7.T Številka.
I v Četrtek man a I N!M>.
,.Edinost"
izlmjn dvHkrnt h u dan. ra/.un rteilel j in praznikov, zjutraj in 7.ve<W ol> 7. uri. O ponedeljkih iti po praznikih izhaja oh uri zjutraj.
Naročnina /naša :
Obe iztlanji na leto , .	»jI*_
Z* Mamo večerno izilanje . ^ 12*_
Za pol leta.tetrt leta in na nien«»<' ra/.merno.
Naročnino je plačevati naprej. Nh naroči* brez priložene naročnine se oprava ne ozirn.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; poneilel j«ke z jutranje Številke po 2 nvč. I/.veii Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
'IVčaj XXIV.
Telefon Stv. H70.
4 nvč.
> eittnoHtl je iu»j>!
Oglati
«e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo * primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošil jajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacij«* in oglase sjir«* jenia upruviiKtv«. Naročnino in oglase je plačevali loro Trst.
1' red niši t» in tlakiiriui se nahajata v ulici ('avintin Stv. 12. I'pravnišivo. od-l»nmiišt v« in sprejemanje inserator
v ulici Molin piceolo Stv. II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Trstu.
rpravništvo opozarja vso one p. ii. uu. naročnike, katerim naročnina s 1. aprilom poteee, tla isto v najkrajšem easn oftk^yrr\ni1rtHi> naznanja, Ha so list s I. aprilom hrezizjemno »stavi vsem onim, ki so zaostali z naročnino za tekoče četrtletje. Pripominja se opetovano, <la je naročnino vplačevati naprej.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 21». «Politisoho G1orrespondenz» jo od italijanskega poslatiikn grofa Nigra pooblaščena v izjavo, tla je poročilo, da je on vnovič in sicer v nujni obliki prosil, da sme odstopiti, brez vse pudinge.
Lilie 21). Deželni zbor je bil danes zaključen z navdušenimi živio-kliei na cesarja.
Kcrolhi Kakor poroča »Norddeutsehe A lig. /tg.« bodo na konferenci za razoroženje Nemčijo zastopali: poslanik grof Mflnster, profesor na vseučilišču. v Monakovem, pl. Stengcl, piofesor na vseučilišču v Konigsberg, Zoni in po eden viši častnik deželne vojske in mornarice.
Pill'1/, 2tl. Kasaeijsko sodišče je danes popo-ludno dokončalo pregledovanje tajnih vojaških pisem Dreytusovih in je potem nastopih) svoje velikonočne počitnice; med tem dogotovi poročevalec Hallot-Beauprd svoje poročilo.
1'ari/ »Agonoe Havas« poroča, da Nemčija in Italija nista vložili protesta proti angležko-francozki pogodbi, tičoči se Afrike.
PODLISTEK.
MLINAR.
Spimtl VrHmorsk i.
Netilo se je, da so kar iskre švigale; naposled so se začele vrteti kolesa in veliki kamen se je tudi že pregibni. To je bilo veselje! Nekaj časa jo deloval izvrstno ves stroj, polagoma pa se je začel mehanizem gibati počasneje in počasneje in slednjič se je stroj - ustavil. .Janko (katerega so sedaj vsi nazivali za mlinarja), in strojevodja, ki je nadzoroval in vodil vso delo, sta se kar potila okolo motorja. Vijake sta odvijala in jih zopet zatiskala, prizdigovala sta razne plošče, mazala zobe in kolesa, netila z vso silo, prilivala vode itd. pa zastonj je bil ves trud in napor: mlinski kamen se ni več zganil. Po dolgem trndapolnem delu sta sklenila pustiti delo za drugi dan. Na večerji je strojevodja tolaži Jankota mlinarja: pravil mu je, da na novih strojih so vedno take sitnosti in pripovedoval mu je več takih dogodljajev iz lastne skušnje. Konečno mu je zatrdil z vso gotovostjo, da se bode jutri lahko mlelo. Jankota je to zagotovilo umirilo popolnoma in takoj je prišla drugu steklenica na mizo.
To noč je sanjal Janko le o mlinu, pred mlinom je videl same voze naložene z žitom, ki so čakali vrste. Dela je bilo vse polno: eni so pod-kladali, drugi polnili vreče, tretji nakladali moko, tam se je čistilo žito, tu so tehtali otrobi; ■/. eno besedo: vse je bilo živo, mlin pa je ropotal, da je bilo veselje.
Xew-York Kakor poročajo listi iz \Va-shingtona je predsednik Mac Kinlov včeraj imel z ministri posvetovanje, v katerem se je sklenilo pozvati i Jo.000 dobrovoljcev. Nadalje se je sklenilo poslati s Kubo v Manilo najprvo rednih oddelkov vojske in iste še-le potem, ko mine vroče poletje, nadomostiti z dobrovoljni.
IV.
Izvajajmo torej svoje zaključke iz neskladnosti, kakor smo jih zabeležili, ki so bile uprav kričeče v nastopanju obeh soeijalno-demokratičnih govornikov na shodu krščanskih soeijalistov v dvorani Mali v in ki so se plastično kazale v tem, da sta rečena govornika z jedne strani obsojala naš na-oijonalizem ter sta dolžila narodno vodstvo tržaških Slovencev, da zavaja ljudij v narodni šovinizem in fanatizem ter v demonstracije in s tem tudi v nesrečo, a sta na drugi strani ista govornika očitala narodni stranki, da ne kaže dovolj energije v zalite vanj n in da ne vrši svoje dolžnosti, a našemil ljudstvu, da ni dovolj odločno in da ni dovolj ponosno na svoj jezik !
Najbolj priprostomu človeku mora bosti v oči veliko protislovje med trditvami prve vrsto in druge vrste.
