TUR!ZEM • ČASOPIS ZA MENEDŽMENT IN TRŽENJE V TURIZMU • LETN II< X/86 • DECEMBER/JANUAR 2006 • Izdaja Slovenska Turistična Organizacija 
~ TURISTIČNA 
~.!::.::.: ZVEZA aiiil S LO V ENI.JE 
100 le-t 
OGLASEVANJE SLOVENIJE VREVIJI NATIONAL 
GEOGRAPHIC VLETU2006KOTMODELZA 
PRISTOP K OGLASEVANJUSLOVENIJE KOT 
TURISTICNEDESTINACIJE 
stran 2 
VLOGA TIC-EV 
PRI RAZVOJU IN 
TRZENJUTURIZMA 
www.slovenia.info 
Poštnina platana pri 
pošti 1121 ljubljana 
10 LET 
STUDIJSKA 
POTOVANJA-OD 
MEHIKE IN KUBE 
.DOSKOTSKE 
strani 8-11 
Od posnemanja do izvirnosti 
Ena pomembnejših usmeritev Slovenske turistične organizacije 
je vlaganje v razvoj, v znanje za razvoj. Področja našega delo-
vanja bomo poskušali povezovati kot kamen na kamen. Pri tem 
ne bomo podpirali le nastajanje novih turističnih proizvodov, 
temveč bomo tud i že obstoj ečim pomagali, da bodo svoje aktivnosti in produkte nadgradi-
li v smeri inovativnosti. Skladno z Lisbonsko strategi jo je potrebno tudi v turizmu poiskati 
zanimive proizvode in jih z dodano vrednostjo znanja ponuditi na trgu. 
Raziskave in inovativnost omogočajo gospodarstvu Evropske unije, da svojim državljanom 
nudi pričakovano blagostanje in kakovost življenja* -
Kako začeti v turizmu? 
Pristopov je veliko, pri vklju čevan ju v projekte znanja pa projektom - predvsem projektom 
malih in sredn jih podjetij - nudi tudi Evropska unija. Tudi tista podjetja, ki se ne poslu-
žujejo razpisanih programov unije, pa lahko veliko naredijo že z vsakodnevnim načinom 
poslovanja, kot je na primer prizadevan je za stalne izboljšave na področj u delovanja kot 
je ustvarjenje kreativnega delovnega ozračja, z nenehnim primerjanjem z najboljšimi in z 
odpravljan jem samozadovoljstva. Nepogrešljiv pri tem je »benchmarking« ali priprava teme-
lji tih primerj av, saj nam omogoča, da spoznamo, v kakšnem okolju delujemo. Na ta način 
lahko ugotovimo, kje so naše prednosti in kje nas je konkurenca že prehitela. Benchmarking 
mora za jeti tako domači kot tudi tuji trg, pri tem pa si moramo prizadevati, da poiščemo 
najbolj še konkurente. Stalno izbolj ševa nje in iska nje novih rešitev zahteva s i stematično 
primerjanje samega s seboj s preteklim stan jem in cilji. Zavedati se moramo, da ta proces 
ni nikoli zaklju čen, da se vedno znova in znova ponavl ja v smeri ciljnega razvoja. 
Opisan proces pravzaprav ni nič novega. Že v prejšn jem tisočletju ga je uspešno izvajala 
Japonska Qaponska: od posnemanja do izvirnosti)**. Na Slovenski turi stični organizaciji 
smo v letu 2005 priče li z ogledi dobrih praks ter ocen jevan jem in iskanjem pozitivnih zgle-
dov tako doma kot tudi v tujini. Ogled primera dobre prakse smo v tujini pripravili tudi za 
predstavn ike slovenskih TIC-ev, ki so si ogledali primerlj ive pr~re v Aystriji, predstavni-
ki slovenskih ma lih hotelov pa so obiskali Toskano, kjer so se seznani li, kako nadgraditi 
ponudbo ma lih hotelov z namenom povečanja njihove zasedenosti. Posebej na j izpostavim 
ogled Hotela Schindlerhof, dobitnika evropske nagradne za kakovost in posebnega priznanja 
za dosežke na področju razvoja zaposlen ih (European Qulity Award - EQA). Malim vinarjem 
smo omogočili ogled ponudbe vinogradnikov v francoski Alzaciji. 
Po slovenskih stranskih poteh (projekt »Na lepše«) smo v okviru raziskave po metodi »skriti 
gost« obiskali turistične kmetije in penzione, še posebej temeljito pa smo pod drobnogled 
vzeli TIC-e, vse seveda z namenom, da ugotovimo, kaj je v njihovi ponudbi dobro in ka j je 
potrebno še izboljšati - še posebej v delu Slovenske turistične organizacije na področju 
ponujenih programov izobraževanja. Ugotovitve s področja delovanja slovenskih TIC-ev nam 
dajejo pomembno osnovo za naše nadaljnje usmeritve na področju prodajnih a~tivnosti pro-
mocijskih materialov kot so majice, kape ter drugi artikli, s katerimi bi domači in tuji gostje 
del Slovenije in s tem Slovenije kot znamke odnesli s seboj. Med slovenskimi TIC-i, zajetimi 
v raziskavo, je najboljšo skupno oceno prejel TIC Moravske Toplice, ki je res vzoren primer 
za to, kako je potrebno v sodelovanju z regijo gostom ponuditi zanimive produkte. 
štud ij ska potovanja redno že vrsto let potekajo tud i v organizaciji Skupnosti Slovenskih 
naravnih zdravilišč, udeležence pa vod ijo po svetovno znanih turist i čn ih resortih. 
Razveseljivo je, da prav na osnovi videnega na teh potovanj ih v slovenskih zdraviliščih 
vsako leto nastane nova investicija, ki vklju čuje elemente novosti s teh potovanj. Tudi 
zato se slovenska zdravilišča lahko primerjajo z najboljšimi na globalni'ravni, v statistiki 
slovenskega turizma pa nočitve in prihodi slovenskih zdravilišč predstavljajo kar tretj ino 
vseh nočitev in prihodkov. Razen tega slovenska zdravilišča s kapitalom tudi lastniško pre-
stopajo slovenske meje. 
Dejstvo je, da konkurenčni boj v turizmu ne poteka samo v okviru Slovenije, temveč je že 
dolgo globalen. 
< 
Stari rek pravi: »ne odkrivajmo smodnik, če je ta že odkrit«. Turizem pri tem ni nobena 
izjema, zato že odkritemu dodajmo elemente domače kulture, značilnosti domače dežele 
in tisto, ka r nas razlikuje od ostal ih , da bomo zares postali dežela zan imivih tur i stičnih 
proizvodov s pogledom, usmerjenim v prihodnost. Pri tem v sebi in okrog sebe i ščimo 
zgolj dobre primere. 
* Na spletni strani EU o inovacijah . 
** Gospodarska založba, Zbirka S_vet. Ljubljana: Delo, 1992. Dr. Sočana, ki govori o tem, kako so 
nekoč Japonci prekopirali prav vse, kar je bilo možno in potem kmalu napravili enake modele, 
z mnogimi izboljšavami. ~
MAG. BARBARA GUNČAR 
DIREKTORICA STO 
Primeri dobre 
prakse v 
Sloveniji 
V Termah Banovci leto za letom razvijajo 
in vzpodbujajo tekmovanje v pripravi jas-
lic v vasi. Omenjene terme so po zgledu 
svetovnih turističnih centrov, v nekoliko 
prilagojeni obliki pripravili tekmovanje za 
najbolj zanimive jaslice. Nič posebnega, 
bi rekel marsikdo. Je pa učinkovito, gost-
je term pa so nad razstavljenimi jaslicami 
izredno zadovoljni, zadovoljni gostje pa se 
vračajo. Kaj pomeni zadovoljni gost kaže 
podatek, da so nočitvene kapacitete Term 
Banovci že danes za termin prihodnjega 
Novega leta zased ne v 90 odstotkih. 
čestitke in posebna pohvala gredo tudi 
Termam Maribor, ki so si z inovativnim 
marketinškim pristopom prislužile nagra-
do Feniks. 
TRZNE KOMUNIKACIJE. ruR!ZEM •2 . 
-- • - •-t •-, :-~ •, t~.._:•.-:_, :__-• ~~-r. - .. • ~ • ~'$, ~ •-.~~- ., • - ""' 
Oglaševanje Slovenije v reviji 
National Geographic 
Model za pristop k oglaševanju Slovenije kof turistične destinacije glede na značilnosti medija 
kot komunikacijskega sistema. 
MAJDA ROZINA DOLEN C, VODJA ODNOSOV Z JAVNOSTMI IN OGlAŠEVANJA V TUJINI, STO, MAJDA.DOLENC@SLOVENIJA.INFO 
Medij kot komunikacijski 
sistem za oglaševanje 
države kot turistične 
destinacije. Analiza 
medija in postavitev 
modela za oglaševanje 
Slovenije na primeru 
revije National 
Geographic 
Oglaševanje države kot turistične destinaci-
je, njenih značilnosti, naravn ih in kulturnih 
bogastev in konkurenčnih prednosti, ki naj 
bodo razlog za obisk in ogled te države, je 
zelo specifična vsebina, ki terja poglobljene 
analize na več ravneh. 
Nujna osnova za pristop k ana lizi države kot 
turistične destinacije je široko, pregledno, in 
hkrati podrobno poznavanje naravnih dano-
sti in kulturnega izročila države, njene zgo-
dovine in razvoja, razvitosti te države in 
gospodarstva v tej državi, od infrastruktu-
re do razvitosti palete turističnih produktov 
in programov oz. turistične ponudbe v neki 
državi ter poznavanje preteklega in sodo-
bnega načina življenja v državi nasploh in 
njenih posameznih delih, regijah. 
Pomembno fe torej poznavanje vrste in sp leta 
konkretnih vsebin, hkrati pa tudi poznavanje 
in upoštevanje trendov, značilni h za sodo-
bni čas. Ker gre pri oglaševanju za obliko 
kreativnega komuniciranja skozi množične 
medije, je seveda potrebno tud i poznavanje 
oglaševanja kot enega od elementov tržno 
komunikacijskega spleta kot tudi medijev 
kot komunikacijskih sistemov. 
Posebej je potrebno poudariti tudi pomen 
strategije države pri ti. promociji države v 
okviru gospodarstva in znotraj tega na podro-
čju strategije razvoja in trženja turizma. 
Za uspešno promocijo države in doseganje 
vrste učinkov, od doseganja splošne prepo-
znavnosti države do doseganja konkretnih 
rezultatov v trženju posameznih turističnih 
produktov in programov, so nujni sinergij-
ski učinki komuniciranja iste palete oziroma 
hierarhije izbranih vsebin in oblik skozi vrsto 
in splet elementov integriranega tržnega 
komuniciranja. 
V pričujočem besedilu želim podrobneje 
predstaviti pomen in nujnost poznavanja 
značilnosti izbranega konkretnega medija 
kot komunikacijskega sistema za doseganje 
čim boljših, pozitivnih učinkov oglaševanja 
države kot turistične destinacije v izbranem 
mediju. 
Na osnovi rezultatov analize izbranega 
medija kot komunikacijskega sistema za 
oglaševanje, želim razviti model za pristop 
in izvedbo oglaševanja države kot turistič­
ne destinacfje v kateremkoli konkretnem 
mediju kot komunikacijskem sistemu. 
Kljub širokemu naboru, pravzaprav komuni-
kacijski gneči množičnih medijev tako lokal-
no, nacionalno oz. na nivoju države, kot tudi 
nad nacion alno in globa lno, od dnevnega 
časop i s j a do poplave pretežno special izira-
nega revijalnega tiska v mednarodnem pros-
toru, radijskih in televizijskih programov ter 
interaktivnega spletnega medijskega pros-
tora, izbira medija za analizo in izvedbo 
modela oglaševanja države kot turistične 
destinacije ni težka. Z vidika turizma in t.i. 
turistične promocije države, 
naravne dediščine in lepote regi j, pokrajin, 
krajev, mest, prebivalcev, njihovih navad, kul-
ture in n ačina življen ja, itd., v ožji izbor sodi jo 
revije potopisnega značaja oz. revije s turi-
stično vsebino, ki bralca s pretežno uporabo 
reportaže kot novinarskega žanra popeljejo 
v druge, bolj ali manj oddaljene oz. dostop-
ne kraje, na d~e kon_ce sveta. Uredniška 
naravnanost, spretna uporaba ustreznih 
fotografij, dopolnjena s prepričljivo vsebino, 
vizualna dovršenost ter celoten imidž revije 
kot izbranega komunikacijskega sistema so 
orodje, s katerim medij pridobiva in zadržuje 
bralce, naročnike, oglaševa lce. 
Med revijami teh značilnosti po tradiciji in 
ce lovitosti ter vplivu zagotovo izstopa sve-
tovno znana ameriška revija - National 
Geographic. National Geographic, tako rekoč 
ameri š.}a institucija z več kot stoletno trad ici-
jo, ki izhaja od leta 1888 in je prvi turistični 
oglas objavila leta 1896, milijonom bralcev 
po svetu predstavlja okno v svet in nudi vpo-
gled v naravo in življenje drugod po svetu. 
Skoz i ves čas izhajanja in skozi posamezne 
številke te prepoznavne revije za lj ubitelje 
potovanj in raziskovanja sveta se je izobliko-
val dovršen sistem, ki je vodi lo pri delu ured-
nikov, piscev, fotografov in oblikovalcev revije 
National Geographic, zato sem za osnovo 
modela za oglaševanje države kot tur i st i čne 
destinacije v izbra nem mediju kot komun ika-
cijskem sistemu izbrala to ameriško revijo z 
globalnim dosegom. 
Hkrati sem se omejila na izstopajoči element 
revije National Geographic in to je -foto-
grafija. Izhajam iz predpostavke, da ured-
niška politika, reportaža kot osrednji novi-
narski žanr v revi ji National Geographic, pa 
tudi celoten imidž oz. ugled revije National 
Geographic, sistematično gradi na uporabi 
fotografije kot izstopajočega elementa vp li-
va na bralca tako v uredniških prispevkih kot 
tudi v oglasih. 
Pri analiziranju revije National Geographic 
kot komunikacijskega sistema sem uporab i-
la delo Catherine A. Lutz in Jane L. Collins, 
Reading National Geographic, v katerem 
avtorici odkrivata bistvene značilnosti, ki 
vod ijo fotografe, 
urednike in oblikovalce revije National 
Geographic pri izb iri podob in tekstov, skate-
rimi ustvarjajo bralcem prepoznavne repre-
zentacije kultur in življenja po svetu. 
Venda r je tudi oglas del medija, v katerega je 
umeščen. Za uspešnost oglasa in oglaševal-
ske kampanje in s tem tudi za ugled naroč­
nika oglasa je pomembno, da oglaševalec 
dobro pozna med ij in značilnosti med ija 
upošteva pri odločitvah za izdelavo oglasov 
in izpeljavo oglaševalske akci je. 
V obdobju 80-ih in 90-ih let ana lize oglasov 
v National Geographicu odkrijejo kulminaci-
jo segmentiran ja skozi oglaševanje. Zaradi 
naraščajočih potreb in že lja potrošnikov turi-
st i čn ih storitev se je ponudba v oglasih v tem 
času ozko specializirala. Besedilo v oglasu 
izgubi primarno funkcijo, odslej le še tolmači 
podobo, med vrstami podob se u sto li či foto-
grafija, minimalizem besed ila pa si nadene 
funkcijo naslova ali slogana. 
Že omenjen poseben pomen fotografije v 
uredniški po liti ki in turističnih oglasih v revi-
ji National Geographic, je znači len tudi za 
vse ostale revije za potovanja in turizem, 
zato je ta pristop in izsledki osnova za model 
pristopa k oglaševanju v teh in takih revijah, 
z nekaj raz likami pa tudi v ostalih medijih, 
vklju čno s televizijo. 
Ko govorim o oglaševanju Slovenije v reviji 
National Geographic, mislim izdajo v angleš-
čini za Evropo. 
Za oglaševanje v angleški ed ici ji za Evropo z 
Ve liko Britanijo, smo se v Slovenski turistični 
organizaciji kot državni instituciji za promoci-
jo Sloven ije odločili v letu 2006 oglaševati 
Slovenijo kot turistično destinacijo v okviru 
tega tehtnega medija kot komunikacijskega 
sistema najvišje kakovosti. 
Pričujoče besedilo ima izrazito interdiscipli-
naren značaj in vklju čuje poznavanje med ijev 
kot komunikacijskih sistemov, poznavanje 
1 Catherine A. Lutz in Jane L. Coll ins, Read ing National Geographic, The University of Chicago Press, Ch icago, 1993 
znači ln osti tiskanih medijev, novinarskih in 
oglaševa lskih teorij in trendov, jezikovne sti-
li stike, fotografije in vizua lnih komunikaci j, 
turizma kot gospodarske panoge, promocije 
in oglaševanja turizma kot elementa tržnoko-
munikacijskega spleta, ter v faz i konkretn ih 
predlogov za izdelavo oglasov o Sloven iji tudi 
poznavanje vsebin naravnih in ku lturn ih zna-
čilnosti države. 
Na osnovi ana liti čnega pristopa in izsledkov, 
predstavljenih v tem besedi lu , smo na osno-
vi strokovnih izsledkov pripravili medijski 
načrt oglaševanja Sloven(je v reviji National 
Geographic v letu 2006 in kreativne rešitve 
izbranih vsebin oglasov. 
Za začetek je bilo potrebno ana lizi rati medij -
revijo National Geographic - in izlu šči ti bistve-
ne elemente skozi pomen fotogra fije. 
t 
Elementi medija kot 
komunikacijskega 
sistema: pomen 
fotografije v reviji 
National Geographic 
če so fotografije sporočila, je sporočilo 
hkrati razvidno in skrivnostno. 
S. Sontag 
Catherine A. Lutz in Jane L. Collins sta iz inter-
vjujev z uredniki ugotovili, da je proces selek-
cije gradiv za objavo, ki jo izvajajo uredniki, 
iskanje vmesnih poti med uravnoteženostjo 
in objektivnostjo ter med informativnostjo in 
lepoto fotografskega materiala. 
Avtorici sta se z natančno analizo okoli 600 
objavljenih fotografij lotili raziskovanja vse-
bin prikazanih motivov, pa tudi njihovih teh-
ničnih značilnosti. S pomočjo razčlenitve 
barv, postavitev, kadriranja in izhodiščnih 
točk kamere sta skušali ugotoviti, kaj vs i ti 
prijemi doprinesejo k predstavitvam in kako 
takšne reprezentacije vplivajo na bralce. 
V nadaljevanju tega poglavja povze ma m 
njuna razmišljanja 2• 
Avtorici uvodoma ugotavljata avtorici, da 
fotografije pripovedujejo zgodbe o gledanju. 
2 MEDIJSKA kultura: kako brati med ijske tekste/ Breda Luthar, Vida Zei, Han no Hardt (ur.); Catherin A. Lutz in Jane L. Collins, Fotografija kot križišče pogledov; prevedla Maruša Pušnik. Ljubljana, študentska 
za ložba, 2004 . Zbirka Scripta. 
Za fotografi je v revij i National Geographic je 
značilna raznolikost pogledov in razmeri j gle-
danja. Gre za trojnost pogledov - fotografo-
vih, pogledov fotografiranih ljudi in bra l čev i h 
pogledov. Ti pogled i, nabiti s čustvi in močjo, 
so sred i šče zgodb, ki jih fotografi ja pripove-
duje. Gre za d in am i čno p ri zor i šče, kjer se 
križajo raz li čni pogled i ali gledišča. Avtorici 
sta se namenili raziskati pomembnost pogle-
da za medkulturne odnose, razkriti njegov 
družbeni kontekst in ponud iti tipologijo vrst 
pogleda, ki jih je mogoče najti na fotogra-
fij i in v njenem družbenem kontekstu. Tipi 
pogledov so: 
• fotografov pogled oz. dejanski pogled skozi 
objektiv; 
• institucionalni pogled revije, razviden iz 
izbire, rezanja in pod nas lavljanja fotogra-
fi j; 
• bra lčev pogled; 
• pogled nezahodnega subjekta; 
• nedvoumni pogled zahodnjakov; 
• pogled, ki se odbija, vrača; 
• naš strokovni oz. akademski pogled. 
Pogled in njegova pomembnost 
Fotografi ja in motiv na fotografij i si de li-
ta teme ljno značilnost: sta objekta, ki si ju 
ogledu jemo. Fotografi ja je objekt lepote in /a li 
dokumentarn ega zan iman ja. številne intelek-
tua lne tradicije so se ukvarjale s "pogledom", 
gledanjem in opazovanjem, kot se pojavlja 
v fotogra fij i. Te ana lize so se pogosto osre-
dotočale na formalne značil n ost i fotografi je 
same, pri čemer so i z klj učeva l e zgodovino 
in ku lturo, zato je k r i tič n ost do številnih pri -
stopov k pogledu nujna.Obravnava fotografij, 
kot da imajo do ločeno strukturo, pa je lahko 
skladna s poudarjanjem aktivnosti in histo-
ri čnost i bralca. Z drugimi besedam i, način i 
pogleda, zaznavni v fotografi ji, kažejo na šte-
vi lne sile, ki proizva jajo fotografski pomen, 
med kateri mi je ena izmed najpomembnej-
ših ravno bralčevo ku lturno pogojeno inter-
pretativno delo. Eden izmed ciljev raziskave 
avtoric je bil testirati univerzalne ugotovitve 
nekate rih teorij pogleda s pom očjo obravna-
ve konkretnih primerov fotogra fij , ki so jih 
posamezn iki v realnem h i storičnem času in 
ku lturnem okolju posneli, objavi li in prebrali. 
Medet i čno gledan je, kakršnega proizvedejo 
fotografij e National Geograph ica, konceptu-
alizi ramo tako, da se nas lonimo na dognanja 
omenjen ih ana liz. 
Zvemo, da lahko s pomočj o fotografi je vpl iva-
mo na pogled drugega prek procesov kot je 
npr. selekcija fotografi j tako, da lahko v nj iho-
vih oče h vidimo odsev sa mih sebe na nač i ne, 
ki nam godijo, so nam blizu in pri jetni. Tako 
lahko po Lacanu (1981) 
fotografije kot slikovne reprezentaci je pomir-
jajo gledalca glede na razkorak med realnost-
jo in idealnim in v tem je moč slikovnih repre-
zentacij . Ugotovitev je še kako pomembna 
pri uporabi fotografi j, tudi v primeru uporabe 
fotografi j v promoci jske namene in svari pred 
protislovno in kon fl iktno fotogra fijo kot repre-
zentaci jo in konstrukcijo rea lnosti. 
Fotografija je tud i po Siderju, ki je man j psi-
h oanal i t i če n od Lacana in Freuda, z vsemi 
svojimi kr i ž i šč i pogleda pr i zo r i šče, na kate-
rem se lahko dogaja identifi kacija in kon-
fli kt vzdrževanja stereotipov. Po Foucaultu 
in njegovi teorij i nadzora (1977, Green 1984, 
Tagg 1988), je ključna vloga fotografije v njeni 
sposobnosti dop u šča n ja temeljite štud ije na 
fotogra fiji pri kazanega in v kva lificira nju oz. 
klasificiran ju. 
. . . TRZNE KOMUNIKACIJE. ruR!ZEM •3 
. .__ .--- - ,. .. . .. ~'~ --,,.,~ - ... . . - - . - ""'"""~~ ·.~ :: ·. =---·:-,:-:-f .... •. .,~. ,. : 
Mnoštvo pogledov 
Avtorici navajata, da na vsaki fotografiji 
National Geographica lahko odkrijemo veliko 
pogledov. To velja tudi za fotografije, ki pri-
kazujejo prazne pokrajine, posamezn ika, ki 
gleda naravnost v objektiv, veliko skupino 
ljudi, od katerih vsak gleda v svojo smer, nihče 
pa v fotoaparat, ali osebo v da ljavi. Z drugimi 
besedami, pogled ni preprosto pogled foto-
grafiranega subjekta ali pogled na ta subjekt, 
temveč vk ljučuje več vrst pogleda. 
A. Fotografov pogled 
Pogled, ki ga predstavi oko fotoaparata, 
pušča jasen pečat na strukturi in vsebini 
fotografije. Predmet, kompozicija, izhod i šč­
na točka (g ledišče ali zorn i kot), ostrina in 
globina fokusa, barvna uravnoteženost, uok-
virjanje in drugi elementi st ila so rezu ltat 
fotografove izbire gledanja ali vključevanja 
oziroma i zk ljučevan j a elementov na fotogra-
fiji (Geary, 1988). 
Čeprav fotograf medse in med subjekte, ki 
ji h fotogra fi ra, vrine tehniko, se v veči ni pri -
merov fotografov in bra l čev pogled prekriva-
ta. Fotograf lahko oko fotoaparata obravnava 
preprosto kot kana l bra l čevega pogleda, kot 
ža romet (Metz, 1985) njegovega ali njenega 
vida. Čeprav sta ta dva pogleda lahko ločena, 
tehnologija in konvencije fotografiranja si li -
jo bra lca k sleden ju tega očesa in gledanju 
sveta z njegovega položaja. 
Nekateri sodobni fotografi eksperimentirajo 
s tem i konvencijami, npr. z zornim kotom ali 
uokvirjan jem, kot np r. Victor Burgin, ki name-
noma poskuša zruš iti enačen j e z ustvarja-
njem fotografi j, ki dajejo priložnost za inter-
pretacijo in ne ponujajo le objektov potroš-
nje. Pogled opazovalca take fotografije naj ne 
bi preprosto sprejemal fotografovega pogleda 
za svojega. Fotograf lahko to rej s postopkom 
fotografi ran ja spodbudi ali odvrne re lativno 
neodvisnost gledalčevega pogleda. 
Pogled fotoaparata ni vedno povsem enak 
pogledu ,gledalca, toda, ugotavljata avtorici, 
na več i ni fotografij National Geografica prvi 
pogled moč no strukturi ra drugega. Hkrat i se 
razl i čn i bralci ražLJcno odzovejo na zorni kot, 
iz katerega je bil posnetek narejen. Možna 
so raz l ična bran ja fotografije, gre pa tud·i za 
vprašanje identifikaci je opazovalca z vsebino 
fotografi je. 
B. Pogled revije 
Gre za celoten institucionalni proces, v kate-
rem je izbran in uporab ljen le del fotografo-
vega pogleda, ki vk ljučuje: 
a. uredn ikovo odločitev o na ročan j u člankov z 
d o loče n iji lokacij ali o do loče n i h zadevah; 
b. urednikov izbor slik; 
c. urednikovo ter oblikova l čevo odločitev o 
obrezovan ju fotografi je, o njenem usklaje-
vanju z drugimi fotografijami, da bi se spod-
budil želeni pomen, o njeni reprodukciji v 
do ločen ih fo rm atih, da bi se poudarila ali 
zmanjša la njena pomembnost, ali ce lo o 
spreminjanju slike; bralec ne more ugotovi-
ti, katere od l očitve so fotografove in katere 
urednikove; 
č. pogled revije pa je bolj viden in dostopen 
skozi verbalno fi ksacijo avtorja besed ila, ki 
privil igira do l očen pomen slike; ta pogled je 
pri avtorj ih v NG mnogovrsten, včasih pa tudi 
kontoverzen, ugotavljata avtorici. 
C. Pogled bralcev 
Po Ro land u Barthesu (1977) fotografij a ni 
le zaznana, sprejeta, temveč je tudi brana. 
Obči nstvo fotografijo konzumira glede na tra-
dicionalni nabor znakov. Neodvisno od tega, 
kar želi fotograf s sliko sporočiti, si lahko bra-
lec predstavlja nekaj drugega. 
Avtorici sta neposredno proučevali bralčev 
pogled tako, da sta večj e števi lo ljud i zaprosi-
li, naj si ogledajo in interpretirajo niz fotogra-
fij . Ugotovi li sta, da določeni elementi kom-
pozicije ali vsebina bolj verjetno povzročajo 
bralčev upor proti fotografskemu pogledu in 
njegovim ideološkim sporočilom. Med te ele-
mente spada vse, kar kaže na to, da je bi l na 
delu fotoaparat: razna neskladja, nenaravne 
barve, nesrediščni koti, očitno retuširanje 
fotografij, ipd. 
Naročniki National Geographica ne vidijo le 
tistega, kar dobijo (fizičn i objekt, kate rega 
del je fotografi ja), ampak tud i tisto, ka r so si 
o svetu predstavlja li, preden je revija prispe-
la k njim, tisto, kar izzove predstave o sliki 
in tisto, kar si zapomnijo o zgodbi, ki si jo s 
sliko pripovedujejo ali jim jo slika omogoča 
povedati. Gleda lčev pogled ima torej zgodo-
vino in prihodnost, strukturira ga menta lno 
delo sklepan ja in domišljije, ki ju izzove sliki 
lastna nejasnost in njen tunelski vid (kar se 
dogaja zunaj okvirja slike). Poleg tega foto-
grafija dopušča fantaziranje. 
Dosti več je ku lturnih elementov oz. modelov, 
ki bralčev pogled strukturirajo, kot pa tistih, 
ki ga vabijo k premisleku o vseb ini na foto-
grafiji. Kulturni modeli, ki smo se jih nauči­
li, nam pomagajo interpretirati fotografijo 
in detajle na njej. Vsak posameznik gleda 
objekt v kontekstu svojega osebnega kultur-
nega ozadja in niza interesov. Zato Radway 
(1984) pravi, da o "enem bralcu"lahko govo-
rimo samo toliko časa, dokler besedilo ali 
fotografijo obravnavamo kot entiteto z enim 
samim pomenom, ki ga preprosto sprejme-
mo, in samo toliko časa, dokler zan ikamo č l o­
vekovo delovan je, ku lturno pogojeno naravo 
in raznolikost izkušenj bralcev. 
Pogled bralca National Geographica strukturi-
ra tudi tehnološka oblika fotografije. Ta lahko 
bralca bol j al i manj vk ljuč i ali pa odtuji, ko 
mu ne omogoči aktivne pač pa p·asivno vlogo 
z i zpuščanjem tistega, kar bi gledalec lahko 
videl in celo slišal, vonjal; Sontag (1977) govo-
ri o atomizirani in osiromašeni fotografiji. 
Navsezadnje pa je ta pogled strukturiran 
tudi s kontekstom branja. Kako in kje bralec 
pre lista revijo, jo zgolj pre leti ali jo pozor-
no prebere, sam ali še s kom? V ne povsem 
dobesednem pomenu kontekst branja vklju-
čuje tudi kulturne predstave o reviji sami 
kot o reviji za višje srednje izobražence in 
kot o znanstveni ter zabavni reviji. Bralec 
Nationa l Geograph ica je po mnenju avtoric 
izobražen, njegov pogled je resen in spo-
štljiv, zato zahteva visokorazredni kulturni 
produkt. 
Č . Pogled subjekta 
Avtorici poudarjata pomen pogleda sub jekta 
fotografije . Poglede subjektov na (438) foto-
grafijah v National Geographicu razvrstita v 
štiri tipe: subjekt gleda v fotoaparat (na četr­
tin i analiziranih fotografij), nekaj ali nekoga 
znotraj okvirja sl ike, nekam v da lj avo ali pa 
ne gleda ničesar. Še posebej sta se avtorici 
posveti li portretom in izrazu na obrazih foto-
grafiranih subjektov in ugotovili, da se na 
38 odstotkih v analizi upoštevanih fotografij 
nekdo od fotografiranih smeh lja. Cilj revije 
pri tem je ustvarjanje intimnosti med subjek-
tom in bralcem, vendar so sami fotografi in 
uredn iki fotografije National Geographica do 
takih posnetkov kr i t i čn i , saj se njim samim 
zdijo ne dovolj verodostojne. 
