St. 62. V (joriei, v soboto dne 5. avgusta 1905. Letnik VII. Izhaja vsa'- torek in soboto ob 11. uri predpoldne za rnosto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dncva praznik izide dan prej ob (>. zveöer. Staue po pošti prejeinan ali v Gorici na dorn pošiljan cfiloletno 8 '{, polletno 4 Kin četrtlotno 2 K. Frodajaso v Gorici v to- bakaniai) Schwarz v Šolskih ulicul), Jellcrsitz v Nunskih ulicah in L»*- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA j Uredništvo in upraynisitvo se nahajata v «Narodni ti8karni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip MaruŠič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marnšič). Poskušeni atentat na sultana in njega posledice. Poskuäeni atentat na sultana na- pravil je na vso evropsko diplomacijo jako muČen utis. Evropska diplomacija, ki je obrnila vso svojo pozornost na to, da-li pride do mim med Japonsko in Rnsijo ter na pogoje, ki bodo podlaga za sklepanje tega mirn, ni se zadnji čas mnogo bavila z balkanskimi odnoäaji in drugimi vpraäanji in je bila zaradi tega jako OBupljena, ko ji je došel do uses glas o napadn, naperjenem proti sultana, o katerem se je zadnji čas govorilo, da je jako boJan. Ta napad je torej pro- vzročil, da je evropska diplomacija zopet v velikih skrbeh zaradi posledic, katere bo imel ta napad na razvoj že tako prezamotanih razmer v evropski Turčiji. Iz Jemena prihajajo sicer za Turčijo ugodne vesti, kajti posrečilo se je tarn Turčiji, da je npornike ugnala v kozji rog, ali to, kar se je dogodilo te dni v Carigradu, je za evropski mir veliko bolj nevarno, kakor so bili nemiri v Jemena, namreč v turški Arabiji. Akoravno ni dognano, kdo je pravi provzročitelj atentata in tndi ni doka- zano, iz kakega namena so stregli napa- dalci po sultanovem življenju, gotovo je že dane8, da pade vsa sam na one, ki so s sedanjim položajem na Balkanu ne- zadovoljni, torej v prvi vrsti na turške kristjane. Nič ložjega ne böde, nego prepri- čati že itak prenezaupljivega sultana, da so poskusili napad na njegovo osebo macedonski qstaäi ali pa kdo dragi, ki podpira ustajo v Macedoniji, kakor n. pr. Bolgari ; in posledica temu bode zopet divja gonja na vse ono, kar je kräcan- skega v evropski Tnrčiji. In res priha- jajo vesti iz Carigrada, da se zvrača vsa krivda na Bolgare, ki da so hoteli z na- padom na snltana in z njegovim umorora provzročiti v evropskih tnrških pokra- jinah sploäno revolucijo ter tako prisiliti evropsko diplomacijo, da prične z likvi- dacijo turäkega gospodarstva v omenjenih pokrajinah. Reäad-paäa, sultanov brat, nahaja se sicer, kot na sumu, še vedno v zaporu. Tudi ne manjka glasov, ki go- vore, da so bili zarotniki nezadovoljni pristaši stranke Mladoturkov, in mnogo je tudi onih, ki trde, da so provzročili atentat Armenci. Ali v prvi vrsti dolžijo oni, ki žive v najbližji sultanovi okolici, Bolgare in sploh netarke, samo da bi ga pripravili do tega, da zaukaže gonjo na kristjane. Naj bo pa temu kakorkoli, gotovo je pa vsekako, da se je položaj na Bal- kanu vsled tega napada hudo poostril. Posebno v Londonu so mnenja, da se mora porabiti vsaka prilika, da se zapali revolucija v evropskih turäkih pokrajinah še predno izide Rusija iz zagate, v ka- tero jo je spravila rusko-japonska vojska, torej Se poprej, nego pride do kakega miru med Rusijo in Japonsko. Zato pa podpira Angleäka na vso moč macedon- ske ustaäe, kojih glavni zastopniki se nahajajo sedaj v Londonu, in za angleäke namene priäel je kakor nalašČ poskuäeni atentat na sultana, katerega bode An- gleäka brez vsakega dvoma izkoristila v svoje namene. Bliža se torej na Balkanu krvavi pies, iz katerega ni nemogoče, da nastane potem sploäna evropska vojska, posebno ako pomislimo na napetost razmer med Francijo in Nemčijo, med Nemčijo in Angleäko, med Italijo in Av- strijo ter na to, da so Rnsiji, ki ima na Skrajnem Vztoku toliko posla, v Evropi sedaj roke popolnoma vezane. Odhritje FpeSernouego spomeniho v Ljubljani. Odbor za postavljenje Prešernovega Bpomenika vabi k slavnemu odkritju tega Bpomenika vse Slovence tako-le: Rojaki! Vaša požrtvovalnost omogočila je podpisanemu odboru postaviti na naj- lepšem Ijubljanskem trgu najgenijalnej- äemu naäemu pesniku dr. Francetu Preäernu dostojen spomenik po osnutku mojstra Ivana Zajca. Ta spo- menik bode se ob navzočnosti mnogo- številnih slovanskih gostov slovesno od- kril dne 10. septembra t. 1. Rojaki! Podpisani odbor za trdno pričakuje, da se slovesnosti odkritja Preäernovega Bpomenika udeležite kar uajätfrvilneje. Saj ima ta slovesnost pomeniti poklonstvo manom duäevnega velikana, kakoräni se redko porajajo na svetu; s kakoränim se ima torej temveč povoda ponašati mali slovenski narod, kivdr. Francetu Preäernu ne slavi samo svojega velikega pesnika, temveö tudi proroka in političnega na- vduäevalca. Ne pozabimo, da je v trenotkih najveöjega pritiska, ko mu je krvavelo srce zaradi brezpravnosti slovenskega naroda, zaklical nam Preäern, poln proroäkega duha, da se „vremena bodo nam zjaznila" in da je s plamenečimi besedami načrtal pravec vsej našej politiki, ko je s povzdignjenim srcem zapel, da „najveß sveta otrokom sliäi Slave." Rojaki! Temn pesnika torej od- krivamo spomenik dne 10. septembra t. 1.; spomenik v tacih razmerah, kakor ga slovenski narod ni še postavljal in ga bržkone tudi postavljal ne bode. Podpisani odbor nikogar izmed Slovencev ne bode posebej vabil k slo- vesnosti odkritja; zdelo bi se mu to razžaljivo, ker ve, da se vsak rodoljub i*reda, kaj je aolžan Bpominu Pre- äern o v e ra n. Vabljeni ste torej tem potom vsi vknp in vsak posebej; vabljena so zlasti društva, o katerih je želeti, da se ude- leže slavno8ti z zastavami. Da bode pa mogoče glede slav- noetnega sprevoda ukreniti vse potrebno, blagovole naj druätva, ki se slavnosti udeleže z zastavami, naznaniti to sopod- pisanemu odborovemu tajniku najkasneje do 8. dne septembra t. I. V Ljubljani, dne 2. avgusta 1905. V imenu odbora za postavljenje Preäerno- vega Bpomenika : IvanHribar, Fran Trdina, mestni župan, mestni knjigovodja, predsednik. tajnik. Politiöni pregled. Kriza na Ogrskem. Ker odpotuje Koäut 12. t. m. v Karlove Vare sodijo, da se snideta v toplicahs Fejervaryjem.Opozicijonalno Ča- sopisje je mnenja, da je odlok ogrskega domohranskega ministerstva, na podiagi katerega se bodo morali oglaäati vojaäki novinci pri orožniških postajah in ne več pri oböinah, prvi odkriti nasilni korak nove vlade. Vacovski škof grof Gsaky je izdal pastirski list, v katerem pozivlja vernike, naj molijo, da se zopet spravita kralj in ljudstvo. Nova stranka na Ogrskem. Iz „Budimpeäte" javljajo : „Magyar Hirlap" piäe, da se bo na kon- ferenci liberalne stranke, ki se bo vräila koncem meseca avgusta, osnovala nova stranka pod imenom „Stranka centra", kateri bo pripadalo kakih 100 poslancev. Nova stranka ne stopi v koalicijo ter bo poskuäala pripravljati reäitev krize na temelju nagodbe iz 1. 