župljanom pa kličemo: Poslušajte ga, ubogajte ga in ravnajte se po njegovih navodilih, pa bodete časno in večno srečni! Slovenski novičar. Prošnja! Potrpljenja in odpuščanja prosi uprav-ništvo ,,Domoljuba'- za prvo številko lista. Naznanilo se mu je namreč toliko sprememb v razpošiljanji, in to šele zadnji čas, da ni mogoče takoj ustreči. Katoliško-narodni klub kranjskih deželnih po slancev se je konstituiral in je izvolil svojim načelnikom dr. Ivana Šusteršič a. S tem je dal zasluženo priznanje možu, kateri je nevpogliivo prenašal najtrpkejše udarce od nasprotne strani in stal vsikdar odločno v prvi vrsti bojevnikov za katoliško narodno stvar. Nasprotniki vidijo iz tega, da s svojimi napadi ne opravijo ničesa Upamo, da bo katoliško marodna dclegacija v deželnem zboru, kakor njen načelnik, trdno in neomajno stala na braniku, složna med sabo in odločna proti nasprotniku. Deželni zbor kranjski je imel 30 dec. svojo sejo Bo pozdravu gospoda deželnega predsednika in deželnega glavarja so novoizvoljeni poslanci storili obljubo in jc bilo odobreno pobiranje doklad za leto 1902. Pri tej priliki jc poslanec dr. Šusteršič imenom katoliško- narodne stranke izjavil, da katoliško-narodna stranka nima zaupanja do večine deželnega odbora, ker ni ugovarjal nezaslišanim besedam deželnega odbornika dr. Tavčarja, s katerimi je o priliki volitev agito-val: „Liberaleem groš, klerikalcem knofu, radi imenovanj v cestne odbore, v okrajne šolske svete i. dr. Ako pregledamo šest let nazaj, vidimo, da je ta i deželni odbor nekako pristransko postopal. Stranka bode sicer glasovala za provizorij, ker upa, da se še razmere spremene, ako bode pa prisiljena, šla bode na najstrožjo pot opozicije. Dr. Šusteršič je dejal, da je bila zgorajšnja izjava Tavčarjeva sra motna predrznost, kar je vzbudilo strahovit hrup pri liberalcih. Vpili so, naj dr. Šusteršič svoje besede prekliče, naši poslanci so krepko pritrjevali in ploskali. Na liberalce so gromeli klici: »Dr. Tavčar naj prekliče!« Dr. Tavčar je razburjen jako nerodno odgovarjal in zagovarjal strankarstvo ve čine. Tavčarju je;prišel na pomoč tudi Hribar, ki je bil pa še bolj neroden, nego Tavčar. Naši poslanci so jim vrlo odgovarjali. Debate se je udeležil tudi deželni predsednik baron Hein, ki je odgo- varjal na dr. Šusteršičevo trJ tev, da se deželni odbor nekako prezira od strani vlade, ker se mu ne da prilike, da bi redno rešil svoje proračune. Dr. Šu-steršič nobenemu ni ostal odgovora dolžan. Koncem seje je stavil deželni poslanec baron Schwegel predlog za prispevek k cesti Podrošt - Podbrdo, na kar je deželni glavar sejo zaključil, eseja se je nadaljevala ob 3. uri. Dr. Šusteršič a tovariši je vložil interpelacijo, s katero vpraftuje vlado, zakaj doslej ni bila pripuščena deputacija kranj s keg a deže1nega zboravzadevi vseučilišča v Ljubljani k cesarju. Lurška voda. Podpisani naznanja, da za nekaj časa ne more postreči z lurško vodo. Kadar mu bo to zopet mogoče, se bo objavilo v časopisih. — Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Župnija ihan je podeljena č. g. Avg. Turku, župniku na Koroški Beli. Kanonično vmeščen je bil na župnijo Mavčiče č. gosp. Val. K 1 o b u s, dosedaj kurat na Slapu. Umrl je 24. dec. zjutraj