Vodstva narodno stranke nočemo braniti tu. Kakor nikdo na svetu, tako tudi ono ni vsevedno, vsemožno in nezmotljivo. Istotako nočemo zavračati očitanja nestrpnosti, šovinizma in fanatizma, ker stit to svoje očitanje temeljito pobila ista go-
Drugi dan je bil Janko že zgodaj na nogah. Prva pot mu je bila v mlin; takoj za njim je prišel strojevodja. In začelo se je novo popravljanje, pa zopet vse brezvspešno: mlin se ni ganil in se ni. Slednjič sta uvidela Janko in strojevodja, da ne ostaja druzega, nego takoj brzojaviti v nemški Stutgart, od koder je došel stroj, da pride prvi tovarniški mehanik popravit trmasti stroj. Po preteku nekoliko dni je vendar prišel toliko željno pričakovani mehanik. Istemu se je tudi res posrečilo po večdnevnem trudu, da jo mlin jel funkei-jonirati in da so slednjič mogli pričeti z ralenjem.
VII.
Janko se je jako uštel v svojem računanju. Po njegovem proračunu bi moral ves mlin se stavbo vred stati kakih šest tisoč, v resnici pa so je številka vekšala na celih osem tisoč. Polovico je takoj plačal, a za drugo polovico je podpisal — monjico.
Prve mesce jo bilo malo dela; starega žita ni bilo več, novo pa je šele raslo, zbok česar je par mlinskih hlapcev večidel držalo roke križem, Z nastopom jeseni postalo je v mlinu živahneje. Netilo se na vse protege, kolesa so se vrtela veselo in dim se je valil iz visocega dimnika. Janko pa je ponosno stopal in neprestano hvalil svoje plodonosno podjetje.
»Mora iti, le poguma in podjetnega duha treba!«, taka jo bila njegova beseda.
Slo je res, pa — rakovo pot. Cim več se je mlelo, tem več jo bilo zgube. Ce bi 1 >i 1 mlin lo na
vernika sama. < J tem priča drastično epizoda, ki se je dogodila na rečenom shodu med govorom jednoga socijalnodemokratiških govornikov. Mož je dokazoval, da so Italijani fanatiki in šovinisti, Slovenci pa tildi; a ko se je povspel do trditve, da Italijani zatirajo nas, mi pa Italijane, in ko je vsled tega vsklika o katerem ne vemo, da-li je bil bolj drzen, ali bolj smešen — liavstal glasen odpor mej poslušalei, ki ho pozivali govornika, naj pove, kje in kako zatiramo mi Italijane, ni mož vedel odgovoriti druzega, nego: (V jih ne zatirate, pa M jih, ako bi mogli !
S tem je bilo pač dovolj dokazano, kako cene so soeijalistiške trditve in knko drugi s<> jim dokazi!
Abstrahnjmo torej od očitanja narodnega fanatizma in prodajanja Italijanov od slovenske strani in postavimo se na stališče, da delovanje narodne stranke res ni tako izdatno, kakor bi moralo biti, da je neodločnost našega ljudstva res mnogo kriva na tužnom položenju našem, in da nastopanje tržaških Slovencev ni dovolj kompaktno, ter ve-rujmo v iskrenost trditev obeh socijalističkih govornikov : da tudi socijalisti ljubijo svoj narod, da ho pripravljeni sodelovati zlasti za ugodno rešitev šolskega vprašanja, ter da hočejo celo pritiskati na svoje italijanske sodruge v tem zinislu, da pridemo mi Slovenci enkrat, do svojega svetega prava ! Ko pa smo storili tako in smo vsprejeli stališče slovenskih socijalnih demokratov, nnm ne preostaja druzega, nego da se obrnemo do soeijalistov z apelom, naj izvajajo, kar so govorili, naj iz drobiža svojih besed začno kovati zlato — dejanj !
Postavijo naj so v ukupnost naroda! V tem okvirju je prostora za vseh. Kakor sobojevniki za
dva kamena, bi žo še šlo, ker porabilo 1 >i se skoraj ravno toliko kurjave, kolikor jo je trebalo za on sam kamen.
S prva ni hotel Janko umeti tega, ali polagoma je videl, kako rase jo v računih številke na strani — stroškov ! Mlin je inlel, prehudo je mlel -— gospodarsko življenje njegovo. Slednjič mu ni kazalo druzega, nego zaustaviti vsa kolesa !
Menjiea, ki je propadla dvakrat, se jo podaljšala z nova za vso prvotno svoto. Mej tem pa so se množila opominjevnlna pisma, in to ne le iz tovarno, ampak tudi od drugih strani. In postajala so čedalje strožja. Jankota je začelo skrbeti v drugič.
Zemljišča niso več prinašala onega dohodka kakor nekdaj; po vinogradih se je začela pojavljati tudi trtua tlš. .Janko pa je imel toliko zemljišča, da ga ni mogel niti obdelovati, zato si mislil, da najboljše stori, ako proda nekaj vsaj bolj oddaljenih kosov zemljišč in da poplača sitne dolžnike. S prva je šlo nekako težko s prodajanjem; sram ga je bilo skoraj, no, počasi so je že udal in sramežljivost je zginila kmalu. S prodajanjem zemljišč se je začelo tudi krčiti število glav v hlevu, po zaraščenih gozdovih pa so začeli padati košati hrasti, ki so se tačas jalco dobro prodajali. V zemljiški knjigi seje torej odpisoval kos za kosom od njegovih zemljišč, poleg tega se je pa vedno še vpisavala kaka nova hipoteka.	(Pride še.)
pravo naroda nam IhmIo vselej dobrodošli. Seveda ' jeilna žrtev — ako to smatrajo za >žrtev« -- je neizogibno potrebna «ml njih strani: iztržejo naj se iz strankarski' šablone, o kateri smo jim dokazali, <la ni za naše raznim- in katera	to jim bo<li zagotovljeno ponovno jih ne dovede nikdar do veljave v našem narodu! .Mi jim nismo zapirali nikdar vrat v naš tabor, kakor so oni ne poznnjoči razmer in p«)deenjajoči one srčne vezi, ki spajajo tn vse sloje naseda naroda z našo stranko postavljali načelo : kdor je tam, ne more biti pri nas, ali narobe: kdor je pri nas, ne sme biti tam! To je bilo zmota: menili so, da izljiičujejo nas od naroda, v resnici pa so i/.kljiuVvali sebe. Mi s«- nismo obotavljali nikdar, ko je trebalo pri-poznati kakor <|nbro, kar je dobrega v soeijalisti-škem programu, kakor smo vsikdar lojalno in odprto pobijali, kar se je protivilo našemu prepričanju in našim načelom. Na to višino objektivnosti naj se popnejo tudi oni in pa do spoštovanja nie-nenja družili. kolo naše naj stopijo in kmalu se uverijo, kako zlate besede je izustil dr. Pavlica, vskliknivši jim nekako tako-le: Prav je, da ste prišli ! Vi ste poklicani. V mejsebojnem bratskem razgovoru se inoro pojasniti marsikatera stvar iu morda pridete do uverjenja, da razlike med nami niso tolike, kakor se zdi.