1867. Zakon o nedeljskem In praznlškem počitku. Uradna „Dunajčanka" priobčuje zakonski načrt z 18. julija t. 1., ki iz- preminja zakonska določila postave z dne 16. januvarja 1895 drž. zak. št. 21 o nedeljskem in prazničnem počitku. Hvata avstrljske armade. 0 avstriJ8ki armadi piäe v polemiki z berolinsko „Staatsbürgerzeitung" ko- linska „Kölnische Volkszeitung" : „Vemo zanesljivo, da v merodajnih berolinskih vojaških krogih priätevajo avstro-ogrsko armado k najboljšim na svetu, le da ie v primeri z armadami Francije, Nemčije in Rusije po ätevilu premajhnaJ. Glagollca. Spljetsko „Naäe Jedinstvo" piäe, da se zopet razäirjajo vesti, da je po- stavljen kakor minimum zahtev äkofov, ki so bili zbrani v Rimu, da se glagolica uvede v vse cerkve, v katerih je bila v navadi sto let nazaj. Mlrovna pogajanja med Rnsijo In Japonsko. Čimbolj se bliža dan, ko se imajo sestati rusko-japotiski pooblaščenci za sklepanje miru, tembolj določno se pri- kazujejo znaki, iz katerih se zamore sklepati, da med Rusijo in Japonsko äe dolgo, dolgo časa ne pride do miru, ka- terega si posebno rueki vojaäki krogi nikakor ne žele. Z isto gotovostjo kakor se je iz početka poročalo, da ima ruski pooblaščenec Witte popolno oblast v rokah, da sklene mir, z isto gotovostjo, pravimo, zatrjujejo danes listi, da nima L1STEK Moderna holonizacija i Sloueni. (Poučna knjižnica „Matice hrvatske" XXX.) Napisao Stjepan Radič. Pri nas se navadno o kaki stvari mnogo piäe in govori, a malo dela. Vedno se ponavljajo besede „v delu je naäa reäitev", a žalibog se dela premalo. Nočem trditi, da ta ali oni posameznik stori premalo — a upravičeno pač rečem, da se v celoti lahko trkamo na prsi „nostra maxima culpa". Posebno pa je ena stroka pri nas na jugu — tudi pri Hrvatih in Srbih ni vse v redu — dokaj slabotna in sicer stroka, o kateri navadno trdijo naäi raz- umniki, da je edina, ki nas bo rešila. Mislim namreč : trgovino. Ker sem že pri tej točki, bi omenil rad, da se mi čudno zdi, da se nikdo naših mladih ne posveti viäjim trgovskim ätudijam. Sinovi iz kmetskih his navadno tega ne store, a zakaj bi ne trgovski sinovi ? Ali res mora biti vsaka boljäa trgovska hiša na- vezana na izobražene trgovce strokov- njake drugih narodnostij V Omenil sem to le mimogrede, ker sem že parkrat sliäal tožbe o tej stvari in ker je trgovina dokaj združena ali skoro naravna posledica razvite kolonizacije. Stjepan Radie, pisatelj gori ome- njene knjige, je bil sluäatelj na svobodni äoli političnih znanostij v Parizu, kjer ga je, kakor pravi, najbolj zanimala „kom- parativna kolonizacija". Pisatelj povdarja v uvodu, da je to prvi poskus te stroke in upa, da bo äe kdo drugi stopil na to polje in nam podal sadove svojih ätudij. Ker je ta knjiga pri Hrvatih prva — je umljivo, da pri nas dela te vrste tadi še nimamo. Zato hodem v kratkih pote- zah podati vsebino knjige, ker vem, da bi sicer naši čitatelji sploh ne vedeli, da je tako delo na sveta. Pisatelj Radič je knjigo razdelil v tri dele. I. moderna kolonizacija. Ta govori o kolonizaciji sploh. Podaje nam na Str. 4 definicijo kolonizacije, kakor jo je izrekel francoski kolonijalni pisatelj Fallot: „Kolonizacija je delovanje kul- turnega naroda v krajih nižje civilizacije z namenom, da se ti kraji spremene tako, da dobi njihovo prirodno bogastvo po poljedelstvu, induetriji in trgovini pravo svojo vrednost, a domaöe ljudstvo se povzdigne materijalnoin moralno". De- iinicija je jasna in določna. Marsikdo bo dobil po tej definiciji čisto drugačne pojme o naselniätvu, kakor jih je imel do sedaj. Dalje pisatelj razpravlja o äpanski, francoski, angleäki in holandski koloni- zaciji. Podaja nam razvoj, napredek ali tudi propad naselniätva kakor n. pr. pri Špancih. Na drugi strani vidimo dobro kolonizirane dežele, ki so vzrastle nad svoje kolonizatorje in se povzdignile na visoke stopinje obče kulture n. pr. Zjedi- njene države. Govori tndi o nedostatkih an- gleäke kolonizacije v Indiji in obäirno razpravlja francosko naselniätvo v Afriki. Napačno je poäiljati v naselbine v prvi vrsti vojske kakor Angleži in ustanav- Ijati brezätevilne samostane, kakor so delali Španci. Vsako mora imeti svoje meje. Potrebne pa so tudi Sole in v prvi vrsti dobri in izobraženi de- lavci, ki so domačinom v vzgled in vspodbudo. Potern pridejo druge viäje potrebe in narod se res povzdigne mo- ralno in materijalno. — II. del govori o moderni koloniza- ciji z ozirom na Slovane. Nam nikdar ne manjka duäevnih sil, ne manjka nam morda tu pa tarn tadi materijalnih sred- stev — bolj nam manjka delavnosti in podvzetnosti. Število naäe ni majhno, v rokah imamo, kar se Avstrije tiče, lepe točke : Prago, Belgrad in dal- matinske lake. Pisatelj razpravlja potem o naseljevanju v Mali Aziji. Nemci so že daleč, oni prodirajo vedno dalje in se ne straäijo ničesar. Mi nimamo nič kakor zavest svoje brezbrižnosti. „To so vidi sva ätetnost naäe puževljeve gospodarske politike, u kojoj sasvim puätamo s vida, da nije tomu dadno, kad ne samo Nje- mačka, nego i iste Sjedinjene Države bijahu gospodarski slabe, a u državnima financijama upravo nemoöne". Rusija kolonizira severno in srednjo Azijo, naäi ljudje z juga pa hodijo v Ameriko. Sicer to tudi ni brez pomena, žalibog pa tu ni nikakega reda. Nimamo niti natančnih podatkov o tem izseljevanju, ker nimamo zato poaebnega strokovnega lista. Obračati se je treba na „Oester. ung. Colonial-Gesellschai't". 