136 Vrhniški razgledi Marta Rijavec SOBOSLIKARSTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU Ob razstavi Romana Suhadolnika1 Začetke risanja, barvanja in grafičnega urejanja prostorov in bivališč lahko posta- vimo v prazgodovino, ko je človek z narav- no barvo risal na stene in strope jam, na previse, lubje, les in na skale. Motivi so bili različni, predvsem so risali divje živali, ki so jih lovili, ponekod pa so odkrili tudi odtise dlani, kar naj bi veljali kot prazgo- dovinski podpis. V času starih civiliza- cij je stensko slikarstvo služilo ritualom, sporočanju, komunikaciji, označevanju in estetskemu izgledu prostorov. V antič- nem obdobju že najdemo okrasitev sten v zasebnih hišah premožnih ljudi. Stenske poslikave so se spreminjale in v najširšem smislu vseskozi ohranjale estetske in zgo- dovinske vrednote. Slikopleskarstvo je ena od vrst stenskih po- slikav. Z odkritjem manj zahtevnih materi- alov in barv so postale poslikave dostopnej- še širšemu krogu ljudi. Slikopleskarstvo je obdelovanje zidnih površin – lesa, kamna, mavca ali opeke z barvo; najpogosteje pa je namenjeno popestritvi beline sten v bival- nih prostorih in drugih zgradbah. Barve, ki jih pri soboslikarstvu najpogo- steje uporabljajo, so navadno apnene, pol- disperzijske in disperzijske. Vendar imajo barve globlji pomen. Dokazano je, da vpli- vajo na naše počutje in zdravje, saj v našem domu pokrivajo 70–80 % bivalnega okolja. V petdesetih letih 20. stoletja je bila aktual- na obdelava sten z valjčnimi odtisi in upo- raba jupola (namesto apna in krede). Nekatere kmetije so imele celo svoje valjč- no orodje; soboslikarskih poslikav pa so se posluževale bolj premožne družine. Slikopleskarskih tehnik je več. Najpo- gostejše so: vtiskanje barvnega vzorca na stensko površino z reliefnim valjčkom; tiskanje z gobo, s krpo ali z zvito krpo, običajno na suho ali na delno suho povr- šino. Pri rezanju barve s ščetko, čopičem ali z glavnikom najprej stene pobarvamo s svetlejšim odtenkom. Ko se ta posuši, nanesemo temnejši odtenek, ki ga reže- mo, in tako dobimo črtast vzorec. Rezanje sloja barve je lahko enakomerno, vzorčno ali naključno. Škropljenje barv, marmori- Malar je vreden vse hvale in časti, Ker nam je zmalal tolk lepih reči: Bog mu je zdravje dal, pamet to pravo zbral, Da nam tako je znal zmalat lejpo! Dr. Karel Štrekelj: Slovenske narodne pesmi; Pesmi pobožne, 6716 137 SOBOSLIKARSTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU Poslikave z vzorci iz zapuščine Janeza Suhadolnika, Ivana Slavca in drugih je izdelal Roman Suhadolnik. Nekaj predstavljenih primerov je poslikanih z valjčki. 138 Vrhniški razgledi ranje in tiskanje z okroglim čopičem so medsebojno podobne tehnike, ki ustvar- jajo naključne barvne vzorce. Risanja vzorcev s šablonami in napihovanje del- cev v vzorec sta podobni tehniki, le da se prva izvaja na suho, druga pa na svežo podlago. Tehnika "fresco" zahteva do- brega in hitrega mojstra, ki zna ustvarjati na svežo podlago. Ta tehnika je zelo zah- tevna še zlasti pri večjih površinah. Za kvaliteto je potrebna velika natančnost in enakomernost pritiska na površino in, ne glede na tehniko slikopleskarskih del, do- bra priprava površin. V današnjem času te tehnike obvladajo le redki mojstri so- boslikarji. Slikopleskarska