Iztržite se torej iz šablone, ki uči krivo vero, da mi »klerikalci« ne moremo biti socijalisti. Seveda mislimo mi na sooijalizeni, ki je zvest svojemu resničnemu programu in ki je potreba, izhajajoča iz gnilih socijalnih razmer sedanjih: na ono gibanje, ki si je postavilo namen, da reši delavske sloje vseli vrst iz kleše velikega mednarodnega kapitali in ki hoče pripomoči delavcu do polo-ženja, ki bo dostojno človeka v materijalnom in duševnem pogledu.
Spoštujte sorojaka, ne dotikajte se čutstev, ki so našemu narodu sveta, ki so mu zanesljiva moralna opora in jamstvo njegovega obstanka! Akt) storite tako, postanete tudi V! spoštovani sodelavci na plodnem polju plodnega dela za blaginjo naroda in nebo Vam treba tavati po pustinjah nevspe-hov in kakor zgubljeni sinovi svojega ubogega, trpinčenega, a čvrstega iu zlatega naroda!
Politični pregled.
TRST, 80. marca 1899.
K položaju. Nekdaj se je nekomu dogodila ne ravno mala nesreča, da je umrl za lakoto. Tu kakor so že ljudje, da človeka grozno pomilujejo potem, ko je umrl, in bi vsakdo rad pomagal, ko ni mogoče več pomagati, tako so sploh pomilovali tudi onega nesrečneža, ki je umrl toli grozne smrti. In jeden okolo stoječih, ki je bil menda posebno blagega srcu, je pripomnil z užaljeni in glasom: »Kako lahko bi mu bili pomagali : mož ne hi bil umrl za lakoto, ako bi mu hili dali — jesti.
Ta anekdota nam je prišla na misel, ko smo čitali današnji uvodni članek v »Neue Fr. Presse« o sklepu deželnega zbora nižjeavstrijskega, da nima nič proti temu, ako se jezikovno vprašanje reši s pomočjo tf 14. Da je ta sklep — sonebno pa se zato, ker so soglašali žnjim tudi liberalni veleposestniki — provzročil madami »Neue Fr. Presse« hudo prehlajenje, tega ne treba razkladati na široko. Menda že čuti, kako bo padal po nji in po lijenili bič gospodov \Volfa in Sehonererja in kako bosta ta dva tirana neinško-obstrijske domačnosti pritiskala liberalcem pečat izdajstva na čelo.
V svoji konsternaciji toži »Neue Fr. Presse« — prav tako, kakor ona »blaga duša« v gori navedeni anekdoti da nemška opozicija ne bi trpela in ginolu na takih protislovjih, ako bi imela le to malenkost: da bi bil znan nje — ukupni program!
Saj tudi oni, ki je umrl za lakoto, bi bil rad jedel, ako bi bil kaj imel. Tako bi tudi nemška opozicija rada priobčila svoj ukupni program, ako bi ga imela! A kakor je oni umrl za lakoto, ker ni imel kaj jesti, tako trpi nemška opozicija na pomanjkanju programa in na protislovjih, ki se porajajo iz tega pomanjkanja, ker — nima programa.
Danes imamo pred seboj poročilo o rečeni seji dež. zbora nižeavstrijskega iu skoro ne moremo verjeti svojim očem, da bi liberalen veleposestnik mogel spregovoriti besede, katere je spregovoril
liberalni knez Aueraperg, ki je menil, da niti pot na rede h, niti poraba 8 11 ni nezakonita! To je vendar naravnost izdajstvo na kodeksu zakonov nemško-obrukcijske domačnosti. \ tem kodeksu j«« zapisano, da toliko jezikovne naredbe, kolikor poraba $ 14 znaeijo tolik zločin, da sleherni državnik, ki poseza po teh sredstvih, sodi na zatožno klop in zasluži neizprosno justift-kacijo. In tako pride tudi: mi se že veselimo na cepec, ki ga bodo vihtela \Volfova in tem slična glasila nad ljudmi, ki se pred svetom smešijo s programom, katerega — nimajo!
Plače Častnikov se zvišajo. Kakor poročajo listi, »umerjajo zvišati plače častnikov kakor sledi: Polkovnik bo dobival 3000 gld. na leto (dosedaj .'UMM) gld.). Šarža podpolkovnika se razdeli v dva plačilna razreda in sicer niža z 2l>00 gld., viša s 3000 gld. letne plače (mesto 21<)0 gld.) Za šaržo majorja je določenih J100 gld. (dosedaj K»80 gld.) Sarža stotnika ostane razdeljena v dva plačilna razreda : stotnik drugega razreda, ki je dobival doslej po 900 gld., bo dobival 1200 gld., stotnik prvega razreda (doslej 1200), pa 1f>00 gld. Nad poročnik bo dobival 1020 gld. letne plače (dosedaj 720). poročnik S40 gld. (dosedaj <>00 gld.). Vesti, da se z zvišanjem plač znižajo pristojbine za stanovanje, ho brez vse podlage.