111. del obsega 2 točki: faktorje naselniätva in pa njegov namen. Obe točki sti teoretični in se pečati manj s praktičnimi razmerami. Knjiga, ki ima tudi zemljevid: „naselbine in svetski promet" je pisana sicer strokovno a vendar gladko in um- ljivo. Onim, kateri se zanimajo za soci- jalne in narodno-gospodarske ätudije bodi toplo priporočena, ravno tako tadi izobraženim trgovcem, ki se hočejo po- učiti o naselniäkih razmerah. | Janko Bratina, Witte nikakega pooblastila za sklepanje mira, ampak da se je podal le zategadelj v Wasington, da izve tarn natancnejäe zahteve, katere namerava staviti Japonska Rusiji kot pogoj za sklepanje rairu. Pa tudi od japonske strani se čnje, da tudi Japonci niso mnenja, da bi se moglo že sedaj priti do kakegb sklepa glede miru, in to posebno zaradi tega ne, ker ne bode Rusija nikakor hotela vsprejeti takih pogojev, ki bi zamogli zadovoljiti Jap^nce ter jih vsaj deloma odškodovati za velikanske žrtve, katere so do sedaj pretrpeli. Rosija bi ne rnogla takih po- gojev sprejeti, ker bi potem njeni ugled preveč trpel in ker bi se objednem z vsprejetjem takih pogojev za nedogleden /"as odrekla misiji na Skrajnem Vztoku, katero ima že od nekdaj načrtano na svoji zastavi in od katere je odvisen go- spodarski razvoj te velikanske države, ki neobhodno potrebuje odprte poti po Tihem Oceann, bodisi za uvažanje ino- zemskega blaga ali pa za izvažanje svojih pridelkov in izdelkov. Italijanske aspiracije v Macedonijl. TurŠka vlada je dala koncesijo, da se začne v Bitolja fzdajati v najkrajäem öasu italijanski časopis, ki bo zastopal politične in ekonomične interese Italije. Ožje volitve v Srbijl. Ožje volitve niso bile ugodne za vlado, ki ima sedaj izmed 160 mandatov na svoji strani 81, potemtakem jedva večino. Pri ožji volitvi so bili izvoljeni trije samostojni radikalci, pet zmernih radikalcev in dva narodnjaka. Potem- takem je končni izid letoänjih volitev sledeči : 81 samostojnih radikalcev, 55 zmernih radikalcev, 14 narodnjakov, 3 liberalci, 4 naprednjaki, 2 socijalista in 1 pristaä kmečke stranke. Ena naknadna volitev bo še 6. avgnsta. Skapäcina je sklicana na dan 7. avgusta. Govori se, da bodo trije poslanci, ki so bili izvo- Ijeni na program zmernih radikalcev, prestopili k neodvisnim radikalcem, tako da ti ž njin i vred imela vlada 84 pri- vržencev v skupäcini. Le na ta način ji bo mogoče odbijati naskoke opozicije. Novo švedsko minlsterstvc. Novo koalicijsko ministerstvo je sestavljeno. Ministerski predsednik je dosedanji vodja večine prve zbornice, Lundenburg; minister vnanjih stvari grof Wachmeister; pravosodja Berg, vojne Robert Pikstein, mornarice Lind- mann, notranjih stvari Weiden; Financ Bieder ; poljedelstva Helwingsohn. Rusko-japonska vojska. Rasom sovražni listi, ki so zadnji čas dan za dnem poročali z bojišča, da je ruska armada v Mandžuriji od Ja- poncev skoro popolnoma obkoljena, bili so v takein poročevanjn tako soglasni, da jim je začelo cebp rasko časopisje verjeti ter paenemati iz njih slične veati. Vsled tega bil je general Lineviu, ki je o 8plošnem razpoloženju svoje armade molcal, prisiljen, da je te dni to-le brzo- javil carja : Zadnji čas bo tuji listi za- poredoma in trdovratno prinaäali z bo- jišča vesti, v katerih so trdili, da je naša armada od vseh strani obkoljena in da ni njeni položaj samo nevaren, ampak celo tadi jako kritičen. Raski listi so take krive vesti ponatiskovali, in na- stalo je med ruskim narodom popolnoma krivo mnenje o stana, v katerem se na- haja naäa armada, zaradi tega zdi se mi potrebno obvestiti Vaäe Veličanstvo, da položaj naše armade ni bil nikdar ne- varen, in da niso bila njena krila nikdar obkoljena. MogoČe je, da so nameravali Japonci obkoliti naäa krila, a to se jim ni nikdar posrečilo. S sovražnikom ato- jimo si drag nasproti drugema v jako majhni razdalji. Japonci nahajajo se sedaj ne daleč od naäih glavnih pozicij. Ponovno so poskusili, da bi se nam pri- bližali, a zaman. Naznanjam V. V., da me napolnjuje izvratno razpoloženje naäih vojnih cet z najboljäimi api. Naäi vojni oddelki so pripravljeni, da izvrše vsako jim dano nalogo. „Times" poročal je v sredo iz Pe- trograda: Minister za pošte in brzoj^ve je aradno priobcii, da so vsi aradi na Sahalinu zaprti. Priznava se, da se vsled zasedanja otoka Sahaliaa nahaja ves okraj Amurja pod japonskim aplivom. šimi, je ovrgel nekatere napačne govo- rice, ki so se bile razširjale o revolti, ki se je baje dogodila na omenjeni oklop- njači. Isti pripovedaje: Odkodi da pri- hajajo govorice, da so se mornarji es- kadre Nobogatova puntali, tega ne morem vedeti. Vendar zamorem zagotoviti, da so te govorice neresnične. Naäi mornarji so bili vso pot zelo bojaželjni ter so oboževali svojega admirala, ki je, v na- sprotju z Roždestvenskim, užival veliko popularnost. Popolnoma v nasprotju s tern poslednjim, se je zamoglu videti Ne- bogatova na vseh ladijah, katere je ved- krat pregledal, Roždestvenski pa ni na potovanja nikdar obiskal nobene vojnih ladij; samo pred odhodom iz Libave je inspiciral brodovje. Nihče ga ni posnal in še vedeli niso, kako da izgleda. Z Nebogatovom se je razgovarjal le eno uro, potem ko sta se eskadri združili. Sicer sta oböevala le pismenim potom in potom pomorskih signalov. Do pri- četka bitke je bilo razpoloženje na na i eskadri izvrstno, in nihče ni slatil, da se nasa nada v zmago zraši tako ža- lostno. Kaj se je dogodilo prvi dan bitke, je znano. Ko se je stemnilo, je priäla neka torpedovka h poveljem Roždestven- Bkega, naj ma sledimo v Vladivostok. To smo storili. Po noči so Japonci s svojimi torpedovkami napadli naše brodovje, kar nam je provzročilo velikih izgab. Ko se je zdanilo, smo zagledali pred seboj ja- ponsko eskadro, obstoječo iz 28 vojnih ladij. Naša eskadra, „Nikolaj I.", „Orel", „Sanjavin" in „Apraksin* ter „Izamrad", ki je bil bolj v ozadja, se je postavila v bojni red, dočim so Japonci začeli streljati na 50 kablov (t kabel je 120 sežnjev). Mi nismo zamogli odgovarjati na streljanje, ker so naši topovi nesli le 40 kablov daleč. Nebogatov je po po- ročnika Pelikana ukazal, naj ne od- govarjamo na ogenj. Nato se je na naši vojni ladiji vršil vojni svet in nakrat je bila razobeäena bela zastava. Vzlic temu