tradicija v družinah na Vrhniki Frančišek Markelj, 1857–1916, je prišel leta 1895 na Vrhniko iz Železnikov z ženo Iva- no Mohorič in s sinovi Antonom, Francem in Štefanom. Za selitev na Vrhniko jih je nagovoril stric g. Šubic iz znane poljanske slikarske družine, ki je živel in delal na Vrhniki pri slikarju Simonu Ogrinu.2 S se- boj so pripeljali nekaj panjev in se tu naprej ukvarjali s čebelarstvom. Oče Frančišek se je zaposlil na žagi v Močilniku, mama Iva- na je imela branjarijo. Prvih deset let so se večkrat selili, leta 1905 pa kupili Tomšičev svet v Novi vasi in zgradili hišo. Družine Franceta, Toneta in Štefana Marklja. Slikano leta 1951 ob obisku sorodnikov z Martinj Vrha in Železnikov. Prva vrsta: med otroci so Peter, Božo in Drago Verbič ter Mirko Markelj. Druga vrsta: Ivanka Markelj, por. Furlan, Ana Markelj, roj. Fefer, iz Preserja, z vnukom Branetom Zalaznik v naročju, Franc Markelj z vnukinjo Marušo Zalaznik v naročju, Frančiška Markelj, roj. Lenarčič, z Drenovega Griča, Tone Markelj, Štefan Markelj, Tinca Markelj por. Verbič. Za njimi med sorodniki: prvi z leve Tone Zalaznik-Ipavcev, pred njim desno Francka Zalaznik, roj. Markelj; zadaj, prvi z desne Marjan Markelj, pred njim Karel Verbič, četrta z desne Cirila Markelj, por. Todorovič. (Vir: 100 let Nove vasi, Vrhnika 2005, str. 33, dokumentirala Cirila Todorovič.) 139 Sin Anton, 1884–1965, je ostal doma; bil je slikopleskar in prevoznik; Antonov sin Stane, 1919–1979, je nadaljeval slikople- skarsko obrt, živel je v Verdu. Sin Franc, 1886–1970, je z ženo Ano, roj. Fefer iz Preserja, od veleposestnika Jelov- ška kupil staro hišo na Petkovškovi uli- ci na Vrhniki in jo obnovil (Babji grad). Franc se je izučil za čevljarja, prodajal ši- valne stroje in se 1911. leta začel ukvarjati s fotografijo. Njegov sin, Bogomir Markelj, je uspešno nadaljeval fotografsko obrt. Sin Štefan, 1890–1976, z ženo Minko Ti- eschler, je kupil hišo nedaleč od svojega doma, v Novi vasi. Bil je cenjen slikople- skarski mojster: Z bratom Antonom sta s Simonom Ogrinom hodila slikat cerkve tudi v Metkovič in Split za več mesecev.3 Štefan je sam delal šablone, popravljal dotrajane, obvladoval je pripravo barvnih odtenkov in učil mlajše generacije sobo- slikarjev – pri njem je nabiral znanje tudi Ivan Slavec. S Štefanom Markljem je veli- ko delal Milan Pajsar, ki mu je mojster po- leg znanja predal tudi del svojih delovnih pripomočkov. Ljudje se spominjajo Štefa- na kot umirjenega človeka, s "kanglico" za pasom, pri delu je požvižgaval in bil poln hudomušnih dovtipov. Pri Obrtnem centru je bil eden od treh mojstrov. Rod Markljevih je zaznamoval svoj čas v čebelarski, slikopleskarski in fotografski dejavnosti. Janez Suhadolnik, 1924–2011, se je izučil obrti med 2. svetovno vojno, pri Egidiju Šušteršiču (roj.1902) v Ljubljani. Mojstrski izpit je opravil 1961. leta. Njegov stanovski kolega je bil v tistem času tudi Slavko Šin- kovec. V podjetju "Slikoplesk" v Ljubljani je Janez delal 23 let, nato eno leto v Komu- nalnem podjetju na Vrhniki, zatem pa v Industriji usnja Vrhnika do upokojitve leta 1984. Delo za stranke je združeval tudi z nekaterimi stanovskimi kolegi na Vrhni- ki. Poslikave s šablonami so naročale pre- možnejše vrhniške družine. Pri prevze- manju