Minisieratvo Szell in narodnosti na
Ogorakem Nemadjarske narodnosti na Ogerskem so se postavile na odločno stališče nasproti mini-sterstvu Nzellovemu. Rumunska »Tribuna« apo-strofuje Szella: Ako sta Szellu v resnici na srcu zakon iu pravica, potem ga vprašamo, da-li na-merja izvesti zakon o ravnopravnosti narodnosti ? Ako sta Szellu v resnici na srcu zakon in pravica, potem ga vprašamo: hočedi odpraviti po njegovih prednikih izdane nezakonite odredbe, naperjene proti romunskemu odboru? Ako sta mu v resnici na srcu zakon in pravica, hočedi zagotoviti narodnostim pravico in svobodo volitve? To ni prav, da vlada, ki se hvali, da jo vodijo pravo, pravica in zakon, molči v takih vprašanjih. Ona mora govoriti, in naj jej bo življenje še tako kratko. Gosp. Szell naj torej govori, naj se odkrito izreče o narodnostnem vprašanju!
A mi smo uverjeni, da gospod Szzell ne hode govoril o narodnostnem vprašanju, ali vsaj tako ne, kakor bi zahtevala — pravica in zakon!
Domače vesti.
Finančni minister baron D i pa uli seje povrnil na Dunaj včeraj zvečer ob H. uri 15 min. z brzovlakom.
.lavni shod v Koštahoni. ki je bil sklican na dan 26. t. m., n ga je e. k. okrajno glavarstvo v Kopru prepovedalo — baje zato, ker je tudi lahonska stranka napovedala svoj shod za isti dan iu v isto vas, češ, da so je bati nemirov' — se bode vršil na belo nedeljo dne i), aprila. Dotično prijavo pol. društva »Edinost« je rečeno o. kr. okrajno glavarstvo že vzelo na znanje.
O omenjeni prepovedi piše »Naša Sloga«: Mi ne [moremo umeti tega postopanju političke oblasti. Naše politično društvo je prvo prijavilo svoj shod in dobilo jo tudi dovoljenje, Se le potem i so prišli narodni odpadniki se svojo prijavo. Okrajno glavarstvo je dovolilo tudi tem, a v zadnjem hipu je zabranilo jednim in diugim! Po našem menenju bi bila morala pol. oblast ostati pri prvem dovoljenju, a onim drug:m no bi bila smela dati dovoljenja za isto vas, isti dan in isto uro.
(lotovo je tako: če se je okrajno glavarstvo res balo neprilik, ako bi se vršila oba shoda hkratu, morala je zabraniti onim, ki so pozneje prišli. To bi bilo ne le pravično, ampak tudi logično. No, nadejamo se, da slavna politička oblast ne bode v drugič čutila potrebe za preklicavaiije že danega nam dovoljenja jedino zato, ker se izvestniin subjektom v občini pomjanski zljublja kovati spletke in intrige.
Urednik »Naše Sloge« pred porotniki.
Danes se je vršila porotna razprava proti uredniku »Naše Sloge«, g. prof. Mat/nt M muliću. Tožila sta , ga dobra znanca naša, dr. Krstić in .Josip Marotti. Čim je bila sestavljena porota iu pročitana obtožnica, predlagal je branitelj dr. Zuccoti, naj se obtoženec reši obtožbe, ker je bila obtožnica prekasno
vložena. Hranitelj je podkrepil svoj predlog, nave-divši dotična določila zakona. Sodni dvor se je umaknil na posvetovanje in povrnivši se v sodno dvorano, je objavil predsednik, da je g prof Man-dic rešen obtožbe, a tožitelja da morata plačati stroške v znesku bO gld. Seveda spregovorimo še podrobneje o tej razpravi.
I z Ljubljane nain pišejo: Čudno! »Slovenski Narod« hoče biti glasilo vseh srednjih stanov in poskuša vse, da bi pridobil na svojo stran učitelje, trgovce itd., a hkratu se identifikuje z onimi znanimi ozkimi krogi, ki menijo, da so nekako zlezli nad srednji stan, ki so kolikor le da ekskluzivni iu ki so tudi zakrivili, da se je »Narodni dom« otvarjal — brez naroda! Le-tej — aristokraciji je bila namenjena lekcija v »Edinosti«: onim, ki so krivi, da zahaja v »Narodni dom«, poleg onega ozkega kroga, tudi par Nemcev, narodno občinstvo pa — ne, vsaj običajno ne ! Tem je bila namenjena ona velezaslužena lekcija. In »Slov. Narod« se identifikuje žnjimi ! Svobodna mu volja, ali potem naj nam ne štejemo v zlo, ako ga sodimo po tej njegovi lastni volji.
Čudno pa je tudi, da »Slovenski Narod« očitanje, »da so nekateri menenja, da se je narodnostno vprašanje preživelo« tako hitro — na-se obrača, oziroma, da tako rad, tako hitro in tako srdito protestuje proti temu očitanju, da-si — ni bilo naslovljeno nanj!
Da, da, marsikaj »čudnega« imamo v naši Ljubljani!
Včerajšnje spuščanje Llo.vdovega parnlka „Nadvojvoda Fran Ferdinand" v morje se ni moglo izvršiti popolnoma. V zadnjem trenotku, ko ho ladijo bili premaknili že nekaj metrov naprej in se je prvi del že dotikal morja, so počele goreti vrvi in les, po katerem so potiskali ladijo naprej. To j« prozročilo, da je ladija obtičala in da je niso mogli spraviti v morje. Popoludne se je poskušalo vse mogoče, da bi spravili ladijo v vodo, ali brez vspeha. Danes se nadaljuje delo.