ob 6 uri g Josip N o v a k, župnik v Žalini. Prejšnji četrtek ga jc nenadoma zadela kap. Vsa zdravniška pomoč je bila brezvspcšna. Zavedel sc jc le toliko, da je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče. Umrl jc v najlepših letih. Kojen jc bil leta 1860. v Št. Gotardu, v duhovnika posvečen leta 1984. Bilje blagega in plemenitega značaja,zvest svojemu vzvišenemu poklicu, goreče vnet za čast božjo. Ljudstvo mu je bilo povsod, koder je služboval, odkritosrčno udano kot dobremu in iskrenemu dušnemu pastirju. Bog daj večni mir in pokoj njegovi blagi duši! f P. Oton Einspieler, vikar in lektor, jc nenadoma umrl 19. decembra v Kostanjevici pri Gorici. Bil je rojen 10. aprila 1859 v Svečah na Koroškem in je v tesnem sorodstvu z odličnimi koroškimi Einspielerji. Vstopil je v frančiškanski red 22. avgusta 1880. po prvem letu bogoslovja, katero jc izvršil na univerzi v Inomostu, obljubo je storil 23. avgusta 1884, bil v mašnika posvečen 14. septembra 1884. in je bil takoj poslan na Kostanjevico, kjer je opravljal do svoje smrti službo gimnazijskega lektorja za zgodovino, filozofijo in pozneje tudi za veronauk, bil špiri-tual klerikom, ki so ga ljubili radi njegove krotkosti in ljubeznivosti kakor očeta. Zadnji dve leti je bil tudi vikar samostana. Vestno je opravljal svoje dolžnosti na prižnici, v spovednici in v šoli; mladina mu je bila zelo pri srcu in trudil se je, da ji vcepi nc le prave pobožnosti, marveč tudi temeljite vednosti. Provincija mnogo zgubi ž njim. Naj v miru počiva! Nadvojvodinja Elizabeta na Bledu. Nadvojvodinja Elizabeta pride po svoji poroki s princem O. Windisch-griitzem, ki se bo vršila 26. ali 27. jan. prih. leta, za osem dni s svojim soprdgom na Bled, ter bode stanovala v Windischgratzevi vili. Nato bodeta novo-poročenca odpotovala v Italijo, nakar pride princ O. Windischgrlitz za dve leti v praško garnizijo. f Jezuit o. Franc Sajovic, ki se je nedavno v Travnik v Bosni preselil, je ondi 17. m. m. previden s poslednjim oljem umrl. Blagi pokojnik je bil rojen v Št. Juriju pri Kranju 4. avgusta 1. 1834. V jezuitski red je vstopil dne 30. oktobra 1867. Kdo bi si bil mislil pri njegovem odhodu iz Ljubljane, da bo tako naglo preminul! Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v najboljšem spominu. Svetila mu večna luč! Pr ktični kurz o mlekarstvu. V vasi Savici pri Bohinjski Bistrici vršil sc bo od 13. januarja do 2 4. marca 1 90 2. 1. praktični kurz o mlekarstvu, maslarstvu in sirarstvu. Mladeniči, ki se žele udeležiti tega pouka, naj se zglase do 6. ja-nuvarija pri dežel, odboru v Ljubljani s prošnjami za sprejem, katerim naj pridenejo spričevalo občinskega županstva o poštenem vedenju in o dosedanjem delovanju v kmetijstvu sploh. Prednost imeli bodo pri odločevanju sprejema oni, ki so že deloma delali v tej stroki. Mrtva najdena. Z Vrha pri Vinici se javlja: Dne 2. decembra 1901. ob 8. uri zjutraj so našli mrtvo Katarino Mukavec iz Selca hišna št. 33 župnije vrhovške v neki dragi pod kalom ali lužo vasi Gorice. Vračala se je proti svojemu domu zvečer, dne 1. decembra z Vrha od svoje hčere, zgrešila pot, zašla v neko dražico, kjer sta jo mrtvo našli njeni dve hčeri: Katarina omožena Kobe in Mare. Kletarski