večjih in obsežnejših del so si sli- kopleskarji med seboj pomagali; Janez in Roman Suhadolnik sta bila del te zgodbe. Obrt je nadaljeval sin Roman, ki ima v očetovi zapuščini ohranjene tudi njegove učbenike za mojstrski izpit. Janez Suhadolnik. Janez Suhadolnik in Janez Pezdir. SOBOSLIKARSTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 140 Vrhniški razgledi Med zajetno literaturo s praktičnimi na- potki sta tudi učbenika Strokoznanstvo za sobno slikarstvo in Strokoznanstvo za ple- skarje. Oba učbenika je priredil prof. Ivan Žnidarčič, založila pa kr. banska uprava dravske banovine, odd. za trgovino, obrt in industrijo, Ljubljana, 1940. Tretji učbe- nik je Dodatek k veliki Dunajski šoli.4 V teh učbenikih so zapisane in razložene zakonitosti in napotki, ki jih je moral tedaj poznati mojster slikopleskarske obrti, da- nes pa so ta znanja v večji meri poslovne skrivnosti in domena kemijske stroke. Naj- zahtevnejše je bilo delo s šablonami, izde- lovali so jih privatniki in tovarne šablon.5 Danes šablon pri nas ni mogoče več kupiti, zato so primerki, ki jih je ohranil Janez Su- hadolnik, zanimivi in dragoceni. Zaradi obsežne in dobro ohranjene zapu- ščine bi na Vrhniki lahko imeli spominsko zbirko slikopleskarske obrti, ki ji je sodob- na tehnologija odvzela pravi žar barv in čar linij. Kako slikovita je ročna tehnika posli- kav, potrjujeta obe razstavi o slikopleskar- stvu na Vrhniki. Poleg razstave iz leta 2019 (gl. op. 1) tudi leta 2018 v Društvu upoko- jencev Vrhnika postavljena razstava: Ro- man Suhadolnik, slikopleskar. "Ambiental- ni motivi v luči slikopleskarskega poklica".6 Franc Fefer, 1895–1968, je prišel na vrh- niško Mrakovo ulico 14 iz Preserja. Na Vrhniki je z Markljevimi čebelaril in z njimi pleskal po hišah ter pomagal slikar- ju Ogrinu pri poslikavah cerkva.7 Otroci: Franc, 1922–1995, Mara in Stane, 1924– 1974, trgovec in vsestranski glasbenik; da- nes je Stanetov sin Roman Fefer, roj. 1957, industrijski oblikovalec, ki dela kot grafič- ni oblikovalec in kot črkoslikar. Ivan Slavec, 1903–1972, poznan pod vzdev- kom Funckov Johan. Družina je živela v hiši Gradišče 5 in nato na Stari cesti v ne- posredni bližini gostilne Turšič. Solidno podjetje je delovalo od leta 1949. zaposlo- valo je 6 delavcev. Znano je bilo po vsej občini zaradi strokovno dobro izvršenih del.8 Otroci: Janez, 1936–1913, Ivka, 1938 in Jaka, 1944. Franc Fefer z ženo Heleno, roj. Založnik, hčerko Marico, ter sinovoma Francem in Stanetom. (Vir: 100 let Nove vasi, Vrhnika 2005, str. 40.) 141 Učbenika Strokoznanstvo za sobno slikarstvo in Strokoznanstvo za pleskarje, Ljubljana 1940. Last Romana Suhadolnika. Tretji učbenik: dodatek k Veliki dunajski šoli s prvo stranjo dvojezičnega kazala. Last Romana Suhadolnika. SOBOSLIKARSTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 142 Vrhniški razgledi Za ta poklic se je odločil tudi Janezov sin Jani, Janez Slavec, ml., roj. 1956, ki se je izučil pri stricu Jakatu. Družina je bila v celoti vpeta v slikopleskarsko obrt. Veliko dela je bilo pred veliko nočjo, pripoveduje Franc Križaj-Franko, poleti, ko so ljudje obnavljali stavbno pohištvo in prostore, v jesensko-zimskem obdobju pa so največ obnavljali pohištvo in različne interierne predmete. Ker je bilo pozimi manj dela, je