Poleg portreta je pomemben segment vseh 
analiziranih fotografij tisti, ki predstavlja 
pokrajino ali aktivnosti. Takih je 14 odstot-
kov vseh ana lizi rani h fotografij. 
Avtorici ugotavljata, da National Geographic 
samega sebe predstavlja kot medij, ki zbli-
žuje različne konce sveta, pogled fotoaparata 
pa služi temu cilju. Frontalnost je osnovna 
tehnika dokumentarne retorike v fotogra-
fiji (Tagg, 1988) in je de l ce lotne drže fron-
talnosti, značilne za Nationa l Geographic, 
pri čemer avtorici navajata superiornost 
zahodnjaka, Evro-američana v Nationa l 
Geographicu. Uredniki National Geographica 
izbi rajo iz široke palete možn ih sli k na osnovi 
predstave o tem, kakšn i so družbeni odnosi 
med bralcem in posameznim fotografira ni m 
subjektom. 
D. Pogled zahodnjaka 
Nationa l Geograph ic zahod njai{e predstav-
lja kot popotn ike, pustolovce, alpiniste, raz-
iskova lce; antropologe, geografe, botan ike 
in arheologe; turiste, vladne uradnike, tudi 
vojaško osebje npr. Mirovnih sil. Gre za foto-
grafije, ki naj pričajo o tem, da je zahodnjak, 
Evro-ame ri čan bil nekje tam. Zato fotogra fij e 
zahodn jakov dosežejo večjo prep ri č l j i vost, če 
je na sliki tudi domačin. V t,em smislu imajo 
fotografije v reviji National Geographic izrazit 
medkulturni značaj. 
E. Prelomljeni pogled 
S tem naslovom avtorici sistematizirata foto-
grafije, ki prikazujejo domorodce, ki fotogra-
firajo ali ~ase npr. gledajo v ogledalo, ali pa 
zahodnjake, ki domorodcem kažejo ravnokar 
posnete po laroidne fotografije nj ih samih, 
ipd., in razglabljata o samorefleksiji v smislu, 
ko pripadniki neke etni je sebe vidi jo tako, kot 
jih vidijo drugi. Medtem ko ogleda lo prinaša 
samospoznavanje in samozavedanje, pa foto-
grafija ustvari dvojnika originala in tega dvoj-
nika je mogoče pod robno p roučevati. 
F. Pogled akademskega gledalca 
Avtorici poudarjata, da gre za podtip bralče­
vega pogleda, ki izhaja iz izkustvene matri-
ce srednjega raz reda, različnih kulturni h 
reprezentacij, z lastn im formalnim in nefor-
malnim šolanjem v tehn ikah interp reti ranja 
tako fotografije kot kulturnih razlik ter druž-
benih odnosov. Ti bralci gledajo Nationa l 
Geographic z zanimanjem in navdušenjem, 
vendar avtorici poudarjata posebnost pogle-
da akademskega gledalca v širokem okviru 
pogledov bralcev. Ni voajeri st i čen, ni hierar-
h i čen, njegov namen ni estetska presoja ali 
formalni opis ampak - kritičnost do fotografij 
kot kulturnih artefaktov. 
S to zadn jo in najpomembnejšo ugotovitvijo, 
da je revi ja National Geographic namen jena 
nečemu več kot le estetskemu ali dobesedne-
mu branju in gledanju, nas je ce loten potek 
analize fotografij v reviji National Geographic 
pripelja l do za nas pomembnega rezu ltata: 
kdo je v vseb inskem sm islu ciljna publ ika, na 
katero bomo nas lovi li oglase v revi ji Nationa l 
Geographic in na kakšen način moramo nanjo 
v vsebinskem in kreativnem smislu nasloviti 
oglase o Sloveniji kot zanimivi destinaciji, da 
bo naša pojavnost v National Geographicu 
harmon i čna z značilnostmi tega kom uni ka-
cijskega sistema in s tem in takšnim umeš-
čanjem tudi res uspešna. 
TRZNE KOMUNIKACIJE_.T_UR!ZEM• 4 __ .....,,-~--, :-,: ~- ~·;-, _.)"_~ :·---;.·_::·:-:...· .·~ ....--. ,,., .. ~- '.;~~);-
Oglaševanje Slovenije 
v reviji National 
Geographic v letu 2006: 
izbira medija, poseben 
pomen fotografije kot 
bistvenega elementa 
oglasov, izbira vsebin 
oglasov, kreativni 
proces izdelave oglasov, 
medijski načrt 
Odloči tev o oglaševanju Slovenije v angleški 
izdaji revije National Geographic 2006 za 
Evropo z Veliko Britanijo je glede na usmer-
jenost prom ocij e Slove nije kot t uri st i č n e 
destinacije na trge držav Evrope optimalna. S 
tem oglaševanj em nadgradimo oglaševanje 
v medijih po posameznih državah Evrope in 
dosežemo sinergijske učinke vsega oglaše-
vanja ter ostalih aktivnosti integriranega 
tržnega komuniciranja. 
Poleg številk, ki p r i čajo o dosegu in branosti 
evropske izdaje revije National Geographic, 
je predvsem pomem bna usmerjenost k cilj-
ni javnosti: višj i sred nji razred, zapos len i, 
od ločeva lci , strokovnjaki, situi ra ni, izobraže-
ni popotniki , ki poleg lepot in vsebine želijo 
doživetja, a jih bodo kr i t i čno presoja li. 
Postojna Cave 
THERE MIGHT BE 
IN YOUR GEOGRAPHY 
THAT YOU SHOULD 
DISCOVER 
Povpreč no število v prosti prodaji proda-
nih izvodov in izvodov za n aročn i ke, t j. 
plačana naklada za evropsko izdajo revije 
Nationa l Geograph ic kontinentalne Evrope in 
Bri tanskih otokov skupaj je 650.000 (2005). 
Od ce lotne plača n e naklade je 86,7% bralcev 
naročnikov (2005), osta le izvode prodajo v 
prosti prodaji. Ocenjena branost je 893.000 
in pomeni 8,3% bralcev vseh mednarodnih 
tiskanih medijev v Evropi , ka r je največji 
delež, večj i od deležev, ki jih imajo Financial 
Times, Economist, Time, Newsweek,,~era ld 
Business Revue, Busin ess Week, Fortune, 
World Street Journa l Europe, Forbes, itd. Med 
stati sti kami bi predvsem ve ljalo izpostavi-
ti še najvišji delež bra lcev, ki opravijo vsaj 
tri pos lovna potova nja z letalom in vsaj tri 
osebna potova nja z letalom na leto, najvišji 
delež bra lcev, ki so v zadnjem letu prespa li 
v hotelih vsaj 15 krat, najvišji de lež č lanov 
uprqv med bralci , itd., vse statistike pa se 
nanašajo na primerjavo s prej naštetimi časo­
pisi in revijami. 
Tipični bralec je moški (73°/o) , star 47 let, 
vsak deseti je mlajši od 35 let, je dobro situ-
iran (dohodek, avto, ne p remičn i ne), 76% je 
visoko izobraže nih, 8% MBA, 98% jih upo-
rab lja intern et, od tega jih je 77% v za dnjem 
letu kupova lo on-line produkte, predvsem 
avtomobile in turi s ti č n e potova ln e pro-
dukte, 38% jih poseduje zadnje high tech 
Thedrips1oncs h:wconlygrown l tcntimctcrin thc 
meant ime. A 5-ki lomctcr wal k and a ride th rough 25 
ki !omcters of caves have becn waili ng far you for a long 
tirne:. Whcny-ou returntothe Karst surface, maybeas 
thc 3 J ,000,000th visitor (a few ten s of t housands cither 
waywon't make rnuch of adifferencc),you wil l bc 
c-om ing ou1 of a I15-meter-deep "black l1ole". 
www.slovania .lnfo 
~ Slovenia 
National Terrific 
Slovenija v reviji National Geografic, izdaja v angleščini za Evropo z Veliko 
Britanijo, februar 2006 
p ripom očke, itd . (a nalizirani so vs i bra lci, 
839.000). 
Največ naročnikov ima Veli ka Brita nija z 
Irsko, nato v naštetem vrstnem redu Nemčij a, 
Ita lij a, sledi jo Švica, Nizozemska, Švedska, 
Francija, Belgija, Španija, Danska, Fin ska 
in Austrij a, itd. od sku pno 16 držav Evrope. 
Pokri tost držav z naročn i ki revije zelo ustreza 
usmeritvam za promocijo Sloven ije na primar-
ne (Nemči ja, Ital ija, Avstri ja, Ve li ka Britan ija 
in Francij a) in sekundarn e (Ska ndinavija, 
Benelux, Švica, Špan ija) trge v Evropi. 
Gre za ze lo stab ilno naroč niško struktu ro 
zagotovljenega dosega, 13,3% izvodov pro-
dajo v prosti proda ji. 
Predvsem pa je pomembna kakovost , 
ki jo zagotavlja tržna znamka National 
Geographic. S tem, ko Slovenijo umestimo 
v okvir tržne znamke National Geographic, 
dodamo vrednost tudi Sloveniji kot tržni 
znamki. Hkrati seveda s kakovostno kreativ-
no rešitvijo komuniciramo tud i neko konkret-
no vse bino ti. "subbrenda" slovenskega turiz-
ma skladno s hierarhijo blagovnih znamk, ka r 
je sekundarn i ci lj , saj je ta trenutek bistveno 
ti. "brendiranje" Slovenije kot države. 
Vse našteto govori v pri d od ločitvi za oglaše-
va nje Sloveni je v National Geographicu. 
Osnovna cena enega ce lostranskega barv-
nega oglasa v evropski izdaji revije Nationa l 
Geographic z Ve li ko Britani jo je 57.795 USD za 
en oglas in po 55-485 USD za šest oglasov. 
Glede na to, .da ob naroč ilu prvega oglasa o 
Sloven iji za Nationa l Geographi c, v decem-
bru 2005 ni bilo jasno, ali bo to morda hkrati 
edini oglas, saj so nas lednji odvisni od pro-
račun a za oglaševan je Slovenske t u r i st i č n e 
organizaci je za leto 2006, je izbira teme 
prvega oglasa izhaja la iz tega dejstva. Na 
stra ni Nationa l Geographi ca so bili zelo koo-
perativni tud i pri dogovoru o ceni , pogaja-
nja so poteka la v čas u borze WTM v Londonu 
novembra 2005, in iz h od i šč n o ceno za ce lo-
stranski oglas o Sloven iji so Slovenski turi-
stič ni organizaci ji znižali za okroglih 10.000 
USD. 
Po razmisleku smo se od loč ili za oglas o pod-
zemnem svetu slovenskega Krasa s fotogra-
fijo Postojnske jame, ustrez ni m besedilom, 
sloganom, logotipom, ce lovito kreat ivno reš it-
vi jo. Oglas bo objavljen v februarski številki 
angleške izdaje revije National Geographic 
2006 za Evropo z Veliko Britanijo. 
Oglas "Slovenia - National Terrifl c: Postojna 
Cave", je kreativno delo Borisa Balanta, 
nova fotografija , posneta prav za ta oglas, 
je delo Branka Čeaka , avtor besedila "Black 
Holes" pa je Zdravko Duša. 
Navajam nekaj komentarjev: 
Rok Kvaternik, direkto r za ložbe Ro ku s, ki 
sodeluje s sistemom National Geographi c: 
"Oglas, ki ste ga izdelali za obj avo v februa r-
ski številki revije National Geographic 2006 
se mi zdi provokativen, česar do zdaj nismo 
bili va jeni, jaz se s tem strinjam. Bomo videli, 
ka j bodo rekli drugi. Je pa en tak oglas pre-
ma lo, serija takih "lukenj" bi naredila bralca v 
šesti h mesecih res zainteres iranega za obi sk 
Slovenije in spoznavanje vsega kar nudimo. 
S tega s ta li šča je oglas o dli če n ." 
Dr. Zlatko J anči č: "Vprašanje vsebine je seve-
da klju č no in na jtežje. Spet se bo verjetno 
treba nas lon iti na vrsto predpostavk. Sa j 
veste, ti sti h o nepoznavanju ali pa napačni 
percepciji Slovenij e. Seveda brez ustreznih 
raz iskav ni moč uporab iti ka j bol jšega od 
zdravega razuma. Ta bi ve lel pri stop rahle 
skrivnostnosti, odkritja nečesa novega in 
hkratne državne samozavesti. Sli ka je ver-
jetno nujna, podprta pa mora biti z močni m i 
verba lnimi stalnicam i." 
Dr. Janez Bogataj: "Men im, da je bila izbira 
vsebine pravilna., Enako ve lja tudi za obliko-
valca, kate rega oblikovanje visoko cenim. 
Seveda bi se morali odloč i t i o strategiji vse-
bin za ostale, nadaljnje oglase Sloven ije v 
National Geographicu, menim, da morajo biti 
zares svetovno izjemni. S tem bo tudi interes 
za Sloveni jo pri meren. Izogibati se moramo 
nam reč zadevam, ki jih imajo tudi drugje in 
povrhu vsega ve liko boljše, kot npr. pršut, 
gradovi, stara mestna jed ra idr. Soglašam, 
da bi mora li objaviti tudi neko šego, seve-
da tako enkratno. Nujno bi morali vklj učiti 
tudi Kočevsk i pragozd, ki je zašč i ten od 1888, 
torej od leta, ko je izš la prva številka National 
Geographica, pa panjske končnice oz. čebe l j­
njak z njimi, pritrkova lce na zvonove, kar je 
svetovna posebnost, itd." 
Kreativno vsebino oglasa pa je potrebno 
vpeti v elemente oglasa na osnovi teo rij in 
trendov v oglaševanju te r izsledkov ana liz 
z n ačiln e uporabe elementov v konkretn em 
medij u kot komuni kacijskem sistemu. V 
prejšn jem poglavju smo analizirali fotografijo 
kot bistven i element ureci'niškega dela revije 
National Geographi c. Hkrati je fotografi ja tud i 
bistveni element oglasov. 
Tako novinarski pri spevki kot tudi oglas i 
imajo isto osnovno funkcijo prenosa rele-
vantnih informacij . Ravno tako nekatere 
bistve1e elemente novinarskih prispevkov 
najdemo tud i v oglasih : nas lov, besed ilo, 
fotografi jo. 
Če primerjamo nas love novinarskih pri spev-
kov z naslovi oglasov, se izkaže razlika, saj 
so dobri naslovi oglasov pravzaprav sloga-
ni, naslovi oz. nas lovje novinarskih pri spev-
kov pa ima d rugač n e tipizirane z n ač iln ost i. 
Tudi v pri merjavi besed il se izkaže bistvena 
razlika, predvsem v dolžini : besedila ogla-
sov so kratka, p rev l a dujoč i č l a n k i v reviji 
NG pa po do lžini bistveno presegajo obseg 
vesti ali razš irjene vesti, ki bi bili primerljivi 
z besed ili v oglasih. Hkrati je za uspešnost in 
opaženost oglasov zaželjeno, da so besedi-
la oglasov čim bolj kreativna na tak n ačin , 
da lahko govorimo o d rugač n em jezikovnem 
stilu pisanja besedil za oglase, kot to velja za 
novinarske prispevke, kar pomeni uporabo 
drugih jezikovnih sredstev. 
Razli ka med novinarskim pri spevkom in ogla-
som je tudi v tem, da oglas podpiše naročnik 
oglasa, vsebino, na katero se oglas nanaša, 
pa zaznamuje logotip ti stega, ka r je v oglasu 
predstavljeno. Novinarski prispevki so pod-
pisani z imenom avtorja. 
Uporaba jezikovnih sredstev v publici st i č nih 
fun kcij skih podzvrsteh tako v novinarskih 
reportažah ali potopisih kot tudi v besedilih 
oglasov omogoča uporabo številnih lepos-
lovnih prvin in je kreativnost zaželjena ter 
jo bra lci pričaku je j o, hkrati pa zagotavlja 
večjo uspešnost novinarskega pri spevka in 
oglasa. Vendar je za oglase tudi nasploh zna-
čilen element težnje po kreativnosti v smis-
lu d r ugačnost i, oglaševanje je po definiciji 
kreativna množična komunikacija, zato se 
ustvarjalci oglasa z elementi oglasa poigra-
va jo neprimerno bolj kot avtorji novinarskih 
besed il, tudi ko gre za be l etri s ti č n e žanre 
publi cistike in veli k pomen fotogra fi je. Bolj 
ko so posamezni elementi oglasa kreativni 
in med sabo harmonični, bolj uspešen je 
oglas kot celota. 
Nadalje v primerjavi prid emo do najbolj 
abstraktnega skupnega elementa novinar-
skih prispevkov in oglasov, do fotografije, 
ki ima v revijah potopisnega in turističnega 
značaja še poseben pomen, kar smo že spo-
znali tudi v povzeti analizi fotografij v reviji 
National Geographic. 
Ravno fotografija je med naštetimi elementi 
v reviji NG po 'pomembnosti v ospredju. 
Ne glede na obvladovanje vseh značilno st i 
elementov oglasa in posebnem pomenu foto-
grafije v oglasu ter ustrezni kreativni rešitvi 
za izbrani medij kot komunikacijski sistem, 
je ključni element oglasov o Sloveniji za revi-
jo National Geographic - izbira tem oglasov: 
kaj torej na ogfasih o Sloveniji v National 
Geographicu pravzaprav pokazati? 
Dr. Janez Bogataj: "Ku ltura in kulturna ter 
naravna dediščina sta danes v samem 
osrčju svetovnega turizma. Govorimo celo 
o posebni kategoriji kulturnega turizma, 
kar je bolj terminus technicus, saj je ves 
turizem pravzaprav eno samo veliko ))kul-
turno in družbeno gibanje«. Pri ))uporabi« 
dediščine za oglaševanje moramo najprej 
postopati izrazito strokovno in ne po raznih 
afin itetah in ljubiteljskih muhah. V revijo, 
kakršna je National Geographic, sodijo le 
najbolj ))naše«, torej izjemne posebnosti. 
V države, kjer se Kras piše z malo in veliko 
začetnico, je gotovo prav to ena od pomemb-
nih vsebin, zato menim, da je bila odločitev 
za prvi oglas s Postojnsko jamo zares pra-
vilna. Seveda bodo bralci videli veliko več 
kot le Postojnsko jamo. Videli bodo celotno 
bogastvo kraškega podzemlja, ki jim je na 
vol jo v Sloveniji. Tako zna jo zadeve gledati 
in sprejemati v tujini, doma se bomo morali 
na to še navaditi. Naslednje objave v revi-
ji National Geographic, bi lahko prines le še 
fotografije nasledn jih posebnosti : voda in 
vode Slovenije, od mineralnih, toplih, do 
zdravih pitnih studencev, edini evropski pra-
gozd - z medvedi, najstarejša trta na svetu 
v Mariboru, mojstrovine Jožeta Plečnika, 
izjemna flora v Triglavskem narodnem 
parku, posebnosti na področju ritualov 
in navad, npr. pustovanja v Markovcih in 
Zabovcih, Drežnici, Brkinih, Cerknem idr. , 
partizanska bolnišnica Franja, pritrkava-
nje na zvonove, kranjska čebela ))sivka« z 
medom, panjskimi končnicami in čebe ljimi 
izdelki, nada lje Cerkniško jezero v navezavi 
na Valvasorjevo delo, ki je bilo kar nekaj sto-
letij evropska norma za vse tisto, kar danes 
imenujemo poznavanje regionalnih kultur, 
vsekakor tudi lipicanci, ki imajo svoj zgodo-
vinski rojstni kraj v Lipici, in drugo. Svetovnih 
tem nam ne manjka!" 
Katere vsebine bi kot za ložn ik monografij 
o Sloven iji in slovenski kulturi priporočili v 
oglaševanju oziroma predstavitvah Sloven ije 
v reviji NG? Ali menite, da je potrebno pristo-
piti z oglasi in /ali PR č l ank i ? Kakšno vlogo 
ima po vašem mnenju pri tem uporaba foto-
grafij? 
Glede na to, da je osnovni element oglasa za 
National Geographic fotografija, je pomemb-
no, da Slovenijo oglašujemo na ce lostranskih 
oglasih, še posebno za radi formata revij e. 
Razrešiti je potrebno še vrašan je pogostosti, 
dinamike oglaševanja v letu dni, glede na to, 
da gre za revijo, ki izhaja mesečno. 
TRZNE KOMUNIKACIJE 0 TUR!ZEM • s 
~ U'- . - -- - - ,... ~ _..,~--~-= .~:;;-- . - ~-··» '~ - ~:~ :--: :· -
Dr. Zlatko Jančič: "Pod predpostavko, da gre 
pri reviji National Geographic za skupino bral-
cev, ki so staln i in zvesti, lahko domnevamo, 
da bi ))model 3+«. Dandanašnji je kombina-
cija oglasov in publicitete nujna za uspešen 
prenos sporočila. Moje razmišljanje bi šlo 
v smer, da prva dva meseca objavimo dva 
interes vzbujajoča oglasa, nato bi si zaželel 
lepo reportažo o Sloven iji in nato objavil še 
zapom nitven i oglas." 
Optimalna bo torej odločitev o šestih oglas-
nih straneh o Sloveniji v reviji National 
Geographic v letu 2006. '' 
Zaključki 
Naj med zaklju čk i za i z hodi šče navedem 
mnenje dr. Zlatka Jančiča : "Oglasi v National 
Geographicu so za začetek primerna izbira, 
saj_gre za ugledno, čeprav morda malce pre-
več brezčasno revijo. Za uspeh akcije v šir-
šem sm islu pa so seveda le kapljica v morje 
potrebnih oglaševa lskih aktivnosti, ki bi jih 
Slovenija nujno potrebovala." 
Profesor doktor Jan čič s tem mnenjem odpira 
vprašanje o~laševanja Slovenije kot turistič­
ne destinacije v sp letu medijev, predvsem pa 
nakazuje potrebo po oglaševanju Slovenije 
tudi v drugih, bolj sodobnih in trendovskih 
revijah za popotovanja. Hkrati mnenje dr. 
Jančiča podpira predpostavko, da gre v pri-
meru National Geographica za ugledno revijo, 
kar je bil bistven razlog za izbiro tega medija 
kot prostora oglaševanja v fazi graditve bla-
govne znamke Slovenije z ustrezn im dose-
gom. 
Vsekakor pomembno je tudi opozorilo dr. 
J ančiča na zagotovitev potrebnih sredstev 
za oglaševanje države kot nujne osnove za 
uspešnost oglaševalskih aktivnosti. 
Doktor Janez Bogataj opozarja na pro-
blem neenotnosti v odnosu do takih odlo-
čitev, kot je oglaševanje Slovenije v reviji 
Natiqnal Geographic in hkrati navede pozi-
tivno opredelitev nekaterih ključnih institu-
cij do prob lema oglaševanja oz. pozicionira-
nja Slovenije~Vprašanje, ali je oglaševanje 
Slovenije v reviji National Geographic smi-
se lno, se mi zd i pravzaprav odveč:Ve ndar 
vse tako izgleda, da ga moramo v Sloveniji 
oz. slovenskem turizmu še vedno postav-
ljati, kar dokazuje, kje smo, kakšni smo in 
kakšni ne bi smeli biti ! Menim, da je zares 
zadnji čas za začetek objav Slovenije v zares 
strateško pomembnih revijah, kjer je sesta-
va pralcev taka, da nam lahko na daljši rok 
začenja spreminjati tudi sestavo tujih turi-
stovt,t Sloven iji. Navsezad nje je o tem načinu 
objavljanja oglasov sp rej el svoje nedvoum-
no sta li šče tudi Strokovni svet STO, pred tem 
pa tudi vlada RS in Strateški svet za kulturo, 
znanost in šolstvo. Le bežno oziranje k sose-
dom, zlasti še Hrvatom, nam lahko pokaže, 
kako uspešni so s takimi načini promoviranja 
svoje države. Pri tem na mislim le na njihovo 
morsko obrežje ampak vedno bolj tudi na 
notranjost." 
Profesor doktor Bogataj s svojim mnenjem 
poznavalca slovenske kulture in aktivnega 
tvorca kakovostnejše promocije Sloven ije 
potrdi povezanost vprašanj identitete in zave-
sti Slovencev in ugleda Slovenije ter repre-
zentacij naštetega na področju promocije. 
Opozori tudi na dejstvo, da se rezultati pro-
mocijskih aktivnosti odražajo v gospodarski 
uspešnosti, predvsem v turizmu, kj er hkra-
ti vlada neizprosna konkurenca in potreba 
.,._ 
Viri in literatura 
Belch G.E. in Belch M.A.: Advertising and Promotion. An lntegrated Marketing 
Communications Perspective, Boston, 1998 
Catherine A. Lutz in Jane L. Collins, Reading National Geographic, The University of 
Chicago Press, Chicago, 1993 
Jean Baudrillard, The Consumer Society, Myths&Structures, 1998 
MEDIJSKA kultura: kako brati medijske tekste/ Breda Luthar, Vida Zei, Han no Hardt (ur.); 
Catherin A. Lutz in Jane L. Collins, Fotografija kot križišče.pogledov; prevedla Maruša 
Pušnik. Ljubljana, Študentska založba, Zbirka Scripta, 2004 
Monika Kalin Golob: H koreninam slovenskega poročeva lnega stila, Jutro, d.o.o., 
Ljubljana, 2003 
National Geographic Magazine Europe 2005 
Sabina Penšek: Analiza turističnih oglasov v 20.sto letju na primeru revije National 
Geographic, Diplomska naloga, Aleksandra Brezovec (mentorica), Turistica, Visoka šola 
za turizem, Un iverza na Primorskem, 2004 
Statistični podatki National Geographic lnternational, paid magazine publisher's sta-
tement, Audit Bureau of Circulation, 2005 
Zlatko Jan čič: Prednosti oglasa v tisku, Oglas naš vsakdanji (3), Ali ljudje res ne bere-
jo oglasov? Oglas naš vsakdan ji (4), Zbujanje pozornosti, Oglas naš vsakdanji (s), 
Vrste naslovov, Oglas naš vsakdanji (6), Besede, besede ... , Oglas naš vsakdanji (7), 
Pomemben je stil, Oglas naš vsakdanji (8), Marketing Magazin, Ljubljana, 1981 
Zlatko Jan čič: Skrivnost slabega oglasa, Marketing Magazin, Ljubljana,
1
1982 
Zlatko Jan čič : Nevidna povezava ugleda države in podjetij, Teorija in praksa, Ljub ljana, 
1998 
Hvala dr. Sandri Bašič Hrvatin! 
..: .... 
po strateški usmerjenosti v izbornost turi-
stične ponudbe z visoko dodano vrednostjo. 
Promocijo teh vsebin pa omogoča le čim bolj-
ša promocijska aktivnosti, kot je oglaševa-
nje v uglednem mediju mednarodnega dose-
ga, reviji, morda pa tudi televiziji National 
Geographic. 
Rok Kvaternik, podjetnik na področju zalo-
žn ištva in promocije Slovenije, ima bogate 
izkušnje z umeščanjem visoko kakovostnih 
slovenskih proizvodov na mednarodni trg, 
s pozicijo ter dejansko vrednostjo hierarhije 
blagovnih znamk, sodeluje pa tudi s siste-
mom National Geographic Society, v kontek-
stu vprašan j o oglaševanju.-Slovenije v revi-
ji National Geographic razlaga: ))Kot deže-
la s skoraj največjim števi lom pred naročni­
kov revije National Geographic per kapita 
na svetu , smo z blagovno znamko National 
Geographic prav gotovo zelo prepoznavni. 
Med več kot 4000 kupci med narodne izda-
je v angleškem jeziku je večina pripadnikov 
srednjega sloja, pretežno bolj izobraženih 
ljudi, ki jim poljudna znanost in najnovej-
ša razkritja in resnice iz širnega sveta ta 
revija prinaša vsak mesec. Nič drugače ni v 
drugih evropskih deželah; lahko bi rekli, da 
naročniki in kupci širom Evrope, ki prebirajo 
National Geographic, tvorijo idealno skupi-
no potencialnih popotnikov, ki jih prav nekaj 
posebnega, kar Slovenija ponuja, izjemno 
zanima in privlači. Če samo pogledamo ogla-
ševa lce v reviji nam postane hitro jasno, da 
smo se odločili odkrivati Slovenijo v družbi 
najboljših svetovnih ikon med blagovnimi 
znamkam i.« 
S tem Rok Kvaternik definira pozicijo same 
blagovne znamke National Geographic v 
Sloveniji in Evropi in utemeljuje reference 
revije National Geographic. 
Na vprašanje, kakšne možnosti imamo za 
realizacijo štud ijskega obiska Slovenije 
avto rjev revije National Geographic in 
kakšne so posledično možnosti za uredni-
ške objave o temah iz Slovenije, Kvaternik 
odgovarja: ))Ob vsem, kar se v zvezi z NG v 
Sloveniji dogaja - uspešna revija za otroke 
NG Junior, majsko rojstvo slovenske izda-
je NG, izd aja monografij, itd., je zan ima-
nje znotraj NG Society za Slovenijo ve li-
ko. V decembru sem navduševal za obisk 
Slove-riije tako predsednika Johna Faheya kot 
glavn~ga urednika Chrisa Johnsa, mogoče 
prideta. Strokovnjaki s področja turizma pa 
potrebujejo ustrezno vabilo države in tudi 
zavezo, kaj je Slovenija pripravljena narediti 
za vključitev desitnacije v katalog prestiž-
nih potovanj NG Expeditions. Teme iz ce le-
ga sveta, od koderko li , pa tudi iz Slovenije, 
najdejo pot v ameriško mednarodno izda jo 
revije le po izjemno zapleteni in pretehtani 
proceduri. Pri tem je prisoten izjemen nivo 
kakovosti procesa odločanja." 
Rok Kvaternik tako odpira še druge vidi-
ke sistema in hierarhije blagovn ih znamk 
National Geografic, poleg osnovnega, ki nas 
je v pričujočem besedilu za nimalo: oglaševa-
nje Sloveni je v reviji National Geograph ic. 
To se zaradi velike pokritosti in naklade, 
dosega izobraženih bralcev, ki so materialno 
pretežno dobro situi rani in so tudi mnenjski 
vod itelj i in odločevalci, predvsem pa zarad i 
ugleda blagovne znamke National Geografic 
izkazuje za nadvse primeren okvir za ume-
stitev vsebin, ki jih ponuja Slovenija, ne le 
v reviji National Geographic, temveč tudi 
v ostalih segmentih sistema (npr. ed icije 
Expeditions ali televizije NG). 
bistven cilj oglaševan ja Slovenije v National 
Geograficu pa je pozicioniranje blagovne 
znamke Sloven ije kot zanim ive evropske 
države, vsekakor vredne ob iska. 
Rok Klančnik, ki ocenjuje odločitev za 
oglaševanje Sloven ij e v revi ji National 
Geographic kot kreativno in nadvse ustrez-
no odločitev, pa dodaja: "Poleg pomembnih 
vrednot, ki jih Sloveniji prinaša sodelovanje 
z National Geographicom, kot je zavedan je 
in ponos na naravno in kulturno dediščino 
ter podpora varovanju oko lj a, oglaševanje 
v National Geograficu pomeni tudi trajnost-
ni razvoj." 
TURISTICNI INFORMACIJSKI CENTRl.r R!ZEM • 6 . . 
• .r ••••.-. -7! ..... ~: - -~•-..,.f.t~ ~:.:,~:::..• ':•:;r. • • - • ~ • • • •~ .:- •,~_ • • - ..., • •:,.;:. -- :;:..:... , .,._, •- . .; • • •• • 
oga C-ev pri razvoju in trženju turizma 
Turistični informacijski centri imajo pri razvoju in trženju turizma veliko vlogo, še posebej pomembna pa je njihova vloga informiranja turistov, saj 
gostom, ki so Slovenijo že obiskali, nudijo informacije o novostih v slovenski turistični ponudbi, novim gostom pa informacije o celotni turistični 
ponudbi. Kar je še posebej pomembno, je, da so (mnogi) TIC-i za goste pomemben vir informacij tudi ob sobotah in nedeljah ter praznikih. 