Andiatur et al t era para. Pod tem naslovom nam piše nekdo: Vaš »Rndikaleo« se pritožuje zopet, da se »Zavarovalnica za slučaj nezgode trdovratno brani izdajati spise v slov. jeziku in zistematično zatira naš jezik. Morda ima za to tehtnega vzroka, ali bojim se, da nam jo tudi o tej i priliki opominjati kakor v obče v nas Slovencih, 1 na vzdih: »mea maxima eulpa«. ;	Kolikor sem jaz, ki imam večkrat priliko po-
! gledati v uradno delovanje tega zavoda, mogel raz-j videti, res ni ravno krivda zavarovalnice da z j slovenskimi strankami u raduje nemški ali italijan-i ski, ko je veliko naših delavcev v rokah nemških I' in italijanskih gospodarjev iu podjetnikov. V slu-j čaju nezgode občujejo le-ti z zavarovalnico le v svojem jeziku, a poslednja ne more odgovarjati drugače, (tudi če bi hotela) nego v istem jeziku, naj se tudi tiče slovenskega delavca. Pa to bi se še pretrpelo! Kaj pa naj porečemo o slovenskih županijskih in občinskih uradih, advokatih, zlasti onih iz Kranjske, ki pritožbe in spise še vedno in navadno vlagajo hi v nemškem in italijanskem jeziku.
Le tu pa tam, in tedaj skoraj izključno le /, Goriške in Tržaškega, se oglaša stranka, ki slovenski občuje z zavarovalnico, iu tedaj dobiva taka stranka, kolikor je znano nam, tudi svoj slovenski odgovor. Torej: prodno tožarijo slov. stranke zoper zavarovalnico, naj vrše tudi one svojo prvo dolžnost i n n a j s a m e p r i z ti u vajo s v o j e m u m a t e r i n o m u j e z i k u, k a r m u g r e, potem še le bomo smeli tirjati od Neslovencev, naj spoštujejo naše pravice. Ne zahtevajmo, da bodo Neslo-venci bolji Slovenci, nego smo mi. Dokler se bode pa tako delalo, kakor se dosedaj običajno godi od naše strani, ne pričakujemo zboljšanja sedanjih razmer! In kaj čudo, ko bi vodstvo zavarovalnice prišlo res še do menenja, da slovenskim strankam sploh ni mar, da se uraduje slovenski. Treba, da radikalno pometemo smeti z lastnega praga, kjer je še toliko nakopičenega, prodno očitamo drugim, da se zagrešajo proti našim pravicam, ki jih zanemarjamo in zapravljamo mi sami prav brez vsaeega pomisleka: Kdor zaničuje sc sam, Podlaga je tujčevi peti.
lT 11 r a r a d i k a le o. C. kr. poštno iti brzojavno ^ravnateljstvo v Trstu nam piše: C. kr. ravnateljstvo ima večkrat priliko opažati, da se veliko število zavitkov, ka-
terih naslov se je izgubil med vožnjo, ne more odposlati, kamor so namenjene tudi tedaj, ko so se komisijsko odprle po uradu, pooblaščenem v to in «ieer radi tega, ker navadno manjka vsaki podatek. iz katerega bi bilo mogoče js»sneti ime dotičnoga od p« »šil jalca ali pa naslovnika.
Ta nedostatek bi s«- dal vspešno odstraniti le tedaj, ko bi odpošiljaloi pridevali vsebini vsa-oega zavitka tudi natanjčen prepis naslova dotične p« »šiljatve.
Občin stvo se torej opozarja na navedeninedo-statok ter se ob enem vabi,da v lastnem interesu skrbi za to, da je vsebini vsaeega na pošto oddanega za-zavitka pridejan prepis naslova dotične pošiljatve.
Letni občili ibor »Tržaškega (»odpornega in bralnega društva« v Trstu. Minolo nedeljo, dne 2l>. t. m., se je vršil ta občni zbor v društvenih prostorih, ulica Stadion št. 10.
Občnega zbora se je letos udeležilo mnogo členov. Gospod predsednik Josip K r a n j e je otvo-ril zbor s primernim nagovorom. Na to sta pročitala tajnik in blagajnik svoji letni poročili, kateri je občni zbor odobril brez prigovora. Čitala so se tildi nova društvena pravila, z raznimi dodatki, kakor jih je zahtevala vlada Pravila so bila vsprejota v. dvotretjinsko večino, katera pošlje vodstvo vladi v potrdilo. Ker ni bilo posebnih predlogov, no interpelacij, prešlo se je na volitev novega odbora. V vodstvo in odbor za tekoče društveno leto so bili voljeni enoglasno: Predsednik: Kranjo Josip; I. podpredsednik: Čud vod Matija, II. podpredsednik: Čermelj Ivan; I. tajnik: Kamuščič Miloš, II. tajnik: Bukovič Fran; blagajnik: Gullč Fran; knjigovodji: Rože Josip, Batič Silvester; gospodar: Kul tanja Anton; odbor: Tavčar Josip, Žetko Matija, Škedel Ivan, Draščok Martin, Rožo Miha, Kovačič Ivan, Šešlin Vinko, Mešek Valentin, Baje Pavel, Martel uno Rudolf, Kosovel Andrej, S kom rak Jurij, Godnič Fran, Žetko Ivan; namestniki: Lozej Vid, Prinčič Ivan, Badalič V inko, Križmau Ivan, Urdih Josip, Hreščak Jakob; ženski odbor: Pur-kart Marija, Ivančič Ivanka, Rože Koza, Kukaoja Kma, Gruden Rozika, Gruden Nežika; namestnice: Munih Amalija, Ciriko Marija, Ambrožič Helena, Bonamiei Kranja; pregledovalni odbor: Colja Josip, Presl Fran, Perhavo Andrej; mirovna sodnija: Posega Jakob, Zore Ivan, Zornik J van, Jug Andrej, Ostrouška Fran.
(t. Josip Kranjo, novopotrjeni predsednik, se je zahvalil občnemu zboru za zaupanje ter povabil vse častite odbornike in vse člene, naj delujejo v prospeh društva. Ob enem je pozval občni zbor, da zakliče trikratni »Živio« našemu presvet, cesarju. Zborovanje se je zaključilo ob f>. uri.
Prva odhorova seja je bila prenesena na prvi petek po Veliki noči. — Občni zbor se je vršil v najlepšem redu. — Po zborovanju so so členi razšli.
To naše podporno in bralno društvo priporočamo vsemu tržaškemu delavstvu, ker isto lepo napreduje ter daja društvenikom no samo telesnih podpor, ampak tudi potrebne duševne hrane in zabave. Vodstvo drilšt.va je obljubilo, da v tem letu poskrbi še bolje, da se bo še v razsežneji meri dosezal namen društvu.