večina teh družin, tudi Slavčevi, ime- la čebelarstvo kot dopolnilno dejavnost. Vajeniško obdobje je bilo polno različnih izkušenj, saj so fantje opravljali tudi do- mača opravila za mojstra. Sedaj se tega obdobja spominjajo z nasmeškom, saj je bil to čas, ko so se kot najstniki seznanjali s stroko in spoznavali življenje. Na začet- ku učenja je bilo samo beljenje sten, obno- va oken, rolet … dekorativne tehnike, ki so bile večinoma domena mojstrov, so prišle na vrsto kasneje. Bilo je več slikarskih kot pleskarskih del. Mladi na Vrhniki so se za poklic slikople- skarja usposabljali najprej pri družinah, nato v Obrtni šoli na Vrhniki, generacije po 2. svetovni vojni pa v Centru strokov- nih šol v Ljubljani, Mariboru in v Šoli za slikarsko-pleskarsko stroko v Kranju. Va- jeniško prakso so opravljali pri Ivanu Slav- cu in v Obrtnem centru; pri Slavčevih se je izučilo za pomočnika več kot dvanajst mladih fantov. Nekateri so se za krajši čas zaposlili pri njem, drugi pri Obrtnem cen- tru, v Komunalnem podjetju ali kot obr- tniki zasebniki. Skupina vajencev pri Ivanu Slavcu leta 1955. Od leve proti desni stojijo: Janez Grom, Andrej Gabrovšek, Ivan Leskovec, Meliton Velkavrh, Janez Slavec, Jože Grom, Janez Ceme in Janez Krvina. Sedijo: Franc Fefer, oče Ivana Slavca in Ivan Slavec. 143 SOBOSLIKARSTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU Pri Obrtnem centru na Vrhniki so vajeni- ško prakso opravljali: Milan Kump, Marko Nagode, Milan Pajsar, Andrej Pišek, Ro- man Suhadolnik in Peter Vrbančič. Obrtni center Vrhnika (OCV) je bil l. 1961 ustanovljen z namenom, da združi vso obrtniško dejavnost na območju Vrhni- ke in s svojimi uslugami pokriva potrebe Vrhnike, Borovnice, Logatca, Šentjošta, Horjula in širše Notranjske. Imel je upravo in delavnice različnih strok; OCV je združeval v delovno skupnost na- slednje poklice: čevljarje, dimnikarje, elek- tričarje, knjigoveze, keramičarje, kleparje, frizerje, peke, pečarje, slaščičarje, slikople- skarje in steklarje. Na začetku je bilo zapo- slenih 80 ljudi, v poslovno najuspešnejših letih – v osemdesetih prejšnjega stoletja, ko so gradili bloke in avtocesto, pa čez 100. Uprave OCV so bile v Črnem orlu, na Hribu in na Gradišču 19. OCV so vodili direktorji: Ivan Kenk, Jože Krašovec, Bernard Malavašič, Marjan L. Možina, Jože Trampuž in krajši čas tudi nekateri drugi. Podjetje je imelo uspešna in manj uspešna obdobja. Delovalo je 36 let, od 10. aprila 1961 do 7. marca 1997. Delavnice so bile na različnih lokacijah po Vrhniki; slikopleskarska je bila najdlje v dvoriščni stavbi Kunstljeve vile; mojstri slikopleskarske delavnice v OCV so bili: Štefan Markelj z Vrhnike, mojster Kette iz Logatca in Alojz Puc iz Podkraja. Skupina zidarjev, slikopleskarjev in drugih delavcev ob gradnji nove Mantove v šestdesetih letih 20. stoletja. Stojijo: Vinko Žakelj, Ivan Leskovec, Janez Slavec, ?, ?, Djuro Škoda, ?, ? in Janez Pajsar. Spredaj: Šerif Rizvić, ?, Andrej Mesec, Frenk Petrič, Stane Lukančič, ?, ?, Jože Jereb in Stane Velkavrh. 