TIC-i igrajo veliko vlogo tudi pri zbiranju ter 
obdelovanju turističnih informacij na lokalni/ 
regiona lni in nacionalni ravni. S svoj im delom 
prispevajo k ozaveščanju javnosti o pomenu 
turizma. Zavedati se moramo, da je za uspeš-
no delovanje TIC-ev potrebna tesna vzpostavi-
tev sodelovanja s turističnim gospodarstvom. 
STO in TIC-i 
Med Slovensko turistično organizacijo in 
slovenskimi TIC-i poteka intenzivno sodelo-
vanje. Naj naštejemo le nekaj področij: 
• Distribucija promocijsko-informativnih 
materialov STO; 
• pomembna vloga pri projektu »Na lepše -
Stranske poti so zapeljivejše od glavnih«; 
• sodelovanje pri anketi ranju domačih in 
tujih gostov oziroma obiskovalcev TIC-ev; 
• redno spremljanje števila obiskovalcevTIC-
ev, nj ihove narodnosti in namena obiska (v 
skladu s STO turisti čnim barometrom TIC); 
• TIC-i skrbijo za vnos podatkov v slovenski 
turi stični informacijski porta l na porta lu 
www.slovenia.info; 
• prodaja promocijskih materialov STO ter 
lokalnih in regionalnih turističnih organi-
zacij. 
Raziskava »skriti gost« 
STO je z namenom, da bi ugotovila in pri-
poroči la izboljšanje pos lovanja, na podlagi 
analize v TIC-ih, gostilnah in penzionih izve-
dla raziskavo po metodi »skrita stranka«. 
Raziskava je bila izvedena na Smaragdni, 
Vetrovi : Jantarjevi, Sončevi, Krošnjarski in 
Zlatorogovi poti (projekt »Na lepše«), in sicer 
med tridesetirnN K-i, devetimi kmetijam i, 
osemnajstimi gostilnami in ravno toliko pen-
zioni. Zanimalo nas je, kaj turi stični ponud-
niki gostom nudijo na naših »stranskih « 
poteh. Podrobnejše informacije o razi skavi 
najdete na http://www.slovenia-tourism.si/ 
7ps_tekoce-raziskave-analize=142& lng=1 
Med slovenskimi TIC-i, zajetimi v raz iskavo, 
je najboljšo skupno oceno prejel TIC Moravske 
Toplic~, zato smo za pogovor poprosili v. d. 
direktorice TIC-a Moravske Toplice Martino 
Vink Kranjec. 
1 
skupna ocena 
VII. Ob račun in odhod iz TIC-a 
VI. TIC - osebje 
V. TIC - ponudba 
IV. TIC - sanitarni prostori 
III. TIC ter notranja oprema, red in č i stoča 
II. Zunanja podoba TIC-a 
l. Spletna stran in rezervacija po telefonu 
II 
n 
l 
TIC - povprečne ocene 
TIC - vse poti skupaj 
Skupna ocena 
1 
• 
1 
1 
1 i 
1 
. 
1 . 1 . 
' 
0,0 0,5 1,5 2,5 3 3,5 4 4,5 s.o 
povprečne ocene 
Turistične kmetije - povprečne ocene 
Kmetije -vse poti skupaj 
Skupna ocena 
skupna ocena 
IX. Obračuni n odhod iz kmetije i~~~~;~~~~~;~~;;;~~;;;~~~~~:::J 
VIII. Kmetija - kakovost jedi in pijač 1, 
VII. Kmetija - osebje CC;;;~~;;;~~;;~~;;;;~~~~;~~~~::, 
VI. Kmetija - postrežba 
1 
V. Kmetija - ponudba t:::::::::;;;;:::::::;;:;:;:::::::;;;:::::::::, 
1 
r-J. Kmetija - sanitarni prostori 
III. Kmetija ter notranja oprema, red in čistoča 
II. Zunanja podoba kmetije !~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~= l. Spletna stran in rezervacija po telefonu II"' 
skupna ocena 
IX. Obračun in odhod iz gostilne 
VIII. Gostilna - kakovost jedi in pijač 
VII. Gostilna - osebje 
VI. Gostilna - postrežba 
V. Gostilna - ponudba 
IV. Gostilna - sanitarni prostori 
III. Gostilna ter notranja oprema, red in čistoča 
II. Zunanja podoba gostilne 
l. Spletna stran in rezervac ija po telefonu 
skupna ocena 
IX. Obračun in odhod iz pensiona 
VII I. Pension - kakovost jedi in pijač 
VII. Pension - osebje 
VI. Pension - postrežba 
V. Pension - jedilni list in druga ponudba 
IV. Pension - sanitarni prostori 
III. Pension ter notranja oprema, red in č i stoča 
II. Zunanja podoba pensiona 
l. Spletna stran in rezervacija po telefonu 
0,0 0,5 1,5 2,5 
povp rečne ocene 
3,5 
1 
1 
1 
1 
Gostilne - povprečne ocene 
Gostilne - vse poti skupaj 
Skupna ocena 
0,0 o.s 1,5 2,5 3 3,5 
1 
1 
1 
1 
povp rečne ocene 
Pensioni - povprečne ocene 
Pensioni - vse poti skupaj 
Skupna ocena 
4 4,5 s.o 
. 
. 
. 
. 
4,5 5,0 
. 
0,0 0,5 1,5 2,5 3 3,5 4 4,5 s.o 
povprečne ocene 
.·.~.;-- -,.. 
• r •• - • '-n 
Martina Vink Kranjec, v. d. direktorice TIC 
Moravske Toplice 
;~ 
~ - r"•:::-, · ~.~~-~ -< ~ .: 
Vaš TIC je v raziskavi dobil zelo dobre 
ocene. Kaj pomeni za vas ta visoka 
ocena? 
Dosežena visoka ocena je za nas nedvomno 
priznanje, da smo na pravi poti, še toliko bolj, 
ker je bilo v raziskavo vklju čenih trideset TI C-
ev. Pohvala je hkrati tudi izz iv za to, da bomo 
ta nivo ne samo ohranili, ampak ga vedno 
znova tudi nadgrajevali in izboljševali. 
Kaj mislite, da je tisto, kar vas v odlično­
sti loči od ostalih slovenskih TIC-ev? 
TIC Moravske Toplice bo julija letos dopolnil 
deset let delovanja. V teh letih smo vsi, ki 
smo bi li tako ali drugače povezani z njim, pri-
dobivali izkušn je in jih skupaj z zaposlenimi 
ved no znova vnaša li v TIC. 
Osnovna naloga TIC-a je informiranje turi-
stov in promocija turistične ponudbe občine 
in širše okolice. Izhajamo iz tega, da mora-
jo biti informacije turistu na voljo ce l dan in 
vsak dan, zato je temu prilagojen tudi delo-
vni čas zaposlenih. V naše delo vklju čujemo 
vse tisto, za kar menimo, da manjka v kraju, 
je pa pomembno za turiste. Mislim predvsem 
na prodajo avtohtonih turističnih spominkov, 
zemljevidov in druge turistične literatu re. 
Nudimo tudi servis lastnikom različnih pre-
nočitvenih kapacitet, tako v smislu posredo-
vanja informacij o možnosti prenočitev, oprav-
ljanja rezervacij in elektronske prijave gostov 
kot tud i drugih storitev. Sama sem opazila, da 
imamo v primerjavi z večino slovenskih TIC-
ev daljši delovni čas, ši ršo paleto storitev, ki 
jih opravljamo, in s tem več zapos lenih - z 
gosti delajo namreč šti rj e redno zapos len i v 
Moravskih Toplicah ter eden do dva zaposlena 
preko programa javnih del v turistični pisarni 
v Selu, ki je odprta od aprila do novembra. 
Kako ste povezani z ostalimi akterji/ 
ponudniki turističnega gospodarstva? 
Trudimo se, da sodelujemo z vsemi, ki so na 
kakršenkoli način povezani s turizmom. S 
___ ,. - . 
TIC-i so organizatorji številnih izobra-
ževalnih seminarjev, delavnic in pre-
davanj za turistične delavce. 
Termami 3000 kot največjim turističnim sub-
jektom v Moravskih Toplicah posebno poglob-
lj enega sodelovanja, razen dobave pr9~ocij-
skega materiala in sodelovanja pri nekate-
rih prireditvah, predvsem pri maratonih, ni 
bilo. Mislim, da ne zaradi nekakšn ih razprtij, 
ampak verjetno zato, ker na obeh straneh ni 
bilo sogovorn ika ali potrebe, da bi se lotili 
novih, skupnih stvari. Terme 3000 z lastno 
an imacij sko službo v preteklosti ve rj etno 
niti niso čutile potrebe po velikem povezo-
va nju. Lani smo se na obeh straneh trud ili s 
povezovanjem, tako da mislim, da smo bili 
pri določenih aktivnostih kar uspešni. 
Tudi pri ostalih turističnih ponudnikih 
je intenz ivnost sodelovanja odvisna od 
vk lju čenost i v posamezne aktivnosti, se pa 
že kaže težnfa po vedno bolj intenzivnem 
povezava n ju. 
Katere izboljšave načrtujete v svoji 
ponudbi v prihodnje? 
Ena naših večj ih dolgoročnejših nalog je, 
oživiti dogajanje v Moravskih Toplicah, tako 
da ob večerih med prazniki ter v najvišji sezo-
ni, ko je v kraju največ turistov, sred i šče ne bo 
brez dogajanja. V tej smeri smo zastavili že 
tud i nekatere prireditve v letu 2005, ko smo 
povezali različne organizacije, društva ter 
posameznike. Tako smo s turistično tržnico 
nadgradili kolesarski maraton in Martinov 
pohod, pripravili smo tudi Adventni sejem in 
povezali pravljično deželo, turistično tržnico 
in praznične koncerte v okviru Prazničnega 
decembra. Zavedamo se, da vsaka novost 
potrebuje določen čas in mnogo truda, da se 
usidra -med domačini in turističnimi ponud-
niki, ki lahko potem usmerjajo goste in jih 
seznanjajo z dog'djanje(.11. 
Nadgrajevati želimo seveda tudi delo zapos-
len ih, saj je razvoj ponudbe v Moravskih 
Topli cah in okolici tako hiter, da je treba 
sproti redno spremljati in se seznanjati z 
novostm i. Menim namreč, da si morajo vsi 
zapos leni v TIC-u vse, o čemer seznanjajo 
turiste, tudi sami ogledati. 
Org;anizacije turističnih prireditev 
si brez TIC-ev praktično ne moremo 
zamisliti. 
Izboljšati želimo še dosti drobnih stvari, ki jih 
naš obiskovalec verjetno niti opazi l ne bo, so 
pa pomembne za dobro opravljeno delo. 
STO in TIC-i v partnerskem 
sodelovanju 
V na črtova nju in izvajanju tržen jskih aktivnosti sloven-
skega turizma je povezava med Slovensko turi sti čn o 
organizacijo (STO) in turi s ti č nimi in fo rm acijskimi cen-
tri (TIC-i) močn ej ša, kot se morda zd i na prvi pogled. 
Naj se v nadaljeva nju dotaknem le najpomembnejših 
st i čnih točk in oblik partn erskega sodelovanja med 
STO in TIC-i. 
1. Pomembno sodelovanje med STO in TIC-i poteka na 
področju informiran ja turistov. I zčrpne in ažurne informacije o ponudbi so namreč ključ­
nega pom ena pri odločitvah gostov glede izbire destinacije potovan ja. 
Internet postaja vse pomembnejše orodje komuniciranja in informiranja gostov o privlačno­
sti in ponudbi Slovenije kot turi stične destinacije. Uradni slovenski turistični informaci jski 
portal www.slovenia. info, ki je brez dvoma eno od klju čnih orod ij za promocijo slovenske 
turistične ponudbe, postaja tudi vse močn ej še orodje TI C-ev za doseganje že obstoječih in 
potencialnih turistov. Tako danes v slovenskem turističnem informaci jskem portalu (v part-
nerski obliki skrbništva) sodelujejo že praktično vsi TI C-i po Sloven iji (skupaj 57). Portal, s 
katerim upravlja Slovenska turistična organ izacija, slovenskim TIC-em nudi možnost celovite 
predstavitve turistične ponudbe posamezne destinacije ter prispeva k večji prodaji turisti č­
nih storitev. Kako velik pomen ima slovenski turistični informacijski portal pri,posredovanju 
podatkov tako domačim kot tudi tujim gostom, kaže podatek, da mesečno portal obišče tudi 
preko 100 tisoč obiskovalcev. Portal TIC-em tako daje možnost informiranja novih gostov 
o ce lotni turistični ponudbi naše dežele, goste, ki se vračajo k nam, pa preko tega orodja 
seznanjajo z novostmi v turistični ponudbi turističnega kraja. Koliko posamezni TIC tudi 
dejansko izkoristi možnost, ki ga nudi to sodobno in vse bolj nepogrešljivo orodje tržnega 
komuniciranja, je seveda odvisno od prizadevnosti ljudi, ki so v njih zaposleni. 
2. Nepogrešljivo in pomembno vlogo imajo TIC-i tudi pri najpomembnejšem projektu, ki 
ga STO izvaja na domačem trgu, projektu »Na lepše - Stranske poti so zapeljivejše od 
glavn ih«. TIC-i v tem projektu namreč prevzemajo kar več nalog in vlog: na logo informi-
ranja potnikov na krožnih potovanjih po Sloven iji , informiranja domači h in tujih obis-
kovalcev, ki potovanja šele načrtu j ejo, in nalogo distribucije promocijsko- in format ivnih 
mate rialov projekta. 
3. Intenzivno sode lovanje med TI C-i in STO poteka na področju raziskovalno-razvojne 
dejavnosti, saj smo v letu 2005 poleg rednega spremljanja števila obiskovalcev, njihove 
narodnosti in namena obiska v okviru barometra 11c po leti 2005 izvedli v sklopu STO-
jevih analiz potrošn ikov raziskavo med domačimi in tujimi obiskova lci v desetih TIC-ih po 
Sloveniji. Pridoblj en i podatki nam pomagajo ugotavljati zadovoljstvo turistov s turistično 
ponudbo, njihova pričakovanja in razloge za obisk Slovenije, najpomembnejše aktivnosti 
in vire informacij, potrošnjo ter druge z n ačilno sti obiskovalcev TIC-ev. 
Dovolite, da sem pri oceni delovanja slovenskih TIC-ev tudi kr i t i čna. Kar nekaj je namreč 
problemov, ki kličejo po rešitvi in kate rih reševanja se bo - če že limo, da bodo turisti 
Slovenijo prepoznali in pozicionirali kot destinacijo z visokokakovostno turistično ponud-
bo - treba lotiti čim prej . 
Kot prvo naj omenim odpiralni čas TIC-ev, ki marsikje še vedno ni »turistu prijazen«. 
Intenziteta turist i čn ih tokov je največja prav ob koncih tedna ter v času prazn ikov in dopu-
stov, zaradi česar je nedopustno, da so vrata nekaterih TIC-ev, ki so (še posebej v manj-
ših krajih) pogosto ed ina točka, kjer turist lahko pride do želenih informacij, ob sobotah, 
nedeljah ali praznikih zap rta. Čeprav se morajo slovenski TIC-i neredko spopadati s pro-
blemom pomanjkanja tako finančnih sredstev kot kadrov, pa to nikakor ne sme postati 
problem, ki se odraža v odnosu do turista . 
Drug pereč problem je problem povezanosti turističnih subjektov v nekaterih slovenskih 
regijah . Medtem ko je v določenih destinacijah povezovanje in sodelovanje med turistič­
nimi subjekti vzorno, pa, na ža lost, obstajajo regije, kjer to še zmeraj predstavlja vel iko 
težavo. Gre za problem, k reševanju katerega bo treba pristopiti č i m prej, saj je le dobro 
organiziran in povezan partner na ravni posamezne regije lahko tudi enakovreden partner 
v delovanju in komuniciranju z osta limi subjekti, še posebej pa v komun iciranju z nacio-
nalno ravnjo. Čas je, da prestopimo meje vrtičkarstva. 
V času vse ostrejše konkurence v turizmu je potrebno sodelovanje vseh akterjev v turiz-
mu - od lokalnih preko regiona lnih pa vse do nacionalne ravni. Za ob likovanje in uspešno 
trženje inovativn ih in kreativnih turističnih produktov, ki so predpogoj za obstoj na evrop-
skem in globalnem turističnem trgu, kjer vlada vse ostrejša konkurenca, je namreč potreb-
no nenehno sodelovanje in povezovanje prav vseh akterjev, ki lahko prispevajo k temu, da 
Slovenija postane in ostane destinacija s prepoznavno tu ri stično ponudbo na svetovnem 
turističnem zem ljevidu. TIC-i pri tem opravljajo pomembno vlogo, saj v osebnem stiku na 
najbolj neposreden način komunicirajo z gosti. Tudi v času, ko komunikacijske in informa-
cijske tehnologije postajajo vse pomembnejša in nepogrešljiva orodja komuniciranja, le-ta 
ne morejo v celoti nadomestiti osebnega stika med subjekti turističnega gospodarstva in 
turisti. TIC-i igrajo pri tem pomembno vlogo in tako tudi v prihodnje ostajajo nepogrešljiv 
del in aktivni subjekt slovenske turistične ponudbe, ki lahko bistveno pripomore k pozi-
tivnemu razvoju turi st i čne dejavnosti v okolju, v katerem deluje. 
MAG. BARBARA GUNČAR , DI REKTORICA STO 
Turistični 
resorti in ,pa 
centri v Mehiki 
in na K bi 
Pred pol tisočletja se je španski osvajalec Cortez s Kube napotil osvajat takrat še neodkrito 
deželo, o kateri se je govorilo, da skriva bajne zaklade. Z nekaj več kot štiristo konjeniki mu je 
uspelo v relativno kratkem času pokoriti in uničiti eno najbolj razvitih civilizacij tistega časa, 
vendar se mu ni uspelo dokopati do azteškega zlata. Med lanskim 25. novembrom in 4. decem-
brom pa so se predstavniki slovenskih zdravilišč odpravili na študijsko potovanje v nasprotni 
smeri kot takrat Španci, in to z drugačnimi cilji. Pri odkrivanju posebnosti azteške in majevske 
tradicije zdravilstva nam je pomagal tudi splet naključij. Naravna nesreča, ki je v obliki orkana 
Wilma letos prizadela najpomembnejši turistični center v Mehiki - Cancun, nas je prisilila v 
spremembo programa, v katerega so bili naknadno vključeni tudi ogled tipične komune Majev-
Dos Palmas, tradicionalni obred čiščenja, ognjeni krog, savna temazcal in kopanje v podzem-
nem jezeru »cenote«, to je wellness program na osnovi tisočletne tradicije zdravilstva Majev. 
RUDI RU MBAK, SSNZ@SIOL.NET 
( 
kazala opremo in ponudbo. Center je dokaj moderno opre-
mljen z opremo, uvoženo iz Ita lij e, v centru je na razpolago 
zdravnik- svetova lec, kompletna kozmetična linija za obraz, 
različne vrste masaž, aroma parna kopel in podobno. Česa 
izvirno kubanskega pri ogled ih nismo odkri li, o talasoterapiji 
v teh centrih še niso nikoli sl iša li, kljub temu da je Kuba otok, 
iz Italije pa uvažajo poleg a romatičnih olj za parne kopeli celo 
blatne obloge, obogatene z žvep lom. 
Turistični aduti Mehike 
Z drugačnim, veliko bolj uspešnim modelom razvoja turiz-
ma smo se srečali v Mehiki. Država, ki je sicer stokrat večja 
od Sloven ij e, na površin i, kot je velika Sloven ij a, pa se na 
2.200 metrih nadmorsk'e višine z 22 milijoni prebivalcev raz-
prostira glavno mesto Mexico City, ustvarja sicer le desetkrat 
večj i t u ri st i č ni zas lužek kot Slovenija, vendar ga namerava 
v nas lednjih deset ih letih najmanj podvojiti . Največji turi -
stični adut Mehike predstavljajo ogledi ostankov nekdanjih 
ve l ičastnih kultur ljudstev Srednje Amerike, ki so na nivoju 
Glede Kube smo ugotovili, da je krilatica, da se splača, obis- inom zman jkalo traku za označevanj e prtljage ter da smo se tehnike iz kamene dobe zgrad ila čudovite piram ide, izdela-
kati Kubo, dokler še živi Fidel Castro, napačna. Kuba se je čeki rali mimo vrste pred jeznimi pogledi ostalih potn ikov za la na jn atančnejši koledar na svetu, po katerem se bo zadn ji 
v zadn jih letih sicer nekoli ko bo lj odprla za vlaganje medna- Pari z, ki so pred nami čakali že več kot tri ure, pa je zgod ba, -52-letni cikel končal leta 2012, in ki so bila v času hitrega 
rodnih hotelskih veri g, tako da so nastali številni obmorski -b rneče dokaj slabo luč na avioturizem. V takšnem sti lu pa je propada pred pol ti soč l etja na določenih področj ih na precej 
resorti z modern imi all-inclusive hoteli, kjer se gost označi z bi l narejen tud i poskus predstavitve študijskega potovanja v višjem nivoju kot njihovi osvajalci iz Špan ije, ki so se na vsa-
barvno zapestn ico ne za rad i modnega trenda, ampak zaradi enem od slovenskih medijev že prvi dan po vrnitvi. kem koraku trudili uničit i njim nerazumljivo civilizacijo. Vse 
razlikovanja od domačin ov, ki v hotelske komp lekse prak- to je šele pred slabim stolet jem ponovno posta lo zanimivo 
tično nimajo vstopa. Tega si tud i ne morejo privoščiti , saj ši rši svetovn i javnosti. Med turističnimi območji je v zadnjih 
je z i ze načitvijo konvertibilnega pesa z ameri škim dolarjem Spa turizem - »day spa« letih postal najbolj zan imiv polotok Yucatan, najhitrejši raz-
(1 peso= o,8 ameriškega dolarja) postalo tudi življen je turi- voj pa je doživel turizem na območju Cancuna in na čudoviti 
stov ze lo drago v primerjavi z nivojem storitev. Za dve pivi je Spa turizem se na Kubi šele pričenja uveljavljati, sa j v peščeni plaži Riviera Maya. 
bilo potrebno plačat i 10 dolarj ev, kar je enako povprečnemu hotelih praktično ne poznajo spa centrov, v to skup ino pa 
mesečnemu zaslužku Kubanca, za glasbeni CD pa so. zahte- ne moremo uvrstiti ponudbe sobe z masažo oziroma blatni-
va li kar od 15 do 20 dolarjev. Za dodatni šesturni popoldan- mi oblogami. Na osnovi ogledov smo ugotovili , da se »spa« 
ski najem sobe, ker se je pač Air France od loči l , da t~di na turizem na Kubi razvija v ob liki »day spa«. V glavnem mestu 
naš račun poskuša zman jšati povpre č no šesturno zamudo Kube smo si ogleda li spa ce nter Pradera, ki se nahaja ob 
svojih letal iz poletne sezon e, je bilo potrebno plačat i 60 čudoviti plaži in je namenjen v prvi vrsti tuj im diplomatom 
dolarjev. To, da je bilo potrebno na l eta li šču v Cancunu plačati ter redkim domačim gostom iz višjega sloja. V enem na jveč­
še enkrat 20 dolarjev za vstopni vizum na Kubo in da je za jih t u ri stičnih resortov na severu Kube, kjer se na 25 kilo-
nekate re potnike iz naše skupine ob odhodu iz Havane ve lja- metrih peščene obale nahaja 48 hotelov, ki razpolagajo s 
la posebna tarifa za vsak kilogram prtljage nad »dovoljeno« 14 ti soč sobami - Varadero, smo si ogledali dve leti star in 
težo 20 kilogramov med 10 in 20 do larji , da je med check- edin i spa center. Pri jazna voditel ji ca nam je s ponosom raz-
Spa centri s tradicijo zdravilstva 
Aztekov 
Vendar v celotnem Mexico Cityju obstajajo le trije spa centri 
v hotelih, kar kaže na to, da hotelirji s precejšnjim nezaupa-
njem sprejemajo to novost v hotelski ponudbi, saj smatrajo, 
da sodijo spa centri bolj v turistične resorte. Popolnoma dru-
gačne izkušnje si je v treh letih obratovanja pridobil ed ini city 
hotel s spa centrom (piram idasti hotel Sol Melia Reforma 5*), 
ker dosegajo že 35-odstotni obisk gostov »z ulice« in ocenjujejo 
spa ponudbo kot pomemben element luksuznih mestnih hote-
lov. Ker večina konkurence v mestu ne verjame v ta koncept, 
dosegajo v spa centru tudi dobre poslovne rezultate. V zasnovi 
spa centra so sicer kopira li ameriški model, vendar želijo pri 
tretmajih poudariti tradicijo zdravi lstva Aztekov (parne kopeli, 
zel i šča, čoko l adne kopeli, kopeli v vinskih tropinah, meskal 
oziroma pulke in podobno), za katero priznajo, da so jo do 
sedaj preveč zanemarjali in da je bila praktično pozabljena. 
Vendar nas je v tem hotelu bolj kot sam spa center, ki je podo-
bno kot v ce lotni Mehiki in na Kubi strogo ločen na moški in 
ženski del, navdušil ogled centra »royal service«. Gre za del 
ponudbe hotela, ki je namenjen predvsem poslovnežem, ki so 
pripravljeni doplačati ca 35 odstotkov na ceno hotelske sobe, 
zato pa imajo zagotovljeno intimnost v centru z lastno recepci-
jo, ločeno zajtrkovalnico, sejno sobo, vrhunsko opremljen delo-
vni prostor, svojega butlerja, zastonj pijačo in podobno. 
Zdravilci kosti 
S socialnim, neprofitnim modelom zaposlitve domai:inovv 
turizmu smo se srečali na Yucatanu. Na nerazvitih območ­
jih sred i džungle v bližini Meride so preuredili šest nekda-
njih haciend (skupaj razpolagajo z 80 sobami) v luksuzne 
spa centre in na ta način omogočili skoraj petini lokalnega 
prebivalstva zapos litev in dnevni zaslužek 6 dolarjev. Pred 
petimi leti je upravljanje teh centrov prevzela mednarod-
na hotelska veriga s 167 hoteli, v razgovoru se je menedžer 
pohvalil, da so lani prvič dosegli poslovanje brez izgube. Ob 
obisku haciende Temozon, ki se ed ina ponaša s podzemnim 
kraškim jezerom, nas je pogled na opuščen visok dimnik in 
ostanke opreme za proizvodnjo sisala sicer nekoliko motil, 
vendar smo kmalu spozna li, da je bil spa center dejansko 
urejen v tehnološkem muzeju na prostem, v eni najstarejših 
zgradb v Mehiki (hacienda je bila zgrajena leta 166~. Edina 
stvar, ki je bila naknadno dograjena, je bil bazen, pri kate-
rem so za zaključn i sloj uporabili posebno tehniko mešanja 
cementa in drevesnega soka. Posebnost storitev predstav-
ljajo tako imenovani zdravi lci kosti (sobadoras), ki obujajo 
majevsko tradicijo zdravljenja na ta način, da se učijo od 
svojih staršev. 
STUDIJSKO POTOVA"JE • TUR!ZEM • 9 . _ 
. . . . . c-" - ·--·-· ---1!!' -;~ . 
Umetni otok v obliki majevske 
srečne številke 
Že v tridesetih letih prejšnjega stoletja je pričela država 
v Cancunu graditi umetni otok v obliki številke sedem, ki 
predstavlja majevsko srečno številko. Predvsem po zaslugi 
tujega kapitala in pod upravljanjem mednarodnih hotelskih 
verig se je Cancun razvil v največji turistični center v Srednji 
Ameriki in na Karibskem morju. Zgrajeni so bili številni sodo-
bni hoteli in hotelska naselja, tematski zabaviščni parki in 
golf igrišča. Ker se ob obali razteza drugo največje koralno 
območje na svetu, so,Qastali številni vodni parki, ki v ponud-
bo vključujejo tudi adrenalinske obiske podzemnih rek in 
jezer - cenote. Vendar je le en mesec pred našim načrtova­
nim obiskom Cancun in severni del Yucatana prizadel orkan 
Wilma, ki je dobesedno odpihnil letošnjo turistično sezono, 
saj je poškodoval večino hotelov do te mere, da bodo potre-
bovali več kot pol leta za prenovo. Poleg tega so znamenite 
peščene plaže osta le brez peska, okolica pa je poplavljena 
in spremenjena v močvirje, ker podzemne reke Yucatana niso 
mogle odvesti tolikšnih količin padavin. Po ogledu prizadete-
ga Cancuna smo lahko ugotovili, da se enostavna in poceni 
gradnja hotelov ni izkazala kot najbolj primerna poslovna 
od ločitev za območje, ki je izpostavljeno orkanom. 
Hotel, kjer je prepovedano 
bivanje otrokom 
Petzvezdični all-inclusive resort Secret Capri, ki se nahaja 
dobre pol ure južno od Cancuna na Karibski obali, je sicer 
dobro prenesel obisk orkana Wilma, le streha je ob deževju 
puščala na vseh koncih. Nekatere sobe v zgornjem nadstropju 
so bile v času našega obiska poplavljene, po stenah na hod-
niku pa je voda curljala kar izpod tapet. V tem hotelu je pre-
povedano bivanje otrokom do 18. leta starosti, saj je name-
njen v prvi vrsti mladoporočencem. Cena bivanja na osebo v 
standardni sobi znaša 250 dolarjev na dan, za uporabo tako 
imenovanega baby spa centra (savna, jakuzi, parna kopel, 
multi jet tuš, masaže, fitnes, lepotilni center) je potrebno 
doplačati 25 dolarjev, razen pri uporabi kakšne od masaž. 
Pri masažah uporabljajo lokalne produkte, v ponudbi spa 
centra pa se izogibajo uporabi temazcala, to je neke vrste 
indijanske savne, ki je povezana z ritualom očiščenja, ker je 
tujcem premalo poznan. 
bisk majevske savne 
Tudi za nas je bil obisk temazcala v tipični majevski komu-
ni sredi džungle na eni strani izziv, hkrati pa nepozabno 
doživetje, ki se je izkazalo kot srž letošnjega študijskega 
potovanja. Kako je postopek čiščenja »neva ren za dušo«, 
pove podatek, da je bila običajna kazen za Indijance za sode-
lovanje v tem očiščevanju sto udarcev z bičem. Maji so ta 
postopek prakticirali le nekajkrat na leto, običajno ob večjih 
vaških praznovanjih, v primeru težje nosečnosti in po porodu 
zaradi hitrejšega okrevanja porodnice ter izboljšanja mleč­
nosti ter v primeru hujšega obolenja člana vaške skupnosti. 
Postopek vodi šaman, zato ne gre samo za čiščenje telesa, 
ampak tudi duha, majevski šamani pa nimajo nobene zveze 
s čarovniki in črno magijo. Meditacijo, ki se uporablja kot 
priprava pacientov na zdravljenje pri tradicionalni kitajski 
medicini ter v indij ski ayurvedi oziroma pri odpiranju energet-
skih točk - čaker, nadomešča pri Majih kopal, to je smolnat 
izloček rastlin, imenovan tudi parfum bogov. Pred vstopom v 
majevsko savno smo imeli kratek trening trobljenja v školjke 
velikanke, s pomočjo katerih smo nato ob ognjenem krogu 
pozdravili bogove vseh štirih strani neba, zemlje in neba. 