Občili zbor 'delavskega podpornega društva* bodo, kakor že javljeno, dne !•. aprila v dvorani Mali v v ul. Torrente 1(5.
Ker je na dnevnem redu mod drugim tudi sprememba društvenih pravil, za kar mora biti navzočih vsili členov, je želeti, da se členi udeleže v zadostnem številu, da ne bo društvo prisiljeno dvakrat trositi za dvorano. Ako ni v prvič zadostnega števila, treba stvar odnašati, kar je društvu le na škodo.
Iz društva «Velesila» v Skednju. Odbor tega društva nam javlja, da je moral odložiti svojo veselico, določeno za belo nedeljo, in sicer radi tega, ker še ni dogotovljen oder. Veselica se bo vršila naslednjo nedeljo po beli nedelji.
Za zastavo pevskega društva »Adrija« v Barkovljah jo daroval gosp. Anton Truden, tr-govee v Trstu, 20 kron. — Blagemu darovalcu prisrčna hvala !
Dolenjski tamburaški zbor pride na velikonočni ponedeljek dne 3. aprila v Trst, kjer priiedi (v dvorani Tersicore, via Chiozza št. 5.) koncert na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Za četek ob (i. uri in pol zvečer. Ustopnina za možke 50 nvč., za ženske ;10 nvč. Po koncertu svobodna
zabava in ples. Ker je namen jako blag, ho priporoča rečeni zl>or za obilen obisk.
Torej je res! Ako smemosoditi po sporoči-lih, prihajajočih iz Liburnije, ni več možno dvomiti na tem, <la oni nepoznanee, ki sije blizu Prvaeine prorozal vrat, ni bil nihče drugi, nego bivši glasoviti župan v V e p r i li e u. I v a n A n d re i <• i eh.
Trpka čutstva nam prešinjajo dušo in le spoštovanje pred veličastjo smrti nas sili, da nam no prihaja iz peresa tudi trpka beseda. Težko je odpustiti in še težje pozabiti, kar in kolikor je pokojnik zagrešil proti svoji krvi, ali kristijani smo in vera nas uči: Odpuščaj! Zato molimo Vso-večnega in — Vsepravičnega: bodi milostljiv duši pokojnika!
Drobne vesti. V zadnjem izdanju smo priobčili pod naslovom »Nesreča ali zločin*, kako je neki mladenič ustrelil v sence svojo mlado sestro. Danes doznajemo, da je rana sicer težka, ali za sedaj ni nevarnosti za življenje uboge mladenke. Sedaj je baje že pojasnjeno, da so je dogodila nesreča vsled neprevidnosti mladeničeve. Zaprti mladenič je v službi tvrdke Parisi in njegovi gospodarji govore pohvalno o njeni. Kako drzni so tržaški postopači, priča nastopni slučaj. Včeraj je došel v stanovanje neke Frančiške F. nepoznanee, ki joj jo začel pripovedovati, da ga pošilja nje mož, češ, da mora nemudoma odpotovati v Ilenotke, da nima niti toliko časa,* da bi prišel sam domov, a da mu treba njega nove obleke, katero naj ona takoj izroči nepoznanemu odposlancu. Žena je verovala in je izročila obleko — sleparju. Morete si misliti, kako se jej je podaljšal nos za par centimetrov, ko je par ur potem stopil v stanovanje — nje lastni mož! Stvar je bila kmalu na jasnem: mož ni šel v Benetke, pač pa nova obleka — Bog ve kam!! Zaključek računov: zguba kakih ;l<> gld.
Loterijske številke izžrobrane dne 2*. t. m: Praga	50 20 .!$7 48 47
Lvov	7 0 66 5 41
Inomost	88 P>;1 86 25 14
Različne vesti.
Šale z velikonočnimi jajci. 1.) Jajce snažno umij, osuši in je deni tri dni v močen kis. Ako je potem vzamoš iz kisa, je tako mehko in pregi-bljivo, kakor da bi je ne držala skupaj trda lupina, ampak je kakor mehka snov. Na to porini jajce previdno v kakšen obroček iz kakšne kovine iti deni oboje v čisto vodo, kjer jajce zopet dobi lupino in postane trdo. Tako čudno jajce bo prejemniku gotovo v zabavo. —■ 2.) Stolči galuna in šišk (Galliipfel) v droben fin prah in vlij nanj toliko vinskega kisa, da nastane porabno črnilo. S tem napiši na drobno osnaženo jajce ime prejemnika, ali kakšen šaljiv verz. Ko se je posušila pisava, deni jajce za par dni v dober kis ali v slano vodo. Ko vzamoš jajce zopet ven, se nič več ne pozna pisava. Sedaj je treba jajce še prav trdo skuhati. Ko ga prejemnik potem olupi, najde v svoje začudenje na beljaku besede, katere je možno razločno čitati.
Mi smo to le čitali nekje, zato je najbolje da vsakdo poskusi sam.
Zadnji potomec rodbine Dante Alighieri. Pred nekaj dnevi je umrla v Villanovi pri Bologui grofica Gozzadino-Gozzadini, zadnja udinja rodbine Dante Alighieri. Bila je hči senatorja in historika Giovania Gozzadina in Tereze »degli Alighieri«. O pokojnici, ki je živela v vodnem boju proti etiketi in družabnim predsodkom, se je mnogo pisalo svoj čas. V svoji oporoki je zapustila polovico imetka, kake tri milijone lir, nekomu svojemu pri-prijatelju, ostali imetek je določila v dobrodelne namene.
Angelji usmiljenja. Velika požrtvovalnost u-smiljenih sester, teh angeljov ljubezni do bližnjega, seje osobito pokazala o priliki španjsko-ameriško vojne. O delovanju katoliških sester se je izrekel namreč brigadni general Hudson v Topeki, Ran-zas, blizu tako le: To so mora priznati katoliški cerkvi: o vsakem času in v vsakem kraju, kjer je v kakem taborišču nastala bolezen in beda, so takoj prišle usmiljenko, da s požrtvovalnostjo strežejo bolnim in trpečim.