144 Vrhniški razgledi Praznovanje 20-letnice Obrtnega centra Vrhnika v Močilniku 1981. Zadaj z leve proti desni: Dušan Lazar, Jernej Šparenblek, Meliton Velkavrh, Zlatko Mustadanović, Silvester Pivk, Drago Hodnik, Milan Kump, Dušan Vovk, Pavle Ogrin, Marjan Pivk, Peter Vrbančič, Sandi Jurjevčič, Maks Trpin, Milan Žitko, Jani Slavec, Ivan Korenč, Andrej Pišek, Marjan Nagode, Milan Jevšek, Karlo Ponikvar, Roman Suhadolnik, Vlado Obreza, Anton Žigon, Jože Trček, Janez Mihevc, Alojz Puc, Marko Leskovec, Janez Grom, Vinko Žakelj, Jožica Levc, Elica ?, direktor Jože Krašovec, Janez Slavec, Jožica Zelenjak, Marija Turšič in Edvard Zupan. Stenske poslikave, izdelane po šablonah iz zapuščine Ivana Slavca (izdelal: Roman Suhadolnik). 145 SOBOSLIKARSTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU Odprtje razstave 19. 11. 2019 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Roman Suhadolnik s stanovskimi kolegi in podjetniki ter predstavniki Obrtne zbornice Vrhnika in Obrtne zbornice Slovenije. Od leve: Franc Križaj, Franc Habat, Anton Černič, Aleksander Gorečan, Matjaž Majdič, Roman Suhadolnik, Dušan Presetnik, Simon Hlebec, Vinko Žakelj, Andrej Gabrovšek, Igor Pipan. V spominu Vrhničanov so ti "fantje v be- lem", z lestvijo na rami in z drugim orod- jem za pasom – peš, na kolesu, z vozičk- om, s triciklom ali na mopedu, ostali kot simbol za prenovo in preobrazbo. Ko so izpolnili pričakovanja svojih strank, so po njihovem odhodu domovi zaživeli v novi svetlobi, barvi in toplini, ki jih je mojster poklica izvabil iz palete svojega znanja in občutenja. Danes je vse manj mojstrov, ki so vešči zahtevnejših slikopleskarskih tehnik; vendar so še – Roman Suhadolnik je zagotovo eden izmed njih. Slikopleskarstvo tako ostaja živi del kul- turne tradicije in našega bivalnega okolja tudi v prihodnosti! Stenske poslikave, izdelane po šablonah iz za- puščine Janeza Suhadolnika (izdelal: Roman Suhadolnik). 146 Vrhniški razgledi Informatorji: Jože Krašovec, Marija Turšič, Adela Cankar, Pa- vel Mrak, Janez Kenk in Marjan L. Možina. Opombe: 1 Razstava "Malar je vreden vse hvale in časti. Slikopleskar Roman Suhadolnik", avtorice Marte Rijavec v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bila na ogled od 19. novembra do 15. decembra 2019. 2 Zapiski Francke Zalaznik roj. Markelj, 2006 (rokopis). (Hrani MDV). 3 Prav tam; Jože Suhadolnik, Simon Ogrin 1851-1930, slikar, Vrhnika 2001, str. 23. 4 Die Grosse Wiener Schule. Ernst Oldenbruch, Kritzendorf – Wien. 5 V zapuščini Janeza Suhadolnika so ohra- njena naslednja imena izdelovalcev šablon: Friedrich Wolfrum&Co: Malerse Schablonen Fabrik, Wien VIII/2, Josefstadter Strasse 87; Davorin Johan, agenturni i komisioni po- sao, Zagreb, Ilica 47; "Šablona" atelje za izdelovanje soboslikarskih vzorcev, Okorn Anton, Ljubljana, Vižmarje 49; Mrak Stan- ko, sobni in dekoracijski pleskar, Ljubljana, Pred Škofijo 19, telefon 34-05; »Novost, za- stupstvo i skladište inostranih fabrika mo- lerskih šablona, radle i molerskih pribora, Breder i Kovač. Novi Sad, Kralja Petra II. ulica 55, telefon 20-84. 6 Razstava je bila na ogled 17. 4. do 30. 5. 2018 v Domu upokojencev Vrhnika, zanj predse- dnica Elica Brelih, organizacija in postavitev: Marta Rijavec, Roman Suhadolnik, Željko Jadanič, besedilo: Marta Rijavec, fotografije: Smiljan Ogorelec, oblikovanje: Marjan Rija- vec. 7 Zapiski Francke Zalaznik, roj Markelj, 2006 (rokopis). (Hrani MDV). 8 Grega Novak, Ob petdesetletem jubileju vrh- niške šole 1904-1954. Izšlo julija 1954. Str. 54.