Nato je šaman na improviziranem oltarju »posvetil« pose-
ben napitek, ki sta ga iz ene čaše izpila po dva udeleženca 
in se na ta način duhovno povezala v postopku za tisti večer. 
Sledilo je individualno očiščenje s parfumom bogov, pred 
vstopom v savno pa je moral vsak udeleženec vreči košček 
smole v ogenj in ognju zastaviti konkretno, osebno vpraša-
nje o ljubljeni osebi, na katerega je lahko po vrnitvi iz savne 
p~čakovalodgovo~ 
Obisk savne zajema tudi 
izganjanje demonov 
Savna temazcal je polkrožen nizek kamnit prostor z niz-
kim vhodom in dvema steklenima prizmama na oboku 
stropa. Šaman je vsakega udeleženca posebej povabil v 
savno in mu izročil kos aloje vere, s katerim smo si natrli 
kožo. Potem so na sredo prostora nanosili žareče vulkanske 
kamne s Popokatepetla (kadeče se gore) in prostor od zunaj 
zaprli. Sledilo je polivanje teh kamnov z mefanico vode in 
zelišč, obredno petje in izganjanje demona strahu in demona 
maske. Po končanem savnanju je šaman vsakega udeleženca 
postopka pred savno še enkrat »umil« z vodo in zelišči, nato 
pa je sledilo osvežujoče kopanje v hladnem podzemnem kra-
škem jezeru - cenoti. Za □ krepčilno večerjo s tradicionalnimi 
majevskimi »dobrotami« pa se po tem postopku zarad i sla-
bih izkušenj z mehiško hrano ni od ločil skorajda nihče. Tudi 
med enournim povratkom v hotel so le redki ostali budni, saj 
smo bili preveč izčrpani od triurnega wel[ness sproščanja na 
majevski način, čeprav smo ga vzeli bolj za šalo. 
Julijske Alpe - Skotska 2005 
V času od 1. do 6. oktobra 2005 se je ekipa Julijskih Alp - Eva Štravs in Matjaž Završnik (LTO Bled), Jaka Hrastnik (LTO Kranjska Gora), Marko Vidič 
(LTO Bovec), Janko Humar (LTO Sotočje) in Jana Špec ter Janez Šolar iz VŠGT Bled - udeležila študijske ture po škotskem višavju. 
Naše potovanje je bilo do neke mere vračilo 
obiska škotske delegacije, ki jo je k nam pripe-
ljal Terry Stevens, kot predavatelj znan tudi širši 
strokovni javnosti v turistični Sloveniji. Območje 
Cairngorms, kamor smo se namenili, je namreč 
Bled in Julijske Alpe izbralo kot eno izmed pet-
najstih primerljivih gorskih destinacij v Evropi in 
Severni Ameriki v okviru študije »The Cairngorm 
Study - Shaping the Future to Create a World 
Class Mountain destination«. V tej nalogi so 
naše območje v izjemno ugledn i družbi uvrstili 
na 9. mesto. Zelo ugodno so ocenili vlaganja 
podjetij izven turizma v našo dejavnost, razu-
mevanje pomena izobraževanja in obstoj blej-
ske Visoke šole za gostinstvo in turizem, eko-
loško ozaveščenost, stopnjo inovativnosti in 
podobno. Med drugim so izpostavili delovanje 
naših LTO-jev in celotne skupnosti Julijske Alpe 
kot enega najboljših DMO-primerov (DMO -
Destination Management Organization) med 
obravnavanimi destinacijami (sami seveda še 
kako dobro poznamo tudi drugo stran medalje). 
Cilj študije je bil pripraviti izhodišča za učin­
kovito DMO-organizacijo in prav naše izkuš-
nje skupa j z lastnim izobraževalnim centrom 
(Visoka šola za gostinstvo in turizem Bled) so 
razumeli kot eno izmed ključnih spoznanj, ki bi 
jih vgradili v svojo destinacijo. 
Gostoljubnost, prijaznost, izjemna odpr-
tost vseh, s katerimi smo se pogovarja-
li - nad pričakovanji. 
V našem alpskem združenju smo se že nekaj 
časa pogovarjali o obisku ene izmed tujih 
destinacij, primerljive po velikosti, številu 
prebivalcev, kapacitetah, tipu ponudbe in 
če je le možno, tudi z nacionalnim parkom. 
Območje Aviemora in širše področje novou-
stanovljenega nacionalnega parka Cairngorms 
je tem zahtevam v celoti ustrezalo. 
Razvojne agencije - , ... 
ključni element 
škotskega turizma 
Odpotovali smo v soboto, 1. oktobra, 
z Easy)etom preko Londona v Edinburg. 
Naslednj i dan smo si ogledali Edinburg 
Castle, na kate rega so zelo ponosni in je 
ob n_ovoustanovljenem parlamentu najpo-
membnejši simbol škotske državnosti z dva-
tisočletno zgodovino. Letno ga ob i šče preko 
1.200.000 ljudi, vstopn ina znaša 9.80 GBP, 
pa si rezultat izračunajte sam i. Pred vhodom 
imajo ogromen prired itveni prostor, kjer smo 
na hitro sešt!:!li vsaj So tisoč sedežev. Poleg 
gradu je ravno edinburški poletni festival 
glavna atrakci ja škotskega glavnega mesta. 
Popoldan smo se v štiriurni, a dokaj udobni 
vožnji z vlakom odpeljali v Aviemore, osrč­
je škotskega višavja. Pričakala nas je naša 
gostiteljica Anne Angus, ena izmed štirih 
zaposlenih v lverness&Na irn Enterp ri se, raz-
vojni agenciji, ki pokriva območje Aviemora. 
Letno razdelijo ca 14 milijonov GBP za podjet-
niške in razvojne projekte, med katerim i pre-
vladuje prav turizem. Procedure so predvsem 
za drobni podjetniški sektor neprimerljivo 
enostavnejše kot pri nas in prakt i čno vsak, ki 
ima dobro idejo, lahko računa na sistemsko 
pomoč. Anne nas je osebno spremlja la na 
vseh naših obiskih in nam na ze lo profesi-
onalen način organizirala precej natrpan, a 
prijetei;i in izjemno zanimiv program. 
...... 
Spoštovanje Slovenije in naših rezulta-
tov v turizmu. Kot primer dobre prakse 
so raz umeli tudi našo organiziranost 
(LTO-ii - skuonost IA). 
Naš vtis je bil, da so za razvoj škotskega turiz-
ma ključne razvojne agencije. Gospodarska 
zbornica je pri njih sicer zelo aktivno prosto-
voljno .;'d ruženje, ža l z omejenim dosegom, 
ker nimajo lastnih sredstev. Nad nacional-
no turistično organizacijo Visit Scotland pa 
naši sogovorniki niso bili preveč navdušeni. 
Prizn avajo jim sice r, da dobro izvajajo pro-
moci jo na državnem nivoju, na lokalnem 
nivoju pa z njimi ni so preveč zadovoljni. Vis it 
Scotland je namreč prevzela prej sa mostojne 
lokalne informacijske centre in jih organizirala 
v lepo urejene izpostave z dobrimi materiali, 
ki pa posredujejo samo tisto, kar je vklju če­
no v naciona lni inform aci jski in rezervacijski 
sistem. Te točke nimajo lastne iniciative, ne 
vklj učujejo ve li kega dela lokalne ponudbe 
in premalo prispevajo h grad itvi zaokrože-
nih destinacij. Ta problem je bil tudi eden od 
razlogov za uvodoma omenjeno študijo, ki bi 
pomagala opredeliti izhodi šča za bolj u čin­
kovito DMO-organiziranost. Je pa tudi Visi! 
Scotland kot partner vključena v ta proces. 
Pomanjkanje kadrov v 
turistični dejavnosti 
Po prihodu smo se nastanili v Aviemore 
Highland Resort (AHR) in še isti večer nas 
je sprejel direktor Alan Jones. AHR je naj-
večj e turistično podjetje in trenutno tudi 
n ajvečj i investitor v kraju . Tren utno premo-
rejo 250 zaposlenih, 900 postel j, kongresni 
center za 1.200 ljudi, wellness center, nase-
lje počitniških hiš (do 12 oseb) in trgovski 
center, ambici je pa imajo še precej večj e. 
Do So odstotkov gostov je domačih - škot-
skih ob iskovalcev, pomembn i pa so jim tudi 
Skand inavci, Angleži, Nemci in Italijan i, med 
slednjimi predvsem lovci. Osnovni motiv za 
prihode v destinacijo so outdoor aktivnosti, 
ob teh pa ponujajo tudi kongrese, sem inarj e, 
team building programe, družinska s reča nja, 
poroke, ob letnice in zabave. Socia lni aspekt 
in različna druženja, kot so na primer fan-
tovšči ne in d~kliščine, stari starši, ki vab ijo 
vnuke, ali družine, ki vabijo starše, ob letnice 
in s rečanja prijatelj ev, so jim očitno bistve-
no pomembnejši motiv, kot je to na primer 
v našem okolju. 
Destinacijski menedžment je tudi za 
Škotsko relativna novost. 
Problem, s katerim se soočajo, je pomanj-
kanje lastnih kadrov. Trenutno zaposlujejo 
mladino z vseh kontinentov, zagotovijo jim 
tudi bivanje. Ker načrtujejo še vel ik razvojn i 
ciklus, vidijo rešitev v lastni šoli za turizem 
po vzoru VŠGT Bled. 
Zvečer so nam pripravili majčkeno pre-
senečenje. Odpeljali so nas na posestvo 
Rothiemmurchus Estate v Wildlife wiewing 
hide, v preprosto opazova ln ico s stekli, pro-
zo rnimi v eno stran. Bližnja okolica zgradbe 
je osvetljena in lahko smo opazovali lepo 
rejenega jazbeca, ki se je mastil z natresenim 
zrnj em. Ker so se kune, ki bi tudi morale priti 
na obisk, premislile, je naša vodn ica Sally 
Dowden, lastnica specializirane agencije za 
opazovanje žival i po celem svetu, zaklj učila 
ogled s steklenico viskija, ki jo je imela pri-
pravljeno kot rezervn i plan. 
Skupaj z Alanom Jonesom, ključnimi pred-
stavn iki turistične ponudbe kraja in izbrani-
mi udeleženci , kot je bil na primer novinar 
Eurosporta Gavin Musgrove, smo večerja li v 
AHR. 
V ponedeljek nas je najprej čakal obisk 
Glenmore Lodgea, ed inega UK- cent ra za 
outdoor aktivnosti. Meni je ostal v izjemno 
lepem spominu iz leta 1983, ko sem tukaj 
preživel teden dn i kot član slovensko-angle-
ške izmen jave plezalcev za plezanje v eks-
tremnem ledu. Začetek dejavnosti Glenmore 
Lodgea sega v drugo svetovno vojno, ko so 
na tem območju urili norveške komandose. 
)ANKO HUMAR, JANKO.HUMAR@LTO·SOTOCJE.SI 
Danes zagotavljajo usposabljanje za 70 raz-
li č nih outdoor športov. Dejavnost centra nam 
je predstavi l direktor Tim Walker in predsta-
vil Škotsko kot največje UK-igrišče - green 
gimnasyum. Iz tega razloga se mu ne zdi naj-
bolj prav, da večji del sredstev družba vlaga 
v umetno zgra jeno infrastrukturo. Center 
podeljuje licence, ki pa so zakonsko obvez-
ne samo za vodn ike, ki se ukvarj ajo z mla-
dino. Po lnoletni državljani lahko najamejo 
kogarko li , čeprav so njihove licence uradno 
priporočene in lahko celo uso,dnega pom e-
na, če gre kaj narobe. Njihovi standardi se 
namreč uporabljajo tudi kot merilo strokov-
nega ravnanja na sodiščih. Pred dvema leto-
ma so na območju ustanovili nacionalni park 
Cairngorms. Tim je izrecno poudaril, da imajo 
v parku dva enakovredna ci lja - poleg zašči­
te in varovanja narave želijo zagotoviti tudi 
ustrezne pogoje za nadaljnji razvoj in mož-
nosti za rekreacijo, gibanje v naravi in zdravo 
življenje tako prebiva lcev kot obiskovalcev. 
Obisk smo nadaljevali pri gozdarjih. Forest 
Enterprise je institucija, sorodna našemu 
zavodu za gozdove. Če imamo pri nas gozda 
preveč, ga je na Škotskem premalo, saj je v 
nekoč z~lo gozdnati deželi danes le 12 odstot-
kov povlšja pokritega z gozdom. Njihova glav-
na naloga je obnavljanje tradicionalnih dre-
vesni h vrst (in čiščen j e neavtohtonih vrst, ki 
so jih sad ili v preteklih desetletjih), močno 
pa so povezani tudi s turizmom. Fi zično in 
finan čno skrbijo za pohodniške in kolesarske 
poti in organizirajo dogodke, kot je na primer 
Ni ekskluzivnosti - v naselju počitniških 
hiš ponudba za vse segmente; v AHR 
lahko zaposleni uporabljajo vso športno 
in wellness infrastrukturo centra ... 
svetovno prvenstvo v gorskem kolesarjenju. 
Pomemben del njihove filozofij e je tudi soci-
aln i vidik- pomagati ljudem, da so zdravi in 
fi z i č no dobro pripravljeni. Letno za ta namen 
porabijo 8-9 milijonov GBP. 
Prosto gibanje po vseh 
zemljiščih, tudi zasebnih 
Kosilo so nam organizirali v znanem turistič­
nem kraju Boat of Garten, skupaj s predstav-
niki nacionalnega parka Cairngorms in Scotish 
Heritage Trusta. Med drugim so nam predsta-
vili tudi aprila sprejeti za kon Free Acces Code, 
ki omogoča vsakemu obiskovalcu svobodno 
giban je, vklj učno s kampiranjem, kjerkoli v 
naravi . Ta zakon vk ljučuje tudi vsa zasebna 
zemlji šča, pa čeprav je lastn ica sama kra lji-
ca, pogoj je le ta, da se obiskova lec obnaša 
odgovorno. V tej zgodbi so Škoti daleč pred 
nami in vso Evropo. Pri nas imamo izjemno 
strokovne in institucionalno močne naravo-
varstvene organ'izacije, ki so prevečkrat same 
sebi namen, na drugi strani pa vrsto neodgo-
vornih obiskova lcev, ki povz roča jo škodo tako 
lastnikom ze mljišč kot naravi. Škoti so že pred 
desetletji uspeli uvesti »outdoor« izobraževa-
nje v osnovni izobraževalni program in tudi 
povprečno znanje o gibanju v naravi je nepri-
merno višje kot drugje v Evropi. Iz tega razloga 
svojih pohodniških poti - pa če prav je izjem-
no resno okolje škotskega višavja primerljivo 
z našim visokogorjem - sploh ne ozna č uj ejo, 
saj predpostavljajo, da morajo obiskova lci v 
za dostni meri poznati tako gibanje v narav-
nem okolju kot orientacijo. 
Odlična hrana. 
Na območju parka obstaja kar petnajst 
institucij in zasebnih podjetij, ki imajo svoje 
rangerje, pa kaže, da kljub temu dobro sod e-
lujejo med seboj . 
Popoldan smo obiskali še dve znamenito-
sti, namenjeni dnevnim obiskova lcem. Prva, 
Landmark centre, je po s rečen a kombinaci-
ja parka, po katerem poteka pot za obisko-
va lce kar po drevesih, muzeja, ki kot glavno 
atrakcijo ponuja restavrirano žago na pa rni 
pogon, ter adrenalinskega parka s podobni-
mi vsebinami, kot jih najdemo v Sloveniji. 
Lastnik Danny Fullerton se je pohva lil s 13 0 
ti s oč obiskovalci na leto. Druga, Speyside 
Heather Center, pa je primer atrakcije, na 
domise ln n ač in izpeljane iz precej vsa ko-
dnevne tematike, kot je res je. V sklopu centra 
imajo vrtn arijo, muzej ček in ga lerijo, ponu ja-
jo aranžiranje, spominke, mila in di šave in 
na koncu še s l ašč i ča rno z li ke rjem iz resja in 
znač iln o lokalno sladico Cloutie Dumpling. V 
s love n ščino bi jo lahko preved li kot koncen-
trirane bovške krafe. 
Relativno visoke cene, nobene vstopnine 
pod 8 GBP. 
Skupaj s ključnimi nosilci lokalne ponud-
be smo zaključili dan z večerjo v Mucrach 
Lodgeu. Dostop do odli č n e restavracije, vklju-
če ne tudi v Michelinov vodnik, so popestrili 
za nimivi primerki škotskega vi šavskega gove-
da. Te živa li si najlažje predstavljate kot kri-
žance med našimi kravami in tibetanskimi jaki 
z nenavadno dolgimi in za š pičenimi rogovi. 
Tudi v torek je bil naš program zelo zgoščen . 
Prvo v vrsti ponudnikov, ki smo jih obiskali, je 
bilo nase lje šestih lesenih družinskih bruna-
ric Pine Bank Chalets, v razponu od osnovne 
ponudbe pa do ranga štirih zvezd ic. To je bi la 
edina ponudba, ki nas ni ravno navduš ila. 
Raznoli kost, ki jo je lastnik predstavljal kot 
tržno predn_ost, smo sami videli kot precejš-
no nekompatibilnost. Bolj za ni miv je bil naš 
vodnik, lastnikov sin oziroma njegova ka ri e-
ra. Pet let se je kot dobavitelj ekskluzivnih 
materialov s celega sveta v London u ukva rj al 
z modo, dve leti je bil profesionalni fotograf, 
trenutno pa je zaposlen v tržnem oddelku 
v AHR. Med našim obi skom smo ugotovi -
li , da so prav vsi naši sogovorn iki, pa jih ni 
bilo ma lo, vsaj nekaj let preživeli v raz li č nih 
dejavnostih v Angli ji ali v tuj ini. 
Free Acces Code kot dokaz, da sistem-
ska vzgoja za odgovorno obnašanje in 
gibanje v naravi deluje. 
Naša neusmiljena vodnica Anne nas je nato 
peljala na Rothiemurchus Estate, eno naj-
večj ih kmetijna območju s površino preko 
10 t i soč hekta rj ev. Večj i del kmetije _sega že 
v območj e nacionalnega parka, imajo lasten 
Visitors center, lastno ranger službo, jeze ro s 
5 kilometrov dolgo sprehajalno stezo, streliš-
če na glinaste golobe, ponujajo lov, ribolov in 
vse možne aktivnosti v sodelovanju z outdoor 
agencijami , seveda pa še vedno ohra njajo 
tradicionalno dejavnost skozi ve li ko čredo 
kosmatega Highland goveda in skrb za rege-
neracijo Celedoninan gozda. Biser posestva 
je čJdov i t lovski dvorec, ki so ga zgradili v 
letu 1877 z enoletnim pri hodkom od lova in 
ribolova. Danes v njem ponujajo predvsem 
tea m building programe, izobraževanja in 
poroke. Rothiemurchus Estate je prece j tipi-
če n primer velikega miselnega premika od 
nekdanje ekskluzivnosti in za prtosti v današ-
njo filozofijo - mi smo tukaj, da služimo obis-
kova lcem. Vstopnin ni , so samo progra mi, v 
katere se obiskova lci vklju č i jo ali pa ne. Letno 
jih o bi šče preko 300 ti soč ljud i. 
Narodni park - poleg naravovarstve-
nih kriterijev tudi enako pomembna 
socialno-ekonomska odgovornost do 
prebivalcev. 
Kosilo smo si morali prislužiti z vožnjo 
na vrh Cairngorms Funicular Railwaya. To 
je n a jvečj e škotsko sm u č i šče, zgra jeno na 
območju z nemogočimi vremenskimi ra zme-
rami - izmerili so že veter hi trosti 273 km /h. 
Vzdolž celega smuč i šča imajo postavljene 1 
meter visoke ograje, ki p rep reč uj ejo , da bi jim 
veter odn ese l sneg. Za rad i previsoke vlažn o-
sti nimajo zasneževa nja, odvisn i so od narav-
nega snega, zato jim letno število obiskova l-
cev ni ha od 60 pa do 200 t i soč. Tu di po leti 
so prilj ubljena izletniška točka, vendar obis-
kova lcem, ki prid ejo na vrh z žičn i co, izhod iz 
zgradbe za radi občutlj ivega naravnega oko-
lja ni dovoljen. Tisti , ki pri dejo peš, so manj 
neva rni , ker jih je neprimerno manj, so bolj 
osveš če ni in naredijo manj škod e. 
Enostavnost financiranja iz vladnih fon-
dov-vse vladne organizacije podpirajo 
dobre projekte brez velike administra-
cije. Usmerjenost k izvedbi in rezulta-
tom. Praktično vsaka dobra podjetni-
ška ideja z lokalnega ali mikronivoja 
lahko računa na sistemsko pomoč. 
Popoldanski del smo pri čeli z obiskom 
posestva Alvie Estate, čudovitega dvorca, 
polnega starega poh ištva, umetniških platen 
in na en i strani zelo ekskluzivnega, na drugi 
pa presenetljivo pri jetnega vzdušja. Lastniki 
ga danes ponujajo skup inam obiskova lcev 
od 6 do 40 oseb po načelu home for home. 
Cene so seveda objektu pri merne - 500 GBP 
po osebi na dan, vklj uču j e j o pa vse, kar pose-
stvo ponuja, tudi na primer izposojo pušk 
in lov na divje živa li. Strategija lastnikov je 
diverzifikacija - ima jo lasten ka mno lom, 
žago, 120 glav goved i in 800 ovc (sta ndard 
ekonomike naj bi bil tri ovce na hektar), lov in 
ribolov, zgradili so naselje prikolic (fiksn ih), 
nj ihov zadnj i hit pa je naselje poč itniški h 
hiš/brunaric. Tržijo jih na zelo inteligenten 
n ačin - v najem za obdobje 20 let oddajajo 
parcele, najemn iki pa poleg najemnine pokri-
jejo ce lotne stroške brunarice. 
Obiska Škotske seveda nismo mogli zaklju-
čit i brez spoznavanja škotskega vi skija. 
Ogledali smo si Dalwhinnie Destillery, kjer 
so nam raz ložili postopke proizvod nje in sta-
ra nja in pojasnili nekatere osnovne pojme. 
Verjamem, da je gostincem zadeva znana, 
sam pa sem se le naučil razlikovati prave bla-
govne znamke - »malt« viskije, ki so t i pični 
po okusu in jasno prepoznavni izdelki enega 
pro izva jalca, od »blended« viskij ev, ki pre-
vladujejo v naših trgovinah in so mešani ca 
produktov razl i č n i h destilerij . 
. ,~ .... 
Vključenost v aktualna dogajanja -
menedžment si praviloma nabira večlet­
ne izkušnje tako na območju VB kot po 
celem svetu. 
Dan smo zaključili v Cros Restaurant 
Kingussie, naje litnejši restavraciji območ­
ja, prav tako kot Mucrach Lodge vklju če ni v 
Michelinov vodnik. Pridružil se nam je večji 
del udeležencev škotske ture v Slovenijo, iz 
Londona pa je samo za ta namen prišel Terry 
Stevens. Večer smo zak lj uči l i s predlogom 
izmenjave mlad ih tu ri st i čn ih delavcev in let-
nega s rečanja predstavn ikov vseh območij , 
vk lj učen i h v Ca irngorm study. 
V sredo smo se iz Aviemora vrnili v Edinburg. 
Tam smo si ogleda li še k ra lji č i no ladjo Royal 
Yacht Britannia, ki je spremenjena v muzej 
Velika sposobnost in,pripravljenost prila-
gajanja na spremembe - nov zakon (Free 
Acces Code) je samo eden od primerov, ki 
kaže, da v odgovor na nove izzive uvajajo 
zelo drugačen način razmišljanja tudi na 
formalnem nivoju. 
ter prikazuje življenje in delo ta ko posadke 
kot vseh znanih č l a n ov kralj evske družine. 
Mesto Edin burg je lad jo kupilo od ministr-
stva za obrambo za vsega 250 ti s o č funtov, 
saj i z h odišče vlade ni bila cena, temveč na j-
bolj prepr i č l jiv program . Danes jo letno obi-
šče preko 220 t i soč obiskovalcev. 
Popoldan sta Jana in Janez obiskala part-
nersko visokošolsko ustanovo Napier 
University for Management and Tourism, 
osta li pa slovensko častno konzulko Ano 
Wersun. Gospa nam je potrdila izrazito pozi-
tiven imidž Sloveni je na Škotskem in pred-
stavila vrsto na Slovenijo veza nih dogod -
kov - prav nas ledn ji teden so pri ča kova li 
festiva l slovenskega filma. Pos lovili smo se 
z obojestransko pripravljenostjo za pom oč 
in sodelovanje. 
V četrtek smo se preko Londona vrnili domov. 
NOVA BRITANSKA TURISTICNA STRATEGIJA• TUR!ZEM • 12 
.· -- .· -. -'7!-_ ........ ~ '·-.... )'~ ·---= .·: :.:..· ~;~ - - - . ... . . . . ·~i:!$.-~ ~ ~~--- .,,. •. .. -. - ----- • ...., ... ___ . . • . . 
O zvenečih obljubah 
Sestrska ustanova Slovenske turistične organizacije VisitBritain je decembra objavila novo trženjsko strate-
gijo turizma, ki je od doslej znanih drugačna: je mnogo krajša, jasnejša in natančna v svojih opredelitvah. 
Medtem ko v Sloveniji nestrpno pričakujemo, kaj bodo za našo deželo ponudili strokovnjaki na portoroški 
Turistki , si ,malce oglejmo, kaj so za božička pripravili britanski turistični poznavalci. 
VisitBritain v uvodu v svojo strategijo napo-
veduje stroškovno učinkovit nastop na 36 
mednarodn ih trgih in »pomoč 28 milijonom 
tujih turi stov« pri pozitivnem odločanju za 
obisk otoške drž.ave. Med letoma 2002 in 
2004 je Ve lika Britanija iz mednarodnega 
turizma zasluži la več kot 36 milijard funtov 
(44 milijard evrov). Vis itBritain, kot zatrju-
jejo v Londonu, ima v svojem poslanstvu, 
»delovati kot osrednja, katalitična ustanova 
v britanskem turizm u in povezovati tur i stično 
industrijo in obiskovalce«, V preteklem obdo-
bju je pod temo »Pripelj imo svet v Britanijo« 
turizem rasel po letni stopnji več kot deset 
odstotkov, a nekateri učinki so tudi težko 
merljivi, na primer nenehno dviganje vred-
nosti blagovne znamke Britanije (ne zgo lj 
turizma). Vrednost vseh promocijskih akcij -
skupaj s partnerskimi vložki - je dosegla 3,8 
milijarde funtov (4,4 milijarde evrov), povzro-
čile pa so objavo več kot 20 tisoč pozitivnih 
č lankov in elektronskih sporočil o Britaniji 
v mednarodnih medijih, v vrednosti približ-
no 1,5 milijarde funtov (2,3 milijarde evrov). 
Vis itBritain se lahko pohvali z objavo ali vp li-
van jem na izdelavo okrog 50 tisoč sp letn ih 
strani informacij o državi in bazo podatkov, ki 
zajema okrog pet milijonov morebitnih obis-
kovalcev. Po njihovih izračunih je elektron-
ski marketing tako učinkovit, da je znižal CPV 
(cost-per-visit) na samo 8 penijev (12 centov 
evra). 
V strategiji za prihodnje triletno obdobje 
namerava VisitBritain razvijati zlasti nasled-
nja štiri marketinška področja: kupec, blago-
vna znamka, proizvod in kanal. Na teh šti-
rih točkah nameravajo razviti doslej najbolj 
u či nkoviti marketing v svetu in biti preprosto 
najboljši, skromnost pa na stran. 
Cilji VisitBritain do leta 
2009 
V sodelovanju s poslovnimi partnerji v jav-
nem in zasebnem sektorju naj bi Britanci 
dosegli naslednje: 
dvig dodatne turistične potrošnje, s čime r 
bi ratio vračila vložka na investicijo pove-
ča li na vsa j 30 : 1; 
zagotovili naj bi najmanj 55 odstotkov 
dodatne potrošnje zunaj Londona in vsaj 
36 odstotkov zunaj visoke sezone; 
www.visitbrita in .com naj bi postala prva 
referenca za vsakogar, ki ga zanima obisk 
Velike Britanije; 
povečanje obiska na omenjeni spletni stra-
ni za dvakrat, in sicer na 25 milijonov letno 
(po podatkih VisitBritain namreč več kot 
polovica potencialnih turistov svojo odlo-
čitev sprejme na osnovi spletnih strani); 
oblikovanje novih dinamičnih promocij skih 
akcij na osnovi širokega sode lovan ja, in 
sicer na 36 mednarodnih trgih; 
• povečanje baze podatkov na več kot deset 
milijonov enot; 
• n atanč n a določitev interesov in že lja 
potencialnih turistov, 
Novi trgi 
Kot najpomembnejši novi trg za britanski 
turizem v prihodnji triletki so določili Indijo, 
vendar pa so njej ob bok na vrh lestvice pri-
oritet zapisa li tud i naslednje trge: Poljska, 
Rusija, Češkil, Grčija, Madžarska, Kitajska, 
Malezija, Mehika, Ju žna Koreja in Tajska. 
Za vsak omenjeni trg posebej bodo izdelali 
lastno štud ijo investicijskega modela, ki bo 
predvideva l vedenjske vzorce turi stov, promo-
ci jsko spletno stran v lokalnem jeziku, stra-
tegi jo odnosov z javnostmi in korporativnega 
komuniciranja (od nosi s partnerji), skratka 
ce lotno shemo CRM-ja (customer relations 
management), vse do lokalnih informacij skih 
središč. 
VisitBritain se zaveda nekaterih pomanj-
kljivosti dosedanjega marketinga, pri čem e r 
izpostavljajo dejstvo, da samo tretjina poten-
cialnih obiskova lcev v Veli ko Britanijo vred-
nost za ceno turistične ponudbe sprejema kot 
»odl i čno« ali »zelo dobro«. Osnovn ih vredno-
sti blagovne znam ke - globina, srce in vital-
nost-, ne bodo spreminjali, saj naj bi bile 
na zrelih trgih odlično sprejete, temveč jih 
bodo še potencirali, zlasti na novih trgih, kjer 
bodo posebno-,,Ozornost namenili natanč­
nemu spremljanju SWOT-analiz. Skratka, na 
tem področju skoraj ni č novega: Britanija 
in njene dežele naj bi bile »odprte, prijaz-
ne in gostoljubne destinacije, vendar pa se 
bo zdaj temu pridružila še ob ljuba za abso-
lutno najboljše Olimpijske in Parao limpij ske 
igre, ki jih bodo gostili leta 2012«. Pri tem 
sporočilu bodo potencirali blagovno znamko 
Londona, na katerega so »obesili« vrednote, 
kot so objektivnost, zaupanje, prepoznavnost 
in enc~dopedično znanje. 
Naloge 
Posebno pozornost bodo namenili ozaveš-
ča nju prebivalstva o ekonomskih in drugih 
pozitivnih učinkih turizma na britansko druž-
bo. Hkrati pa si bodo prizadevali, da bodo 
ob ljube iz vrednostnega sistema britanske 
turi st i čne blagovne znamke tudi zares ures-
ničene. »Zagotovili bomo,« pravi strategija, 
»da bodo imeli naši obiskovalci dostop do 
najboljšega, kar lahko Britanija ponudi, ob 
nenehnem dvigovanju kakovosti in gosto-
ljubnosti.« Konkretno to pomeni - od leta 
2006 -
• progresivno promocijo ti sti h turisti č nih 
proizvodov, ki temeljijo na kakovosti, 
ROK KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURIS M,ORG 
kjerkoli obstajajo ustrezne primerjalne 
sheme; 
• sodelovanje z operativnimi sektorji indu-
strije na razvojni in promocij ski ravni in na 
področjih, kjer so se doslej kaza le določe­
ne pomanjkljivosti in šibkosti, ki ogrožajo 
pozitivne odločitve za obisk Britanije pri še 
neodločenih turistih, zlasti pa glede vred-
nosti glede na ceno izdelkov in storitev, 
viznega režima in dostopnosti do britan-
skih in destinacij v tu jini preko Britanije; 
• uresničitev triletnega programa trženjskih 
kampanj s poudarkom na sozvočj u med 
potrebami turistov in znača j em in trdnost-
jo produkta, s konkretno ap likaci jo na ku l-
turo, dediščino, obalo, podeželje, šport, 
prestižne storitve in hrano ter pijačo; 
• priprava na čimbolj tesno povezanost turi-
stične ind_ustrije v cilju dvigovanja eko-
nomskih in drugih učinkov Olimpijskih in 
Paraolimpijskih iger leta 2012; 
• razširitev koncepta En glandNet na 
BritainNet in s tem njegova okrepitev na 
področju elektronskih informacij o turistič­
nih produktih; 
• poseben program raziskave zadovoljstva 
turistov in njegova apli kacija na tržne kam-
panje. 
Internet 
VisitBritain napoveduje, da-se bo število 
uporabnikov interneta do leta 2008 poveča­
lo na 1,35 milijarde in da žel i biti na to mno-
žico dobro pripravljena. 
Splet bo tako postal »srce« vseh njihovih 
tržnih kampanj, Elektron ske in digita lne teh-
nologije nameravajo izkoristiti do popolnosti 
in zlasti v cilju pocenitve vseh promocijskih 
aktivnosti. Že prihodnje leto bodo predstavili 
četrto generacijo spletnih stran i z izboljšan im 
dosegom in globino vsebin e. Posebno mesto 
v tem bodo namenil i poenostavitvi elektron-
skih knjiženj in povečanju izbire. Predstavili 
bodo nove elemente vsebin, na primer več 
lokalnih informacij in uredniških sugestij, ki 
naj bi obiskovalcem zagotovile glob ljo izkuš-
njo njihovega obiska na Otoku in utrdile 
sodelovanje z njimi. 
Toliko o tem . Po treh letih silqvitega prodo-
ra na praktično vse pomembne tuje trge je 
VisitBritain očitno ocenila, da ve lja biti še 
bolj samozavestna in odločna. Čas krize, ki 
jo je povrač ila bolezen norih krav, je za vse-
lej mimo, londonski terorističn i napad letoš-
njega julija je le še odstavek v zgodovinskih 
čitankah, njegov učinek na turizem pa je bil 
zanemarljiv, Država se je celo vrnila v č lanstvo 
v Svetovni turi st ični organ izaciji in obljubila 
pomoč Afriki, kar pomeni, da so med »veliki-
mi« zunaj le še Združene države Amerike, še 
ena od mogočnih turističnih destinacij, ki ji 
gre po daljšem času tako dobro, da so polne 
samohvale. In bo tako do naslednje - sicer 
bognec:t.aj - krize, ko bo njihova samozavest 
ponovnb nekoliko oklofutana. 
Kmalu, če ne prej, pa ob ponovnem sode-
lovanju na World Trave[ Marketu novem-
bra 2006, bomo lahko tudi sami preverili, 
s kakšnim navdušenjem bodo te strateške 
zaobljube sprejeli tudi vsi tisti, ki skrbijo za 
naše dobro poč utj e med obiskom Londona 
in drugih krajev. Čeprav se mi zdi kaj malo 
mogoče, da bi po novem skodelica kave stala 
kaj manj kot božjastnih tri ali še več funtov 
ali da jo bodo po novem posladkali s kaj bolj 
iskrenim nasmehom. 
Še to: Britanska tržen jska strategija nenehno 
govori o »Britanij i«, Kam pa je šla - »Velika«? 
Mogoče pa je to vendarle znak, da se britan-
ska tur i st i čna industrija, pod vodstvom 35-
letnega ministra za turizem in kreativne indu-
strije simpatičnega Jamesa Purnella, zave-
da, da je kljub zvenečim načrto m vendarle le 
ena od mnogih destinacij, ki bodo svoj uspeh 
merile so razmerno s stopnjo samoprispev-
ka v mednarodno turistično solidarnost in 
sodelovanje. 
1 . . , . . INO.V A VCl~E • TU R!ZEM • 13 . ·:,__ ' ~ ..... · ...... .-- ,, ~ 'I .. :, ·-· · - . - , .... :,;.~ 1 
Novozelandski inovativni Iris 
Inovativni kot(l)iček, št. 3 - Kaj imajo skupnega kompost, sladoled iz komarjev in vrhunski avtodom?!? Vsi so pomagali, da so Novozelandci 
dobili nove nagrade s področja turistične inovativnosti. Preberite si in spotoma preučite še, kako bi na vaš problem pogledali z regratove per-
spektive ... 
.juhA 
Dobrodošli v tretjem Inovativnem kot(l)ičku . Tokrat se bomo 
za začetek spoznali še z eno pomembno defini cijo inovativ-
nosti. Pogledali si bomo, ka j inovativnost pomeni Eurostatu 
(www.europa.eu.int/comm/eurostat/). Ni slabo, če to veste. 
Konec koncev je Eurostat vrhovni detektivski sta ti sti čn i organ, 
ki nas sprem lja in vsem ljudem na pomembnih evropskih pol-
oža jih poroča, kako se ka j god i njihovim podanikom. 
Inovacija je po tej metodološki definiciji v prvem primeru 
nov ali značilno izboljšan produkt (blago ali storitev), ki se 
pojavi na trgu. V drugem primeru je to lahko tudi pojavitev 
novega ali značiln o izboljšanega procesa znotraj organizaci-
je. Inovacije so plod tehnološkega razvoja, novih kom bin acij 
obsto j ečih tehnologij ali drugega znanja, ki ga pri svojem 
delovanju uporabi organizaci ja. Inovaci je lahko razvije orga-
nizacija, ki inovacijo uva ja, ali pa si pri tem pomaga z ino-
vacijami druge organizacije. Pomembno je dodati, da se za 
inovativno aktivnost ne šteje go lo prep rodajanje inovacij, 
ki jih proizvaja in razvija druga orga nizacija. Inovacija mora 
biti koristna novost za opazovano organizaci jo: za njene ino-
vativne prod ukte ni nujno, da so novi na trgu in za njene 
inovativne procese ni nujno, da so se prvi č poj avili ravno v 
tej orga nizaciji . 
Produktna inovacija je produkt (blago ali storitev), ki je ali 
nov ali z n ačil n o izboljšan glede na njegove temeljne last-
nosti, te h n i čne specifikaci je, uporab ljeno program je, druge 
nemateri alne komponente, namene uporabe ali uporabni-
ku prijazne lastnosti . Spremembe, ki so izklju čno estetske 
narave, ni so vklju če n e . 
.glavna jeD 
najdejo zmagova lca~Poglejmo si, na katerih p od ročjih so bili 
dovolj inovativni letošn je leto! 
Največji inovativni frajer v »ekoturizmu« je Awaroa Lodge 
(www.awaroalodge.co.nz). Kom isija je »pad la« na njihov ino-
vativni pristop pri ravnanju z odpadki. V tej koč i , ki je bistveno 
več kot to in ki stanuje v pa rku Abel Tasman National Park, 
ve li ko pozornost posveča j o organski prehrani. Za svoje potre-
be obratovanja v strogo zaščitenem naciona lnem parku so 
razvili posebno prirejen sistem zbiran ja odpadkov iz »kocine« 
kuhinje, predelave le-teh v kompost in uporabe komposta v 
njihovem organskem vrtu . Visokokakovostno gnojilo doma-
če proizvodnje je ne le reš ilo problem odlaganja odpadkov, 
ampak tudi ko li čin s ko in kakovostno poveča lo pri delek vrta. 
Vse zdravo pridelane vrtnine nato skozi ce lo leto uporabljajo v 
kuh inji »koče«. Podrobnosti o kompostu seveda ne povedo, za 
kakšno dodatno informacijo vam p ri poročamo obisk Awaroa 
Lodge, ki ga lahko zd ružite s tri- do petdnevnim pohodom po 
bližnjem Abel Tasman Coast Track. Spada v skupino najlepših 
pešpoti po Novi Zelandiji (New Zealand Great Walks). 
V letu 2005 so podelili tudi nagrado na področju »dogod-
ki, srečanja in akcije«. Gre za Hokitika 1/Vildfoods Festival 
(www.wildfoods.co.nz). V mali Hokitiki se pred 16 leti ni doga-
jalo ni č pretresljivega. Sama divjina naokrog, malo turistov ... 
In so si (ka ko preprosto!) pomagali s tistim, kar so imeli. Divja 
novozelandska obala West Coast ponuja najrazlič n ejše kuhar-
ske sestavine, tako živalske kot rastlinske. Začelo se je z loka l-
no veselico, na kateri so ponujali ekstravagantne divjačinske 
pojedine iz sestavin, ki jih nudi njihova »podivjana« okoli ca. 
Ovčj a očesa, klobase iz bikovih penisov, sveže l i č in ke, ga lebja 
jajca in bedra, škorpijoni, peče n penis morskega psa, jezik 
divjega goveda, sladoled iz m rčesa ... Lokaln i piknik se je v 
kratkem prelevil v festival svetovnega slovesa. štud ija iz leta 
1998 je sporoč i la , da je enodnevni dogodek prinesel mestu 
mili jon ameri ških dolarjev .. . Leta 2003 so dosegli vrh unec z 
Uf! Verjetno so postala vaša usta č i sto suha, če prav je šlo 22.500 obiskova lci in vodstvo festiva la je ugotovilo: »Ne potre-
za .juhO. Privoščimo si še kaj bolj sočnega in neevropskegt.'-- bujemo še večj ega festiva la, ampak še bo lj ši festiva l.« In so 
Oglejmo si, kako nagrajujejo t u ri st i č n o inovativnost v Novi omeji li (!) število obiskovalcev na 19.000 ter uvedli vrsto izbolj-
Zelandi ji ... šav. Med drugim so ·ustanovili kom isi jo, ki vsako jed preveri, 
Inovativnost najdemo v posebni kategoriji nacionalnih in če je jedcem in naravi prijazna, ji pode li jo certifikat. Le-ta 
nagrad s področja turizma »New Zealand Tourism Awards« je pogoj, da se nova odštekana jed lahko pojavi na stojn ici. 
(www.tourismawards.co.nz). Letos jih podeljujejo že petd e- Dejstvu, da so letos prejeli pomembno nacionalno nagrado za 
seto leto!! Zadevo so razdelali ze lo na široko. In ovativnost je inovativnost, se je pridružila dodatna pri jetna novica: Čeprav 
le ena od petih kategorij, v katerih ocenjujejo domačo turi- so število obiskovalcev omejil i, se je dob i ček festiva la še pove-
stič no srenjo. Preosta le štiri kategorije pokriva jo: namestitve, ča l. Lep pri mer kontro liranega napredka v dobro vseh. Razen 
aktivnosti in atrakcij e, turist i č n e in transportne stori tve ter za tiste, ki se morajo obrisati pod nosom za vstopn ice, če so 
posebne nagrade. se na divjači n sko vesoljno veselico spom nili kasneje kot prvih 
Vseh pet kategorij se deli še naprej na podro<;,a ... Nas :9.000 kulin a ri č nih avanturistov .. . 
za ni majo področja inovativnosti. Z nagradami spodbujajo Se tretjo in zadnjo nagrado si oglejmo. Ni povezana s kul i-
in nagrajujejo inovacije na nas lednjih petih področjih : (1) na ri ko, je pa trojna. Kea Campers (www.keacampers.com) so 
ekoturizem, (2) e-poslova nje in nove tehnologij e, (3) dogod- nagrajenci za pod ročje inovativnosti v »e-poslovanju in novih 
ki, s reča nj a, akcije, (4) marketing ter (5) vodenje in strateško tehnologijah«. Ker pa so oč i tno pravi asi, so dob ili še dve: 
n ač rtova nj e. Seveda ni nujno, da vsako leto na vseh pod ročjih glavno nagrado v kategoriji turi sti čn ih in transportnih stori tev 
·~· ·... ·:.~_IM! • . .~:~ .. ' . 
.. - ., ' 
-~~ --
Čedne punce, fantje i~ -1~ . Kaj lepšeg~ \i sploh 
še lahko zaželite na mega veseliciy Hokitiki? . 
(vir: www.wi ldfoods.co.nz) ~ . 
ter skupno prvo nagrado za najbolj i zs topaj očega kandidata 
v letošnjem letu. K zadnji nagradi je najbrž pomembno pri-
speva lo dejstvo, da so že d rugi č zapored zmagali na svojem 
inovativnem pod ročju ... Gre za vodi lnega akterja karavanin-
ga v Novi Zeland ij i. Potem ko so pred desetimi leti odkrili nišo 
v vrhu nsko opremljenih »poč i t ni šk i h hišicah na kolesih«, 
podjetj e danes ponuja v najem več kot 800 avtodomov, bival-
nih kombijev in terenskih vozil v Novi Zelandij i, Avstra lij i in 
Južnoafri ški republiki. V obraz ložitvi nagrade kom isija ome-
nja, da gre za podjetje, kate rega vrhu nsko kakovost so omo-
gočil e vizije in vrednote vodstva , s katerimi do popo lnosti 
sledijo potrebam in p r i čakova nj e m strank. Trenutno poteka 
več milij o n s ka invest icij ska strategij a, ki je vsekakor dober 
pokazatelj njihove razvojne dinam ike. 
DEJAN KRIŽAJ, DEJAN.KRIZAJ@TURISTICA.SI 
Čeprav so njihove stranke sarlni Jezdeci, je podjetje 
Kea Campers dokazalo, da je lahko karavaningvirvrhun-
skih turističnih inovacij in zaslužka. (foto: Dejan Križaj) 
Podjetje je letos razširilo svojo paleto storitev v smeri tistih 
modernih nomadov, ki že lijo biti v stiku s svojimi bližnji-
mi ali podjetjem tudi na dopustu. V vsaki »spa lni koč i j i « se 
nahaja osebni raču nal n ik in b rezžič ni dostop do interneta. 
Po besedah njihovega vrhovnega šefa je omenjena in fo rm a-
cij ska izbolj šava le pi ka na i. Vsa njihova vozila so n a mreč 
izdelana po najvišjih evropskih primerja lnih standard ih ter 
varnostnih predpisih. In še več kot to: Da se gredo resen in 
celovit posel, potrjujeta tud i dejstvi, da je Kea Campers hkrati 
še visoko tehnološko oprem ljen proizvaja lec avtodomov ter 
razvijalec lastnega rezervacij skega sistema za uporabnike nji-
hovih storitev po celem svetu. To drugo jim je v letu 2003 pri-
nes lo še eno prvo naciona lno nagrado v sklopu »New Zea land 
Tourism Awards«, ki je med vsemi nagradami na začetku 
sp loh nismo omenili. 
K sreči imajo dovolj sten v pisarnah ... In k s reč i je novo-
ze landskih nagrad za inovativnost v letu 2005 kon ec, ker 
nas ča ka še: 
.sladicA 
Za provociranje nevronov in pripravo na naslednjo nalogo, 
ki vas čaka v službi ali doma, tokrat za zaklj uče k poi ščim o 
kak pameten nasvet v knjigah, ki jih piše Roger von Oech. 
Če so si že v Hokitiki pomaga li z naravo, si pomagajte še 
vi - četud i ste sred i mesta v najvišjem nebot i č ni ku. Na j bo v 
tokratn i .sladici narava vaš vod ič : Vztra jne bod i časte lupinice, 
ki se ob hoji po gozdu prijemljejo za hl ače, so bile navdih za 
Velcro pri trdilne ježke, ki jih najdete na vseh športnih obla-
či li h . Semena javorja in nj ihovo vrti nčen j e (ko v vetrovnem 
popoldnevu odletijo novi rodni zem lji naproti) so posta la 
i zhodišča za izboljšave helikopterjev in elektra rn na veter. 
Bell je skonstru iral telefon tako, da je imitira l človeško uh o. 
Hokitika se za svoje milijone lahko zahva li raznoliki shrambi 
matere Narave ... Predstavljaj te si, da ste živa l (npr. bober), 
rast li na (np r. regrat) ali insekt (npr. čebe l a). Kako bi reš ili 
vaš trenutno najbolj zoprn problem? Verj etno ne tako, da bi 
se odpravi li v Hokitiko, kjer bi vas vtakni li v prvi sendvi č ... 
Ampak7 
Do nas lednjič nasvidenje! 
SPORT IN TURIZEM• TUR!ZEM • 14_ . 
· .···- . ·. -'7!·"' :-... "' "- ... ·:~::'--:-_ ·:.~-· ~~,..,,.- · - - . ··- ·~~.--
- ~• - _1-'.., ..i. 
»Sport in turizem z roko v roki« 
Vitranc, športno-zabavna prireditev v Kranjski Gori 
Ena od pomembnih panog turizma je športni turizem. Tudi slednjega delimo na več oblik, ena od teh so športne prireditve, ki v kraj dogajanja 
privabijo mnoge turiste, tako domače kot tuje. Po svetu se s špori,!'limi prireditvami ustvarjajo res veliki dobički v turizmu, pri nas pa je ta zvrst 
turizma še v fazi razvoja, saj je treba gledalcem športne prireditve ponuditi še kaj več kot le ogled tekmovanja. Tako nas je zanimalo, kako je 
bilo konec lanskega leta na prireditvi v Kranjski Gori, natančneje na svetovnem pokalu v alpskem smučanju pod Vitrancem. Poleg tega, da je 
pomembno število obiskovalcev in posledično število prenočitev turistov v kraju prireditve, so nas zanimali tudi finančni vložki in izkupiček. 
V Sloveniji se lahko pohvalimo z vrsto dobrih 
športnikov, ki zastopajo našo državo na tek-
mova njih po svetu. S tem predstavljajo ljudi, 
deželo, od koder prihaja jo, njeno gostoljubnost 
in ljubezen do športa. Med športnimi dogodki, 
ki so v preteklosti pisali največjo zgodovino slo-
venstva, sta gotovo smučarski tekm i na Pohorju 
v Mariboru in na vitranški strmini v Kra nj ski 
Gori. Gre za tekmovanji, ki sta ime Slovenije 
ponesli v širni svet Tudi Slovenci sami postav-
ljajo po eni izmed opravljenih raziskav (Kovač et 
aL, 2004) Pokal Vitranc in Zlato lisico na drugo 
mesto po pomembnosti velikih tekmovanj, 
organiziranih v Sloven iji, za razvoj slovenskega 
športa (takoj po smučarskih skokih v Planici). 
Prav Pokal Vitranc je v februarju 2005 iz pov-
sem običajn ega tekmovanja prerasel v dogodek 
na državnem nivo ju, za katerega v nekaj minu-
tah lahko izve prav vsak Zemljan. Lanski pokal 
Vitranc se je odvijal 26. in 27. februarja 2005 v 
Kranjski Gori in že drugič zapored upravičil slo-
ves velikega zimskega dogodka v Sloven iji. 
Več, kot le športno 
tekmovanje 
»Želja po tovrstni prireditvi se je pojavila 
pred osmimi leti. Zdelo se nam je, da sama 
vas Kranj ska Gora nekako ne zaživi s tekma-
ma svetovnega poka la v s muča nju . Arena se 
nam reč nahaja dva kilometra stran od vasi in 
v njej ni bilo č utiti pravega vzdušja,« pripo-
veduje Srečo Medven, predsednik organiza-
cijskega komiteja Pokala Vitranc. Poleg tega 
obiskovalci smuča rskih tekmova nj po svetu 
dobro vedo, da se iz tekmovanja na sveto-
vnem nivoju da narediti ve li ko več kot le tek-
movanje. Če pogledamo sa mo v Schladming, 
kjer zad nja leta poteka nočni slalom, vidi -
mo, kako uspešn i so lahko tovrstni dogodki. 
Avstrijski organizatorji tovrstnih dogodkov 
so na tem področju res uspešni. Vsako leto 
pripravijo ce le kilometre stojnic in vrsto kan-
certov, kjer se za vsakega obiskovalca najde 
primerna zvrst glasbe in zabave. Zabava tako 
traja že dan prej in še celo noč po končanem 
tekmovanju, obiskova lcev pa je ravno za rad i 
vzdušja iz leta v leto več. Tako so tudi naši 
organ iza to rji tekmovan ja v Kranjski Gori 
prišli do ugotovitve, da morajo obiskoval-
cem ponuditi še nekaj več kot zgolj športni 
dogodek. Bojan Križaj, vod ja servisne služ-
be Elana, Matjaž Tavčar, direktor marketinga 
Elana, Boštjan Škrab, direktor marketinga 
Siemensa, in Srečo Medven so odločili, da 
bi bil kon ce rt lahko primerno darilo za vse, ki 
pridejo spodbujat smuča rj e v Kranjsko Goro. 
In takrat si tudi v san jah niso mislili, da bodo 
s tem navduši li takšno množico ljudi. 
Treba je bilo prepričati še prave partnerje, ki 
so v projektu videli priložnost za svojo promo-
cijo. Za nimanje so pokazala tu ri stična podjet-
ja, ki si od take promocije lahko obetajo poziti-
ven odziv, tako finančni kot tudi odziv na pozi-
tivno podobo podjetja in posledično Slovenij e. 
Tako je bil novogoriški Hit »za stva r«, ki je z 
X- plosion of Fun naredil pravi posel. Slednji 
skrbi za družabni dogodek - letos so poleg 
dogodkov v vasi poskrbeli za zabavni del tudi 
med obema vožnjama, na samem prizorišču 
tekmovanja - Pokal Vitranc pa za tekmovalni 
del, a vse skupaj izgleda kot eno in takšen je 
bil tudi namen <J!ganizatorjev. 
Februarja 2005 si je dvodnevni dogodek 
ogledalo okrog 30 tisoč ljudi. Decembra 
2005 jih je bilo zaradi manj primernega ter-
mina nekoliko manj, a za nas led nje leto spet 
ve rj amejo v rekorden obisk. Tekmova nje se 
bo odvi lo 3- in 4. marca 2007. 
Center zabave v Alpah 
Kako Qa poteka sama priprava na dogo-
dek? »Poteka praktično vse leto,« pravi Srečo 
Medven. Organizacijski komite, ki ga vodi pred-
sedn ik Metod Dragonja in njegova desna roka, 
generalni sekretar Srečko Medven, razdeli delo 
komisijam, njihovi vodje pa začn ejo delo nekaj 
mesecev pred tekmovanjem. Mogoče se kdo 
sprašuje, kaj ima podjetje Hit od tega, da pro-
movira sebe v Sloveniji, poleg tega pa je koncert 
predvsem projekt, ki zajame ciljno skupino mla-
dih, ki pa danes (še) ne obiskujejo kazinojev in 
visokokakovostnih hotelov. Novogoriški Hit je v 
Poka lu Vitranc videl priložnost, kako predsta-
viti svojo vizijo razvoja Kranjske Gore v »center 
zabave v Alpah« in jo predstaviti celemu svetu, 
zabava pa je asociacija kazi nojev. Pri projektu, 
kot je Pokal Vitranc, gre vse prej kot za donacijo, 
dogodek je pravi posel, ki zahteva velik fina n č ni 
vložek, a vsak porabljen tolar pri tem je upra-
v ičeno potrošen. Blagovna znamka X-plosion 
1 Norih Caroline, povzeto po Gibson (1998, str. 
157) 
of Fun se je ljudem dobro vtisnila v podzavest, 
tako je Hit že pridobil na pozitivni podobi, kar 
v svetu biznisa pomeni ve li ko. Ker ima podjet-
je ve li ke n ačrte v turizmu, je bilo sodelovanje z 
Vitrancem zelo premišljena poteza - vsak dan 
so potekale tri ure televizijskega prenosa v živo, 
tekmovanje so spremljale države vseh konti-
nentov, torej tudi potencialni slovenski turisti. 
Podjetje zakupi medijski prostor in ga glede na 
visoko gledanost tudi temu primerno plača. 
In odziv? »Decem bra 2005 je bilo ve liko 
zabavnega doga janja tudi med samim žre-
banjem štartnih številk, zato da protokol 
ne izzveni v prazno, kar se že dogaja na 
nekaterih drugih prizoriščih tekem za sveto-
vn i pokal. Povedati moram, da je prireditev 
februarja 2005 naletela na vel ik odmev tako 
doma kot tudi v tujini, predvsem pa bi omenil 
tuje tekmovalce, ki so bili nad izvedbo pro-
jekta navdušeni,« je povedal generalni sekre-
tar organizacijskega odbora, ki sicer Pokal 
Vitranc resneje sprem lja že od leta 1992. 
Poleg Hita pri prireditvi in tekmovanju 
sodeluje kar So odstotkov tujih pokrovite-
ljev, n ajvečj i med njimi so Milka, Colman, 
Winter Tour, Rauch, Warstainer, RTL, medij-
ski pokrovitelj pa je La Gazzeta de llo Sport 
Od slovenskih pokroviteljev ve lja omen iti 
še Elan, Lek, Sandox, Hypo, Zavarovalnico 
Triglav, Siemens, Akroni in Porsche Sloven ija z 
Audij em. In ravno v tem je pravi »štos« dobič­
ka v športn em turizmu, v ve likih tako imeno-
vanih hallmark športnih tekmovanj ih, kamor 
se uvršča tudi prireditev v Kran jski Gori . 
Posledično pa je tu tudi razvoj športnega turiz-
ma še dolga leta po neki pomembni športni 
prireditvi; ta tip športnega turizma je tako ime-
novan »Celebrity and Nostalgia Sport Tourism«, 
ki za jema oglede pomembnih športnih zname-
nitosti (npr. športnih muzejev, kot je NASCAR 
Museum v Severn i Karolin i1, ali pa olimpijskega 
stadiona v Barceloni, prodajo športnih starin 
ter vse, kar je povezano s preteklostjo športa). 
Le-ta tip športnega turizma pri nas še ni razvit, 
vendar se lahko pohvalimo s tem, da je dogo-
dek v Kranjski Gori leta 2004 odločilno vplival 
TINA NOVAK, TINA.NOVAK@ZALOZBAKAPITAL.SI 
tudi na razvoj športne infrastrukture. S pomoč­
jo podjetja Športn i center Pohorje so postavi-
li novo štirisedežnico, kar je bil pogoj, da so 
sploh lahko obdrža li tekmovanje, ured ili so 
vitranško strmino, a načrte za izboljšave imajo 
tudi za v prihodnje. »Izboljšati zasneževanje 
na poligonu, na progi urediti hudourne vode, 
urediti prostor v ciljni areni, ured iti parkiri šča 
in razsvetljavo proge,« razlaga Medven. 
Tudi decembra 2005 so si turistični delav-
ci meli roke, samo tekmovalcev s svojim 
spremstvom je bilo več kot dvesto; tek-
movalci so bili iz 23 držav, tudi iz Irana in 
Bolgarije. Ne smemo pozabiti na tuje goste, 
ki so se prišli zabavat v Kranjsko Goro in so 
tam ostali tudi teden dni. Zimski dogodek 
v Kranjski Gori je dokaz, da gresta šport in 
turizem z roko v roki; tako glede finančne­
ga dobička kot tudi glede promocije same 
države, ki posledično in dolgoročno vpliva 
na razvoj turizma. 
INTERNACIONALIZACIJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA • TUR!ZEM • 15 
- • ,!--- - ,, .. ' ~ ·· ·-, ~, ,_. -- ·-- ~ - - • -~:.; ·· --~~-~~ 0 ~~:-,----·"'::""~""-- .-.,-.. ,- . - .. ,, ~-- : . • _-=-~-- --~-- ~· . 
Direktorat za· ekonomske odnose s tujino Ministrstva za gospodarstvo je 2. decembra 2005 v Ljubljani organiziral posvet ekonomskih svetoval-
cev v tujini s predstavniki slovenskih in tujih podjetij. Namen posveta je bila predstavitev storitev, ki bi jih podjetjem želela nuditi Ministrstvo za 
gospodarstvo, Javna agencija za promocijo podjetništva in tuje investicije ter mreža predstavnikov slovenskega gospodarstva v tujini. 
Zbrane ekonomske svetovalce v tujini, ki delujejo v okviru 
diplomatsko konzularnih predstavništev in predstavnike slo: 
venskih ter tujih podjetij sta na začetku s reča nja pozdravila 
tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in minister 
za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. 
Vlada RS je avgusta 2005 sprejela Program dela predstav-
ništev slovenskega gospodarstva (PSG). Cilj programa je, 
da se vzpostavi mednarodno primerljiva mreža gospodar-
skih predstavništev, ki bodo zagotavljala storitve za sloven-
sko gospodarstvo ter si na izbranih prizadeva la za nove tuje 
investitorje. 
1. Zakaj taka odločitev? 
Spodbujanje internacionalizacije in spodbujanje nepo-
srednih tujih investicij (NTI) imata po številnih analizah 
in praksah iz tujine izjemno ugoden učinek na nacionalno 
gospodarstvo. Za učinkovito izvajan je ukrepov v zvezi s tem 
imajo primerljive države naprednih gospodarstev razvit ustre-
zen instituciona len okvir. Sloveni ja še nima takega institu-
cionalnega okvira, katerega bistven del so predstavništva v 
tujini in katerih delo je izva janje nabora storitev za podjetja 
in izva janja ukrepov za privabljanje NTI. 
Organizacijsko se bo mreža PSG vzpostavila tako, da se 2. Kakšen kakovostni premik na področju 
bodo v diplomatsko konzu larnih predstavništvih na posamez- spodbujanja internacionalizacije slovenskih 
nih lokaci jah obli kova le skupine sodelavcev, katerih delo bo podjetij pričakujete z ustanovitvijo in delom 
usmerjalo in nadzorovalo Ministrstvo za gospodarstvo. Tako predstavništev slovenskega gospodarstva? 
bo nadgrajeno delo ekonomskih svetovalcev na diplomatsko Predstavništvo slovenskega gospodarstva (PSG) je generič­
konzularnih predstavn ištvih, ki že do sedaj zastopajo gospo- no ime za skupino sodelavcev v tujini, ki slovenskim podjet-
darske interese Republike Slovenije v tujini. Na lokacijah, jem na področju mednarodnega poslovanja zagotavlja info r-
kjer obstaja ekonomski interes, pa tam Slovenija še nima macijske, svetovalne in druge storitve, skladno s standardi, 
diplomatsko konzularnega predstavništva, bo predstavništva ki jih zagotavlja Ministrstvo za gospodarstvo ter na osnovi 
odprla Javna agencija za spodbujanje podjetništva fn tujih Zakona o spodbujanju tuijih investici j in internacionalizaci-
investicij OAPTI). V letu 2006 bo tako delova lo 16 gospodarskih je podjetij (Ur.l. RS št. 86/2004). Ključen kakovosten premik · 
predstavništev, od tega 4 predstavništva Javne agencije. ·['.lr i čak1Jjemo na področju zagotavljanja sto ri tev predvsem 
Za dodatno mnenje smo povprašali tudi vodjo oddelka malim in srednjim podjetjem, ki se pri svojih prvih korakih 
za internacionalizacijo pri Agenciji RS za gospodarsko na tuje srečujejo s tveganji in ve likimi stroški. Cilj PSG je 
promocijo Slovenije in tuje investicije, gospoda Janeza zato bi stveno zmanjšati ta tveganja in stroške in posledično 
Zdešarja: povečati hitrost vstopov podjetij na tuje trge. 
Postanite za trenutek otroci! 