so Japonci streljali še dalje, bodi, da niso opazili naäega znamenja, bodi, da ga niso ameli. Končno je streljanje po- nehalo in približala se je japonska tor- pedovka, na katero se je akrcal Nebo- gatov s poveljniki ladij ter se odpeljal na japonsko admiralsko ladijo. Ko smo videli to, se je nas vseh polastil velik ! nemir in začudenje,^ ker mi smo bili j pripravljeni za boj. Čez pol drngo uro j se je Nebogatov povrnil, je vzel seboj svoj štab in svoje stvari in poveljniStvo j ladije so prevzeli Japonci. Mi smo bili sk">raj vsi na krova; mnogi so jokali, vseh se je polastil cm obup. Nebogatov ja pristopil k nam silno vzburjen ter nam rekel tresočim glasom: „Jaz | nisem hotel tega storiti.... toda, kaj je I poceti...' jaz sem to storil radi tega, ker sem hotel režiti 2000 ljudij". To je bil grozen pretresljiv trenotek. Vsi so mol- čali. Nebogatov «e je nato obrnil k mor- narjem z opombo, naj bodo mirni in naj se ne opijejo; toda nihče ni amel, kaj i da je govoril. Oi neke strani je bilo slišati v odgovor močno kletev; topničar Kuraä je stal blizu mepe ter je jokal kakor otrok; dva častnika, Četeruhin in Dibovski, sta poskušala pokvariti topove, toda branil jima je poveJjnik, ker je bilo vse izročeno ob častno besedo. Ko je „Iaumrud" opazil našo kapitalacijo, se je naglo oddajil; zasledovala sta ga pa dva japonska križarja. Nista ga dosegla: „Izumrud"* je potonil pozneje v zalivu Olga. Popolnoma nepričakovano je bila sneta bojna zastava in o tern ne morem soditi. Toda jaz menim, in tega mnenja so tudi dragi, ki so bili navzoči, da se svojimi starimi ladijami in neporabljivimi topovi nismo smeli podati v boj z Ja- ponci. Med bitko prvega dne in ob dragem spopadu z Japonci je vse to postalo jasno. „Matin" poroča iz Petrograda : Ni možno več npati miru. Utis je tak, da bi se tukaj smatralo kakor nesrečo, tadi ako bi se sklenil mir na raznmni pod- lagi. Knez Volkovski, člen generalnega glavnega štaba, ki je bil od carja poslan na skrajni Vztok v svrho iniormacij, se je povrnil z izvestjem, ki je zelo ugodno. General Linevič je opastil misel, da bi prestopil v ofenzivo, toda zdi se, da se more sedaj pobirati plodove taktike Ku- ropatkinove. Vse to povzdiguje vojna čutstva. * * Ko jo car zvedel, da so Japonci zasedli otok Sahalin, je brzojavil generala Lineviču, zakaj da je bilo na otoka tako malo ruskih čet. Linevič je odgovoril, da je moral vse čete koncentrirati v Mand- žuriji in da se nadeja, da bo zamogel kmalu javiti carja o zmagi svoje armade. Svečenik z oklopnjače „Nikolaja I.", na kateri se je nahajal admiral Nebo- gatov za časa pomorske bitke pri Tsa- Japonci izvršajejo okupacijo otoka Sahalina kaj naglo, dasi je raskih vojakov na otoka okoli 5000 z 12 topovi. Ja- poncev je seveda mnogo več. Za Rane ie posebno pogabno, ker so po obsežnem otoka razdeljeni v male oddelke, s kate- rimi Japonci lahko obračunajo. Vesdar ima jo Rasi že mnogo krajev v notranjih delih otoka v svojih rokah. Sploh pa Japonci ne morejo govoriti o okapaciji Sahalina, dokler ne ujamejo raskega vo- jaškega gabernatorja Ljaponova, ki je zelo pogumen ter se ne ho z lepa vdal. * * Japonski vojaki, ki sedaj operirajo med Harbinom in Vladivostokom, ne pripadajo nobeni izmed petih armad, ki jim poveljaje maršal Ojama, temuč se je zopet nstanovila nova japonska armada iz novoastanovijene 15. in 16. divizijp, tako da šteje Japonska dandanes 22 divizij. Domače in razne novice. Preplače za „Šolski Dom" za 8. Gregorčičevo knjlgo „Job** so po- slali naslednji rodoljabi in dobrotniki : Oskar Gabršček, žapan in drž. poslanec v Tolmina 7 K, Viljem Dominko, vodja kmetijske sole v Gorici 020 v, Franc Žniderčič, prosesor v Gorici 1 K 80 v, Ant. Koren, trgovec v Gorici 1 K 80 v, Ant. Pečenko, trgovec v Gorici 1 K 80 v, Vekoslav Zajec, trgovec v Gorici 1 K 80 vin. Za „Šolski Dom" je došlo našemu upravništvu : Namesto liter alkohola, da- rovali 1 K „Šolskemu Domu" sovodenj- ski „antialkoholisti". — Srčna hvala I f Dr. Gregor Krek. — V Gradca je v sredo umrl apokojeni redni javni vseučiliščni prolesor dvorni svetnik dr. Gregor Krek v 65. letu svoje staro- rosti. Traplo prepeljejo v L,ubljano. Potcojnik je bil rojen dne 8. marca 1840 v Čateni pri Javorja na Gorenj- skem. Gimnazijo je dovrSil leta 1860 v Ljabljani, od tod je odšel na Danaj učit se modroslovja. Leta 1864 je končal modro8lovne štadije ter je bil istega leta promoviran doktorjem silozoüje, leta 1865 je pa položil profesorski izpit. Kmalo potem je dobil slažbo na realki v Gradcu, kjer se je v letnem tečaja 1867 habilitiral na tamošnjem vseačilišču kakor privatni docent za slovanske je- zike in slovanska slovstva. Meseca marca leta 1871 je bil imenovan za izrednega profesorja slo- vanske filologije, dne 6. maja 1874 pa za rednega profesorja. V šolakem leta 1877/78 je bil dekan modroslovDe fa- kultete. Leta 1902 je stopil v pokoj in se je preäelil v Ljnbljano, kjer je bil leta 1903 izvoljen v meslni občinski avet. Svoj mandat v občinskem svetu je od- ložil letos spomladi, ko je jel nevarno bolehati. Pokojni dr. Krek je z drugimi ro- doljabi vred osnoval „Podpiralno zalogo ßlovenskih vseüöiliäönikov v Gradca", katere predsednik je bil 23 let. Dr. Gregorij Krek je bil odločen Slovenec in Slovan, ki ni nikdar skrival svojega mišljenja in prepričanja. Kakor prolesor na graškem vseačilišča je bil dolga leta vodja graäkih Slovencev, a vkljub temu je v vseh krogih vžival največji ug ed in vseobče spoštovanje. Slovenskim dijakim je bil pravi oče, ki je segal tadi v svoj žep, ako je bilo treba. Z dr. Krekom je amrl ačenjak ave- tovne slave, •J* Alojzlj Šublc. — V New Yorku je te dni amrl nagle smrti slovenski ametnik Alojzij Šnbic. Pokojnik je bil brat znamenitih slikarjev Šubicev. Vojaške vesti. — Predvcerajänjim dospel je v Gorico s ponočnim brzovla- kom poveljnik 3. armadnega zbora, fcm. Succovaty. V četrtek zjutraj odpeljal se je iz Gorice v Kanal in je tarn inäpeciral tamkaj nastanjene lovce 7. lovskega batalijona in se je popolndne okolo 5. ure povrnil v Gorico. Vceraj na vse rano podala se je tak. posadka, pešpolka št. 47. in domobranki batalijon proti Grgarju, kjer so se pod Sv. Goro vrSile pod Succovatyjevim nadzorstvom