Protestantje so morali priznat!, da velike protestantski' organizacije v deželi nimajo nijedne tako dobro organizacijo in da niso bili zastopani na tem
velikem delu, na onkrlmvanju naših bolnih in ranjenih vojakov. Spodobilo bi se tudi za le-te, da si napravijo organizacijo, s katero bi v takih velikih narodnih stiskah tudi bili zmožni prevzeti nekaj dela.
Leon XII. Kak or poročajo iz Rima se ni v zdravju papeževem spremenilo ničesar. Papež se počuti sicer slabega, toda njegovo duševno Življenje jo svežo in krepko, kakor vedno.
Dne 2<i. t. m. jo papež čital s\. mašo. Stre-žaj in monsignore Angeli sta ga podpirala o vsakem koraku. Neki drugi maši je prisostvoval v naslonjaču. Na navzoče j«- vendar smrtno bledo obličje sv. očeta napravilo velik utis.
Kakor poročajo »N. Fr. Pr.», je rekel papež sam, da se počuti popolnoma dobro, samo nekoliko slab sem«, je pripomnil smehljaje, »toda to že preide«. Papež se čudi vznemirljivim poročilom o njegovem stanju.
Škof Tlirinaz iz Nanev-a, ki je obiskal papeža, pripoveduje naslednje besede sv. očeta : »Med operacijo sem veliko trpel in sem mislil, da je prišla moja zadnja ura. Taka operacija v moji starosti devetdesetlet let!« Škof pripominja, da se jo operacija posrečila in da rana tako naglo celi, da se je čuditi. Nekemu rimskemu dopisniku nekega parižkoga lista se jo izrazil dr. Mazzoni : Jaz upam trdno, da bode papež v kratkem zanio-gel pontifieirati v Petrovi cerkvi. •
K dvoboju Macola-Cavallotti. P rizivni sodni dvor v R i in u je kazen na trinajst mesecev zapora, v katero je bil Macola radi dvoboja z Cavallot-tijem obsojen od prve instance, znižal samo na sedem mesecev. Prizivno sodišče je namreč uvaževalo okolnost, da jo bil Macola k dvoboju izzvan.
Narodno gospodarstvo.
S Krasa nam pišejo: Prosim Vas, g. urednik, objavite sledeče, ker treba res, da ljudje spoznajo, kake stvari so dogajajo v naši deželi.
C. kr. k meti j s k a d r u ž b a v (i o r i e i je izdala meseca januarja razglas, s katerim vabi na skupno naročbo bakrene galice iz žvepla. V tem vabilu jo odločno rečeno, da se sprejeinljejo naročila do konca marca t. 1. ter da se bode oddajala galica loco Gorica po 24 gl. 80 nvč. kvintal.
Nekatera županstva, ki so udje e. kr. kmet. družbe, so se požurila ter so že do 7. marca odposlala aro za naročeno galico. C. kr. kmetijska družba pa jo nagloma razposlala okrožnico, da jo galica po 24 gl. HO nvč. že razprodana, ter da se otvori druga naročim po HO gld. kvintal. To ni mala razlika, če Vam povem, da znaša ista pri vsakem županstvu od 100—200 gld.
Gospodje županje so sedaj v zadregi. Pobrali so aro od ubogih posestnikov za ceno 24 gl. SO nč., a sedaj morajo zopet stvar naznanjati, in posledica je
»>OOOOOOOOOOOOOOOCX
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
0(1
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovauni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. H&f Moje pohištvo donese sredo!
»OOOOOOOO&COOOOOtK
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
Piazza Itosario /tov. 2.
(šolsko poslopje),
Itoirat izbor v tapctarljali. zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se 11a brod aH železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo.

ta. da ubogi posestniki nočejo naročati palice po gld. kvintal.
Radoveden sem, koliko slovenski posestnikov je vdobilo galico j>o 24 gl. HO nvč. Menda je šlo tudi to ceno blago v blateno Furlanijo, kjer imajo gospodje veleposestniki itak vsega v obilici. A mis slovenske manj premožne posestnike smatra c. kr. kmetijska družba kakor bolj imovite ali pa bolj nevedne!
Menda je večina gg. odlmrnikov c. kr. kmetijske družbe bolj v sorodu z nižavskimi prebivalci nase Primorske, nego pa z nami. Vsekak » pa svetujem našim gg. županom, naj se vpišejo v kranjsko c. kr. kmetijsko družbo, kjer jim I »ode plačevati manj ndnine. Kranjska kmet. družba postopa bolj intenzivno, ona naroča že za časa blago in ga I oddaja udom brez dobička. Tam dobivajo tudi udje strokovni list Kmetovalec«, ki je res vreden hvale. In vse to za letna 2 gl., med tem ko treba naši kmet. družbi plačevati letnih I gl. udninc — in čemu i S;ij za isto ceno dobimo galice pri vsakem trgovcu — če ne še ceneje. Dobro bi bilo tudi, da bi naši kraški županje ustanovili podružnico ki •anjske kmet. družbe, od katere bi imeli gotovo več koristi, nego od naše e. kr. kmetijske družbe v (ioriei. Prihodnjič kaj več.
E d e n p r i z a »leti h.
Posojilnica In hranilnica v Kopru, regi-strovana zadruga z neomejenim poroštvom, je imela v minolem letu M. 843 gld. 58 nvč. prometa. Sedaj obstoji (»5 knjižic za 4(>.(553 gl. i >3 nvč. Povprečna vloga znaša torej 717 gld. 7f> nvč. Dolžnikov ima posojilnica 71 H, ki dolgujejo ukupno fiO.HTH ghl. 17 nvč., ali povprek 82 gld. Rezervni zaklad znaša 8<>10 gld. 35 nvč. Vloge se obrestujejo po 41/l°/o i'i se vsprejemajo od vsakogar, tudi če ni člen zadruge. Rentni davek plačuje zadruga. Posojila dobivajo le zadružniki in sicer po <i°/0. Posojilnica je člen »Zvezo slovenskih posojilnic v ( olji«.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj .'SO. »Noue Freie Presse« trdi, da tirolski Italijani bržkone ne pridejo v deželni zbor, kerj se vlada ne more odločiti za to, da bi ugodila njih zahtevam po samoupravi. Vendar da bodo skušal tudi minister za trgovino, baron Dipauli, pridobiti Italijane za to, da opuste politiko abstinence.