Poglejte si Slovenijo z otroškimi očmi! 
www.slovenia.info/igrajspoznaj 
KARMEN N OVARLIČ, KARMEN.NOVARLI C@SLOVENIA.INFO 
3. Bistvena razlika v primerjavi z doslejšim 
delovanjem ekonomskih svetovalcev v diplo-
matsko konzularnih predstavništvih? 
Osnova za bodoče delo predstavništev je sedanja mreža 
ekonomskih svetnikov na diplomatsko konzularnih pred-
stavništvih, ki že opravljajo dejavnosti eko,nomske diplomacije 
in nudijo slovenskim podjetjem nekatere brezplačne informa-
cij ske in svetovalne storitve. Bistvena razlika bo v razširjenem 
naboru storitev, poudarjeni pomoči sredn jim in malim podjet-
jih, ki imajo pri vstopu na tuje trge največ težav, ter pri vzpo-
stavljanju p lač ljivost i individualnih storitev, ki bo tako naročni ­
ke kot izvajalce obvezala k resnosti, ter spodbudila predstavni-
ke k bolj pro-aktivnem~ odnosu do pomoči podjetj em. 
Vsekakor bo potrebno v pri hodnje združiti moči, sredstva 
idr. napore pri promociji države, odpiranju vrat slovenskemu 
(turističnemu) gospodarstvu ter prodoru na tujih trgih. 
Dr. Jože P. Damjan, Minister brez resorja, odgovoren za 
usklajevanje in sprem ljan je izvajanja strategije razvoja 
Sloveni je ter gospodarskih in socia lnih reform. 
TURISTICNE ZNAMENIJO_STI- TUR!ZEM •16 , ·-' 
- r • ••• -~~"':::T - ] ... ~..._:".~-:--~ ~:~ •, •\ 1 ~~...::.,. ' - • .. • • . ; • ~- ~(~ 
Raziskava med obiskovalci 
turističnih znamenitos · i 
Slovenije v letu 2005 
Slovenska turistična organizacija je v sodelovanju s podjetjem Episcenter v obdobju od 15.8.2005 do 7.9.2005 izvedla raziskavo med obiskoval-
ci turističnih znamenitosti Slovenije. Raziskava je potekala na 10 najbolj obiskanih slovenskih znamenitostih - lokacijah naravne in kulturne 
dediščine v letu 2004: Blejski vintgar, Muzej na Blejskem gradu, Slap Savica, Virtualni muzej in razgledni stolp na Ljubljanskem gradu-, Kobariški 
muzej, Kobilarna Lipica, Škocjanske jame, Postojnska jama, Predjamski grad in Pokrajinski muzej Ptuj. V njej je sodelovalo 1695 naključno izbra-
nih tujih in domačih obiskovalcev. 
Po ocenah Svetovne turistične organizacije (WTO) danes 
37 odstotkov vseh mednarodnih potovanj vključuje eno 
od oblik kulturnega turizma, po predvidevanjih pa naj bi 
se zanimanje za to vrsto turizma do leta 2020 povečalo še 
za 15 odstotkov. 
Vzorec vseh anketirancev sestavlja 52,2% moških in 47,8% 
žensk. Povprečna starost anketirancev je 38 let. Iz Slovenije 
prihaja 25,2% anketirancev, ostali so bili obiskovalci iz tuji-
ne. Med tujimi obiskovalci znamenitosti je delež moških 54°/o 
in med doma čim i obiskovalci 44°/o. Tuji udel~ženci raziskave 
najpogosteje prihajajo iz Italije (22% udeležencev), Nemčije 
(17°/o udeležencev) ter Velike Britanije (6%). 
Povprečna starost vseh udeležencev raziskave je 38 let, naj-
mlajši udeleženec ima 13, najstarejši pa 82 let. Večina ude-
ležencev starih do 35 let prihaja iz Slovenije in Italije, 40% 
obiskovalcev iz Velike Britan ije pa je starih 46 let ali več. 
: ~ .... __ 
DR. TADEJA PRIMOŽIČ , TAD EJA.PRIMOZIC@GUEST.ARNES.SI 
Poklicni profil udeležencev v raziskavi je zelo raznolik, pre-
vladujejo pa strokovnjaki (inženirji, profesorji). Med obi s-
kovalci je prav tako presenetljivo veliko število študentov 
(14 %) , najmanj pa je raznih delavcev v'ob rti in industriji. 
Med tujimi obiskovalci je več uradnikov, visokih uradnikov 
in managerjev, med slovenskimi obiskovalci pa več tehni-
kov, strokovnih delavcev, študentov, ter delavcev v storitvah, 
trgovini, obrti in industriji . 
Več o rezultatih raziskčive v naslednji številki Tur!zma. 
~ 
Zato je raziskava, ki jo je med obiskovalci naših turistič­
nih znamenitosti izvedla Slovenska turistična organizacija v 
sodelovanju s podjetjem Episcenter v obdobju od 15.8.2005 
do 7.9.2005 zelo pomembna. Še toliko bolj ob dejstvu, da 
so tovrstne raziskave v Sloveniji zelo redke in da bodo njeni 
rezultati predstavljali osnovo za na črtovanje nadaljnjih stra-
teških dokumentov s področja turizma, naravne in kulturne 
dediščine ter za pripravo ustrezno prilagojenih ukrepov in 
trženjskih aktivnosti za potrebe Slovenske turistične orga-
nizacije in drugega turističnega gospodarstva tako na nacio-
nalni kot na lokalni ravni. 
Struktura udeležencev raziskave glede na obiskano znamenitost 
V nadaljevanju so predstavljena glavna izhodišča raziskave 
in vzorec anketirancev. 
Glavni namen raziskave je bil pridobiti informacije o: 
• sociodemografskih značilnostih obiskovalcev znamenito- .-,,.,. 
sti (spol, starost, država prebivališča, kategorija poklica, 
potovalna družba); 
• značilnostih obiska slovenskih znamenitosti (čas odločitve 
za obisk, potovalna družba, viri informacij, vrsta prevoza, 
razlogi za obisk, poraba denarja); 
• značilnostih bivanja tujih obiskovalcev; značilnostih name-
na in vtisov obiska znamenitosti (ocene pomembnosti in 
zadovoljstva za posamezne elemente turistične ponud-
b~; -
• pomembnosti posameznih dejavnikov pri odločitvah za 
počitnikovanje . i 
Metoda pridobivanja podatkov je bilo terensko anketf ran je, 
ki je potekalo od 15.8.2005 do 7.9.2005 na desetih najbolj 
obiskanih slovenskih znamenitostih: Blejski vintgar, Muzej 
na Blejskem gradu, Slap Savica, Virtualni muzej in razgled-
ni stolp na Ljubljanskem gradu, Kobariški muzej, Kobilarna 
Lipica, Škocjanske jame, Postojnska jama, Predjam ski grad, 
Pokrajinski muzej Ptuj . 
V vzorec je bilo vključenih 1695 naključno izbranih tujih 
in domačih obiskovalcev, ki so končali svoj ogled in obisk 
znamenitosti. Struktura vzorca glede na znamenitosti je bila 
določena že v naprej in sicer glede na število obiskovalcev 
v enakem obdobju leta 2004. Anketiranje so izvajali za to 
usposobljeni anketarji, ki so opravili izobraževalni seminar 
in so govorili vsaj en tuj jezik. Dobljeni podatki so bili nato 
statistično analizirani s pomočjo programske opreme SPSS 
ter Excel. 
V vzorcu prevladujejo obiskovalci Postojnske jame, sle-
dijo obiskovalci Muzeja na Blejskem gradu, obiskovalci 
Predjamskega gradu ter obiskovalci ostalih znamenitosti. 
Postojnska jama 
Pre~jamski grad r---..---
Vi rtualn i muzej in razgledn i stolp na 1----
Ljubljanskem gradu 1----.-
Blejski vintga r 
1 
___ _ 
Škocjanske jame ,__ __ ,........ 6,7% 
Postojnska jama 
Muzej na Blejskem grad u 
Predjamski grad 
o% 5% 
6,3% 
6,1% 
6,0% 
5,9°/o 
Virtualni muzej in razgled ni stolp na Ljubljanskem gradu 
Blejski vintgar 
Škocjanske jame 
Kobilarna Lipi ca 
Slap Savica 
Kobariški muzej 
Pokrajinski muzej Ptu j 
Tota l 
10 % 
34,8% 
15 % 20 % 25 % 30% 35 % 40 % 
frekvenca odstotek 
590 34,8 
225 13,3 
121 7,1 
118 7,0 
116 6,8 
113 6,7 
106 6,3 
104 6,1 
102 6,o 
100 5,9 
1695 100,0 
TURISTICNE ZNAMENIT.OSTI • TUR!ZEM • 17 
- • • • :._ ~ ., . u,,. • ,_. • .- - •• - ~ >°6. -.r,~l . _ . 
-.- -.. 
Struktura vseh anketirancev glede na zaposlitveni status 
strokovn jak (inžen ir, profesor) 
študent 
tehnik, strokovni delavec 
uradnik 
visok uradnik, manager 
delavec v storitvah, trgovini 
delavec v obrti, industri ji 
drugo 
o % 
1 
1 
1 
1 
1 
1 
1 
1 8,4°1, 
1 5,9°/o 
10 % 
1 14 o% 
1 14 o% 
1 12,2% 
,, 
l 11,6% 
1 13,2~ 
15 % 
frekvenca 
strokovnjak (inženir, profesor) 
tehnik, strokovn i delavec) 
študent 
drugo 
uradn ik 
visok urad nik, manager 
delavec v stori tvah, trgovini 
delavec v obrti , industri ji 
Tota! 
Missing 
Vsota 
Struktura tujih in domačih anketirancev glede na zaposlitveni status 
strokovnjak (inženir, profesor) 
uradn ik 
študent 
visok uradnik, manager 
tehnik, strokovni delavec 
delavec v storitvah, trgovini 
delavec v obrti, industriji 
visok uradn ik, manager 
strokovnjak (inženir, profesor) 
tehnik, strokovn i delavec) 
uradnik 
delavec v storitvah, trgovini 
delavec v obrti, industriji 
študent 
drugo 
Tota! 
o 5 10 
N - Država 
tuji 
170 
259 
155 
180 
86 
69 
171 
184 
1274 
346 
235 
235 
222 
204 
194 
141 
99 
1676 
19 
1695 
15,9 
15 
domači 
24 
87 
So 
24 
55 
30 
64 
38 
402 
1 20,6% 
20 % 
odstotek 
20,6 
14,0 
14,0 
13,2 
12,2 
11,6 
8,4 
5,9 
100,0 
21,6 
20,3 
19,9 
• domač i 
• tujci 
20 
% within Država 
tu"i domači 
13,3°/o 6,0% 
20,3°/o 21,6% 
12,2% 19,90/0 
14,1% 6,0% 
6,8% 13,7°/o 
5,4% 7,5% 
13,4% 15,90/0 
14,4% 9,5°/0 
100% 100% 
25 % 
25 
--- .. 
Struktura obiskovalcev glede na spol 
domači 44,3% 
moški 
tujci 54,7% 
domači 
ženska 
tujci 45,3% 
o% 10 % 20% 30% 40 % 50% 60 % 
frekvenca odstotek 
moški 871 52,2 
ženska 797 47,8 
Tota! 1668 100,0 
Missing 27 
Vsota 1695 
Spol 
ženska moški Tota! 
tuji N 573 693 1266 
% 45,3°/0 54,7% 100,0% 
domači N 224 17/J 402 
% 55,7°/o 44,3% 100,0% 
Tota! N 797 871 1668 
% 47,8% 52,2% 100,0% 
Struktura vseh anketirancev po starostnih 
skupinah 
nad 65 let 
od 56 do 65 let 
~ 1% 
'7 , ,40/0 
1 
od 46 do 55 let 1 16, % 
1 
od 36 do 45 let 25 ,5 1/0 
1 
od 26 do 35 let 1 28,9°/4 
1 
do 25 let 1 1 ,9°/o 
o % 5% 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 % 
frekvenca odstotek 
do 25 let 297 17,9 
od 26 do 35 let 480 28,9 
od 36 do 45 let 424 25,5 
od 46 do 55 let 271 16,3 
od 56 do 65 let 139 8,4 
nad 65 let 51 3,1 
Tota! 1662 100,0 
Missing 33 
Vsota 1695 
._ ...... _ 
DOBRE PRAKSE IZ TUJINE 0 TU R!ZEM• 18 . . .. , ........ .. ' . 
. ··•· · .. ·:·~. - .. 
Prenova in izraba gradov v Avstriji in Sloveniji 
V Sloveniji je veliko gradov, ki so vredni vse pozornosti in lahko predstavljajo zanimiv člen tudi v turistični ponudbi. Gre za slovenske spomenike 
s številnimi aduti. Žal v Sloveniji številni gradovi niso doživeli uspešne obnovitve oziroma revitalizacije. Postavlja se tudi vprašanje, kakšna naj 
bo namembnost slovenskih dvorcev? Kako so se reševanja te problematike lotili v Avstriji, predstavljamo v nadaljevanju. 
Slovensko umetnostnozgodovinsko in pa je bila namenjena odprtju kompleksa za 
Slovensko konservatorsko društvo sta lan- javnost. 
sko jesen v dvorcu Dornava v bližini Ptuja v 
okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 
organizirala gostovanje vodstvene ekipe iz 
avstrijskega dvorca Sch losshof. Prireditev je 
finančno podprl Zavod RS za varstvo kulturne 
dediščine, domačini pa so se izkaza li s prislo-
vičn im gosto ljubjem. Dr. Kurt Farasin (d irektor 
Družbe za revitalizacijo gradov na Moravskem 
polju), dr. Lieselotte Hanzl-Wachter (strokov-
na vodja obnovitvenih del), arhitektka Yvonne 
Kumlehn (vodja obnovitve vrtov) in dr. GUnter 
Kvapil (tehnični vodja) so pred napolnjeno 
slavnostno dvorano v dornavskem dvorcu 
predstavili potek obnovitvenih del v baroč­
nem kompleksu Schlosshof in rezultate prve 
turistične sezone. 
Vzorni primer 
revitalizacije dvorca 
Dvorec Schlosshof v bližini današnje meje 
med Avstrijo in Slovaško in v neposredni 
soseščini Bratislave je dal v dvajsetih letih 
18. sto letja zgraditi Evgen Savojski (1663-
1736), ki je zaslove l zaradi uspehov v voj-
skovanju proti Turkom in bil eden najbo-
gatejših plemičev v habsburški monarhiji. 
Gradnjo je zaupa l arhitektu Johannu Lucasu 
von Hildebrandtu (1668-1745), ki je zasnova l 
stavbe in vrtove na zemlji šču v izmeri 50 ha. 
Po smrti Evgena Savojskega so Sch losshof 
nekaj časa še posedova li njegovi dediči, leta 
1755 pa ga je kupila cesarica Marija Terezija . 
Po njeni smrti je dvorec, v katerem so prirejali 
najbolj razkošne sprejeme in zabave, polago-
ma začel propadati. Po propadu monarhije je 
skupaj z vsemi drugimi cesarskimi posestmi 
prešel v la st države in v upravljan je ministr-
stva za gospodarstvo. Leta 1986 so ga neko-
liko uredili in v njem pripravili deželno ra z-
stavo o Evgenu Savojskem, leta 2002 pa je 
avstrijski parlament sprejel odločitev, da v 
obnovo Schlosshofa vloži 40 milijonov evrov, 
svoj delež pa je prispevala še deželna vlada 
Spodnje Avstrije. Ekipa mladih in projektu 
prenove povsem predanih strokovnjakov je 
imela tri leta časa za temeljite strokovne raz-
iskave in za vsa obnovitvena dela, prenova 
Kakovost na prvem 
mestu 
Otvoritev 19. maja 2005 je bila prava virtu-
alna prestavitev v 18. stoletje. Temeljni cilj 
prenove je bil vrniti v kompleks dvorca vse-
bine, zaradi katerih je bil zgrajen. Rezultat 
je nadvse pretanjeno ravnotežje med ohra-
njevanjem izvirnih elementov celote, ki seve-
da prevladujejo, in dodajanjem za sodobno 
obratovanje nujno potrebnih sestavin, v kate-
rih se novodobni posegi duhovito oplajajo z 
esprijem rokokoja. V dvorcu lahko preživite 
bogat dan. V osrednji stavbi je precejšen del 
prostorov namenjen muzejski zbirki. Nekaj 
soban so uspeli v celoti rekonstruirati, saj so 
vanje vrn ili prvotno opremo apartmajev Marije 
Terezije. Drugod so predmeti razstavljeni v kla-
sični muzejski postavitvi. Najbolj reprezentati-
ven del obnove predstavljajo vrtovi. Od sed-
mih teras, ki se spuščajo od osrednje stavbe 
proti Moravi, so ponovno zasad ili dve, in to 
na osnovi slik Bernarda Bellotta iz okrog 1760. 
Okrasno cvetje po vrtovih nekdaj ni bilo tako 
pestrih barv, kot smo jih vajeni danes. Barvno 
živahnost vrtnih nasadov so dosegali z doda-
jan jem peska, drobljene opeke in premoga, 
ki so jih nasipavali na gredice, da so ustvarili 
t.i. vezeninaste vzorce. Vrtnarj i v Sch losshofu 
so sadike in semena za rekonstrukcijo ba roč­
nih gredic iskali po celem svetu, saj so se s 
s i stematičnim križanjem izgubile mnoge stare 
vrste. Obnovljeni so tudi pristava s hlevi, zele-
njavni in zel i ščfti-vrt ter, velik bazen za kopa-
nje konj. Lipicanci, poniji, kameli, beli osel, 
beli pav, kokoši, stare vrste svinj, ovce in koze, 
gosi in purani so Schlosshof naseljevali že 
v 18. stolet ju in tako je tudi danes. Gostom 
so na voljo še restavracija in dve prodajalni z 
bogato ponudbo. V prvi obratovalni sezon i je 
Schlosshof obiska lo več kot 100.000 gostov 
in vodstvo je zadovoljno z i z kupičkom. Nekaj 
nasle.dnjih let bodo še prejemali državno sub-
venci jo, nato pa se bodo morali ekonomsko 
povsewi osamosvojiti. Pri tem zagotavljajo, da 
namer"avajo vse dejavnosti v kompleksu dvor-
ca vzdrževati sami in jih usmerjati iz enega 
MARJETA (I GLENEČKI , DON.CIGLENECKl@SIOL.NET 
-~111!1!'!'""· :~:.;,· .. •.' ··--;.;.: :•.:~-~~~~-;;. .<..;,;:·,,, ~:.~•.V· 
·· ... .. ·:· ·-. 
Ne smemo misliti, da je Dornava edini nerešeni primer te vrste. Naj omenim le dva 
odlična spomenika na štajerskem, ki sta po drugi vojni služila za oskrbo duševno pri-
zadetih in sta zato v širši javnosti slabo znana. Grad Hrastovec je ena najmogočnejših 
grajskih arhitektur pri nas z dolgo gradbeno zgodovino, ki je svoj višek dosegla v 17. 
stoletju. Tudi v Hrastovcu je bilo veliko uničenega, a se je v nekaj muzejih ohranilo 
kar precej nekdanje baročne opreme, za katero je že ugotovljeno, da je sodila med 
najodličnejše na Slovenskem. Zaenkrat v Hrastovcu še prebivajo gojenci, ki pa jih 
počasi izseljujejo. Iz gradu Cmurek pa so se gojenci že izselili; domačini si priza-
devajo, da bi grad namenili za glasbeno dejavnost in se pri tem povezujejo s sosed-
njimi avstrijskimi občinami, pri čemer jih ovira denacionalizacijski zahtevek. Za oba 
gradova domačini z vso upravičenostjo pričakujejo, da bosta dostopna širši javnosti 
in da bosta domačinom nudila zaslužek. Oba gradova sta v pristojnosti Ministrstva 
za delo, družino in socialne zadeve. 
centra. Nobene dejavnosti torej ne že lijo 
oddati najemnikom, saj so prepričani, da bi 
tako izgubili nadzor, ki zagotavlja kakovost. 
Ne pod·cenjujmo 
slovenskih gradov! 
Predstavitev Schlosshofa v Sloveniji je bila 
seveda načrtovana z jasnim namenom. V 
Sloveniji nikakor ne najdemo prave poti, 
kako uspešno obnavljati gradove ter pri tem 
dosegati strokovno kvaliteto in zadovoljive 
ekonomske učinke . Res je, da se težko pri-
merjamo s sosednjo Avstrijo. Slovenski gra-
dovi so zlasti v 20. sto letju doživlja li zelo 
slabe čase. V dvajsetih in tridesetih letih 
so graščake prizadele zemljiške reforme, 
zato so se v st iskah zateka li k razprodajam 
notranje opreme. Sledila je druga svetovna 
vojna in načrtno uničevanje v prvih letih po 
njej. Pa vendar je v Sloveniji veliko gradov, ki 
so vredni vse pozornosti in lahko predstav-
ljajo zanimiv člen tud i v tur i st i čni ponudbi. 
Umetnostna kvaliteta in zgodovinske vred-
note gradov v Slovenij i se seveda ne more-
jo enačiti s privlačnostjo izbranih avstrijskih 
kompleksov, ki so povezani v verigo imperi-
alnih gradov in ki jih obseva blišč cesarske 
preteklosti. Pa vendar ne smemo podcenje-
vat i slovenskih spomenikov, ki imajo številne 
adute. Naši gostje iz Avstrije se niso mogli 
načuditi likovnim odlikam Dornave in zavi-
dajo nam njeno ohranjenost. Schlosshof je 
bil na pričetku obnove menda v slabšem sta-
nju, kot je danes Dornava, predvsem pa je v 
Dornavi ohranjena izvrstna vrtna plastika, ki 
je v Schlosshofu ni več, če naredimo le krat-
ko primerjavo. Dvorca, ki se seveda bistveno 
razlikujeta v velikosti, sta namreč primerljiva 
glede temeljne zasnove, slogovn ih značilno­
sti in časa nastanka. 
Kakšna naj bo 
namembnost dvorcev? 
Dvorec Dornava je podobno kot Schlosshof v 
državni lasti, le da za Sch losshof skrbi minis-
trstvo za gospodarstvo, za Dorn avo pa minis-
trstvo za kulturo. V drugi polovici 20. stoletja 
je bil dvorec Dornava namenjen oskrbi pri-
zadetih otrok, kar ga je ohranilo pri življ e-
nju, vendar je tovrstna namembnost dvorec 
tud i odmaknila od pozornosti širše javno-
sti. Leta 2004 so se prizadeti otroci izselili, 
začela se je postopna obnova, pri čemer pa 
manjka bistven podatek: še vedno ni dolo-
čena bodoča namembnost dvo rca. Eden 
najkval itetnejših baročnih ansamblov na 
Sloven·skem nima dod elanega programa 
izrabe in ni vključen v nobene razvojne načr­
te. Izde lan je ed ino predlog, da se po obnovi 
v dvorec vrnejo umetnine, ki so bile po vojn i 
rešene pred uničenjem in so zdaj shran je-
ne v ptujskem muzeju. Namestitev izvrstnih 
poslikanih tapet, ga lerije prednikov iz rodbi-
ne Attems in še nekaterih predmetov bi lahko 
nekaj osrednjim dvoranam vrnilo nekdanji 
videz, najprimernejši skrbnik zbirke pa bi bil 
Pokrajinski muzej Ptuj, ki je zadolžen za pre-
mično kulturno dediščino na območju občine 
Dornava. Vendar predlog za muzejsko zbirko 
odgovarja le na eno od zastavljenih vprašanj 
o prihodnosti Dornave. Za lepšo bodočnost 
dvorca si prizadevajo č lan i Odbora za preno-
vo dvorca Dornava, ki bedijo nad njegovim 
stanjem, sodelujejo s pristojnim Zavodom za 
va rstvo kulturne d ed i ščin e, v dvorcu priprav-
ljajo različne prireditve in po kompleksu vodi-
jo radovedne popotnike. Ministrstvo za kultu-
ro je z občino sklenilo dogovor o opravljanju 
sprotnih manjših vzdrževa lnih del. Oboje je 
seveda nadvse dobrodošlo in zagotavlja pre-
živetje odlične baročne arhitekture z vrtom, 
vp rašanje celovite namembnosti dvorca pa 
ostaja odprto. Država Sloven ija nima izdela-
ne strategije, kaj storiti z spomeniško vrhun-
skimi objekti v državni lasti, kako jih sistema-
tično uvrstiti v slovensko turistično ponudbo 
in kako zagotoviti sredstva za njihovo ohra-
njevanje. Žal doslej tudi ni bilo konkretnej-
šega povezovanja različnih ministrstev, ki bi 
prispevalo k ugodnim rešitvam. Obžalovati je 
tudi, da gospodarska sfera doslej ni pokazala 
večjega zanimanja za spomeniške vrednote 
zgodovinskih objektov in njihovo vklju čeva­
nje v ekonomsko zanimive načrte. Morda bi 
zgledovanje po sosednji Avstriji prineslo kak-
šen napredek. 
AVRUPAOTEL,.CiLiK OKULLARI BiRLiGi c; 
THEAEHTANNUALCONFERE 
ANNUELLE,S DE L'ASSOCIATIO N EU 
DES ECOLllES D'HOTELLERIE ET DE 
_ANTALYA 2005 
l<ozar 1.mesto zlata med~ '2 ffientorico mag. 
-He e o vikl in 3.:m·esto bronašta,'.ža področje 
animacije Višje ~ole iz Bleda San_ela Zekovič z 
ffl'enfurico Jano Spec · -
.. ··· '·· ·- . IZOBRAZEVANJE • TUR!ZEM • 19 
_,....ilii!l!lliiiia·=·- - _:~~ ·-i • • • !'!-~ 0 ~~\;.•:.: .. ";" :-, ... "':;:·,-~:.:-.:.-
Zlahtnost strokovnega 
znanja, ki se lahko meri 
Jesenska meseca oktober in november sta za Višjo strokovno šolo za gostinstvo Maribor bogato 
obrodila tudi na t~lcmovanjih gostinsko-turistične stroke. Na tem mestu naj omenimo tri izredne 
dosežke študentov te šole. 
kajo v mednarodnih tirnih študentov, ki tako v praksi doka-
zujejo sposobnost komunikacije v tujem jeziku in spretnosti 
timskega dela. 
Z Višje strokovne šole za gostinstvo Maribor se je tekmo-
vanja v kategoriji Turizem udeležila študentka Tea Kozar, 
ki je osvojila še eno zmagovalno uvrstitev za to šolo. Blejska 
študentka Sanela Zekovič pa je osvojila 3. mesto v tekmo-
vanju v animaciji. Spomnimo naj še, da je študentka Tina 
Princ leta 2003 v Kopenhagnu prav tako osvojila prvo mesto 
Zlata medalja na evropskem ' na tematskem področju Promocija turizma, 2004 na Bledu 
prvenstvu v turizmu - Konferenca pa je zmagala študentka Alberta Drevenšek na tematskem 
AEHT. K A t l področju Poslovanje hotelske recepcije. 
MAG. ELENA CVIKL, HELENA.CVIKL@GUEST.ARNES.SI 
Tina Šegula in Jakob Polajžer sta z mentoricama Mojco Polak 
Zupan in Jasno Markuš pripravila in predstavila projekt o mla-
dinskem hotelu, postavljenem v obnovljen Radvanjski grad z 
običajnimi in tematsko opremljenimi sobami v stilu različnih 
evropskih nacionalnih značilnosti. Vse to sta združila z idejo 
gostovanja študentov in izkušenih inštruktorje\tv obliki stro-
kovne prakse v učnem hotelu in s popestritvijo loka lne gastro-
nomsko-kulturne ponudbe. S svojo predstavitvijo so zmagali 
in prejeli nagrado EURHODIP-a (Student lnnovation Award). 
EURHODIP se namreč zavzema za širjenje evropske dimenzi-
je v izobraževalne programe v gostinske in hotelirske šole, 
ter za to, da bodo bodoči diplomanti pripravljeni za evropski 
trg dela. To pa pomeni tudi odprtost za različne kulture, za 
poznavanje tujih jezikov ter za sposobnost d,elovanja v medna-
rodnem okolju. V ta namen združenje organizira tudi seminarje 
za učitelj e, izdaja priročnike ter omogoča študentom šol članic 
izvajanje strokovne prakse v njihovih hotelih. V svoji Beli knjigi 
je EURHODIP izpostavil n ači n e, kako lahko postanejo turizem, 
hotelirstvo in gostinstvo temelji, ki pa jih morata podpirati 
sodoben izobraževalni sistem in tradicija evropske kulture. 
Na teh temeljih združenj~ podeljuje tudi evropsko primerljive 
diplome, ki so popolnoma v skladu z Bolonjsko deklaracijo. 
EURHODIP združuje že preko 160 polnopravnih članic iz 
25 evropskih držav in pridružene članice iz 6 držav Južne 
Amerike, Afrike in Azije, tako iz javnih kot zasebnih šo l. 
Konferenca v Madridu, ki je potekala lani novembra, pa je razen 
uspešne predstavitve študentske projektne naloge pomembna 
za našo šo lo še iz drugega razloga. Lani so bile tudi redne volit-
ve predsedstva EURHODIP-a (triletni mandat), kjer v združenju 
našo šolo kot edino iz Slovenije, torej tudi državo, zastopa 
direktorica mag. Helena Cvikl, ki je bila ne le ponovno potrjena, 
temveč izvoljena tudi za generalno sekretarko tega mednarod-
nega združenja. S tem ji je bila zaupana funkcija, s katero bo 
lahko v veliki meri vp liva la na njegov nadaljnji razvoj. Naša šola 
ima priložnost biti v družbi tistih, ki se zavzemajo za kakovo-
sten izobraževalni sistem, izhajajoč iz tržnih potreb stroke. 
, emer, n a ya V letu 2005 se je konference udeležilo 610 delegatov (poleg 
V turškem mestu Kemer v Antalyji sta se iz Slovenije Višja 
strokovna šola za gostinstvo Maribor in Višja strokovna 
šola za gostinstvo in turizem Bled v letu 2005 kot članici 
udeležili evropskega tekmovanja v okviru 18. letne kon-
ference mednarodnega Združenja evropskih hotelskih in 
turističnih šol AEHT. Združenje, ki že od leta 1988 stremi k 
promociji, izmenjavi mnenj in izkušenj ter d;užen ju strokov-
njakov in študentov gostinske, hotelirske in turistične stroke, 
danes deluje že v 36 državah z več kot 360 šolami č lan icami. 
Vsako leto organizirajo seminarje in posvete za predavate-
lje, mednarodno izmenjavo študentov in predavateljev ter 
delovno prakso zanje, enkrat letno pa tudi konferenco, ki je 
vedno v drugi državi. 
V okviru konference potekajo tekmovanja, v letu 2005 na 
osmih tematskih strokovnih področjih, in sicer Bar, Str~žba, 
Kuhanje, Recepcija, Priprava slaščic, Animacija, Turizem in 
študent leta. Pom embno je poudariti, da tekmovanja pote-
1. mesto zlatonagrajenka Tea Kozar z mentorico 
mag. Heleno Cvikl - Turčija T 
študentov tudi direktorji in ravnatelji šol) iz 26 držav. 
število udeleženih šol je bilo 130. Za vsa področja tekmo-
vanja žreb določi skupine štirih udeležencev,. tako je na pri-
mer na področju turizma tekmovalo kar 10 mešanih skupin 
oziroma 40 študentov. Za vse udeležence so v času prireditve 
organizirali spoz navanje pokrajine Antalyje, vsak študent pa 
je predstavljal svojo državo in predvsem navezoval pomemb-
ne stike s študenti iz drugih držav. 
Prvo mesto na tekmovanju v 
študentskem inovacijskem 
projektu.;- Konferenca EURHODIP, 
Madrid, Spanija 
V okviru svojih številnih mednarodnih strokovnih povezav 
tfi-dejavQosti je šola tudi članica mednarodnega združe-
nja EURHODIP, ki povezuje vodilne evropske šole s podro čja 
gostinstva in hotelirstva: Potem ko je v začetku študijskega 
leta 2005 šola gostila dvajsetčlansko predsedstvo združenja in 
ob tej priložnosti predstavila ideje in načela EURHODIP-a tudi v 
širšem mednarodnem merilu tistim šola m, ki še niso bile člani­
ce in združenja niso poznale, je skupina študentov lansko leto 
zaključila in predstavila projekt v obliki inovativne naloge. 
Lani je združenje namreč izmed vseh zaključenih in odda-
nih projektov že drugo leto zapored nominiralo in v času 
letne konference razglasilo zmagovalno nalogo. študenta 
Zlata medalja za študentski inovacijski projekt 
v Madridu Tina, Jakob in Tea s predsednikom 
Eurhodipa Alain Sabbanom in generalno sekretarko 
Eurhodipa Heleno Cvikl T 
Štiri srebrne medalje na 
Gostinsko-turističnem zboru v 
Portorožu 
Šola se lahko postavi tudi s štirimi srebrnimi medaljami 
na tekmovanjih v gostinsko-turističnih disciplinah na 52. 
Gostinsko-turističnem zboru v Portorožu 2005, največjem 
in najpomembnejšem državnem tekmovanju gostinsko-turi-
stične stroke pri nas. V Portorožu so se študenti šole ponovno 
merili s profesionalnimi gostinskimi delavci in osvojili štiri 
srebrne medalje v naslednjih kategorijah: Lidija Šijanec v 
poznavanju vin, Barbara Robin šak v točenju piva, Renato 
Bandur v pripravi in postrežbi kave ter skupina študentk Tina 
Trstenjak, Urška Knez in Saša Šalamun v turizmu. 
Pridobivanje novih znanj, izkušenj in idej ter uspehi, ki jih 
študenti ob tem žanjejo, so tudi namen tovrstnih udeležb, 
ki hkrati promovirajo državo, šolo in seveda posameznike. 
Njim samim pa utirajo nove poti v stroki ter hkrati omogo-
čajo preverjanje strokovnosti znotraj države in v medna-
rodnem merilu, pomembno pa vplivajo tudi na dvig ugleda 
gostinskih poklicev . 
Slovenija med 
zmagovalnimi država 
etičnega turizma 
i 
Slovenija se je po raziskavi revije Ethical Traveler uvrstila med trinajst najbolj etičnih 
turističnih razvijajočih držav na svetu. Potovanje v takšne države ponuja turistu poleg 
osebnega zadovoljstva tudi podporo prebivalcem in naravnemu okolju obiskane države. 
Slovenija je v članku prepoznana kot imenitna turistična točka zaradi edinstvenih kraških 
jam, naravnih toplih vrelcev ter možnosti smučanja v Alpah. 
V zadnjih dvajsetih letih sta pojma "ekološki turizem" in "etični turizem" vstopila v 
besednjak svetovnih popotnikov. Prvi pojem je v turizmu tako pogosto rabljen v vseh mogo-
čih kontekstih, da je njegov prvotni pomen že dodobra zvodenel; celo luksuzni hoteli in velike 
ladje križarke prodajajo nekatere ukrepe za zniževanje stroškov (večkratna uporaba vode, 
postopki manj pogostega menjavanja brisač) kot dokaz za njihovo ekološko ravnanje. 
Etični oz. odgovorni turizem pa je novejši in bolj zahteven koncept. Povzema tako individu-
alne kot družbene ideale: popotnik tako doživlja naravno lepoto, se poglobi v lokalno kulturo 
ter hkrati prispeva k ekološki ohranjenosti pokrajine in socialnemu razvoju dežele, ki jo 
obišče . Ta vrsta potovanj združuje ekološki turizem s širšimi okoljskimi in socialnimi pogledi. 
Tovrstna potovanja so lahko tudi vrsta gospodarskega „korenčka", ki podpira in nagrajuje 
države, ki dosegajo višje standarde na tem področju . Da se lahko posamezna država uvrsti v 
krog dobrih etičnih kandidatov, mora vlada posamezne države izkazovati močno zavezanost 
ne le k ekološkemu ravnanju, pač pa tudi k splošni blaginji svojih državljanov. 
Revija Ethical Traveler je v sodelovanju z Univerzo v Stanfordu izvedla študijo, kjer so 
oblikovali listo najetičnejših držav, pri čemer so hkrati upoštevali tudi kriterij, da je država 
tudi turistično zanimiva. Da bi določili etičnost posamezne države so prevetrili tri kate-
gorije: primeri prakse ekološkega turizma, splošni ekološki standardi v državi ter kazalci 
socialne razvitosti. 
Ekološki turizem 
Pri tem kriteriju so upoštevali predvsem ohranjanje naravnega okolja, majhen vpliv 
obiskovalcev na okolje ter doprinos ekološkega turizma lokalnemu prebivalstvu. Zaradi 
neposredne povezave med lokalnim okoljem in prebivalstvom je ekološki turizem najpo-
membnejši izmed treh faktorjev za določanje etičnosti posamezne države. 
Ekološko standardi in zaščita okolja: Ocena ekološke sprejemljivosti se je izoblikovala 
glede na sledeče kriterije: emisije ogljikovega dioksida, učinkovitost uporabe energije, delež 
ozemlja države pod posebno ekološko zaščito, delež živalskih vrst med sesalci, ki so ogro-
žene ter indeks ekološke vzdržnosti. S tem kriterijem .so ugotovili zavezanost posamezne 
države k ekološkemu ravnanju ne glede na prakse v ekološkem turizmu . ....,. 
Socialni razvoj 
Socialni razvoj je bila najširša od treh kategorij in je preverila sedem elementov. S 
podatki OZN in Svetovne zdravstvene organizacije so primerjali porazdelitev bogastva med 
prebivalstvo, zdravje ljudi ter standarde izobraževanja. Prav tako so tu upoštevani kriteriji 
pogostosti pojavnosti kriminala, prisotnost korupcije ter položaj in status žensk v družbi. 
Preverili so tudi, koliko mednarodnih pogodb za zaščito človekovih pravic ter zaščito pravic 
delavcev je posamezna država že ratificirala. 
Najetičnejše svetovne turistične države v razvoju na podlagi vseh omenjenih kriterijev so 
poleg Slovenije še (po abecednem vrstnem redu): A(,gentina, Barbados, Belize, Brazilija, , -
Ekvador, Hrvaška, Južnoafriška republika, Kenija, Kostarika, Peru, Sri Lanka ter Urugvaj. 
Etično potovanje v omenjene države ponuja simbolično pozitivno izmenjavo med popo-
tniki in obiskano državo. Turisti doprinesejo h gospodarskemu razvoju, višajo standard 
življenja lokalnemu prebivalstvu ter vzpodbujajo programe, ki skrbijo za ohranjanje okolja. 
Po drugi strani pa obiskovalci odidejo domov z nepozabnimi spomini ter zavestjo, da so 
obiskali del sveta, kjer se kvaliteta življenja dejansko še vedno zvišuje. 
Po ČLANKU REVIJE ETHICAL TRAVELER, 15.11.2005 POVZEL GREGOR KRALJ 
TUJI TRGI . . ,_  _ _ 
- . . .. :...- -· .__ -.,..---"' . - .. -~, .... ~ 
Slovenija na 
Generalni 
skupščini WTO 
Prvič od časov, ko je ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem 
vodil Janko Razgoršek, se je najvišjega organa Svetovne turistične 
organizacije (WTO), Generalne skupščine, udeležila tudi slovenska 
delegacija pod vodstvom ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka. 
/ 
ROK V. KLANČNIK, RKLANCNIK@W0RLD-TOURISM.0RG 
Z leve: šef kabineta ministra za gospodarstvo Martin Bratanič, generalni direktor slo-
venskega turizma Marjan Hribar in minister Andrej Vizjak, v peklensko vročem šotoru za 
plenarna zasedanja na obrobju Dakarja. 
Skupščina je potekala med 25. novembrom in 2. decembrom v Dakarju, glavnem mestu 
Senegala, in s tem prvič v deželi podsahelske Afrike. Izbor države gostiteljice je bil sam po 
sebi pomembno sporočilo, saj je s tem mednarodna turistična skupnost poudarila pomen 
turizma v boju za odpravo revščine v svetu in uspeh Milenijskih razvojnih ciljev (MDG). To 
je strateški program v desetih točkah Organizacije združenih narodov, s katerim želi v prvi 
točki do leta 2015 prepoloviti revščino v svetu. OZN, na čelu s Kofijem Annanom, pri dose-
ganju tega cilja posebno vlogo namenja WTO, saj je turizem v večini od najmanj razvitih 
držav daleč najpomembnejša razvojna in izvozna panoga. 
Poleg razprav o odpravljanju revščine je več kot 660 delegatov iz 117 držav posebno 
pozornost namenilo tudi trendom v mednarodnem turizmu, kriznemu vodenju ter »gospo-
dinjskim opravilom«, kot so seznanitev z (odličnim) finančnim stanjem v organizaciji, pro-
gramom dela ter volitvami. Za generalnega sekretarja WTO je bil ponovno izvoljen Francesco 
Frangialli, imel bo novega namestnika Taleba Rifaia Uordanija), medtem ko bo eno leto 
lzvršn i svet WTO vodila Tunizija in njen minister za turizem ter novinar Tijani Haddad. 
Da bi se povečala prepoznavnost organizacije v svetu in se je ne bi več zamenjevalo z 
večjo in mlajšo ter pogosto kontroverzno Svetovno trgovinsko organizacijo (ki ima enako 
kratico v angleščini), se je Generalna skupščina WTO odločila spremeniti svojo kratico v 
UNWTO. Čeprav njen sekretariat v Madridu šteje samo nekaj več kot sto ljudi in je s tem naj-
manjši med sekretariati specializiranih agencij OZN, je organizacija po zadnji, 16. generalni 
skupščini še vplivnejša, saj jo zdaj z nekaj novimi članicami sestavlja že 150 držav in več 
kot 300 organizacij in podjetij iz zasebnega sektorja. 
17. zasedanje generalne skupščine bo potekalo oktobra 2007 v Cartageni de las lndias v 
Kolumbiji. 
Turizem in informacijsko-
komunikacijska tehnologija 
z roko v roki 
www.visitlondon.com je 
najbolj pri~jublj~n vir za ~uje 
posameznike, k1 raz1skuJeJo 
potovanja v London 
Po mnenju London Ove rseas Visitor 
Surveyja, ki ga opravlja VisitLondon, je 
www.visitlondon.com najbolj priljubljen vir za 
tu je posamezni l<.e, ki raziskujejo potovanja v 
London. Omenjena spletna stran deluje bolje 
kot vse druge potovalne ali tu rist i čne strani 
ter potovalni posredniki in tiskan i materiali. 
(Visitl ondon, November 2005) 
Več kot 40 odstotkov 
potrošnikov v Veliki 
Britaniji kupuje počitnice 
preko spletnih potovalnih 
agencij 
ABTA navaja, da več kot 40 odstotkov potroš-
nikov v Ve liki Britaniji kupuje počitn ice preko 
spletnih potova lnih agencij. Priljubljenost 
spletn ih nakupov potovanj je podkrepilo 86-
odstotno povišanje širokopasovnih in te rn et-
nih povezav, ki olajšajo iskanje in rezervira-
nje potovanj preko sp leta, skupaj z rastjo 
spletne tehnologije. 
(TravelMole, November 2005) 
Več kot devet od desetih 
u~orabnikov interneta 
v Franciji je v drugem 
četrtletJu leta 2005 
obiskalo vsaj en iskalnik 
Več kot devet od desetih uporabnikov inter-
neta v Franciji (a li 18,8 milijonov ljud i) je v 
drugem četrt l etju leta 2005 obiska lo vsaj en 
iska lnik. 
Za dostop do spletnih strani francoski upo-
rabniki intern eta zdaj večin oma uporab ljajo 
iskalnike namesto neposrednega dostopa 
(preko "mape priljubljenih" ali preko nepo-
srednega vpisa URL-ja spletne strani). Tako 
je bilo maja leta 2005 več kot štiri od dese-
tih obiskov (43 odstotkov) na spletu preko 
iska lnika v primerjavi s 36 odstotki v maju 
leta 2004. 
V drugi četrtini leta 2005 je bilo pet najbolj 
priljubljenih iska lnikov naslednjih: 
Google: 16.574.000 
Wanadoo/Voi la: 8.137.000 
MSN : 7.572.000 
Ya hoo!: 5.554.000 
AOL: 1.857.000 
Iskanje intern etnih uporabnikov vklj u čuj e v 
šestih od desetih iskanj več kot eno k ljučno 
besedo. 
(Mediametrie//NetRatings, November 2005) 
UP-oraba interneta znotraj 
držav ob Baltskem morju je 
v zadnjih petih letih znatno 
narasla 
Glede na podatke podjetja Internet World Stats 
je uporaba interneta znotraj držav ob Baltskem 
ALEKSANDRA JEREBIC, SANDRA.JEREBIC@SL0VENIA.INFO 
morju v zadnjih petih letih znatno Q~ ras la. 
Omenjeno podjetje ocenjuje rast in ternetnih 
uporabnikov v Rusiji od leta 2000 na 600 
odstokov. Rusijo uvršča na najvišjo stopnjo 
privzema v regiji s sedaj skupnim številom 
22,3 milijonov inte rnetnih uporabnikov, čeprav 
je doseženo le 15,5 odstotkov prebivalstva. 
Predvidevajo, da bo število uporabnikov 
interneta po vsem svetu do leta 2010 dose-
glo 1,8 milijarde. 
Po podatkih , ki jih navaja Computer lndustry 
Alm anac, je trenutno po svetu 1,08 milijarde 
uporabnikov intern eta. Pod jetje ocenjuje, da 
bo število do leta 2010 doseglo 1,8 milijarde. 
(ClickZ.com, November 2005) 
Podjetj e Internet World Stat je 21. novem· 
bra 2005 kompiliralo in ažu ri ra lo statistiko, 
ki prikazuje vodi lnih dva jset držav glede na 
število uporabnikov intern eta : 
ZDA: 203.576.911 (20,9 % skupnega števila 
uporabnikov intern eta po svetu) 
Kita jska: 103.000.000 (10,6 %) 
Japonska: 78.050.000 (8,o %) 
N emčij a : 47.127.725 (4,8 %) 
Indija: 39.200.000 (4,0 %) 
VB: 37.800.000 (3,9 %) 
Južna Kore ja: 32 .570.000 (93,3 %) 
Ita lija: 28.870.000 (93,0 %) 
Francija: 25.614.899 (2,6 %) 
Brazilija: 22. 320.000 (2,3 %) 
Rusija: 22-300.000 (2,3 %) 
Kanada: 20.450.000 (2,1 %) 
Mehika: 16.995.400 (2,3 %) 
Špani ja: 16.129.731 (1,7 %) 
ln do11ezija: 15-300.000 (1,6 %) 
Tajvan: 13.800.000 (1,4 %) 
Avstralija: 13.~1.612 (1,4 %) 
Nizozemska: 10.806-328 (1,1 %) 
Poljska: 10.600.000 (1,1 %) 
Turči ja: 10.220.000 (1,1 %) 
(I nternet World Stats, November 2005) 
Število naročnikov 
širokopasovnega interneta 
po svetu bo do l<onca leta 
2010 doseglo 500 milijonov 
Gledf na podatke podjetja Computer lndustry 
Almanac bo število naročn i kov širokopasov-
nega interneta po svetu v letu 2005 preseglo 
215 milijonov, povzpelo se je z manj kot 5 mili-
jonov v letu 1999 in 67 milijonov v letu 2002. 
ZDA so vodilne v pogledu naročn i kov širokopa-
sovnega in terneta in bodo na koncu leta 2005 
dosegle skoraj 47 milijonov. Kitajska je na dru-
gem mestu in se bo v nekaj letih potegova la 
za vodstvo. število n aročnikov širokopasov-
nega interneta po svetu bo po napovedih do 
konca leta 2010 doseglo 500 milijonov. 
ZDA bodo imele do konca leta 2005 skoraj 
198 mili jonov uporabnikov interneta, upo-
ra bnikov interneta po svetu naj bilo v letu 
2005 več kot 1 milijarda. Predvidevajo, da bo 
število uporabnikov interneta po svetu dose-
glo v letu 2010 skoraj 1,8 milijarde. 
(Computer lndustry Almanac, November 2005) 
Nova priložnost za 
slovenske turistične 
kmetije 
V začetku decembra sta Združenje turističnih kmetij Slovenije in 
Kmetijsko-gozdarski zavod Celje organizirala posvet z naslovom 
»Razvoj specializirane ponudbe, priložnost za slovenske turistične 
kmetije«. Posveta v Celju se je udeležilo 110 kmetov iz vse Slovenije, 
svetovalke za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti, pred-
stavniki ministrstva za gospodarstvo, ministrstva za kmetijstvo, 
gozdarstvo in prehrano, Slovenske turistične organizacije, Višje stro-
kovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, gospodarske zbornice in 
Turistične zveze Slovenije. JožIcA KRAšovEc, KMETIJsKo-Goz~ARsKI zAvoD CELJE 
»Slovenske turistične kmetije se mora-
jo specializirati in bolj prilagoditi svojo 
ponudbo družinam z otroki, aktivnim lj u-
dem, invalidom ter gostom, ki si že lijo zd ravo 
in ekološko pri delano hrano. Povpraševa nje 
po taki ponudbi je veliko ,« je na začetku 
posveta povedala Vi lma Topolšek, predsed-
ni ca Združenja turist i č ni h kmetij Sloveni je. 
Mag. Hans Embacher, strokovnjak na podro-
čju podeželskega turizma v sosednji Avstriji, 
ki je tudi direktor avstrij skega združenja turi-
stičnih km etij Bundesverband Urlaub am 
Ba uern hof in podpredsedn ik evropskega zd ru-
ženja za turizem na podeželju Eurogites, je 
natančno in slikovito predstavil pomen kako-
vosti in specializacije ponudbe tu rist i čn i h kme-
tij . Po izkušnjah avstrij skega združenja Urlaub 
am Bauernhof bsterreich, ki ve lja za evropski 
vzor organiziranosti tur i st i čn i h kmetij, je po 
izvedeni kategorizaciji specia lizacija nadaljnji 
korak k diferenciaciji ponudbe v smislu pri la-
gajanja željam cil jnih skupin gostov. Avstrijske 
izkušnje kažejo na to, da je specializacija pri-
pomogla k dvigu zasedenosti tu r i st ičn ih kmetij 
zlasti v času izven sezone in k doseganju višj ih 
cen na t urističnih kmetijah. 
Konkretne izkušnje z razvojem specializi-
rane ponudbe je v pri spevku z nas lovom 
»Družinske poč i t ni ce na kmetiji« predstavi-
la Andrea Kogler s turi s ti č n e kmetij e Talhof. 
Prispevek in izkušnje kmetice, ki se že sedem 
let ukvarja z organiziranjem poč i tnic za dru -
žine z otroki, je bil ze lo zan imiv. Pri tem je 
Koglerj eva še posebej poudarila pomen 
osebn ega dodatnega izobraževanja. 
Vesna Čuček in Jožica Krašovec s Kmetijsko-
gozdarskega zavoda Celje sta predstavil i 
dosedanje aktivnost i Združen ja tur i stič n ih 
kmet ij Sloven ij e in Kmet ij sko-gozda rske 
zborni ce Slovenije pri razvoju specializirane 
ponudbe na turi s ti č nih km etijah v Sloveniji . 
ZTKS in KG ZS sta v sodelova nju s strokov-
nimi službami ministrstva za gospodarstvo 
in ministrstva za km etijstvo, gozdarstvo in 
Omizje govornikov, ki so imeli prispevek i 1 
na posvetu • -1 : 
pre~rano že pripravila smerni ce ozi ro ma 
kriterije za posamezne oblike speciali zira-
ne ponudbe na turist i čn i h kmetij ah. 
Razvoj specializirane ponudbe turistič­
nih kmetij lahko zagotovi dvig kakovosti 
turistične ponudbe kmetij , poveča nj e pri -
vlačnost i turi s t ične ponudbe za goste, večjo 
prepoznavnost ponudbe, učinkovite j še pro-
mocijske aktivnosti, ki bodo lahko bolj cil jno 
usmerjene, in višje cene. S tem pa pomemb-
no pri speva tudi k večji zasedenosti nasta-
nitvenih zmogljivosti turist i č nih kmetij pred-
vsem izven glavne sezone, k višjim prihod-
kom kmetij iz t uri s tične dejavnosti , k dvigu 
kakovosti ce lovite t uri s t ične ponudbe pode-
že lja, k novim delovnim mestom na km etij ah 
ter nenazadnje k oh ran jan ju poselj enosti in 
ku lturne kra jine našega podeže lja. 
Posvet je nosilce turistične dejavnosti na 
kmetijah spodbudil in motiviral za razvoj 
ponudbe s ciljem, da bodo prve km eti je z 
znakom za preverjeno specializirano ponud-
bo objavljene že v kata logu »Prijazno podeže-
lje '07/'08«, ki bo izšel spomlad i leta 2007. 
Udeleženci so pohvalili vsebino in orga-
nizacijo posveta in med drugim sklenili , 
da ministrstvu za gospodarstvo pred laga jo, 
da bi kategorizacija in specializa cija za turi -
st i čne kmetije preš li v pristojnost Kmetij sko-
gozdarske zborni ce Slovenije in Združenja 
tur i st i čni h kmetij Sloveni je. 
'·--...: \. • • ! ,~· 
Pogostitev udeležencev po posvetu, dobrote slove~ske kuhin'j"e 
~ \ ' 1 
·:.,\, ' -,. [ 
..... ?· -~' ~· .·l l1 :,,/.'' ... 
- 1 
-- ' : :-... -~·· - ·fl-
_·:[ \ ~-·· ,_, 
" ~-- ~-'· -~~~&, 
"- ~ \ ~ j---"'i~• 
~ ...,. ~ 
IZ AKTIVNOSTI STO, TUJI TRGI • .TUR!ZE~ • 22 , ··' - . _, 
.-- -- -·-.-.. -.::f-"--i :-~"· ---, .... ,:'::-~~~:!:. ."'' ;.:~- ~ -· ... . -;, : r~ \~- ~ - ... , - - - ...... • . ....., 
Predstavništvo STO v 
Nemčiji ima za sabo 
delovno intenzivno in 
uspešno leto 2005 
Preteklo leto je bilo v Nemčiji v znamen ju 
velike gospodarske krize, recesije in poveča­
ne brezposelnosti. Tako stanje traja že štiri 
leta, zato je tudi pri napovedih za leto 2006 
index zaupan ja potrošnikov zelo nizek: 22% 
vprašanih pričakuje še poslabšanje situacije, 
44°/o pa smatra, da se situacija ne bo spre-
menila na boljše. 
l(ljub temu pa je bilo delo v predstavništvu 
STO s povprečno zaposlenostjo 2,5 oseb ze lo 
intenzivno. Nasa glavna naloga je turistič­
no - informativna dejavnost, to je obveščanje 
zainteresiranih s popolnimi informacijami. Pri 
anonimnem preverjanju dela vseh tujih pred-
stavništev v Nemčiji smo dobili oceno dobro, 
ocena ze lo dobro pa nam je ušla le zato, ker 
je naš odgovor prispel en dan prepozno. 
Stikov z nemškimi organizatorji potovanj in 
turističnimi agenci jami smo imeli 395 (brez 
stikov na borzah in sejmih), odgovorili smo 
na 33.164 povpraševanj in razposlali skoraj 
102.000 različnih prospektov, katalogov in 
cenikov itd. To predstavlja okoli 10 ton turi-
stično informativnega grad iva! 
Zelo uspešno je bilo delovanje predstavništva 
na področju stikov z javnostmi. V predstavni-
štvu smo zabeležili 582 č la nkov o Sloveni ji ali 
s pomembnejšo omembo Slovenije, kar pa še 
daleč ni vse, saj je nemogoče spremljati vse, 
kar je objavljeno v številnih lokalnih časopisih. 
Ocenjena oglasna vrednost člankov in repor-
taž presega 3 milijone evrov, kar je absolutni 
rekord in bo težko ponovljiv v bližnji prihodno-
sti. Najbolj udarni, kva litetni in obsežni član ki 
in reportaže so izšli v prestižni reviji Merian, v 
tedniku Bilci am Sonntag, v "ženskih" revijah 
Lisa in Tina, v reviji nemenjeni turizmu in poto-
van ju Abenteuer und Reisen, v reviji Stern, v 
dnevnih časop i sih: Die Weil, Tageszeitung, 
MUnchner Merkur, Die Zeit, Suddeutsche 
Zeitung, Frankfurter Allgemeine, v reviji za 
pohodništvo Trekkers, v reviji TV direkt v reviji 
Motorrad, Pro mobil itd. 
Razen objav v tiskanih medijih, smo bili tudi 
izjemno uspešni na nemški televiziji. Zrela-
tivno majhnimi stroški za nas (plačilo stro-
škov v Sloveniji) je bila na prvem nemškem 
programu ARD 10.10.2005 45 minutna,~dda-
ja o Sloveniji v okviru serije "Kein Schoner 
Land". Oddaja je bila v "primetime" in sicer 
od 20:15 do 21:00 ure. Tudi na kan alu ARTE 
je bila oddaja o Sloveniji (45 min), na SAT 1 je 
bila 25 min. Oddaja, na Bayerischer Rundfunk 
pa tudi v trajanju 45 minut. Oglasna vrednost 
je praktično neizmerljiva. 
Nastopili smo na sej mih in borzah v 
Stuttgartu, MUnchnu, Dresdnu, Berlinu, 
Frankfurtu, Kolnu in Leipzigu. V Berlinu in 
Kolnu so bile tudi novinarske konference, 
v Stuttgartu pa smo imeli slovenski dan v 
tiskovnem središču. 
Sode lovali smo na treh delavnicah za usluž-
bence ADAC iii s slovenskimi vinarj i na vin -
skem sejmu Weinwelt na munchenskem 
olimpijskem stadionu, kjer smo imeli lastno 
stojnico. 
V sodelovanju s slovenskim turističnim 
gospodarstvom smo tudi letos izdali revijo 
"Slowenien Aktuell", ki je izš la kot priloga 
strokovne turistične revije Busplaner Magazin 
in je namenjena predvsem pospeševanju pro-
daje skupinskih in avtobusnih potovanj. Kljub 
vsem aktivnostim pa rezultati iz Nemčije niso 
dobri. Glavne vzroke sem navedel že uvodo-
ma, dodal bi le še to, da po mnenju nemških 
TO in TA Slovenija izgublja na konkurenčno­
sti zaradi, glede na konkurenco, previsokih 
cen. Nem ški ADAC je v svoji primerjalni analizi 
prikazal Slovenijo celo kot dražjo destinacijo 
od Nemčije. Povzetek analize je objavil skoraj 
ves nemški tisk, kar je dodatno vpliva lo na 
odločitve nemških turistov pri izbiri počitnic. 
Na previsoke cene je opozoril tudi predsed-
nik RDA g. Richard Eberhardt v intervjuju za 
Slowenien Aktuell. 
]AN EZ REPANSEK, DIREKTOR SLOVENSKEGA 
PREDSTAVNIŠTVA V MONCHNU, 
SLOWENIEN-FVA@T-ONLIN E.DE 
Uspešno delo STO s 
tujimi mediji v letu 2005 
Ob koncu leta z zadovoljstvom ugotavljamo, 
da smo letos uspeli v Slovenijo pripeljati 379 
uglednih tujih novinarjev. Med njimi je seve-
da največ predstavnikov tiskanih medijev, 
med katerimi je velika večina specializiranih 
za turizem in ožje turistične teme, produkte 
in programe, pa tudi radijske poročevalce in 
več TV ekip. Interes za obisk, priprava ustrez-
nih tailor made itinerarijev ter sama realiza-
cija študijskih potovanj, je bila organizirana s 
predstavniki medijev iz vseh evropskih držav, 
predvsem iz naših ti. primarnih trgov: Italije, 
Nemčije, Avstrije, Velike Britanije, pa tudi iz 
Skandinavije, Nizozemske, Belgije, Francije, 
Španije in Rusije. Pribli žno polovica obis-
kov se nanaša na generalno razpoznavanje 
Slovenije, ostala polovica pa je tematsko spe-
cia lizirana za vsebine kot so: aktivne počitnice 
v Sloveniji, v zimskem času predvsem smuča­
nje, v poletnem času pa pohodništvo, kolesar-
jenje, aktivnosti na vodi, golf, prestolnica in 
ostala mesta s kulturnimi prireditvami in osta-
limi možnostmi za preživljanje časa, wellness 
ponudba slovenskih zdravilišč, gradovi, kuli -
narika, vinarstvo, posamezne regije, itd. 
Realizacija študijskih obiskov predstavnikov 
tujih medijev poteka v tesnem sode lovan ju 
s predstavniki turističnega gospodarstva in 
lokalnih in regionalnih TO ter predstavniki 
številn ih institucij. V okviru spremljanja objav 
o Sloveniji nameravamo v letu 2006 analizi-
rati tudi korelacijo med obiski predstavnikov 
tujih medijev in objavami v tujih medij ih. 
MAJDA ROZINA DOLENC, STO 
Kampanja STO na 
programu Travel Channel 
Slovenska turistična organizaci ja je v sodelo-
va nju z uredništvom Trave[ Channel pripra-
vila predstavitev Slovenije kot smučarske 
destinacije in njeno vključitev v programski -
del te te levizije. Gre za organizacijo nagrad-
ne igre, kjer STO prispeva darilni bon za 7-
dnevni paket nočitve z zajtrkom za 2 osebi. 
Trave[ Channel je v okviru tega sode lovan ja 
izrazil željo, da se v prispevku o Sloveniji 
predstavi destinacija Kranj ska Gora. STO je 
v letu 2004 razen navedene izvedla še vrsto 
projektov uredniških sodelovanj z večj imi 
nacionalnimi TV-postajami: z BBC Holidays 
oddajo "Mummys Boy's", z ARD - l. nem-
škim TV programom oddajo "Kein schoner 
Land Slowenien", z avstrijskim ORF odda-
jo "Wenn die Musie spielt", z avstralsko 
Channel 7 oddajo o gradovih v Sloveniji 
in snemanje poroke na qtoku na Bledu, z 
avstralsko Liffestyle-TV oddajo o načinu življe-
nja v Sloveni ji, ravnokar pa je bila v Sloven iji 
tudi japonska Nippon TV, ki je posnela odda-
jo "Zajtrk v Sloveniji". Vse naštete oddaje so 
bile predvajane večmi lijon skim avditori jem. 
STO beleži veliko zanimanje za predstavitev 
Sloveni~ s strani kabelskih TV-operaterjev 
in to tako evropskih (tudi iz V. Britanije) kot 
tudi iz ZDA, kjer brezplačno predvajajo naše 
posnetke o Sloveniji. 
MAJDA ROZINA DO LENC, STO 
Iščete raziskave, pa jih ne najdete? 
Potrebujete podatke o gostih s tujih tržišč, vendar za lastne raziskave nimate dovolj sredstev? 
Zakaj ne bi za začetek uporabili, kar že obstaja? 
www.slovenia.info 
Poslovne strani - Tržne razis/<ave in analize 
Q.touu Uril~ fogkd f'mdl Iaznamkl O!:odJ• ~X 
• . • . II o er 10 http f/www.slcwcnia-1ourl~m.sl f~-•M1i:t&u.:lsUV11 • 0l.-lng • ! !!) O -IIG. 
~~- 1 .... ,.-a.,~ . .. ... . S101.- • .,,.~~J4lo. 
l rinf',w!:1,k;ive 1~ ~ ~~~~ i.. , . .,... ~ 
,m,.... 
Progr.,..ODI 
""'""'"' ~~tv1nnfor...,M 
1.-.dSTO 
""'"''"' tto•.,,--lnpredl:ila 
K,llloQ'~~ -1-Ynra:;llllirlPQlM 
WiMi@IM ,.,. 
~roe;prod,aje 
~l)ll'«'Otl!IIO,, -... Pr~t,,,r.-.ffl'O) --!~oblijviu,r,l 
1'-lc,c,k·Nert~ 
~T ..... Ulhein~ln 
Pf'l)mOd,-Sb-.·erije 
0 ,,, ....... , ...... ... ,. ... .. ,.. ..... 
3. St.ltistib,i podatki po !Ktffl~lnbncjlih 
H'litMMhtrgl\ 
4. Sblttsu&iipocbtkipoY~~k.-.~ln 
ob},rktoY 
S. Sbtilllbtl pocbtld po obmah in turiltibiih -
1Jf" 11·~ __ ... 
44!4 
~~1n~Jltkanlnlld 11oY~uk~ ltlO 
[Jfl) -IJi1 
'* ...... , (1U)~U.1'l«!S' ---_,,,_ ~=-lelli'I -,.-_ .. -,..-,-----------=-~~ 
=~todllcw_.,,.,,. Trf~Jt;bJMfioffilMtl STOY~tv 200S Sal'il'WOdf.,_Mdo 
--~~~ ... ~-~~~mollla~~pn....,_th~~~ =~~ .., 
ct-liši""--;o,o~ -- ' l) ::)!')!)!).!!) l}t):;)~ ~ • • e o ~ 
www.etc-corporate.org 
Research 
Th• ~ of tht ETC RHearch Oirec1or1· Group compriH tht Ren.eh OHtetors from 
the 33 llatlonal T ourist Offices 'MIO are mffnbffs of ETC Tla Group p«1,'ldts an actr.-t forum 
iof lht sharingdmark.et int .. ~c•. as wwll as klr the commissionir,g ofMWresurchWNChis 
IOthtti.nritof 'Europe' asawholt 
Aclivt ecll:.cfl'-"fl wo ; 1rtneB 1.1dl u lllt WOfkl Tourl1m Of'9i,nlzr.lon (W'iO). Europe8n CitlU 
Tourl,m (ECT). l.".te Tout11m \/nit ol L~ Eu,-ope8n Commiulon, 1/ld tfflfflffcitl ec~ar.in • lld! n FK 
W;tffta!ic, .. I l Mttlb c,r.1111i19 lfle. t11•t-1e• 11:t ~lta«:11 Gl',11~ ~ r,« ti lmhd ~~;ti 1/ld lnlXfflH il 
fHHrdl,~ 
nit Rnt1fCIIGri:<.1;1 •.ck!1 b Annu.'4 Rn,1rc:h OlfKtOf"l ' UfftlnQ i'lf~r.fltYyUr il!trtl~ 
Rne:en;h l"Togrlfflffl• i1 1:tt<tdtvw;t,e\1111:t ye1rt,y-1 R,H1tth Wor1<lngGroupe,;,:.1~clnU ,M«s 
hmll:trHn rdl~~•n:,,e,,~ clc.. 10 dll':t!.3ffltflll:«KTOI. n„ OrNOmte-.sf.7tnit1ll:rc11;t;cu11t1yur 
Acttvltiet In 2005 
Vienna 
Oeclaration on 
the Future of 
European 
Tourism 
. IZ AKTIVNOSTI STO_•WR!ZEM •23 
. . c-" ~ · .---- " ~ ' .,,~ - •.. . • . - • . 
-1 
1 
1 
1 
Predstavitve Slovenije 
na tujih TV-programih 
Tuje nacionalne in globalne TV-
ekipe snemajo v Sloveniji 
Decembra lani je na globalnem TV-programu 
za popotovanja in turizem Trave[ Channel 
TV potekala promocijska kampanja, ki je 
Slovenijo predstavila kot s mučars ko desti-
nacijo v Evro pi. Akcija, ki je bila ze lo uspešna, 
predstavila je predvsem Kranjsko Goro, delno 
pa v okviru spletnih strani tudi Pohorje, je 
vsebovala nagradno vprašanje o Sloveniji. 
Uredništvo nagradne igre se je odločilo za 
vprašanje, ki repozicionira Kranjsko Goro, 
nekdaj že poznano kot smučarsko s redi šče 
bivše Jugoslavije, in jo postavlja na zem lje-
vid Slovenije, ne pa kot na primer Eurosport 
v okviru FIS cupa Vitranc konec decembra -
na Slovaško, za kar smo ostro protestirali in 
Eurosport povabili na študijsko potovanje v 
Slovenijo. Za nagrado v okviru decembrske 
predstavitve in nagradne igre o Kranjski Gori 
na Trave! Channel TV se je potegova lo 5 tisoč 
ljudi, praktično z vsega sveta, oziroma kot 
Hotelski turistični 
barometer 
Ažurno pridobivanje in obdelovanje infor-
macij postaja vse pomembnejši dejavnik 
za pravočasno ukrepanje in uspešno poslo-
vanje v turizmu. S tem namenom smo se 
na Slovenski turistični organizaciji (STO) 
odločili za uvedbo hotelskega turističnega 
barometra (HTB), ki nam bo omogočal bolj 
hitro in temeljito spremljanje turističnega 
obiska v slovenskih hotelih po posamez-
nih emitivnih trgih in po namenu ter nači­
nu prihoda gostov v slovenske hotele že z 
januarjem 2006. 
Glavni cilji HTB so: 
• Prilagajanje potrebam turistične industri-
je po pridobivanju ažurnih in aktualnih 
podatkov o obsegu in strukturi turistič­
nega obiska v slovenskih hotelih; 
skrajševanje časa med zbiranjem in 
posredovanjem podatkov zaradi pripra-
ve na morebitne »krizne« trženjske aktiv-
nosti in programe; 
• uporaba dobljenih informacij za bolj cilj-
no usmeritev trženjskih aktivnosti; 
• povečevanje uporabne vrednosti statistič­
nih podatkov za slovenske hotele kot tudi 
ostalo turistično industrijo; 
• izvedba dodatnih lastnih primerjav med 
hoteli po različnih kriterijih z minimalni-
mi stroški posredovanja podatkov; 
• spodbujanje sinergijskih učinkov na 
področju analiz statističnih podatkov z 
HTB bo meril: 
so nam z zadovo ljstvom sporočili s Trave! 
Channla: » ... We had a fantastic response to 
the competition - approximately 5,000 entri-
es from the UK, Hungary, Estonia , Denmark, 
Malta, lots from Sloven ia itself!, Portugal, 
South Africa , Lithuania, lreland , Finland, 
Sweden, Poland, Serbia Montenegro, USA, 
Norway, Greece, Macedonia, Canada, Cyprus, 
Albania and even Sri Lanka and Taiwan .« 
Zmagovalka, ki bo deležna GRATIS bivanja 
v hotelu Kompas v Kranjski Gori (polpenzion 
za dve osebi), pa je Madžarka iz Bu~impešte 
Krisztina Wagner. Ker je ta nagrada edini 
finančni pri spevek Slovenije, gre za uspeš-
nejšo akcijo proaktivnega sodelovanja z glo-
balnim medijem, zaradi česar že nadaljujemo 
razgovore o možnem nadaljevan ju sodelova-
nja s promocijo ostalih možnosti, na primer 
aktivnih počitnic v Sloveniji poleti. 
V decembru pa je v Sloveniji snemala tudi 
n ajvečja komercialna britanska ITV, ki si je 
za prizorišče snemanja izbrala Roglo. Ta bo 
v kratkem predstavljena večmi lijonskemu 
avditoriju, ekipa in udeleženci - dve tekmu-
joči družini, od katerih je ena že rezervirala 
nada ljevanje počitnic v Sloveniji - pa so bili 
medsebojno vzajemno pomočjo sodelu-
jočih hotelov v HTB. 
Obrazložitev HTB-obrazca: 
Priloženi obrazec za zajem podatkov, ki smo 
ga pripravili skupaj z uporabniško skupi-
no, sestavljeno iz predstavnikov slovenskih 
hotelov, je prilagojen obrazcu Statističnega 
urada RS TU/M (mesečno poročilo o priho-
dih in prenočitvah turistov). 
V želji, da bi pridobili še druge podatke, 
ki so v turizmu nujno potrebni pri načrto­
vanju, izvajanju in analiziranju učinkovito­
sti trženja slovenskih hotelov, smo TU /M-
obrazcu dodali še vrsto oziroma tip hotela, 
povprečno ceno sobe in nočitve ter tabelo 
za oceno motivov in način prihoda oziroma 
rezerv-acije sobe. Obrazec smo tudi opremili 
s komentarji uporabljenih izrazov. 
--.,, 
Postopek zajema in obdelave 
podatkov v HTB 
Ob zaključku tekočega meseca (do 5. v 
mesecu za pretekli mesec) bo STO sloven-
ske hotele prosila za izpolnjen obrazec. 
Navedemo naj, da bo vsem sodelujočim 
hotelom ažurno posredovano poročilo z 
ugotovitvami in preglednicami v obliki brez-
plačoih mesečnih informacij (v kasnejši fazi 
načrtujemo tudi razvoj spletne aplikacije za 
avtorqatski zajem in spletno pregledovanje 
podatkov ter širitev HTB na ostale v Sloveniji 
registrirane nastanitvene objekte, na primer 
kampe v poletnem času). 
JER NEJ ZAJEC, JERNEJ.ZAJEC@SLOVENIA.INFO 
Kategorija Vrsta oz. Lokacija Časovno Emitivni 
hotela tip hotela' hotela2 obdobjel trg 
~t. prihodov turistov in turisti čnih prenočitev X X X 
! Povprečna doba bivanja turistov v hotelih X X X 
titopnja zasedenosti hotelskih sob in ležišč X X X 
IPovp rečna cena hotelske nočitve in sobe X X X 
;1. prihodov turistov po motivu4 X X X 
; t. prihodov turistov po načinu prihoda5 X X X 
Tržni delež sod elu'o če a hotela X X X 
' Kongresni, mestni, ali inclusive, garni, podeže lski, zdravili šče, igralniški. 
2 Po slovenskih turističnih subregijah. 
J Po mesecih, četrtletjih , sezonah in letih. 
X 
X 
X 
X 
X 
X 
X 
X 
X 
X 
i Večd nevne počitnice ob morju, večdnevne počitni ce v gorah, kurativa, we lln ess in preventiva, 
krožna potovanja, kra tek mestni oddih, tranzit, kongres i in sreča nj a , posel, igralništvo, 
pohodništvo, kolesarjenje, zimski športi, vodni športi, golf, lov in ribolov, jahanje, športn iki, 
obiskovalci športnih prireditev. 
s Internetna rezervacija, agencija individualec, agen cija skupi na, pod jetje, dru štvo, klub gostov. -~- -
nad Slovenijo izj em no presenečeni in nav-
dušeni. 
Decembra smo prejeli tudi potrditev o sne-
manju v Sloveniji v prvi polovici letošn jega 
leta od uredništva EuroNews TV iz Kiela; po 
lanskoletnem uspehu oddaje Kein Schoner 
Land - Slowenien, snemanju v juniju in 
predvajanju v oktobru, pa že v januarju letos 
ponovno prihaja v Slovenijo 1. nemška tele-
vizija - ARD. Posneli bodo dve oddaji o 
Sloveniji kot zimski destinaciji. 
Ravno tako januarja bo v Sloveni ji snemala tudi 
irska TV, medtem ko nam je škotska TV, kate-
re predstavnica se je udeležila novinarske kon-
ference STO v čas u borze WTM novembra 2005, 
potrdila snemanje v Sloveniji maja in junija 
letos in predvajanje oddaje zgodaj jeseni. 
Sadeže uspe ha novembrskega snema-
nja oddaje Breakfast around the World -
Slovenija 4. japonskega TV-kanala Nihon 
TV pa bodo januarja 2006 že predvajali, med-
tem ko bo oddaja o Sloven iji belgijske VRT, 
posnete decembra pretežno v Ljubljani, na 
sporedu kasneje spom lad i. 
Uspeh teh aktivnosti je v relativno majhnih 
stroških, ki so v primerjavi z večmilijo n sko 
gledanostjo in ceno oglaševanja zanemarlj ivi, 
zato bomo s temi aktivnostmi s i stem ati č no 
nadaljeva li. 
Majda Rozina DOLENC, vodja odnosov in 
oglaševanja v tujini, STO 
MAJDA.DOLENC@SLOVENIA. INFO 
Jan Ciglenečki 
predlagan za vodilnega 
turističnega delavca v 
Avstriji 
Dr. Leo Wallner že trideset let vod i avstrijsko 
igralniško podjetje Casinos Austria, od leta 
1990 pa vod i tudi avstri jski olimpijski komite. 
Da je Wallner starosta avstrijskega turistič­
nega gospodarstva, kaže njegova, že deveta 
izvolitev za vodilnega na lestvici petdeset naj-
boljših turističnih delavcev v Avstriji. Wallner 
je z lanskega prvega na drugo mesto izpodri-
nil Arthurja Oberascherja, generalnega direk-
torja avstrijske NTO. Dva j setčlanska komisija 
je ocenjevala delo šeststo turističnih delavcev 
v Avstriji, ki so jih predlagali člani žirije. Vsak 
č lan žirije je kandidatu prisodil oceno od o 
do 10 na treh področjih: sposobnost, simpa-
tičnost in dosežki. 
Med uglednimi člani žirije je bil tudi direktor 
predstavništva STO v Avstriji Jan Ciglenečki. 
Hkrati je bil predlagan tudi kot kandidat za 
vodi lnega turističnega delavca v Avstriji in je 
izmed vseh kandidatov s tujih predstavni-
štev prejel najvišje število točk, kar je velik 
dosežek in prispevek k dvigu ugleda Slovenije, 
Slovenske turistične organizacije in slovenske-
ga turizma nasploh, ne le v Avstriji temveč tudi 
v Evropi. Hkrati se je Jan Ciglenečki na skup-
ni lestvici uvrstil na 132. mesto (z lanskega 
231.), za kar Janu Ciglenečkemu iskreno česti­
tamo! (Več: članek COMEBACK ON TOP, izid 4. 
1. 2006, medij: FM, Avstrija, uvrščen na portal 
Slovenske turistične organizacije www.slove-
nia.info v okvir rubrike Tuji mediji o nas). 
Vabimo vas k branju člankov o Sloveniji iz 
tujih medijev, uvrščenih na slovensko in 
angleško stran portala STO! 
Več informacij o objavah o Sloveniji v tujih 
medijih: Majda Rozina DOLENC, STO, vodja 
odnosov z javnostmi in oglaševanja v tujini : 
majda.dolenc@slovenia.info 
Prospekt smučarskih središč 
V partnerskem sodelovanju z GIZ - Združenjem 
slovenskih žičničarjev smo izdali prospekt 
Smučarska s redišča Slovenije. Izšel je v slo-
venskem, angleškem, nemškem, italijanskem, 
hrvaškem in prvič tudi v madžarskem jeziku. V 
skupni nakladi 30 tisoč izvodov, formata A4 (21 
x 29,7 cm), na J2-straneh, z manjšimi oblikovni-
mi spremembami in vsebin skimi korekturami. 
V prospektu je predstavljenih 30 smučarskih 
središč, večj i centri so predstavljeni na dveh 
straneh, srednje ve liki na 
eni strani, manjši pa na 
polovici. Vsebinski pou-
darek je na panoramskih 
slikah smuča rski h centrov 
z opisom žičniških naprav, 
velikosti smuča rs kih prog, 
šolah smučanja in dodatni 
ponudbi. Prav tako je opi-
sana poletna ponudba in 
nastanitvene kapacitete. 
1 
Katalog golfskih igrišč v Sloveniji 
Z nenehnim razvojem golfa v Sloveniji se je v 
letu 2005 pojavila potreba po izdelavi novega 
promocijskega kataloga, ki bi nadomestil pred-
hodnega. Slovenska turistična organizacija se 
je z Gospodarskim interesnim združenjem golf-
skih igrišč Slovenije (G IZ GIS) odločila izdati nov 
katalog, ki bi zajel vse spremembe na področju 
slovenskih golfskih igriš~. Katalog formata A4, 
na 16 straneh, je izšel v nakladi 10 tisoč izvo-
dov v slovenskem, angleškem, nemškem in 
italijanskem jeziku. Med 
pomembnejšimi novostmi 
v golfski ponudbi je odprt-
je nqvih devetih igral-
nih polj igrišča Livada v 
Moravskih Topli cah, odprt-
je igrišča Otočec v letoš-
njem poletju ter vadišče 
protokolarnega objekta 
Brdo. Premierno bo kata-
log predstavljen 19. jan u-
arja na mednarodnem sejmu za golfska in well-
ness potovanja v nemškem Stuttgartu. Aktualni 
katalog bo v bodoče predstavljal pomemben 
del promocije slovenskih golfskih i gri šč na tujih 
trgih, tako v okviru akcij GIZ GIS kot v okviru pro-
mocije Slovenske turistične organizacije. 
Prospekt Slovenski kampi 
Odbor kampov pri GZS, Združenju za turizem in 
gostinstvo, je v sodelovanju s Slovensko turi-
stično organizacijo pripravil nov kata log slo-
venskih kampov. Katalog 
je bil izdan decembra SLOVENSKI 
lani v 120 tisoč izvodih in KAMPI 
šestih jezikovnih verzijah 
(v slovenščin i, angleščini, 
n emščini, italijanščini, 
nizozemščini in prvič tudi 
francoščini). Prvič je bil 
katalog oblikovan v večjem 
formatu, in sicer 19 x 29,7 
cm, na 32 straneh, sp re-
men jena je tudi celostna 
podoba kataloga, kar je vsekakor doprineslo k 
atraktivnosti publikacije. V katalog je vključenih 
28 slovenskih kam pov s celostranskimi ali pol-
stranskimi predstavitvami in 15 kampov z osnov-
nimi podatki - skupaj torej 43 kampov. Pogoj za 
vključitev v katalog je bil, da ima kamp obrato-
valno dovoljenje in odločbo upravne enote. 
Vse prospekte lahko naročite v distribucij-
skem centru STO pri Boži Šuljgič : 
boza.suljgic@sloven ia. i nfo 
ZADNJA STRAN• TUR!ZEM • 24 • . . ,, ··' · 
·- .. ·. --::·"'· .. :: .... , ... -~ ·---=_::_ ,. .. ~~-, ' - - ~ . -~i!!,., - ~~~- ~ - .... ..~· -. -.i . .. , ___ • • • . • 
DOSTWELL na 1TB 2006 - Marian 
Hribar, generalni direktor Direktorata 
za turizem, P.Ovabil projekt DOSTWELL 
na predstavitev na 1TB 2006 na 
slovenski razstaviščni prostor 
V začetku decembra 2005 je v La Saltu v dolini Valle D'Aosta v 
Italiji potekalo drugo srečanje partnerjev mednarodnega pro-
jekta DOSlWELL (Development of Sustainable Tourism focu-
sing on WELLness), katerega vodilni partner je Nacionalno 
turistično združenje. Udeležilo se ga je osem partnerjev iz 
šestih držav, ki .so predstavili svoje delo v preteklem 6-meseč­
nem obdobju in prve izsledke. V sklopu srečanja je potekal 
tudi 1. sestanek Vrhovnega projektnega odbora (Supervisory 
Board - SB), ki mu predseduje Marjan Hribar, generalni direk-
tor Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo. 
Ker je glavni cilj projekta oblikovanje pogojev za nove turistične 
politike na področju wellness turizma po evropskih standardih 
ter podpora region.alnemu turističnemu in ekonomskemu razvo-
ju, je izmenjava mnenj in izkušenj oblikovalcev regionalne in/ali 
nacionalne turistične politike ze lo pomembno in koristno za vse 
projektne partnerje. Vrhovni projektni odbor, ki ga sestavljajo 
predstavniki strokovne in politične javnosti iz vsake partnerske 
regije, bo ves čas trajanja projekta spremljal potek projekta, 
skrbel za možnosti učinkovite in uspešne implementacije rezul-
tatov v regionalne in nacionalne politike ter za nadaljnjo širitev 
projekta tudi po uradnem koncu projekta. Člani Vrhovnega pro~ 
jektnega odbora so bili tako enotnega mnenja, da bi postavitev 
standardov kakovosti za wellness, ki je ena od nalog projekta, 
bila v nadaljevanju osnova za razvoj blagovne znamke. To bo tudi 
glavna iztočnica pri pripravi materialov in priročnikov, ki bodo 
namenjeni izobraževanju ter dodatnemu usposabljanju kadra 
v turističnih podjetjih. Oblikovana bo stalna mreža partnerjev v 
multikulturnem okolju, ki bo omogočala razvoj znanja ter nudi-
la pomoč pri sprejemanju političnih in gospodarskih odločitev 
pomembnih za nadaljnji razvoj in sodelovanje med regijami. 
Kot je poudaril Marjan Hribar, »mora DOSlWELL postati 
inštrument za izmenjavo znanja med strokovnjaki tako na 
regionalni kot tudi na nacionalni ravni.« Kot dokaz pomemb-
nosti medregionalnega sodelovanja je bil tudi Hribarjev pred-
log in povabilo k predstavitvi projekta DOSlWELL na turistični 
borzi 1TB v Berlinu marca 2006 v okviru tematske predstavitve 
wellnessa na skupnem "wellness otoku", na slovenskem raz-
staviščnem prostoru. 
Združenje je v svojem programu opredelilo naslednje cilje: ude-
janjanje celovitega menedžmenta destinacije na območjih, ki 
jih pokrivajo, medsebojno sodelovanje in pomoč, usklajevanje 
lokalnih in regionalnih interesov na področju turizma, uveljavlja-
nje skupnih interesov na nacionalnem nivoju skozi sodelovanje 
z direktoratom za turizem, STO in drugimi institucijami, razvija-
nje turistično informacijske službe in sodelovanje s TIC-i izven 
naših organizacij, izmenjava izkušenj in dobrih praks, pomoč 
novim destinacijskim organizacijam, strokovno izpopolnjevanje, 
vzpostavljanje strategije komuniciranja in sprejemanja odločitev 
na nacionalni ravni tudi od spodaj navzgor ter z medsebojnim 
sodelovanjem trud za,,prispevek k decentralizaciji turistične 
politike in pospeševanju razvoja vseh destinacij. Opredelili so 
se za neformalno obliko sodelovanja na osnovi skupno dogovor-
jenih pravil. Član združenja lahko postane vsaka zainteresirana 
neprofitna organizacija, ki se ukvarja z upravljanjem turistične 
destinacije ne glede na formalno pravno obliko (zavod, GIZ, javni 
zavod, tudi služba v okviru občinske uprave, neprofitno podjet-
je ... ) in ki izpolnjuje najmanj minimalne pogoje Qavno zasebno 
partnerstvo izvajanje vsebin, ki so v 21. členu ZSRT opredeljene 
kot dejavnosti v javnem interesu na ravni turističnega območja, 
najmanj en informacijski center v destinaciji- ali lasten ali dogo-
vorno z drugimi nosilci, katalog turistične destinacije v več jezi-
kih in vzdrževana lastna internetna stran v več jezikih). 
Za predsednika združenja so izvolili Janka Humarja. 
ENTER: Odločitev za gostitelja za leto 
2007 
Člani odbora IFITT Ljubljano so izglasovali za gostiteljico 
ENTER 2007. Za Slovenijo so se odločili, ker je odbor prepri-
čan, da bo Slovenija kot živahna in prizadevna dežela v srcu 
Evrope za ENTER odlična priložnost, da pritegne veliko zani-
manja s celotnega območja. 
Novo: Atlas Slovenije 
Prvi temeljni topografski Atlas Slovenije, ki je izšel pri Založbi 
Mladinska knjiga pred dvajsetimi leti, je zdaj zagledal luč 
sveta v četrti izdaji. Večkrat prenovljen in dopolnjen, doslej 
v 160.000 izvodih prodan atlas, je najbolj zanesljiv vir poda-
tkov o Sloveniji in njenih pokrajinah. Topografski zemljevidi 
so izdelani v merilu 1:50.000, kar je pomembna prednost v 
primerjavi s tovrstnimi publikacijami v tujini, ki so večinoma v 
manjšem merilu. V novem atlasu so zemljevidi, izdelani z naj-
Združenje turističnih destinacij sodobnejšo digitalno tehnologijo, preglednejši in nazornejši 
Sloveni Je .-..,1er olajšajo orientacijo v prostoru. V sodobnem kartografskem 
Sredi decembra lani se je 16 lokalno-turističnih in drugih prirofoiku, ki prinaša najpopolnejši seznam imen slovenskih 
destinacijskih organizacij na ustanovnem sestanku v STIC-u v mest, krajev, vasi, ulic, hribov, rek ... je tudi šestdeset mestnih 
Ljubljani povezalo v Združenje turističnih destinacij Slovenije. načrtov najpomembnejših mest oziroma naselij, med katerimi 
Ustanovitelji - Barbara Vajda (Ljubljana), Aleksander Dolenc so tudi najbolj obiskana turistična središča, ki se ponašajo 
(Ptuj), Borut Klobučar (Bela Krajina), Joško Štajer (Postojna), z bogato kulturno ali naravno dediščino. Med vodili pri pisa-
Marko Vidič (Bovec), Alojz Pečan (Izola), Ivo Silič (Portorož), Tanja nju novega besedila, ki je dopolnilo zemljevidom, je bila tudi 
Razboršek-Rehar (Žalec), Jaka Hrastnik (Kranjska Gora) Zdenka želja, kot je pojasnil avtor Franci Novak, da bi Slovenijo bolje 
Žrlič Bahčič (Brežice), Saša Jereb (Škofja Loka), Robert Bauman spoznalo čim več njenih prebivalcev in tudi obiskovalcev. 
(Kranj), Miran Jereb (Kamnik), Eva Štravs (Bled), Marko Lenarčič 
(Bohinj), Janko Humar (Tolmin- Kobarid)- so se strinjali, da zdru-
ženje potrebujejo zaradi izmenjave znanj in izkušenj. Edini so 
si bili tudi v tem, da lahko skupno veliko prispevajo k ~olj učin ­
koviti organiziranosti in boljšim rezultatom turizma v Sloveniji. 
Kdo kam kje 
V podjetju Naravni park Term e 3000 Moravske toplice je po 
od hodu g. Štefana Vtirtiša, mesto vod je marketinga prevzel 
g. Tomaž Pevec. 
G. Alfons J. Walsch je postal genera lni di rektor Royal Media 
Ljubljana Hotel & Casino. 
V Sava hotelih Bled so ustanovili samostojno službo za odno-
se z javnostmi, naloge v omenjeni službi pa je prevzela ga. 
Alenka Bešter. 
Novost na knjižnih policah: Kongresna 
dejavnost - organizacija kongresov 
Decembra 2005 so ob deseti obletnici Višje strokovne 
šole za gostinstvo in turizem Bled in ob dvajseti obletnici 
Kongresno turistične agencije Albatros na Bledu predstavili 
knjigo KONGRESNA DEJAVNOST - ORGANIZACIJA KONGRESOV -
avtorice Majde Zidanski. 
To je prvi slovenski priročnik, če že ne učbenik kongresnega 
turizma, najzahtevnejše a tudi najbolj dobičkonosne zvrsti 
turizma. Tako v svetu kot pri nas je ta dejavnost v stalnem 
porastu in zavzema v turistični dejavnosti, kamor spada, 
vedno pomembnejše mesto. Vendar se v Sloveniji kongres-
na dejavnost razvija pretežno v smeri rekonstrukcije obstoje-
čih, pa tudi gradnje novih prostorov, manj ali skoraj nič pa na 
področju usposabljanja kadrov. Priročnik je namenjen začet­
nikom in tistim, ki že delujejo v kongresni dejavnosti. 
TURIZEM - Informativno glasilo Slovenske t u ristič ne organizacije - Izdaja Slovenska tu r istična organizacija. Duna jska 156, 1000 Lj ubljana - Tei: 01/5891 840, E-mail: in fo@slovenia.info -
Glavna in odgovorna urednica: Livija Kova{ Kosta nt inovi{ - Oblikovanje in priprava za tisk: Divizija d.o.o. - Tisk: Delo tiskarna, Ljubljana. - Ministrstvo za ku ltu ro RS je izda lo odlolbo, da 
se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 - Glasilo je brezplalno. - Narocila sprejemamo na STO. na urednistvo@slovenia.info - Člani Uredniškega 
sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Mateja Tomin Vulkovil}, Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gospodarska zbo rn ica Slovenije (mag. Cveto Stantil), Agenci ja RS za gospo-
darsko promoci jo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakluteta {dr. Tanja MihalilJ, Visoka šola za turizem turisti ka (mag. Aleksandra Brezovec), 
Višja šola za turizem Bled Oana Špec). Višja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl). suokovnjak s podro(ja tržnega komuniciranja (dr. Zla tko lan(i(), predstavnika 
turistilnega gospodarstva (Zdravko Poliva lšek), predstavniki Slovenske turistil ne organizacije. 
Turkish Airlines z Brnika 
Turški letalski prevoznik bo 165-sedežnim letalom tipa boeing 
737-800 redno letel med Istanbulom in Ljubljano. Ljubljano bo 
z letališčem Ata Turk v Istanbulu povezoval trikrat tedensko, in 
sicer v ponedeljek, torek in soboto. Svoja vrata je odprlo tudi 
njihovo slovensko predstavništvo, ki ima svojo poslovalnico 
v potniški stavbi Aerodroma Ljubljana. S to novostjo je na 
Letališču Ljubljana sedaj osem rednih letalskih prevoznikov. 
Poleg Turkish Airlines so to še Adria Airways, Air France, ČSA, 
easyJet, JAT, Malev in LOT, na Aerodromu pa pričakujejo, da se 
bo število rednih letalskih prevoznikov še povečevalo. 
1 
Kje je Kraniska Gora na zemljevidih 
Eurosporta'? 
V zvezi z napačno pozicionirano Kranjsko Goro kot prizoriš-
čem svetovnega smučarskega prvenstva za moške - 45. Pokala 
Vitranc FIS SKI WORLD CUP na TV programu EUROSPORT, 
smo na Slovenski turistični organizaciji že konec decembra 
2005, takoj po tekmah in prenosih iz Kranjske Gore 21. in 22. 
decembra 2005 ugotovili napako in protestirali na sedežu 
Eurosporta v Londonu. V telefonskem pogovoru z oddelkom 
za komunikacije TV programa Eurosport nam je bilo takoj 
jasno, da so napako tudi sami že odkrili. 
Ker smo prepričani, da uredniki tega programa vedo, kje je 
Kranjska Gora in Slovenijo poznajo, smo zaprosili za pojasnilo. Do 
napake je prišlo v grafičnem oblikovalskem oddelku Eurosporta, 
ki napačnega predloga ifmljevida pomotoma ni poslal v potrditev 
uredniku in objavil grdo napako. Uredništvo Eurosporta napako 
obžaluje, osebno pa se je pisno opravičil Roy Gilbert, vodja pro-
gramov Eurosporta, kar je razvidno iz priloženega e-pisma. 
Na Slovenski turistični organizaciji si bomo v rednih stikih z 
mediji tudi nadalje prizadevali za čim boljšo prepoznavnost 
Slovenije. 
MAJDA ROZINA DOLENC, 
VODJA ODNOSOV Z JAVNOSTMI IN OGLAŠEVANJA V TUJINI