tečaji. Kletarstvo je na Kranjskem, osobito pa na Dolenjskem še vedno jako zanemarjena stroka. Kmetovalci imajo večinoma le z nizkimi vini opraviti, katerih trpežnost je vzlasti letos radi lanske slabe letine jako dvomljiva, ako ž njimi pravilno ne ravnajo. Nobeden napreden in pameten kmetovalec ali vinski trgovec ne bi smel zamuditi prilike, da se izuči v umnem kletarstvu. Posebno ugodna prilika nudi se mu sedaj v tem oziru pri državni vzorni kleti v Rudolfovem, kjer se prirejajo trodnevni teoretični in praktični kletarski tečaji, pri katerih se lahko v vsem potrebnem temeljito izuči. En tak tečaj vršil se je meseca decembra, prihodnji bode se pa vršil v drugi polovici mesečna januvarja. Kdor se ga misli vdeležiti, naj se nemudoma zglasi (najpozneje do 10. januvarja) pri tehničnem vodstvu držaAnih vinskih zadev v Rudolfovem. Ako bode zadostno število vdeležencev, vršil se bode en tečaj še meseca februvarja. Naše gospodarje opominjamo na ta, zanje prekoristen poduk. Dekan Koblar in hranilna knjižica. »Slovenski Narod" je nedavno širokoustno poročal o neki hra- nilni (knjižici, katera je bila svoj čas podarjena g. dekanu Koblarj u, kakor o kakem zločinu, in je klical sodišče in državno pravdništvo na pomoč ter je končno obvestil občinstvo, da bo dne 27. pr. m. grozna sodba o Koblarju, pri kateri bo dr. Tavčar kazal svojo juridično modrost. No, razprava se je vršila 27. in 28. pr. m. in dognalo se je, da je Tereza Eržen že več kot en teden poprej, predno je z g. dekanom Koblarjem sploh govorila, izjavila različnim pričam, da oporoke noče delati in da se notarju in dr. noče zaupati, marveč dekanu, ker samo njemu verjame, in da je potem v resnici dala dekana poklicati ter mu izroČda do-tično knjižico s pristavkom, da mu jo izroči med živimi. Pi tem je določila gotove dobrodelne namene, za katere naj g. dekan Koblar uporabi na knjižico r aloženi denar. Vsled tega je tukajšnje sodišče po dr Tavčarju zastopano t žbo zavrnilo in tožnika Martina Eržena obsodilo v plačilo striškov. Iz tega sledi, da je dosti bolje, če »Nar< d« v bodoče opusti reklamo za dr. Tavčarjeve tc žbe toliko časa, dokler niso — dobljene. Električna razvetljava v Pestojini se je otvorila v soboto 21 decembra zvečer. Z otvoritvijo ulične razsvetl ave trga pa še ni dovršena vsa električna naprava; v postojinski jami se delo nadaljuje. Ponesrečila se je na sv. Štefana dan iz cerkve v Smihelu pri Novemmcstu grede 84letna Marija Bučar iz Gotenic. Padla je s 50 m. visokega brega v narasli Težki potok in bila takoj mrtva. »Slomškova učiteljska zveza", ki se je ustanovila na II. slov. katoliškem shodu, je dno 29 decembra imela svoj občni zbor, ki se je ob navzočnosti mnogobrojnih zavednih katoliških učiteljev in učitelj e vsestransko dobro obn< s»l. Na predvečer je bil v dvorani »Katol. D.;ma" zabivni večer, ki je bil tako dobro obiskan, in se je tako lepo izvršil, kakor že dolgo ne kak večer v tej dvorani. Vse to kaže, kako priljub'jena in cenjena je »Slomškova zveza«. B g jo živi! Pet glav goueje živine zadušilo se je pred kratkim po noči pri »starem Boštečevem« v Klečah. Mož je nesel zvečer goreč pepel iz peči v hlev in ga zakopal v hlevu v gnoj. V dimu se je ponoči za-dušlo pet govedi. Konia so našli pri hlevnih vratih na pol mrtvega. Živ zgorel. Iz Vitanja se poroča o naslednji grozni nesreči: O emktni deček obč. svetnika Pavi T i š 1 e r je sedel zvečer doma pri mizi in pisal šolsko nalogo. Nakrat se je razletela petro-lejska svetilka in goreči petrolej se je vlil po telesu ubozega dečka. Na dečkove klice so prihiteli domači in so skušali udušiti ogenj. Pri gašenju se je vnela obleka tudi dečkovi sestri, ki je z go- rečo obleko letela na cesto, kjer ji je ogenj pogasila g. spa J a k 1 i n. Deklica je dobila težke rane, deček pa je v pol uri vsled opeklin umrl. Mož in žena zadušila. V Predosljih so našli Andreja vulgo Ur. zarja in njrgovo ženo v sobi mrtva. Udušil ju )ft dim, ki ga je provzročila tleča ae obleka pri peči. M »ž je ležal r.a tleh pri vratih, žena pa v sobi. Poginilo je tudi deset kokoši in en maček. Vodovod v Toplicah ter cesta Straža Toplice. Iz Toplic na Dolenjskem se nam poroča, da je do-graja vodovoda zagotovljena vsled veledušnf ga daru gresv. g. kneza Karola Auersperga GOOO K. Z gradho se prične v zgodnji pomladi. Proračun znaša 24.000 K. Istodobno se začne tudi prelagati cesta iz Straže v Toplice. Če se to cboje izvrši, se bodo gotovo Toplice povzdignile. Premije za posle. Premije iz cesar Eranc Jože-fevfga zaklada za kmečke posle v znesku 20 K so dobili od 40 prosilcev ti-le posli: Mar. Markun v Podbrezjah (53 let), Jos. Bračič v Jelič. Vrhu (21 1.), Jan. Zdešar v Stničiči (40 let), Mih. Šimenc na Brdu (43 let), Terezija Kropivšek v Motniku (42 let), Mar Bonča v Planini (42 let), Ivan Gtržina v Postojini (41 let), Mat. Stankovič v Metliki (40 let), M tri j a /brovnik v Zbiljah (40 let), in Jos. Odlazek v Rakovniku (40 let) Velika škoda pri zgradbi vipavske železnice. V poekušenem predoru pri Dornbergu se je udrlo kakih 50 000 kubičnih metrov sveta. Računajoč meter po 80 kr., znaša škoda do 40 000 gld. SkrivnQ8tna najdba. V Zburah pri Šmarjeti je našel posestnikov sin Anderlič v nekem vinogradu pol metra globoko v zemlji človeško okcBtje in dve človeški glavi. Okcstje je ležalo kakih 35 let v zemlji, glavi pa še dalje. Sumi se, da so to ostanki kaznji-vt ga dejanja. Elektrarno ustanove na desnem savskem bregu nasproti žel. postaji v Zagorju za razsvetljavo Zagorja. Trbovelj, Hrastnika ter ondotrih podjetij" Novo društvo. V Ustji se je osnovalo »Katoliško izc braževalno društvo*. Naklada na pivo. Osrednja vlada je naročila vsem deželnim odborom, naj občinam ne dovolijo višje naklade na pivo, nego po 2 kroni od hektolitra. Vlada je sklenila, da odkloni vsako višjo naklado na pivo. To se je bržčas zato zgodilo, ker hoče vlada z ozirom na slabe deželne linance dovoliti deželam višjo naklado na pivo. Frančiča, katerega so prijeli^v Ameriki in kate-terega sumijo, da je umoril svojo ženo, so že pripeljali na Kranjsko in se sedaj nahaja v novomeških zaporih, kjer čaka porotne sodbe. Družinska pratika za leto I902 je ravnokar izšla v še lepši izvršitvi in 'z mikavnejšo vsebino od vlanske. Naročniki in bravci „I)omoljubovi!" Zahtevajte pri trgovcih edino le „Družinsko pratiko", katera se dobiva v trgovinah v mestih in na deželi. Za vinogradnike. Prihodnjo pomlad morejo dobiti vinogradniki v p' * bmh ozira vrednih slučajih brezplačno, a:ccr pa proti plačilu c » 11. » » 1 — Koruana > i » 16 60 . Lil. > » — 9t5 Ajdova » » > - Telečje meso » 1 10 Fitol. liter — 30 l'r»*uV > »vele > 1 10 Grah. » . • • . — 60 • < prek. » 1 40 Leta. > . . — 80 Koiirunovo meso » — SC kiia » . — 20 Maaio . . . . » j 40 Rifet. » . 1 - — Surovo maslo > o — Pienica luO k; iy 60 Mast priii^ja » 1 .Vi Rt . . . > » 16 — Slanina sveta » 1 Jermen » > 13 60 > prekajena • 1 tn' O-es . . > » 17 — Salo ... > 1 Ajda . . » » 15 — Ja,-ce. >edno . . — > Proso. beio. » 9 16 — Mleko, liter _ > navadno • P 16 — SateUL« liter _ SO Komu . . > » M — Med kf — Ki Krompir » » * 20 krompir . . . • — Drva Uda. stieoj Cl — Fd^aner . . . 1 20 • mehka. 9 0 — Golob — 40 Seno 100 k{ L 7 — Raca — - Slama. » • j 6 —, Goe .... - — S tel a » . • — Loterijske srečke. D««aJ SI. decembra 7ž ti rade* JI. decembra 83 LI«*. i!> deceabra 60 Tr»t. 2? decembra 1" 66 16 63 2 7S Š4 1 71 62 17 si 3S ♦o 6 ls> O I/jata. i-i> Jii Juh Kervina po- acstn.k ni Dobrovi h št. 1. u avl im, či :i svojo kao Barbaro Kervina &*.«<£i «0 piju^n.k Koverte s firmo vizitnice m trfonki raiut Kitol tiskarna Spoda; si uU-^no priporočam -rt-\j<:;r. dubov--"'••-■ is sUvaema obiuistvu ta vsa kamn:s5ška dela, kakor u | r* H f spe*'*£aim s pošto vin er: AlaJtdJ FUi«ar Škof}* loki. $»»4(ji tr| 60 3 —lv HERBABN1 - je v po dfosforn&sto-klsll apueno-želeaai Bimp, Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja »le«, apokojoje kaielj. pomanjšuje pfit daj« ilait do jedi. poapeiuje prebavljanje m redil aoat. telo JaAl in krepi. Železo, ki je t sirupu v lahke Oena iteklenlol 1. gli 26 kr. = 2 K 60 h, po poitl 20 kr. = 40 h več sa tavljanje. Prosimo, da ie vedne izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - telesni slrap. Kot inak izvora se nahaja v steklu ir oa zamaiku ime, ,.H*rbabny /tisajeno z vzvišenimi črkami ir nosi vsaka steklenica polegitojei' aradno reg-litrov. varstvene tnaaoko, na kater« znamenja naj se blagovoli pazili. Osrednje akladiiee Dunaj, lekarna ,.zur Barmherzigkelt' VII. 1. Kali enrtr asa e Tl-Ti I r«ie|i ikirt » VMfe lekiraak aa Onaja v Lmfcljaai la dr«|*l V zalogi je nadal e pn e,v lekarnar; b: v Ljubljani A Mar- ietsohiiier. Gabr. Piccoli. Ubald pl. Trr.te>cxy. J. Mavr Celje: O. Schvarzl 4 Co.. M. Rausrber: Reka:' F. Proiitr. G. Prodam. A. Sohmdier. Ant. Mirna; Breie: G. Bstoer Sevodenj K Kordon; Celivec: P. Hauser, P. Birnbacher J K me-.ier. V. Hasasr A R T. Hillinpr. Št Vid: C Schiebl Trbii J. Siefi; Trs« C Zanett:. A. Suttina. A. Vilipf >erravaUo. E pi. Ler.enbur?. P. Prendini. M Ravasic Beljak Jobs: d Schneider. L Assmann. Črnomelj F. Ha.ki Velikivec J. Jobst: Veliperk J. H.th \ U ».^fA^UJ.U.MJ IU.UJAMAM U M U / toainl pr»B«t Jo. »»pl. Ilul: »tuj« TIOC 10. trpi. IMl: 3 K 17.006.531-e«. K 7.263.956'34. C i-z I Ljudska posojilnica I a ^r registrov, zadruga z neomejeno zavezo J v Ljubljani. Kongresni trg 2.1 nadstr. J • sprejema hranilne vloge od vsakega. « je li njen zadružnik ali ne. in jih * —5 obrestuje po 1 ' 12 01 o -s* | 1 1 ««- brez kakega odbitka, ker plačuje v. Iv rentni davek iz svojega. t v Uradne ure vsak delavnik od S. t 3 d0 L Ure- <35 5 -r ^fiiTrilTniTllTmiTiTmTftllllTlS Mataart]: * Bvga Ivu Kikcr«. Taka JfasoMta TUim'