vaje. Vojaki vrnili so se okolo poladne v Gorico. Akad. ter. društvo „Adrija" pri- redi svo] letoänji redni občni zbor dne 12. avgusta v Gorici. Vellka uarodna vcselica v So- vodnjah. — Kakor čujemo, prirede so- vodeDjski in rubinjski diletantje dne 20. t. m. veliko narodno veaelico, katere čisti dobiček bo po3večen dijaäkemu podpor- nema draštva za slovenske visokošolce na Dunaja in pa „Šolskemu Domau v Gorici. Diletantje se z vao vnemo pripravljajo že delj časa, da stopijo pred javaost kar najbolj častno. Kaitor smo poizvedeli, bo program jako bogat in bo nadkriljeval kar se tiče petja in iger marsikaterega naMh društev v naäi oko- lici. Pri meäanih zborih nastopi nad 40 izvežbanih pevskih moöi. Izvedeli smo, da se bo proizvajala krasna spevoigra „Dijakova zarubitev" s spremljevanjera na klavirja, kakor tadi izvirna Ogrin- čeva igra „V Ljnbljamo jo dajmo**, o kateri se je izrekla kritika jako pohvalao. Sodeloval bo pri veselici močan oddelek vojaškega orkestra. — V Sovodnjah ni bilo nobene veselice že nad 30 let. dasi je dovolj izbornih pevskih moči. Vzrok tema je bilo, kakor smo poizvedeü, vedno strankarstvo. Zdaj pa so se združili So- vodenjci in Rubinjci ter sestavili mogo- čen moški in mešan zbor, kateri nastopi prvikrat pred javnost, kakor rečeno, 20. t. m. in ki obeta res iznenaditi adelež- nike veselice. — Mpščanom se nudijako ugodna prilika, da poletijo tisti dan ˇ prijazne in hladne Sovodnje iz mestnih zidov, da se tako malo razvedrijo v pro- sti naravi, posebno pa äe, ker so jako ngodne železniške zveze. Pa tadi dragi sosedje ne smejo izostati in to tembolj, ker je čisti dobiček posvečen v dobro- delen namen. Du vidimo torej, kaj so zmožni Sovodenjci in Rubinjci. Program priobčimo pravočasno. Dopolnlliia dezelnozborska vo- litev. — Tižaško namestniStvo razpi- salo je te dni dopolnilno deželnozborsko volitev, ki je nastala potrebna za volilni okraj goriäkega mesta vsled smrti gori- škega žapana in deželnega poslanca, dr. Venuttija. Dan volitve določen je na 6! septembra t. 1. (iorlfika zveza naznanja članom pridraženih posojilnic, da ima še nekaj modre galice v svojem skladi^ča na razpolago. (Italia sta pomagala beguacu čez m'ejo. — Žandarmerija je izročila okrajnema sodišča v Gorici cigana Ha- dorovič očeta in sina, ker sta pomagala neu emu vojaäkema begancu aiti čez ita- lijansko mejo. Sumljiv I tali,) an. — Pri podjet- niku Parmegianiju, ki je fprevzel na novi železniški črti med Gorico in Trstom gradbo raznih postajskih pjslo- pij in med temi tudi ono na postaji Stanjel, bil je v službi kot pisar neki Ezio Rovere, ki je sam o sebi pripove- doval, da je bil italijanski poročnik. Ta človek bil je še precej vroče krvi in, prišlo je med njim in med domačini Kob- diljci, kjer je bil nastanjen, do pretepa, v katerem je nekega Kobdiljca še precej močno ranil s ključem na glavi. Zaradi tega imela se je vršiti te dni na ko- menskem okrajnem sodišča kazenska obravnava. To priliko porabil je Rovere, da je nekega dne izginil iz Kobdilja pod pretvezo, da si gre iskat odvetnika, ki bi ga imel zagovarjati na kazenski raz- pravi in se ni več vrnil nazaj. Kasneje pa se je izvedelo, da ni bil strah pred kazensko obravnavo, ki je omenjenega Italijana silil k bega, ampak da je dalo pravi povod k bega neko poizvedovanje politične oblasti, ki se je začela še precej zanimati za Rovera. Ljudje pa so jo koj po svoje iztahtali ter rekli: „To je bil italijanski „špijon". Mogoče je, da a© niso motili. Izpred sodišča. — Včeraj vräila se je na tak. sodiäca kazenska razprava proti soprogi šolskega sluge na tak. re- alki, Elizi Stör, katero je tožil dragi slaga istega zavoda Pascal zaradi raz- žaljenja časti. Kot priča bil je pozvan tadi soprog toženke Jašt Štor, ki je hotel pričati v prilog svoji SDprogi, trdeč da je Pascal bil prvi, ki je razžalil nje- govo ženo. Ko je sodnik odločil, da ima Stör svojo izpoved potrditi s prisego, in je Stör to tadi uže v resnici hotel storiti, poskocila je proti njema njegova žena ter mu zaklicala, naj nikakor ne priseže. ker ni<5 ne ve, kaj se je raed njo in med Pasculom godilo, takrat ko sta se prepirala, ker je takrat spal. Stör je bila obsojena na 10 krön globe. Xajdeno človeško truplo. — V sredo nasli so v Soči blizu Št. Andreža cloveäko truplo. Prenesli so je na ta- moänje pokopaliäce. Kdor se hoče udeležiti orožuih vaj kot kolesar proti določeni odäkod- nini, ki se izplača koncera vaj, mora se nemadoma zglasiti pismeno ali astmeno pri najbližji political oblasti svojega bi- vališča. V Kostanjevici (aa Krasu) se boie dne 15. t. ol vržilo sloveano blagoslov- ljenje in razvitje nove zastave delavskega izobraževalnega in podpornega dru5tva, Po blagoslovu bo v prostorih go^p. Fr Urdih-a veselica z godbo, petjem, gjvori deklamacijami ia prosto zabavo. Natančnejši program se priobči pri- hodnjič. 0 d b o r. Vabilo k vesellci katero priredi „Delavsko podporno druätvo" na Lokvah v proslavo 75. rojstnega dne Nj. c. kr. Apost. Velič. cesarja Franca Jožefa I., katera bo na praznik dne 15. avgusta 1905. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina : za osebo 40 vinarjev, udje vstopnine prosti. Vspored : 1. „Naša pesem", za „delavako podporno društvo" zložil A. P.; 2. Nagovor ; 3. „Kantata", v pro- slavo 75 letnice, za 6 glagov, Jan. La- harnar; 4. Deklamacija : „Dražba-*, S. Gregorčič; 5 „Na planineu, petje, P. H. Sattner ; 6. Igra: „Jaka beračft, (pri kupljetu „pohod" iz „Prodaneneveste"); 7. „Nazaj v planinaki rai", petje, P. H. Sattner ; 8. Srečkanje. Čisti dobiček za zastavo „Delavskega podpornega drn- štva"; 9. „Večerna", petje, Fr. S. Vilhar. Po veselici : prosta zabava. — K obilni udeležbi uljudno vabi — o d b o r. Pretep. — V četrtek prišlo je pet mladeničev v krčmo, nahajajočo se na cesti, ki vodi k pokopaliaču ter zazna- raovano t> hišno številko 40, kjer so si naročili liter vina. Rinala pa so Be sprli in tudi stepli. Rrčmarju posrečilo se je potisniti pretepače iz krčtne, ali ti začeli so krčmo bombardirati s kamenjena. Kazbili so Sipe na jednem okna ter prišli skozi isto zopet v krčino. Med tem časom pa so priäli na lice mesta redarji, katerim se je posrečilo prijeti .20letnega mizarja Franceta Kodeljo iz Solkana, dočim so drugi zbežali. Le jeden klobuk ostal je äe na tleh, o ka- terem trde, da je last nekega Škarabota iz Solkana. Skrajni čas bi bilo, da bi se naäi Ijndje nekoliko spametovali ter pre- nehali z vednimi pretepi, ki niso nič dragega nego žalostni znaki podivjanosti, ki ee žalibog vedno bolj äiri med naäo mladino in ki ji ne dela gotovo nikake časti, niti ji prinaša kakih gmotnih ¦kori>tij. Vročina. — Vročina postaja pri nas od dne do dne večja in neznosnejša. Nebo je jasno in od nikoder ninobenega oblaka na nebn, ki bi dajal upanje, da dobimo vkratkem kaj dežja, katerega tako težko pričakujemo. Suäa preti tadi letos uniöiti poljske pndelke. Posebno je snša na Krasa velika. in bati se je zopet «labe letine. Odprti lekarni. — Jatri popoladne odprti bodeta v Gorici lekarni Gironcoli- Pontoni. Ti dvf» lekarni imeli bodeta v tednu od 6 do 13. t. m. tudi ponočno službo. Občinske volitve v Sv. Krlžu -so se vräile dne 25. in 26. jnlija brez obiöajnega boja. Pred leti je bil boj zelo had pri mnogobrojni adeležbi, Letos pa ni bilo nikakega boja, vsled tega je bila tudi adeležba zelo pičla. Vsled časni- karskih polemik in razgovorov doma med oböinarji, zavladal je mir. V tem zna- menju so se vršile volitve. Izvoljenih je polovica novih stareäin. Gledalo se je pri volitvah na razumne in trezne može. Ako bodo gledali pri volitvi žapana tudi le na zmožnost, trezno mišljenje in de- lavnost, bode imela obširna občina res zastopstvo, da si boljšega ni mogoče pri danih razmerah. — Četudi bi bil morda marsikdo rad žnpan, vendar se nadejamo, da se bode izvršila volitev župana in podžnpanov brez boja. Nesreča pri kopanju. — V pon- deljek popoludÄe äli so se trije zidarji, ki delajo pri zgradbi solkanskega äol- skega poslopja, kopat v Sočo. Med kopanjem pa je utonil 26 letni France Brankovic" iz Črnič, ker ni znal plavati. Utonil pa bi kmaln tudi njegov tovariä Anton Podgornik tudi iz Črnic", katerega pa je še o pravem času izvtekel iz vode, tretji tovariš ter ga pol mrtvega spravil na kopno. Vse to se je zgodilo blizu Lenassijevega mlina pod jezom. Na vajah sl je zlomil nogo po- veljnik 3. batalijona 97. poäpolka, major Jožes Zoppetti na potu iz Trsta v Seža- •žano. — Odpeljali so ga v trzaäko voja- ško bolniänico.) Pouarejenje bankovcev po 1000 kron. — Pred par meseci priäel je v Trst neki italijanski podanik in se se- znanil tarn z dvema Dalrnatincema, iraa- jočima v Trstu krčmo. Tema dal je pod nekimi pogoji 1000 kron. Po preteku par tednov pride Italijan k Dalmatincema ter ja vpraša, na kak naöin sta njegov denar uporabila. Ro sta ma Dalmatinca povedala, da sta poslala omenjenih tisoö kron poleg druge svote, katero sta sama pridjala, na Reko nekema človeku, ki bode ponarejal avstrijnke hankovce po 1000 kron ter ž njima in Italijanom deiil dobiček, postal je Italijan nemiren ter je vso zadevo zaapal nekema znanca. Znanec, pameten človek, sveto- val je IUlijana, naj prijavi vse to poli- ciji, kur je Italijan v resnici tadi storil. Vsled tega podal se je policijski oficijal Titz z Italijanom na Reko, kjer se mu je 8 pomočjo reške policije baje posre- | <5ilo priti na sled ponarejalcem denara. 1 Aretirana sta bila neki pisar Troha in pa neki krčmar Daič. Policijski oficijal Titz, vrniväi se te dni v Trst, nadalj-val je tu svoje poizvedbe, ali ona dva Dalma- tinca, kojima je poveril Italijan 1000 K, izginila sta že iz Trsta. Aretirani tržanki tatje. — V pondeljek pos.edilo se je policijskema oficijala Titza v Trstu, da je aretiral pet nevarnih tatov, ki so bili že deij časa pravi pravcati strah tržaakim trgovcem in vsern onim, o katerih je znano, da so petični. Pred omenjeni tatovi niso bile namreö niti železne blagajne varne. Titz se je omenjenega dne nahajal se svojimi agenti na obrežju, odkoder odhaja parnik v Milje. Videl je, da se je mej drugimi ukrcala na parnik druž- ba 5 njemu le znanib lie, a eden mej temi je imel levo roko obvezano in jo je nosil na vratu. Titzu je pa takoj §i- nilo v glavo, da ae je eden tator, ki so minoli teden okradli akladišče tvrdke } Paulinovič v ulici Gbiozza, kakor je bilo dokazano, ranil z revolverjem mezinec leve roke. Da bi se bolje o tem pre- pričal, je del tudi on se svojimi agenti v Milje z onim parnikom. V" Miljah je nekaj časa opazoral ono petoricD, a slednjič jih je aretoval vseh pet. Ti so; 25 letni težak Jast Kaisel, 27-letai čolnar Josip Simoncich, 26-letni GoFerlizz* — ki je pod posebnim policijskem nad- zorstvom —, znani izgnanec Peter Bottio in policiji ter sodišču dobro znani Ivan Milich. C^verlizza je bil oni, ki je imel obvezano roko. Pnšedši v Trst, jih jo Titz najprej odvedel v svoj arad na po- licijo, kjer jih je zaglišal. Začel jo s Go- verlizzem in ga vprašal, zakaj da ima obvezano roko. Goverlizza je skušal la- gati, a Titz mu je naravnost povedal, pri kateri priliki d \ se je.ranil, namreč pri oni tatvini v ulici Gniozza. Oni jo ne- koliko časa tajil, a slodnjič je vendar priznal, da se dobri nos Titzov ni zmotil. Tatove so odpeljali potem v zapor. I zoruo gospodarstvo triaske mestuc uprave. — Pri denarju, dolo- čenem za novo noriänico na Rumarjevem zemljišču v Trstu, je zmanjkalo 15.000 kron. Pri vsem tem da sta imenovaha „Ruorma" in „Sole" nekatere tržaške mestne svetnike tatove, se niso isti za tako pisavo teh dvoh listov prav niö zmenili. Ali najžalostnejše pa je, da se tadi poklicane oblasti za vse to prav nič ne brigajo in da puste tržaškim mestnim očetom, da gospodarijo z ob- činskim denarjem kakor se jim zljubi, ostavši gluhe za vse pritožbe davko- plačevalcev. Po poldrugem letu razkrit umor. — V va8i Orehi blizu Barbane v latri živel je udovec, posestnik Anton Vidovie, ki se je vnovič oženil z neko tfdovo Ruba. Ta pripeljala je s seboj sina Ivana, katerega je imela s prvim svojim možem. Čez nekaj let pozneje umrlaje tudi ta Vidovičeva žena, njeni sin, pa se je oženil. Vidovicu godilo se je prav slabo, kajti zakenska Ruba poatopala sta ž njim kakor s psom. Zahtevala sta ne- prestano od njega, naj jima izroöi svoje premoženje, o čemur pa Vidovie ni ho- tel ničesar sliäati, kar je imelo za po- sledico, da sta zakonska Ruba ž njim vedno hujše ravnala. Dne 25. februvarija 1904 naznani Raba poklicani oblasti, da je Vidovie nepričakovano izginil, ne da bi se ve- delo kam. AH v vasi nastala je takoj govorica, da ne more biti drugače nego da ata zakonska Ruba Vidoviea umorila ter njegovo truplo kam skrila. Vsled take govorice in pa tudi zato, ker je bilo orožnikom natanjko znano grdo po- stopanje zakonskih Rnba nasproti Vi- doviču, bila sta ta dva aretirana, in vršila ae je proti njima kazenska pre- iskava, ki pa ni spraviln na dan dovolj dokazov, na katerih podlagi bi ju zamoglo državno pravdništvo tožiti umora. Zi- konska Ruba bila sta toraj izpusöena iz preiskovalnega zapora ter sta se vrnila domov. Živela sta pa tu zaničovana od vseh vaäcanov, ki so v jednomer, vkljub vsemu temu, da ju je državno pravd- ' ništvo poslalo domov, trdovratno trdili: Vidovie i ni umoril nobeden drugi nego onadva. Blizu vasi Orehi nahaja se kakih 70 metrov globoka vilenica, katero ime- nujejo tamoSnji domačini Golobinkü. V to vilenico sta ga vrgla, mrmrali so domačini neprenehoma, dokler ni sodna oblast na prizadevanje orožništva za- ukazala, da se vilenica Golobinka pre- išče. Zgodilo se je to pa šele te dni. Spustili so namreč na vrveh dva po- gumna vaščana, ki sta bila preskrbljena 8 potrebnim svetilom, v vilenico. Nista dosti iskala, in našla sta na dnu Člo- veäko truplo, ki je bilo pa že bolj po- dobno okostju in ki je imelo na sebi le še srajco. Spravila sta to truplo iz vi- lenice, in vaščani, s sodno oblastjo vred, so se prepričali, da je bilo to truplo res truplo pokojnika Vidovie i. Zakonska Ruba sta bila zopet aretirana, a ljudstvo bi ju bilo samo raznaeaarilo, da ju niso branili orožnki. Okradeni tat. — V sredo prišel je na trzaäko polieijo neki 17-letni Silvio Bernardi iz Trenta in naznanil, da rau je nekdo ukradel 200 kron ter prosil objednem, da ga policija, ker nima no- benega novca več, progonskim potom zopet spravi v Trident. Policija odkazala je prosilcu prostor v zaporih in se obr- nila do tridentinske policije, da bi od nje izvedela, ali je res omenjeni mla- denič pristojen v Trident. Tridentinska policija je tržaško obvestila, da je Ber- nardi res priatojen v Trident, a je ob- jednem naznila, da je ukradel v Tridentu nekema trgovca, pri katerem je služil, 600 kron ter ž njimi zbežal v Trst. Svak ubil svaka. — V torek prišel je v Valmadi v puljski okolici neki Ivan Geiie v hišo svojega svaka Hrvatina, pri katerem je živela Celičeva žena in se?tra Hrvatinova, od katere se je Celic ločil. Gelič zahteval je na grd način denara. Hrvatin, da bi branil sestro pred Celičevimi napadi, zgrabil je re- volver ter trikrat ustrelil na Celiča, ka- terega je do smrti ranil. Sin 8 srpom odrezal očetu glavo. — V Javorju pri Podgradu v Istri je mladi Miše na polju počakal svojega očeta, ki mu ni hotel izročiti posestva. — Mladi Miäe je svojemu očetn s srpom glavo popolnoma odrezal in odrezano očetovo glavo telebnil po njivi. Zaplcnjeue razglednlce v Pulju. — Že več dni preiskujejo uradniki pulj- skega komisarijata vse bukvarne, pro- dajalnice papirja in trafike ter zaplen- jujejo vse razglednice, kjer je s kopnega naslikano ali fotogralirano puljsko vojno in trgovinako pristanišče. Zaplenili so te 100.000 razglednic. 2e pred nekaj me- seci je oblast poostrila prepoved na- pravljati l'otogralije utrd, ni pa prepo- vedala prodajo razglednic, ki so že v prometu. Sedanjega zaplenjevanja najbrže ni ukazala vojaška oblast, ampak po- litična in sicer zato, da se sodiäöe de- finitivno izreče o tem, se li smejo take razglednice prodajati ali ne. Morskega soma je ujel neki lo- kalni parnik, ki vozi z Keke proti otoku Čresu. Som ima 5 do 6 metrov. „0 u/ituini od vlua in mesau je naslov knjižici, ki jo je pravkar izd&la c. kr. kmetijska družb» kranjska. Knjižica obsega 86 strani navadnega formata. Spisal jo je c. kr. linančni višji komisar Makao Rostanjevec. — Knjižica je pisana vsepkozi v poljudnem, vsakomur umljivem slogu. Namenjena je širšemu občinstvu, posebno pa krčmarjem, mesarjem in da- carjem. Razdeljena je v dva dela. Prvi del obsega razpravo o užitnini od vina, vinskega in aadnega mošta, drugi del razpravo o užitnini od mesa. Obd dela sta zopet razdeljena v poglavja. kjer na? g. pisatelj seznanja s pravicami in dol- žnostmi obrtnih, obenem pa tadi za- sebnih strank ki izvräujejo takozvana davkovna dejanja; dalje z rizmotrivanjem o teh davkovnih dejanjih samih, o kon- troli itd.; končno s kazenskimi določbami za prestopke užitninskih predpisov. Te natn navaja v obliki praktičnih slučajev, ki se brez dvoma pogosto dogajajo. Za dodatek ima knjižica kratke opombe glede dohodarstveno-kazenskega postopka vobče in glede pravnih sredstev. — Pre- prosto ljudstvo kaj pogosto kräi užit- ninske predpise iz nevednosti. Saj pa tudi ni čuda ! Odkod naj preprost človetc izve, kaj je pravo in kaj ne, ko nimamo spisov v domačein jeziku, ki bi ga o tem poučili. Celo olikanemu obcinstvu je užitnina le malo znana. Temu nedostatku se je sedaj odpomoglo. Za blagor ljudstva vselej in posodi z najlepšimi uspehi de- lujoča c. kr. kmetijska družba kranjska, ki je iz mnogobrojaih ji došlih vprašanj spoznala veliko potrebo take poljudne slovenske knjige, si je stekla z izJajo te knjižice novih zaslug. Rnjižici je cena samo 1 R 50 h s poätnino vred. Rnjiga se naroča pri kmetijski družbi v Lju- bljani. Denar je naprej poslati. Oče po krivem obdolžil svojega slna. — V Melku je zgorela pred tremi leti posestniku Meyerju hiäa z gospo- darskim poslopjem vred. Orožniki so do- gnali, da je bila hiäa zažgana. Pri pre- iskavi vrgel je oče krivdo na sina, ki je bil vsled tega vkljub vsem njegovim tr- ditvam, da je nedolžen, obsojen na 5 letno ječo. Pred kratkim pa je posestnik Meyer nevarno obolel. Na smrtni po- stelji je pred pričami izpovedal, da jo sam zažgal hiäo iz namena, da je priäel do denara, katerega mu je morala izpla- čati dotična zavarovalnica, ter da je sin popolnoma nedolžen. Sin, ki je sedel po nedolžnem že 3 leta v jeöi, bil je takoj izpuščen iz nje. Požar na parnlku. — Na parnika »Tegetthoir- donavske parobrodne družbe je nastal na poti z Dunaja v Badimpeito ogenj, ki se je silno hitro razširil na lesene dele krova. Na parniku je bilo okoli 500 oseb, ki so v sploäni paniki hotele poskakati v vodo. Vendar se je kapita- novemu manevriranju posrečilo prepre- čiti vsako nadaljno nesrečo in ko so do- speli v Gran, je bil ogenj v eni uri pogašen. Tatviaa v cerkvi o belem dnevu. — V sredo so neznani tatje od- nesli iz cerkve S. Maria Maggiore v Rimu dragoceno sliko papeža Pija IX. z okvirjem vred, in sicer storili so to predpoludne, ko so se v omenjeni cerkvi darovale sv. maäe. Kobiiičji dež v Rimu. — V noöi od n edel je na pondeljek je bil okolo druge are po polunoči oni del rimskega mesta, v katerem se nahaja kvirinal, pokrit z mrtvimi kobilicami, katerih je padlo na tla na stotisoö. Bil je to pravi kobiličji dež. Mrtve kobilice so padale na tla skoro jedno uro. Nekaj padlo je äe živih na tla in so se skušale poskriti. Požnr vpepelil 142 hiš. — V sredo je uničil požar v mestu Bartzelt na Ogrskem v kratkem času 142 hiä. Med požarom razsajal je hud vihar. Ogenj ni se mogel omejiti tadi zaradi tega, ker je vsled velike suäe zmanjkalo vode. i l't0y K imetiom -KATHRKINBR«. f „Krojaška zadruga" Gosposka ulica Postrežba strogo poštena!! Priporoca svojo bogato zalogo krojnega blaga za Vzorci se požiljajo na zahtevanje brezplačno. Cene so stalne. Malo stanovanje v pritličju, obstoječe iz štirih pro- storov, ye odda takoj v najem via Harzellini št. 12. Učenka se sprejme na stanovanje in hrano blizo »Malega Doma«. — Več pove upravništvo. Naznanilo preselitve. Podpisani naznanjam, da sem dne 1. avgusta prcselil svojo sedlarsko de- lavnico iz ulice Vetturini nafpgKopenjst.il ter se priporočam slavnema občinstvu v mestu in na deželi za nadaljno na- klonjenost. J. Kravos, sedlar. i I Anton Fon, ! klobučar in gostilničar, ! Semeniška uliea št. 6, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov | ter toči v svoji krčmi pristna domaca vina in postreže tudi z jako ukusnimi , jedili. flnton Ivanov Pecenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih beJih in Urn'ih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogmdov; plzenjskega piva »pnizdroj« iz slovečo češke ».Muščanske jii- vovarne«, in domačega žganja 1. vrste v [ sU'klonicali, kojega pristnost so jamči. Zaloga ledu katerega se oddaja lo na ¦ debolo po 50 kg naprej I Vino dostavlja na doin in razpušilja 1 po želozniei na vse krajo avstrijsko-ogrske i države v sodih od 5(5 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš ! ten a in točna. m m m m m m ' W ^^V >*V ^*Vr -W '*V ^^Vr '^V ^^ ^^ Cigoj & Nemec veletržca z vini ulica Municipio hiš. štev. 1 priporočata svojo zalogo prist- nih belih vipavskih in briskih ter črnih istrskih vin. Cbiib zmerne. — Postrežba tocna. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tövarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. O"c= »*3 m —— >p« __ ¦¦¦I t^A =3 S S to z - ( .-I cd |1 Priporoča svojo zalogo raz- novrstnih žepnih in stenskih ni- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po eeni. Za vsako uro 1-letna garaneija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških eenah, a ne kakor posredovalei. Anton Kuštpin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoČa Častiti duhovačini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi bvojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü isterBko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko it. 0, 1, 2, S, 4, 5. Več vrst riža. MiljsveČe prve in druge vrste, namred od 7s k^a in ob enega funta. Testenine iz tvornice Znideräiö & ValenČiČ v II. Bistrici. Žve- plenke družbe 8V. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovšdini. V»e blago nrvp ¦»rstft. ^ mizar in v lesni trgovec v Poflpri, na voßln noveca ulmüw niiista (na cesti, ki peljeproti Gradi&ki) ter podružnica za Mini mostom pri Pevnii Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- I va, viiiHkih poHod, Htiskalnic itd. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavmco v Gorici na Konju št. II. Profesop ..... Lopponi telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža, pa tudi mnogi drugi od- lieni profesorji in drugi zdravniki pri- poročajo v odstra- njenje zaprtja, v I okrepenje želodca I in v pospešitev Iradne prebave zelodcnD tinhturo (i. PIC('OLI-ja, dvornt'ga zalaga- telja Nj. Svet. papeža in lckarja, Ljubljana. 1 steklenica volja 20 v, in se ynanja naroČila i obratno pošto izvršujejo. Rojohi! hupujte narodni holek „SolshBga Doma". Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v Gorki ulica Vetturini št. 3. .Gentralna posojilnico' registroüsna zadruga 9 Gorici, ulica Murini \\\. šteu. 9. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1906 dalje : na menico po 5'IA, na vknjižbo pa po 5°|0 z 1 b° o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Naznanilo. Podpisani si usojam naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvo- ril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge« v Solkanu svoio veliko delavnico (tovarno) pohištva vseh slosrov od najpriprostejšega do najmodernejšega. Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtib ter jamčim glede svoje tehnične naobrazbe za precizno in v vsakem pogledu zadovoljivo dovr- šilo. Gene so take, da se ni bati nikake konkurence. Za obilna naročila se toplo priporočam z odlič- nim spoštovanjem Fr. Srßbrnit, mizarshi mister u Solkanu. PRANCFOBERSIC avtorizovan kamnosesKi mojster, Gorica, Tržaška cesta 17, Priporoča slavnemu občin9tvn za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov f bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna naj- S boljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima tudi , razne kamenite plošče. ž!ebe, umivalnike za ku- s hinje, itd. itd. ' Sprejema in izdeluje vsakovrstna v kamnoseško stroko spa- dajoča dela po prav zmernih cenab. ^^ !! Najvgodnejši pogojü! &/^ ¦¦ za zavarovanje ===== ^' ^~ \fy y Edina zavorovalna - - ^^^^%y glavnega ^^# ^y^ . ¦, ^\či» */r zastopnika s^Šr^jr* Trstu- ° ° ° /yr QjU <§> Sy* Zavaruje na življenje in na sy^ ^Oi> jS$ y'r^ dohodke na vse nacine po xelo rJ/r^^Q A y^r nixkih postavkih. — Pojasnila ilaja < V l^ ^Sj^ ö13* zastlpstUQ za stuff, dezele u Trstu, ^y/^ ulica Torre lUanca št. 21 I. nd., in njegova y