Hiidiinpešta .'»0. »Kgvetertes« zatrja, da ni neodvisna stranka ni ona leta 1848. ne odpošljcti svojih zastopnikov v delegacije.
London 30. * Da i Iv Graphie« naznanja, da so dospela do zaključka pogajanja med ruskim ministrom za vnanje stvari, grofom Muravjevom, in med angležkim poslanikom v Petrogradu o anglož-kih in ruskih interesih v Kitaju. Dogovora je pričakovati v najbližjem času. Dogovor da se je zasnoval na podlagi zadnjih predlogov ruske vlade. Istemu da je pritrdil tudi lord Salisburv ter da ne manjka druzega, nego podpis obeh pogajalcev.
ISu ka resi a .'50. V včerajšnji seji komore je p reči tal poslanec Marghimonan izjavo, podpisano od konservativcev in pristašev Pleva, da ni združljivo z narodno častjo, bi Stourdza še ostal na oblasti. In sicer to v sled pojasnila, danega v (»gorski zbornici — povodom neke brošure, pisane baje od bivšega ministerskega predsednika ogerskoga o političkih odnošajih med RanffVjem in Sto-urdzon. Izjava napoveduje poslednjemu boj z ob-strukcijo. Ministerski predsednik Stourdza je zavračal te za tožbo ob )živahnem odobravanju zbornice ter se je skliceval na to, da je ministerski predsednik Szell izjavil, da oni brošuri ni pripisovati nikakega pomena. Komora je na to z veliko večino vsprejela predlog, protestujoči proti rečeni izjavi, ter izrazujoči popolno zaupanje modrosti in patrijotizmu Stourdza, ki je vsikdar umel spajati korist in čast dežele.
('arigrad 30. V krščanskih krogih vilajeta Kosovo vzbujajo trajno vznemirjenje izdatno poši-Ijatve pušek, streljiva, uniform in druzega vojnega materijala.
Najnoveja trgovinska yest.
Xew-York2«. marca (Izv. brzojav.) Pšenica zn takoj 817s, za marc, 827, za maj 7.'»7k , za juli 74"/h. marc — Koruza \v/. maj4().7s Mast ">">;">.
Cvet proti trg-anju.
(Liniment caspici).
Freinkutano mazilo — odpravlja bolečine pri koatibolu, K«".)" rrvmatizma. — Ena itekleniea r navodilom "»O nv Razpošilja z obratno pošto najmanje <lve »teki, niči
„Deželna lekarna pri Mariji PomiuraJ"
l'li. Mr. M. Leantcka v M n Ulju nI.
*r Osmica
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da bode na veliko soboto v Rarkovljah nad Proseško cesto blizo rumene hiše začel točiti dobro črno iu belo vino in sicer svoj lastni pridelek.
Spoštovanjem
Mihu Vodopivec.
100 do 300 goldinarjev
za morejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudee pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloira pohištvu m Jedilnice, s|>ahtke in «|»re-je milice, ilimdc in peresnie, »url cd a I In leleznlh Hlairajii, p« cenali, da se ni liati konkurence.
D ■■ i ■■ 1'iaua 8. Giovanni »J (uiiod V. delle g 3 RITK l-egna.l Prodajalnica manufaktnr po najnižjih cenah.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste "^f
oil filoveče avstrijske znamke
Nova centralna čevljarnica
v Tratu.
Via Malcanton štv. 'J.
Bogat izbor čevljev
za gospodo, ff<»H|>e in otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
I nnrlmiAM^ posebno prikladen za vožnjo ,,LcLllUcLV6l H kolodvora v mesto in zu
vožnjo mi deželi, prodam za jako nizko ceno. Fran Wisjan, LJubljana, Rimska cesta .štev. 11.
.Alte	Razprodaja vso
(prej A i te & Zadnik) b,nB° v zalogi po Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. zniž»nih oennh-
,S 1 y r i a" in
„Styria" original
— naj «e obrne do —
Ii. Golobi? v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini In glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
„Kotel Nazionale"
v Trstu, Via Violina št. 4
nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vso v l. nad str.
Gena od 60 novi. naprej.
V pritličju nahaja sp tudi „Restaurant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsukej uri z gorki mi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzenuko pivo in ('ulmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo <1 Lissa" in istrsko vino ter rnznn vina v boteljknh, vse po zmernih cenali.
Lastnik je nlovan-dalmatlnec. (iovori se slovenski in hrvatski.
Naslanjaje se na geslo; ..Svoji k svojim" priporoča hc slavnemu občinstva slovenskemu in hrvatskemu zu obilen obisk	u,lani
Josip Serdarović,
lastnik.
Svetovna kolesa
amerikanski orliriiiali
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah ua kontinentu radi elegance, točnoBti in vst rajanj a, prodaja 80 izključilo le pri glavnem zastopniku
ANTONU SKERL V TRSTU,
Vla 8. Lazzaro it v. 6, nasproti palače Salem.
NB. Navadna koletsa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupca.
Mehanićna delavnica ■V za vsakovrstno popravo koles in Šivalnih strojev.
CENE ZMERNE.	-**--CENE ZMERNE.
:XXXXXXXXXXXXXXXXXX50000<XXXXXXX50C><:
„THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1K<»7...........Kron 15».W,579'—
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1HD7..... » • 28.828,375'—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1S4H.) .	» 343.800,<M>7'—
V letu 1K<>7. izdanih 74(>* polic za glavnico od....... => «7.331,85191
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
Glavno zastopstvo v Trstu,	i
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
Iščejo se dobri agent je, zastopniki in potovale i.
:xxxxxxxoooo<xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx9