ZzScjJfkc
TEDNIK
TRBOVLJE, 29. AVGUSTA 1963
ŠTEVILKA 36
Obvestilo naročnikom!
i
I
I
S
0 Iz tehničnih razlogov smo bili prisiljeni zmanj-
•	šali obseg pričujoče številke našega tednika na
•	8 strani. Prihodnja številka »Zasavskega tednika«
•	izide spet na 12 straneh.
•	Še posebej vas opozarjamo, da bomo v prihod-S nji številki objavili reportažo s prireditev za ro-
•	jake na Kleku in v Medijskih toplicah; del vse-
•	blne pa bomo namenili Radečam ob krajevnem ® prazniku.
Uredništvo ZT
||
I i
I
LETO XVI

Vprašanje odnosov je pri nas še aktualno. Prav tako so aktualni tudi še odnosi do tiska. Naj navedem primer: Naše uredništvo se je v zadnjem času odločilo za prirejanje razgovorov s predstavniki družbenih in delovnih organizacij ter društev o nekaterih aktualnih vprašanjih. Medtem ko sta razgovora s predstavniki delovnih organizacij v Litiji in Zagorju ob
Savi uspela in sta bila tudi dobro obiskana, pa je na razgovoru o zasavskem turizmu manjkalo precej vabljenih, razgovora o nekaterih vprašanjih v zvezi s preskrbo z ozimnico pa sploh ni bilo, ker nanje ni bilo predstavnikov trgovskih in kmetijskih zadrug iz občin Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija. Med tistimi, ki niso prišli na razgovor (čeprav smo vabila razposlali teden dni poprej), ni bilo niti enega, ki bi izostanek opravičil.
Tak odnos do tiska upravičeno kar najostreje obsojamot.
-Mn-
Polletne konference sindikalnih podružnic
PRECEJ DOLGO JE MORALO ZASAVJE ČAKATI NA PRVI TURISTIČNI PROSPEKT — Pred dnevi je izšel v nakladi 20.000 izvodov, v Izdaji Ljubljanske turistične zveze in ob pomoči vseh štirih zasavskih občinskih skupščin turistični prospekt Zasavja, in sicer od Litije do Radeč, škoda le, da so bile fotografije pripravljene za Izdajo že pred letom dni in da je tekstovni del premalo skrbno urejen. Na sliki: naslovna stran prvega turističnega prospekta Zasavja.
Pred bližnjimi letnimi konferencami občinskih sindikalnih svetov v vseh štirih zasavskih občinah (predvidoma bodo v septembru in oktobru) začenjajo v Trbovljah, Zagorju ob Savi, Hrastniku in Litiji s polletnimi delovnimi konferencami sindikalnih podružnic, na katerih bodo izvolili delegate za letne konference občinskih sindikalnih svetov, hkrati pa razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih.
V sindikalnih podružnicah na področju Zagorja ob Savi
KRONIKA TEDNA
Pohvala
za Trboveljčane
HVAR — Na zadnjem festivalu amaterskih gledališč Jugoslavije je žirija z zlato medaljo odlikovala predstavo amaterskega gledališča iz Zre-njanina; gledališčniki trboveljske Svobode-Center pa so dobili za izvedbo »Irkutske zgodbe« posebno pohvalo.
Proizvodnja za 0,8 •/•
pod predvidevanji
(ma) LITIJA -— Fizični obseg industrijske proizvodnje je v delovnih organizacijah na področju litijske občine za 6,8 odstotka večji od istega razdobja lani in za 0,8 odstotka pod predvidevanji plana. Predvidenih planskih nalog v tem obdobju niso dosegli v Kresniški industriji apna. Predilnici Litija in Poslovni enoti Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica. Zadovo-ljivejše pa je stanje s plačano realizacijo. Ta je bila ob
koncu julija za 4,1 odstotka nad letošnjimi predvidevanji in kar za 36,7 odstotka večja kot v istem razdobju lani.
Industrija je v mesecu juliju dosegla predvideni obseg količinske proizvodnje (8,5 %) in predvideni obseg plačane realizacije (9,4 %). Opaziti pa je, da se v nekaterih delovnih organizacijah povečujejo zaloge.
Praznik Dobovca
(jan) DOBOVEC — Prejšnjo nedeljo so vaščani Dobovca praznovali krajevni praznik. Slovesnosti se je med števlhdmi gosti udeležil tudi predsednik trboveljske Občinske skupščine Ado Nagla v, ki je izrekel domačinom priznanje za spreminjanje podobe vasi ter pri uveljavljanju socialističnih odnosov na vasi. PGD Dobovec Je izročil v uporabo novo mo-torko, za požrtvovalno in nesebično delo pa nagrado 100.000 din.
Mladim pevcem
(J. Z.) TRBOVLJE — Moški pevski zbor »Zarja«, ki že leta in leta goji v Trbovljah slovensko pesem, želi tudi letošnjo leto pomladiti svoje pevske vrste. Zbor je s svojo dolgoletno dejavnostjo nudil mnogim svojim članom ne samo petje, temveč tudi precej razvedrila in prijetnega razpoloženja. V zbor pa bi radi pridobili čim več mladih pevcev, ki jih veseli zborovsko petje. V zbor lahko pristopijo vsi, ki so že kdajkoli sodelovali v kakem pevskem zboru, pa so s petjem prenehali, pa tudi tisti, ki doslej še niso sodelovali pri zborovskem petju. Vabimo prav vsakogar, ki torej čuti veselje do petja in ima smisel za disciplinirano prihajanje k vajam. Razumljivo je, da je uspeh mogoče doseči le pri mnogih vajah. Zato pa je potrebno imeti precej dobre in trdne volje ter čut za kolektivno delo. Najbolje za prijave za zbor je seveda ob začetku sezone, ko zbor prične z vajami. Zato vabimo vse, ki se mislijo vključiti k moškemu pevskemu zboru »Zarja«, da pridejo 3. septembra ob 18. uri v pevsko sobo zbora »Zarja« v Delavskem domu Trbovlje. Naši starejši pevci bodo našli vsekakor popolno razumevanje in tovariški odnos do mladih, tako da se bodo že od prvega dne počutili ugodno in enaki drugim. V informacijo še to, vaje moškega pevskega zbora »Zarja« so vsak torek in sredo od 18. do 20. ure.
so s konferencami že začeli, na njih pa razpravljajo o proizvodnih dosežkih in o problemih v socialnem zavarovanju. V Litiji bodo člani sindikalnih podružnic razpravljali o proizvodnji jn vlogi sindikalnih podružnic pri izdelavi statutov. V Hrastniku bodo razprave namenjene predvsem gospodarjenju, 7-letnemu planu, statutom in pripravam za prehod na 42-uml delovni teden. Podobno bodo tudi v Trbovljah na polletnih delovnih konferencah sindikalnih podružnic govorili predvsem o proizvodnji, planu za leto 1964, statutih, 42-umem delovnem tednu, nekaterih kadrovskih vprašanjih itd.	j
SPOROČENO
8 0-191
na
Rojaki so se sešli
na Kleku in na Izlakah
TRBOVLJE — Pododbora Slovenske izseljenske matice v Trbovljah in Zagorju ob Savi sta pripravila v ponedeljek dvoje srečanj za rojake. Tisti izseljenci, ki so na obisku v. Trbovljah, so se zbrali popoldan na Kleku, kjer jih je med drugim zabaval ansambel »Veseli rudarji«; rojaki, ki pa so v Zagorju, pa so se sešU na Izlakah in preživeli večer ob petju in glasbi. — Več o srečanjih izseljencev berite v posebni reportaži v prihodnji številki našega lista.
/
FOTOKAMERA ,JE ZABELEŽILA
POŠTNI PREDAL 82
V PREDILNICI LITIJA posvečajo vso pozornost tudi reševanju stanovanjskih vprašanj. Letos bo vseljivih 26 novih stanovanj, prihodnje leto pa nadaljnjih 20 novih stanovanj. Na sliki: stanovanjski blok na Stavbah, v katerega se bodo že v kratkem vselili člani kolektiva litijske Predilnice
NEPRIMEREN	v Usih. Sprevodnik Majcen
ODNOS	naj se ob tem zamisli in
SPREVODNIKA	na) ve, da se z rudarji, ki
DO POTNIKOV	se utrujeni vračajo domov
Tovariš urednik!	z napornega dela, ne ravna
Oglašam se prvič: M o go-, tako svojevoljno, naj ne če se ne bi niti sedaj, če ravna v avtobusu tako gro-ne bi imel »majhnega pro- bo s potniki, saj s tem kable mat. Povsod se namreč ie le svojo »kulturo• in pojavljajo nevšečnosti, ne- vljudnost, ki v navedenih kje manjše, drugje spet več- primerih vsekakor ni na je. Vsi pa želimo, da bi se mestu.
odpravile.
ViTjem Režun, Borje 5, Zagorje
SE ENKRAT:
FILM NI PRISPEL
apr
Na avtobusni ' progi Zagorje—Senožeti se vozim komaj 14 dni. Ker pri poslovalnici SAP menjajo sprevodnike vsakih deset Na uredništvo je prispelo dni, smo pred kratkim do- pismo, v katerem uprava bili novega. Prejšnji je bil kina Delavski dom Trbov-v redu, zdaj pa, ko je spet Ije pojasnjuje bralcu E. K., drugi, pa ne vem, če je zakaj ni prispel v Trbovlje njegov odnos do potnika film »Dobra lekcija-. pravilen. V torek, 13. av- — Tisti torek smo že v gusta sem ostal v Zagorju zgodnjih dopoldanskih urah in čakal avtobus, ki pelje urgirali za film s telegrami večerno izmeno delavcev iz in telefonično na predstav-Zagorja. Sprevodnik na ništvo Kinema in •Kino 23. avtobusu je bil tovariš majr v Daruvarju, od kjer Majcen.	bi morali dobiti omenjeni
Avtobus je pripeljal in film. Selc popoldne smo vstopil sem. Vsedcl sem se dobili obvestilo, da so pač na najbližji sedež pri film iz Daruvarja pomoto-prednjih vratih. Ko je pri- ma poslali v Generalski šel sprevodnik Majcen do stol, od koder ga bodo ta-mene, sem mu dal listek koj poslali v Trbovlje. Ta-mesečne vozovnice. Zatem ko smo bili šele ob prikopa mi je rekel, da na se- du zadnjega vlaka pred 18. delu pri vratih ne smem uro prepričani, da filma ne sedeti. Ker se z njim ni- bo ta dan. Zaradi tega sem hotel prepirati, sem se smo na vrata nalepili obve-presedel. Menim, da je bilo stilo, da ne bo predstav 23. ze to napačno, ker se pot- julija, ker film ni prispel, nik lahko vsede na vsak Računali pa smo, da bomo prosti sedež v avtobusu, ra- film dobili naslednji dan-zen na službenega.	Odstranili smo obvestila in
Kmalu zatem je nekdo čakali na film do 17. ure. od. rudarjev prižgal ciga- Zgodilo se je kot prejšnji reto. Sprevodnik ga je opo- dan, filma nismo dobili, toril, da kajenje ni dovo- Res je, da je bilo za film Ijeno. Pravilno! Vendar precejšnje zanimanje. V re-njegove besede niso bile klamnih omaricah nismo vljudne, pač pa »osoljene- razglašali, da filma ne bo-S kletvicami, ki jih ne bi mo predvajali, kot že re-rad navajal. Ali je to od- ceno, ker vse dni nismo veno s? Mislim, da ni dostoj- deli, ali bomo film sploh no za slehernega sprevodni- dobili in kdaj. Prav zaradi ka, da na tak način pošto- zanimanja za film smo me-pa s potniki.	nili, da bi bila nevšečnost
V četrtek se je znanec še večja, če bi obiskovalci peljal v Zagorje. Vozni li- že čitali (v omaricah) obve-
- n - I- ? — A- 7 . ^ . I J — I? A u^ L - ul 7 *	. 1 -	1.7 M« Mn ftAMI n
W *
■.fr
ipeljali .
lačal do Boriška. stila, da filma ne bomo
smo se do avto- predvajali, bi ga pa vrteli, bušne postaje Borišck. Ker če bi v tem času prispel, je bil namenjen v Ljubija- Tako bi sc verjetno jezilo no, je rekel, če bo prišel še več obiskovalcev, ki fil-do njega sprevodnik Maj- ma zaradi take nevšečnosti cen, da bo doplačal razliko ne bi videli, do Križišča. Tovariš Maj- Prepričani smo, da smo cen je -prišel do njega in tovarišu E. K. in drugim znanec je hotel plačati raz- obiskovalcem pojasnili, da liko 20 din. Vendar je sprt- obvestila v reklamnih oma-vodnik zahteval, da mora ricab, kakršna je pisec pri-plačati dvojno. Ne vem, poročal, niso izostala zara-ali so to pravila SAP ali di malomarnosti, temveč sprevodnika. Ko sem to vi- zaradi navedenih dejstev, del, sem tudi sam ugovar- Neljubo rum je, da bi jal in dal primer: »Če bi bilo s trenutnim razpolo-bila proga dolga in morda ženjem, ki je nastalo iz ob-cena 3000 din, bi bilo po- jektivnih razlogov in ne po trebno tudi to plačati dvoj- naši krivdi, ustvarjeno no! Sprevodnik pa je brez mnenje o kakšnih neodgo-pomisleka rekel, da. Res vomih odnosih do kinoobi-dvajset dinarjev ni veliko, skovalcev. Vljudno športe-vendar.. .	čarno, da smo stalno ao-
Mislim, da nisem edini, vzetni za dobronamerne ki s tem sprevodnikom ni- pripombe in rade volje da-sem zadovoljen. Njegov od- jemo pojasnila vsakemu, ki nos do potnikov ni pravi- se z njimi obrača na npralen. Vljudno prosim ured- vo Kina. ništvo »Zasavskega tedni-	Kino Delavski dom
ka-, da moje pismo/objavi	Trbovlje
- v
'' ''-J'
IZLOŽBENO OKNO, namenjeno za razstavo gradiva o varnosti v nekaj časa zapuščeno. Ce že ni novega gradiva, bi gradivo
prometu, je v Litiji že časa popravili
m m




..


t. *
■ -; -
KMALU BODO IZROČILI NAMENU SE ENO PREUREJENO SPECIALIZIRANO TRGOV! NO — poslovalnico veletrgovine »Mercator« iz Ljubljane na Valvazorjevem trgu. Zdaj je Ireba opraviti še notranja ureditvena dela in trgovino opremiti
ŠPORTNI TEDNIK
NOGOMET
Slovenska conska liga
Maribor B : Rudar
1:4 (0:2)
MARIBOR — V drugem kolu slovenske nogometne lige je Rudar gostoval v Mariboru in tam v Ljudskem vrtu tasluženo premagal drugo ekipo Maribora z rezultatom ki. Sodil je Babič iz Maribora. Gledalcev 4000.
RUDAR: Bantan, Potokar, Lukančič, Bostič, Sori, Breznikar, Mak, Zibert, Knaus, Irt, Halilagič;
MARIBOR B: Gerloci (Ša-iar), žerjav (Gunize), Planko,
Štiftar, Rajačič, Klančnik, 'Frangeš, Kovač, šranc, Toplak, Pezdiček;
Strelci: Halilagič v 5., 35. in 55. minuti ter Zibert v 87. minuti za Rudarja ter Toplak v 60. minuti za Maribor B.
Rudar se je na nedeljski tekmi revanžiral Mariborčanom za nedavni poraz v tekmovanju za nogometni pokal in jih premagal s precej visokim rezultatom, ki povsem Ustreza dogodkom na igrišču. Rudar je tudi tokrat zaigral tako kot je potrebno. Ekipa je bila enotna. Mladi Mariborčani so bili boljši v obvladanju žoge in telesni vzdržljivosti, Rudar pa je te pomanjkljivosti premostil z borbenostjo in rutino. Na nedeljski tekmi je končno doživel svoj dan Halilagič, ki je kar trikrat potresel mrežo Mariborčanov, povrh vsega pa je
zastreljal še enajstmetrovko.
Tekma med Mariborom B in Rudarjem je postala še posebej zanimiva v zadnjih 15 minutah, ko je Zibert s kakih 20 m streljal v vratnico, Halilagič pa je bil kmalu za tem zrušen v kazenskem prostoru domačih. Najstrožje kazni Halilagič ni uspel realizirati. Vratar je ne-navaren strel ubranil.
V nedeljo se bo Rudar na domačem igrišču pomeril z ekipo Celja.
Start v Ljubljanski
nogometni podzvezi
TRBOVLJE — V nedeljo bodo pričeli s tekmovanjem tudi v ljubljanski nogometni podzvezi, v kateri nastopa pet moštev iz Zasavja: Bratstvo in Rudar iz Hrastnika, Proletarec iz Zagorja in Svoboda iz Kisovca ter Litija. Že prvo kolo bo dalo zanimiva srečanja, ko se bodo med seboj pomerile kar 4 ekipe iz Zasavja. Rudar iz H lastnika gre v goste k Svobodi v Kisovcu, Proletarec pa se bo v Hrastniku pomeril z lanskoletnim prvakom te podzveze Bratstvom. Vsa moštva so imela pred tekmovanjem nekaj prijateljskih srečanj, ki so prikazala več ali manj spremenljivo formo posameznih enaj-storic. Prvi nedeljski obračun za točke bo vsekakor zelo zanimiv že zaradi derbijev zasavskih nogometnih klubov in prestiža, kdo bo v letošnjem tekmovanju bolj uspešen.
Prijateljska srečanja
Rudar (H) : STT 4:4 (1:3)
(jg) HRASTNIK — V petek popoldne je bila na stadionu Rudarja v Hrastniku prijateljska nogometna tekma med domačim Rudarjem in enajstorico Strojne tovarne iz Trbovelj, ki se pripravlja na bližnji turnir tovarn strojne opreme. Rezultat srečanja je bil neodločen 4:4. Obe ekipi nista prikazali nič posebnega, tekma je bila bolj podobna nabijanju žoge kot pa nogometni igri. Priložnosti za dosego golov je bilo več kot kaže rezultat.
Proletarec : Rudar (T)
1:1 (0:1)
(č) ZAGORJE — V četrtek popoldne je bila v Zagorju povratna prijateljska tekma med domačim Proletarcem in članom slovenske nogometne lige Rudarjem iz Trbovelj. Tekma je bila lepa, pri čemer so imeli gostje rahlo terensko premoč, domačini pa so bili bolj borbeni. Prvi gol so dosegli gostje v 15. minuti preko Knausa, ki je s kakih 20 metrov silovito streljal in zadel mrežo. V 54. minuti je domači igralec Forte odbito žogo poslal mimo nemočnega vratarja v gol in Izenačil. Sodil je domačin Krofi z manjšimi napakami.
Zagorje : Trbovlje
1:6 (0:6)
(č) ZAGORJE — V četrtek popoldne so se pomerili v prijateljskem srečanju tudi nekdanji aktivni nogometaši Zagorja in Trbovelj. Tekma je bila vseskozi zanimiva in
lepa, domačini pa so preko Slavka Praznika dosegli zmagoviti gol. Ob tej tekmi velja pripomniti, da bi se mladi igralci lahko še precej naučili v tekmah z nekdaj aktivnimi nogometaši iz obeh zasavskih krajev.
Bratstvo : Rudar (H)
2:1 (0:0)
(jg) HRASTNIK - V nedeljo je bila na igrišču Bratstva za Savo prijateljska nogometna tekma med domačima rivaloma Bratstvom in Rudarjem. Cisti dohodek tudi s tekme je bil namenjen za pomoč Skopju.
Nedeljsko srečanje med obema ekipama je bilo zanimivo, igra pa je bila vseskozi fair. Prvi polčas se je končal brez golot'. Rudar je imel v tem delu ig"re nekaj lepih priložnosti, da bi prišel v vodstvo, vendar jih napadalci niso znali izkoristiti. V 60. minuti drugega polčasa je Trinker po napaki ožje obrambe Rudarja povedel. BAtstvo v vodstvo. Deset minut zatem pa je Petan izenačil rezultat. Vse je kazalo, da se bosta moštvi razšli z neodločnim izidom, ko je vratar Rudarja Pogačnik nespretno posredoval, žogo je izpustil iz rok in Trinkerju ni bilo težko zadeti prazna vrata.
PLAVANJE Trbovlje — pionirski prvaki
Celje — Na letošnjem pionirskem prvenstvu v plavanju je ekipa trboveljskega plavalnega kluba Rudar osvojila prvenstvo z 8287 točkami pred Ljubljano, ki je zbrala 6.976 točk, Celulozo itd.

196. Tovariši so ga čakali v temnem in skritem kotu. Giorgio se jc mimo, žvižgaje skozi zobe in z rokami v žepih sprehajal po pristanišču. Prišel je do pomola. Previdno se Jc ozrl okoli: tu bi se bilo dobro ogledati za kakim čolnom. Na ograjo pomola so bili naslonjeni trije ljudje in se se pogovarjali. Eden izmed njih je bil orožnik. Prav v trenutku, ko jc šel Giorgio mimo njih, je eden rekel: »Seveda, šli so v Pento Treso ali v Porto Ceresio. Ce ne pridejo sem danes, bodo prišli golovo Jutri.« V tem glasu je Giorgio spoznal človeka z brazgotino. Kri mu Je zledencla v žilah, kar na peti se je zasukal in Jo popihal. Prav takrat se je orožnik obrnil: »Hej, fante, kam se ti tako mudi?« je zaklical za dečkom. Obrnil se je tudi človek z brazgotino in zakričal: »Saj to je eden izmed beguncev. H Mh lovimo!« In že se je pognal v dir.
MO. Brez sape je padel Giorgio med svoje tovariše: »Človek z brazgotino mi je za petami in orožnik tudi!« Vsi so skočili. »Kam zdaj?« — »Ze gredo, tudi obmejni carinik je z njima,« jc rekel Antonio. »V vodo, ni druge pomoči!« Tekli so proti jezeru. »Stoj!« je klical človek z brazgotino, ko jih Je zagledal. Takrat je zaklical Antonio, ki je bil na čelu skupine: »Tu je čoln!« — »Takoj vanj!« je odgovoril Giorgio. Kar zvalili so se čez rob. »Prekleto, privezan je!« je bil obupan Dante. Preganjalci so bili le še nekaj metrov od obale. Takrat potegne Giorgio iz žepa nož, M mu ga je kupih-doktor Casella In prereže vrv. Čoln se je takoj nekoliko odmaknil od brega. »Hitro, veslajte!« je ukazoval Dante, ki je hti na vodi kakor doma. Toda v čolnu ni balo vesel, človek z brazgotino je. bul z orožnikom že na bregu.
Drugi dan prvenstva je med pionirkami na 200 m prsno osvojila pivo mesto Mateja Podlesnik (Ru) s časom 3,30,5. Na 100 m nrbtno jc bila prva Silva Kostanjšek s časom 1,30,0, druga pa Lučka Vodišek fobc Rudar), ki je preplavala to progo v času 1,31,0.
Slaba udeležba na slovenskem prvenstvu
LJUBLJANA - KRŠKO — Prejšnji teden je bilo v Ljub-ljani in Krškem letošnje pi> venstvo Slovenije v plavanju, ki je bilo tako po kvaliteti kot po množičnosti slabo. Prvenstvo je osvojila druga ekipa Ljubljane, med plavalci pa ni bilo najboljših s cele Slovenije, pa tudi trboveljskega Rudarja..
Od trboveljskih plavalk smo v posameznih disciplinah zasledili le Hribarjevo, Golobovo in Kočarjevo.
NAMIZNI TENIS 1 01ympia : Silve v Star v Hrastniku Hrastnik — 21. septembra bo v Hrastniku tekma prvega kola za pokal državnih prvakov v namiznem tenisu med ljubljansko Olimpijo in švicarskim prvakom Silver Star. Švicarji so sporočili že tildi sestav svoje vrste, ki jo bodo sestavljali 17-kratni prvak Švice Hugo Urceetti, 5-kratni prvak Marcel Meyer in mednarodna igralca Nico-las Pewni in Claude Duver-nay. V ekipi Olimpije pa bo nastopil tudi Hrastničan Edvard Vecko.
Zanimivosti
Padec s srečnim koncem
194etni gradbeni delavec Peter Dument iz Ncw Ading-tona (Anglija) je padel s petindvajset metrov visokega skednja. Vstal je nepoškodovan in svojim presenečenim tovarišem pojasnil:	»Sreča,
da sem skakalec — amater! Na raznih večernih tečajih sem treniral, kako je najlaže in brez nezgod pasti.«
"Televizija v frizerskih salonih
Amerikanke, ki zahajajo v tiste frizerske salone, kjer imajo TV sprejemnike, so navdušene nad »nemo« televizijo. Medtem ko si sušijo lase, gledajo televizijski program in jih nič ne moti, da zaradi šumenja sušilne kape ne morejo sledili tekstu. Nasprotno: ob nemi televiziji, tako pravijo, se še bolj zabavajo.
Neznana bolezen v Južnem Vietnamu
V Južnem Vietnamu je prejšnji teden umrlo za neko doslej še »neznano boleznijo« petdeset otrok, starih manj kot deset let. V bolnišnicah province Agiang leži ša dvajset otrok z isto boleznijo. Simptomi bolezni so vročina, krvavenje in črni madeži po telesu.	,
^ ^ ^ H 0>
® ti H
§11
W M
>
e^s
K'N-ti

Ko so na prvi delovni seji sredi junija letos člani občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti nove Občinske skupščine Zagorje ob Savi razpravljali o osamosvojitvi gozdnega obrata pri Kmetijski zadrugi Zagorje ob Savi ter o odvzemu registracije Kmetijski zadrugi Zagorje ob Savi za odkup lesa, so se z večino glasov odločili za osamosvojitev gozdnega obrata KZ Zagorje ob Savi in za odvzem registracije zagorski Kmetijski zadrugi za odkup lesa.
V razpravi na seji so člani zagorske Občinske skupščine naglasili, da z odcepitvijo gozdnega obrata ne bodo nastali taki problemi, ki bi utegnili bistveno vplivati na delo same kmetijske zadruge; hkrati pa so menili, da zagorska Kmetijska zadruga doslej ni dovolj intenzivno

površino okrog 90ha. Ob polni rodnosti bo ta nasad jablan dajal letno okrog 240 vagonov sadja.
iskala svoje vloge in nalog v zagorskih pogojih kmetijstva. Malo razprav pa je bilo doslej tudi o ožji specializaciji udejstvovanja v kmetijstvu.
Na seji je bilo nadalje še podčrtano, da je bilo nekaj dosedanjih izgub kmetijske zadruge opravičljivih. Verjetno pa je, da se bo nekaj objektivnih izgub pojavljalo tudi v prihodnje. Zato so člani menili, da bo morala zagorska Občinska skupščina v prihodnje večkrat razpravljati o problemih kmetijstva. Sklenjeno pa je tudi bilo, da naj se čim prej ustanovi sklad za pospeševanje kmetijstva, iz katerega bi namensko dodeljevali sredstva za kritje objektivnih izgub v kmetijstvu. Tako se v prihodnje ne bi mogla pojavljali vprašanja, kdo bo kril morebitno objektivno izgubo v poslovanju zagorske kmetijske zadruge, ki bi nastala zaradi specifičnih zagorskih pogojev kmetijstva.
Ob vsem tem pa je bilo še naglašeno, da bo treba tudi v kmetijstvu, kot eni od panog našega gospodarstva, vse bolj upoštevati ekonomičnost proizvodnje in poslovanja.
Zdaj, dva meseca potem, ko Je Občinska skupščina Zagorje ob Savi izglasovala ločitev gozdnega obrata od zagorske Kmetijske zadruge, nas je zanimalo, kako poteka delo v tej delovni organizaciji v novih pogojih. O tem nam Je pripovedoval Miha Golobič, direktor zagorske Kmetijske zadruge.
Zagorska Kmetijska zadruga ima zdaj dva lastna živinorejska obrata, in sicer na Ravnah in v Zagorju. Računajo, da bodo -po vsej verjetnosti dosedanjo proizvodnjo na obfatu v Ravnah preusmerili, ker je živinorejska proizvodnja tam nerentabilna. Na Ravnah računajo z ureditvijo nasada črnega ribeza, ker eo pogoji za gojenje črnega ribeza na tamkajšnjem področju ugodni. Zaenkrat bi urediti nasad na okrog 5 do 6 ha, pozneje bi ga pa razširili na površino okrog 10 ha.
Kmetijska zadruga si tudi prizadeva, da bi bil na vsakem prejšnjem proizvodnem okolišu, t. j. na Mlinšah, Izlakah, Pod-kumu in Cemšetjiku, pa eri kmetijski tehnik, ki bi skrbel za pogodbeno sodelovanje z individualnimi kmetijskimi proizvajalci in za stik s kmetovalci. Ker kmetijska pospeševalna služba v svojem poslovanju ni rentabilna računajo, da bi na področjih poprejšnjih okolišev uredili tudi nasade črnega ribeza. Za področje Mlinš naj bi bil to nasad na Ravnah; za področje Cemše-nika bodo po vsej verjetnosti uredili nread črnega ribeza v Sentgotardu; v Pod k umu ni pogojev za tak nasad; na področju poprejšnjega proizvodnega okoliša Izlake pa bodo obdržali dosedanjo lastno proizvodnjo, med drugim tudi živinorejski obrat v Zagorju, v katerem pitajo trenutno okrog 35 govedi.
Zraven navedenega v Kmetijski zadrugi v Zagorju ob Savi proučujejo ustrežen način pogodbenega sodelovanja v kmetijstvu z ozirom na specifične pogoje, ki nastajajo zaradi bližine tržišča. Individualni kmetijski proizvajalci se sicer odločajo za pogodbeno sodelovanje, vendar potem sami prodajajo pridelke. Sicer pa si prizadevajo individualne kmetijske proizvajalce usmeriti tudi v specializirano proizvodnjo, kar je tudi ena od nalog kmetijske pospeševalne službe.
Omeniti še velja, da manjka zagorski Kmetijski zadrugi strokovni kader. Trenutno bi rabili najmanj še dva kmetijska tehnika, da bi delo lahko nemoteno potekalo.
Precej skrbi posvečajo v Kmetijski zadrugi Zagorje ob Savi urejanju sadovnjaka v Kandršah, ki bo imel okrog 90 ha bruto površin, neto površin pa okrog 75 do 80 ha, ker so doline izsušili in izpustili zaradi možnosti slane. Za dela bo potrebno po investicijskem programu skupaj 105 milijonov din; od tega 14 mili-
jonov din za odkup zen\
dela v sadovnjaku san^^iv
TYo.izt	s3°	^
' okrog 35*ha zemljišča; od
Dela pri urejanju j^^dršah potekajo po pred-
orov din za investicijska
videnem programu. L61,1?. J >,	------- -
tega pa so 18 ha zasadil' , zeleni podor. Teh 18 ha bodo letos zasadili s I"a bi pa zemljišče kar najbolj izkoristili, bod°J jj^ike jablan zasadili tudi po dva grma črnega i"*v7|l l Pa bodo tudi ozimino — verjetno intenzivno P^ pč j) l1s?rte’ ki jo bodo prihodnje leto želi s kombajn*' , «eia so potekala v skladu z načrti in je bilo tako J y «*o gnojenje in rigolanje, posejali so zeleni podori ^ ^ p imajo tudi že gnoj in pripravljen kompost. ™	Zaščitili pred divjadjo,
ga bodo — kot računaj0 jk
Ob intenzivni obdela' ;A v n zaščiti (letno je predvideno npr. kar 10 škropp	g^dovnjaku pridelali letno
okrog 240 vagonov sadja’ odstotkov sadja 1. vrste.
ostalo (20 odstotkov) U Zdaj so v teku do8° jlk: P
sadik jablan. Upravni
odbor zagorske Kmetij^V' ]■, plenil, da se naj ^bišče
ponudnike sad
ugotovi zdravstveno stanje in kvaliteta sadik. Ob upoštevanju teh ugotovitev in cen bodo potem sklenili pogodbo za dobavo sadik jablan z najboljšim j?onudnikom.
V zvezi z urejanjem sadovnjaka v Kandršah je bilo doslej največ problemov v zvezi s pridobivanjem zemljišč. Čeprav pomeni nov sadovnjak v Kandršah veliko perspektivo za vse tamkajšnje prebivalce, so nekateri premišljevali, ali bi dali zemljo za ureditev sadovnjaka, ali ne. Zdaj je stanje ze povsem drugačno. Kmetovalci so sadovnjak sprejeli za svoj in vidijo v njem tudi lastno perspektivo.
Sadovnjak bodo razširili še na področje Vojnega dola, ki na ie že na območju domžalske občine. Da bi bilo to prizadevanje kar najbolj uspešno, so se doslej že sestali predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij Domžal in Zagorja ob Savi ter predstavniki kmetijskih zadrug Lukovica in Zagorje ob Savi. Ogledali so si področje, kjer bo urejen nov sadovnjak in se dogovorili tudi o poteku akcije za pridobivanje zemljišč na področju Vojnega dola, hkrati pa proučili še vse socialne razmere tamkajšnjih prebivalcev.
Iz dosedanjih razgovorov in načrtov zagorske Kmetijske zadruge izhaja da se bodo življenjske razmere tamkajšnjih prebi-
li
P
•£&,.< .x
v'Vt5
;.Vf ‘.
' ..	4	' ' p , :


,r:'v ' : *' '■*
H	...
:

Ste
.
KANURŠKI SADOVf
V*,,
|li|
hes
DEL NOVEGA SADOVNJAKA — slikan s ceste Mlinše—Trata
valcev znatno izboljšale. Zagorska Kmetijska zadruga bo namreč redno zaposlila vse za delo sposobne; starejšim p*, ki so ozir. bodo dali zemljišče za ureditev sadovnjaka, pa bode omogou l priložnostno zaposlitev oziroma poiskali primerno obliko pogod-
d,lignjem v ,o„U„ in prihodnjo -) bo Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi organizigrala tečaj za stalne delavce, in sicer z namenom, da jih pripravi za delo na delovnem mestu. Za ta tečaj že imajo izdelan program predavanj. V novem sadovnjaku bodo namreč zraven drugega st tokovnega kadra zaposlovali še 12 kvalif.ciramh sadjarjev, ki I h bodo skušali vzgojiti sami, prav tako pa usposobiti tudi ostale delavce, ki jih bodo zaposlili v sadovnjaku.
Lahko bi še pisali o teh novih poteh socialističnega sektorja zagorskega kmetijstva. Razumljivo je, da v kratkem obdobju ni mogoče oceniti, če so vse oblike, za katere so se odločili zdaj, najbolj primerne. To bo mogoče z več o *°‘°a vestjo ugotavljati čez leto dni. že sedaj pa »eje Pokazala ena od pozitivnih posledic odcepitve gozdarskega odseka, zagorska Kmetijska zadruga je zdaj le začela iskat1 svoj mesto v kmetijstvu zagorske občine in proučevati možnost, za nadaljnji razvoj in napredek socialističnega sekJorJa kmetijstva; vzporedno s tem pa tudi za večanje in j vanje pogodbenega sodelovanja z individualnimi kmetijski*
področja zagorske občine tudi v domžalsko občino, In sicer vse do Vojnega dola
mi proizvajalci.
Tekst in foto: (ma)
Zasavski tednik S St. 36 • 29. VIII. 1963 • g
VAŠ OBVEŠČEVALEC
Mali oglasi
Avto-moto društvo Trbovlje
priredi v prvi polovici meseca septembra tečaj za motoma vozila A in B kategorije. — Priglasite se takoj, ker je število mest omejeno. Priglasitve sprejema med uradnimi urami Avto-moto društvo Trbovlje.
Sprejmemo takoj več vestnih raznašalk za raznašanje lista v zgodnjih jutranjih urah. Zaposlitev primerna za upokojenca. — Pod »Dober zaslužek«, ČP »Delo«, podružnica Trbovlje.
POZIV
Osebe, ki je dne 21. t. m. zvečer vzela ročno uro v gostišču »Kurnik«, je bila opazovana, zato jo pozivamo, da odda uro na postaji Ljudske milice v Trbovljah.
Ob težki in prerani izgubi našega dragega moža in
očeta
Jožeta Činžar
izrekamo zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami v naši veliki boli, ga spremili na njegovi zadnji poti in pokrili prerani grob s cvetjem. Prisrčno se zahvaljujemo zdravniškemu, medicinskemu in strežnemu osebju trboveljske bolnišnice, ki so se trudili, da bi mu lajšali bolečine v težki bolezni.
Prav posebno zahvalo smo dolžni upravi Rudnika Tr-bovIje-Hrastnik, sodelavcem »Varnostne službe« in vsem, ki so se z ganljivimi besedami poslovili od njega — tov. Sivcu, Dorniku in inž. Jermolu. Nadalje se zahvaljujemo pevskemu zboru, godbi in vsej stanovanjski skupnosti hiše K-5.
žalujoči: žena s sinom in hčerko ter ostalo
sorodstvo.
Za uspešno izvedeno operacijo in požrtvovalno delo v bolnici Trbovlje sc iskreno zahvaljujem primariju dr. Krasniku, vsemu osebju, še posebej pa za prvo pomoč di-. Škcrbic-Kerstcinovi in vsem krvodajalcem. Vsem iskrena zahvala. — Andrej Hauptman. Trbovlje.
Kino Delavski dom v Trbovljah: 29. avgusta franc, film »Sestanek«; 30. avgusta do 2. septembra franc, vista-visi: n film »Dobra lekcija«; 3. do 5. septembra ameriški film »V svetu komedij-.
Kino Svoboda — Trbovlje II: 30. avgusta do 2. septembra amer. cin. film »Razburkano morje«; 3. in 4. septem-
bra franc. barv. CS film »Grbavi vitez«. (Od 1. septembra bodo predstave ob 17. in 19.)
Kino »Svoboda — Zasavje« v
Trbovljah: 31. avgusta do 1. septembra grški film »Nikoli v nedeljo«; 7. do 9. septembra ameriški barvni cin. film »Sin rdečega gusarja«. (Predstave v soboto ob 17. ia 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15)
Kino »Svoboda II« v Hrastniku; 29. avgusta ital.-nem-ški film »Je močnejša od mene«; 31. avg. do 2. sept. špansko-ital. barvni film »Greh ljubezni«; 4. in 5. sept. amer. barv. W film »Gusar«.
Kino Delavski dom v Zagorju: 31. avgusta do 2. septembra tiemški film »Strelec v zelenem«; 4. in 5. sept. ital. barv. film »Zvezde noči«.
Kino Litija: 30. avg«do 1. septembra ameriški barvni CS
film »V 80 dneh okoli sveta«; 3. in 4. septembra ar-gentin. film »Vodja bande«.
Kino Šmartno pri Litiji: 31.
avg. do 1. sept. sovjetski barvni film »Beli sužnji«; 4. in 5. septembra italijanski film »Preiskovalni sodnik«.
GIBANJE
PREBIVALSTVA
HRASTNIK
Rojstva: Marija Leskovšek, gosp., Hrastnik 322 — deklico.
Poroke: Ivan Kmet, študent TSš, Boben 8 in Aurelia Prosenc, us!.. Hrastnik 309; Friderik Povše, del., Hrastnik 41 in Alojzija Salmič, del.. Hrastnik 41: Stanislav Greben, strugar, Hrastnik 328 in Gize!a Slokan, učit., Studence 34.
Smrti: Antonija Krajšek, roj. Železnik, gosp., Studence 24
—	stara 75 let; Agata Andrej, roj. Draksler, upok.. Dol 56 — stara 68 let; Marija Vozlič, roi. Podlogar, gosp., Hrastnik 323 — stara 76 let.
LITIJA
Rojstva: Saša Remec, Litija, Topolniška 6 — dečka.
Porok ni bilo!
Smrt: Tomaž Šetraje, Ta T, upokojenec — star 81 let.
TRBOVLJ]'.
Rojstva: Ema Keršič. Savinjska 5 — deklico; Ana Ver-tok, Hrastnik 68 — deklico; Leopolda Goštc, Jablana 20
—	dečka; Danica Ivšek, Do-bovcc 3 — dečka; Marija Skrabar. Opekarna 4 — deklico; Meta Škrbec, Partizanska 37 — dečka; Klatilda Salmič, Dol 196 — deklico; Silva žilnik, Neža 26
—	dečka; Karolina Hudi, Dolenja vas 36 — dečka; Marija Vidic, Savinjska c. 9
—	dečka; Marija Zcrko,
Podkraj 52 — deklico; Ljudmila Cešomjak, C. Tončke Ceč 7 — deklico; Rozalija Zupan, kol. 1. maja 19 — dečka; Frančiška Gorenc, Dol 158 — deklico; Marija Šikovec, Ravenska vas 49 — dečka.
Poroke: Štefan štefanec, mizar, Ludbreg in Marija Mi-vec, dežnikarica, Žabjek 16; Mirko Mivec, kovač, Žabjek 16 in Angela Lebar, dijak., Knezdol 15; Janez Pa-velšek, del., Trg svobode 26 in Ljudmila Ule, del.. Trg svobode 26; Franc Lukančič, upok., kol. 1. maja 26 in Pavla Korošec, upok., Pod ostrim vrhom 22.
Smrti: Anton Emeršič, brez zaposlitve, Hrastnik — star 46 let; Anton Pavlenč, upok., Loke 10 — star 73 let; Elizabeta Fabjan, roj. Koritnik, Savinjska 22 — stara 72 let; Marija čamar, roj. Hudarin, kol. l.maja 23 — stara 77 let; Franjo Verlič, upok., sodnik, Rudarska c. 2 — star 64 let; Magdalena Gozd ni kar, upok., Brezovo 39 — staža 76 let; Matevž Podmenik, upok., Nasipi 30 — star 70 let.
BREŽICE
Rojstva: Terezija Denžič, Žagaj 51 — dečka; Matilda Roguljič, Brežice — dečka; Vida Jankovič, Brežice — dečka; Veronika Kočnar, Vrhje 36 — dečka; Katica Šepat, Javorje 88 — deklico; Alojzija Brudar, Bizeljsko 124 — deklico; Ana Zupan. Drnovo 76 — deklico; Albina Cvetkovič, Sela 6 — deklico; Djurdja Lukša, Bje-la Gorica 14 — dečka.
Poroke:	Anton Kostanjšek,
str. ključ., Sentlenart 124 in Stojanka Dže-kič, usl., Sentlenart 124.
Sorti: Ivan Denžič sin kmetovalca, Žagaj 51 — star 1 dan: Slavica Cvetko, gospodinja, Bidovec — stara 65 let.
eisseesees
ČETRTEK. 29. avgusta
8.05	Popularen spored sind. simioničnega orkestra; 9.10 Vesele počitnice in Pozdravi za mlade risarje; 9.35 Plesni ansambli naše radijske postaje; 10.15 Četrtkov dopoldanski operni spored; 1235 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.30 Za razvedrilo in oddih; 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.40 Zabavna glasba: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 30. avgusta
9.25 Petkov dopoldanski koncert; 10.15 Plošča v ploščo; 12.05 Zabavna glasba: 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.30 Odmevi z Mediterana; 14.35 Ciklus Chopinovih etud; 15.40 Zbori dveh Ipavcev;
17.05	Dragulji iz oper; 18.10 Pisana ruleta; 20.00 Zabavni .orkgstcr RTV .Beograd.
SOBOTA, 31. avgusta "
835 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu: 9.10 Lepe melodije; 10.15 Pojo zabavni zbori: 1235 Domači napevi za prijetno opoldne;
14.05	Znamenite operne vloge; 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba; 1750 Hitri prsti; 20.00 Po domače ...; 22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 1. septembra
8.00	Mladinska radijska igra: Tri o medvedku Puju;
9.05	in 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
10.00	še pomnite, tovarir ši...; 10.30 Pisano glasbeno dopoldne; 14.15 Operne melodije; 15.15 Godala v rit-mu; 20.00 »Pod Iipco zeleno ...« narodna in domača glasba: 20.40 Zabavni orkester Los Baxter.
PONEDELJEK, 2- septembra
8.95 Pii vodnjaku na gori; 838 Glasba ob delu; 9.10 Glasbena oddaja za otroke; 935 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi raznih narodov; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 1330 Z zabavne glasbe v Pragi in Budimpešti; 14.05 Morda si želite to poslušati?; 15.15 Zabavna glasba: 18..10 Pisana paleta; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Melodije za predvečer.
TOREK, 3. septembra
9.10 Mojstri simfonije; 9.45 Klavir v ritmu; 10.15 Operetne melodije; 1235 Domači napevi; 13.30 Za oddih in razvedrilo; 14.05 Dva današnja virtuoza; 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo:	15.15 Zabavna
glasba; 18.10 Planinska oddaja — Odmevi z gora ..
19.05	Glasbene razglednice;
20.00	Orkestra Mantovani in Cino Mcscoli; 20.20 Radijska igra: Weekend.
SREDA, 4. septembra
8.05	Opera in balet; 855 Otroške razglednice; 935 Popevke v sredo dopoldne; i 10.40 Narodne pesmi iz Romunije; 12.15 Domači napevi) 13.30 Pojo francoski operni pevci; 14.05 Mali koncert zabavne glasbe; H.47 Mezzosopranistka Glo-ria Dewi zapoje Sedem španskih pesmi; 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom; 17.05 Promenadni koncert: 18.10 Od skladatelja <- skladatelja; 21.10 Zabavni orkestri tega tedna.
Nesreče
HRASTNIK — V nedeljo, 18. avgusta, Je z vlaka, ki vozi na progi Dortmund—Atene okrog 18. ure padel sedemletni otrok. Bil je hudo ranjen In je kmalu po nesreči umrl. Ponesrečeni Je bil sin grškega državljana, ki se je skupaj S svojo hčerko, sinom In ženo vračal lz Kiilna nazaj v domovino. Ko je vlak odpeljal g hvasjylške železniške posta-
je, sta odšla otroka sama na stranišče. Desna vrata so bito po izjavi Konstatinove hčerke le priprta in ko je vlpk pripeljal na ovinek, je vrglo Joanidisa iz vagona. Nesreče dekle ni videlo, ker je bila v tistem trenutku ravno v stranišču.
ZAGORJE — V petek, 24. avgusta, se je na Lokah pri Zagorju ob 530 Pavlu Kmetiču splašilo govedo in skotilo med mopedista Mirka Be. žiča, ki je padel in zadel kolesarko Jožico Bergant, ki je peljala mimo. Pri padcu sta se oba laže ranila.

NEDOVOLJENI SPLAVI
A. M., gospodinja iz Lok 63 pri Zagorju, se je zagovarjala pred Občinskim sodiščem v
Trbovljah, ker je odpravila plod 16 nosečim ženskam z njihovo privolitvijo na svojem stanovanju v drugem mesecu nosečnosti z gumijasto cevko (kateter). S tem je storila šestnajst kaznivih dejanj nedovoljenega splava, za kar ji je sodišče prisodilo 1 leto in 8 mesecev zapora. Obtoženka je bila že pred tem za isto kaznivo dejanje obsojena pred Okrajnim sodiščem Maribor.
GROZIL JE S PIŠTOLO
Občinsko sodišče v Trbovljah je obsodilo Milana Ce< ško, Trbovlje, Nasipi šl. 27 na tri mesece zapora pogojno za dobo dveh let, ker je v pretepu, 19. maja 1963 ob 23. uri pred gostilno Križišče v Zagorju v prisotnosti Franca Juvana in Franca Snajderja tegnil pištolo kalibra <35 mm. le-to je nosil za pasom, tef kričal, da bo streljal. Zatem je pištolo obrnil proti tlom. nekoliko pred Franca Snajderja in izstrelil štiri naboje. S tem je storil kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orožjem pri pretepu po člene 144 KZ.
OBVESTILA
Nova številka
»Občana«
Za 37. številko »Občana« je uvodni članek pod naslovom Akti obči ruske skupščine napisal Ludvik Rapoša. Daljši prispevek o perspektivah za stanovanjsko graditev je" izpod peresa Franca Rupreta, Sestavek Vse večji vpliv ekonomskih enot Leopolda Krese ta se nadaljuje v tej številki. Članek Problemi novomeške bolnišnice je napisal Marko Jakše, članek Javna prehrana v Ljubljani pa Rozika Žigon. O novih zahtevnih nalogah zavoda pri Vidmu ob Ščavnici razpravljata V. Barovič in I. Kreft, Albin To-relli pa piše o stanovanjskih sporih v pravdnem postopku. Razen naštetega prinaša nova številka »Občana« še več drugih sestavkov ter seznam svetov občine kilt skupščin in njihovih predsednikov.
Ko se je spomnila na Toma, jc pozabila na vso težo položaja. Občutila je, da je zadnje čase vse bolj navezana na Toma. Spomnila se je, da takrat ie ni odposlala pisma, ko jo Jc Kote že spraševal o tem. Ne glede na to, pa Je že sam občutek, da nekdo skrbi za njo, bH lep. Ta občutek jo je tako prevzel, da se je počutila ugodno, kot še nikoli poprej, od kar je prišla sem.
Rocka Gerija je sumila, da je glavni povzročitelj njene tragedije. Kljub vsemu pa je to obdržala zase.
»Jaz se vam najprisrčnejše zahvaljujem za vse, gospod Ceri in ne vem, če se vam bom kdaj lahko za vse oddolžila. Vi veste, da sem sama na tem svetu. Nimam nobenih prijateljev in še v snu ne bi pomislila, da bi kdo zame toliko založil in žrtvoval.« Za trenutek je obrnila glavo, da bi skrila izraz neiskrenosti, ki bi se ji pri tem lahko pojavil na obrazu. V vsakem primeru, če je res, kar trdijo, če je resnica, da je Tom to napravil, tedaj je vsekakor bolje, da ti banditi o tem nič ne izvejo. Izgleda, da jim je ušel in če bi kaj rekla, bi imel Tom posledice.
»Meni je celo neugodno, da sprejemam od vas tako žrtev. To je preveč, to je preveč!«
27 Velike pričakovanje
»Ne, ur,* jo je prekinil Rock Geri. Če nič drugega, moram izpolniti željo svoje hčerke in za mene je to pravzaprav malenkost materialne narave, kar bom napravil za vas. Glavno je, da jim poveste ...«
Potem je pogledal na bandita, ki je stal pri njem. Izgleda, da niso bili na jasnem, kaj naj delajo. Po Avinem obrazu so se prepričali, da je govorila iskreno. Odločila sta se, da malo počakata in malo premislita p redno se odločita.
»Ne vem, Je pričel Kobs, to bo šlo malo teže. Moral bom vprašati šefa, naj sam odloči«
Trudil k je, da je pri tem imel še strožji obraz. Takoj nato pa je rekel:
»Razen tega bo morala podpisati izjavo, prazno izjavo, v kolikor bo odšla-md tu, da je prišla sem prostovoljno zaradi dela in da jo tukaj ni nihče zadržal s silo. Veste, takšne so^ naše navade.«
Neizpolnjeno in podpisano izjavo? je pomislila pri sebi Ava. Kako lahko podpiše takšno izjavo in lagati, da je prišla sem zaradi dela. Mislila je, da se bandit z njo šali, medtem ko ta mislil čisto resno. Pri mnogih ugrabiteljih, ko je bila odkupnina že položena, so gangsterji vedno zahtevali pismene izjave, in tudi podpise, da bi se pozneje na sodišču lahko branili, v kolikor bi jih odkrili in za takšno dejanje obsodili. Bilo jc še mnogo stvari, za katere Ava ni vedela in to jo je zmedlo. Kaj bom še vse izvedela in doživela, se je vprašala. Na to ni nič odgovorila.
S tem je tudi ta posel bil končan. Rock Ceri se je ljubeznivo priklonil in v spremstvu Kobsa odšel. Vrata njenega apartmaja so ostala odprta hi je Ava po dveh dneh spet odšla na vrt. Sprehajala se je kot vedno. Eden od čuvajev je bil vedno v njeni bUžinl. Mislila je, da bo tudi ta dan minil kot vsi ostali. Nenavadno se je dan •Pričel že ko je prišel ženin oče. Ko se je sprehajala po vrtu je intenzivno premišljevala ravno o tem obtoku. Se vedno je bila neodločena. Se vedno bi lahko najmanjša malenkost spremenila »jene prejšnje odločitve. Žal ji je bilo, da ta dan ui videla svoje majhne prijatelje, kako se igrajo v globini vrta. Vsedla ae je na klop in dedni« površino jezera. Globoko ae je zamislila. Naenkrat pa je zaslišala lomljenje vej. To jo je Prisililo, da se je obrnila. Tisto, kar je videla, »i mogla verjeti. Bpla se jc, da sanja.
Ostala je še naprej tako, z napol obrnjeno Slavo nazaj, ker sc od presenečenja ni mogla Premakniti in ne spregovoriti.
Od kod je prišel, kako, nikakor ni mogla “ganiti, za to tudi ni Imela časa. Dogodki so se odvijati z noro hitrostjo. Kako M šele “jena prijateljica Jeni Geri Mia sedaj navdušena n vzhičena, če bi bila na njenem mestu.
Kaj je videla? Koga Je videla? Nekdo je mo-r!»l preskočiti ograjo, nikakor ni mogel priti z
druge strani, ker bi ga ona videla. Moral Je
torej priti za njenim hrbtom, to Je čez ograjo z nasprotne strani jezera.
To, kar jo Je tako presenetilo, je bil moškL Strmela je v njega. Ni bil nihče drug kot Tem Tomps.
To ni resničnost, tb »o sanje, fatamorgana — je mislila — toda bilo je remlčno. Ni bfla kakšna fatamorgana. Tisti hip, ko se je prikazal, ga ni videla, toda sedaj je bil tu.
Njen paznik ga je moral prvi opaziti. Ni imel časa izvleči revolver, Tom je bil z enim skokom pri njem. Z dobro odmerjenim udarcem ga je zbU na tla, kjer je obležal nezavesten. Tom je bU presenečen in presrečen, ko je zagledal Ave živo bi zdravo.
Minilo je nekaj dragocenih trenutkov, ko sta se gledala. Tom je prvi vzkliknil »Ava!«, ki je vsa srečna izgovorila njegovo bne. Pozabila sta na nevarnost, ki jima je grozila.
Vsaka žena bi se spustila v objem ljubljenemu, toda Ava je bila izrcAna ženska. Na prstu je še nosila poročni prstan, ki jo je zadržal, da ni poletela v Tomovo naročje. Bila je še vedno žena Jeffa, čeprav je vedno mislila le na Toma. Kljub temu je čutila odgovornost do Jeffa, kateremu je nekoč obljubila zvestobo. Ava ni vedela, da jo ta njena obljuba nič več ne veže, ker Je bil Jeff že nekaj dni mrtev. Kako naj bi vedela, ds sta tista dva strela, ki jih je slišala pred nekaj dnevi v prvem nadstropju, pretrgala vse vezi, ki so jo priklepale na Jeffa.	>
Toma je presenetilo njeno zadržanje. Pričakoval je, da jo bo lahko objel, poljubil, stisnil k sebi; skratka upal je, da se mu bodo izpolnile take dolgo skrite želje. Upal je, da jo bo na rokah odnesel iz te preklete hiše in da jo nc bo nikoli več izpustil.
Tom je bil večji realist kot Ava, gledal je drugače na življenje. Ni ga motilo, ko mn je Ava razkrila svoje poglede na življenje — na poroko. Te ni zmanjšalo njene vrednosti v njegovih očeh, ker jo je visoko cenil, čeprav so se mu ti nazori zdeli nekam staromodni. Imel je dovolj opravičil zanjo, ker so bile takšne ženske dandanes redke. Dobro je poznal življenje, ki je teklo mimo njega. Poznal je neštete zakonce, vedel je tudi za žene svojih prijateljev, ki bi radevolje zapustile svoje može, če bi se jim le ugodna pi-iirk»»ioct Zalo tp jc še bolj čudil Avl in jo cenil, čeprav ga je včasih jezilo in žalilo pa tudi privlačevalo.
Ko se ji je približal, jc vidci vso srečo na njenem obrazu, njene oči so mu govorile « ljubezni in sreči. Hkrati je na njenem obrazu bral nekaj, kar ga je zadržalo. Govorile so jima le oči. Po krajšem presledku sta ponovno izgovorila iste besede kot prej, k s to razliko, da sta imena izgovorila bolj tiho.
Verjetno je moral nekdo opaziti Tomov prihod, ker sta na enkrat zagledala skupino ljudi, ki so tekli lz hiše proti njima. Tom se je hitro zbral.
Zagledal je odprta vrata. Prijel jc Ave in stekla sta k vratom. V tem trenutku je Avo obšla groza, to so bila vrata, skozi katera jo je takrat vrgla tista zver. Zavpila je. 11C toliko iz strahu za sebe, ampak iz strahu za Toma. Ta trenutek neodločnosti in obupa je pomenil izgubljen dragocen čas, kajti sedaj so stali okoli njiju že trije gangsterji, Id so vlekli pištok iz žepov, slišala sta že tudi vzklike ostalih. Ava je že v duhu videla, kako se bo v naslednjem hipu Tom ves prerešetan lovil za vrata ...
Ponočno presunljiv krik. Ke je pričakovala prve strele, je zagledala dve pištoli v Tomovih rokah. V trenutku ko so tisočinke sekunde odločale o življenju In smrti, je njen krik odložil začetek streljanja. Na srečo je bila ravno med Tomom hi gangsterji, tako da slednji niso upali streljati, boječ se, da bi jo zadeli. S svojim tek som jc ščitila Toma in se trudila, da bi ga aro Irolj zakrila. Obenem je Tomu zakrila pogled, da sploh ni mogel streljati.
V trenutku Je Jezen in grobi glas onemogočil začetek streljanja. Kljub dvema pištolama Je bilo dvomljivo, kako bi se končalo to streljanje.
»Ne streljajte, idioti!« je zaslišala glas, ki je prihajal iz prvega nadstropja. Pogledala je gor. »Ubili jo boste!«
(Sc nadaljuje)
PRCTI CHURCHILLU
DRUGI GENERALI
Očitno je bil Alanbrooke tiste dni pod \plivom idej; kakršne je imel tudi VVinston
Churchill. Tudi ta je v Parizu »ovohavale ozračje in opazoval odnos generalov do de Gaulla, ki je bil šele pred kratkim prispel iz Londona v Pariz. Londonu in Washingtonu bi bolj ustrezala kakšna druga osebnost, morda kakšen star politik iz predvojne ekipe. Zato je bil tudi Alanbrooke nagnjen k po* ceuijevanju de Gaulla.
Njemu so bolj ugajali nekateri drugi ge-
-General Ju in je zelo simpatičen. Z njim se je lahko sporazumeti. Pokazal se je dobrega generala tudi v bitkah ... De Lat tre se mi zdi borben general, zelo značajen in odločen, toda težko je reči, kakšna je njegova dejanska vrednost, preden sc ne bo izkazal v praksi.«
Na kraju piše Alanbrooke o tem pariškem obisku:
»Večer smo prebili z dc Gaullom v jedilnem vagonu. Sedel sem na njegovi levi, Churchillova hčerka Mary pa na njegovi desni. Wiihstoa je bil v odlični formi, pa sc je na koncu celo dr Ganile nekoliko odtajal.«
SKROMNOST
V Alanbrookovih memoarih je razen — včasih hudih ie strogih,— ocen drugih ljudi tudi neštelo podrobnosti, iz katerih moramo spoznati lorda samega, videti, kakšen človek je, kakšne so njegove kvalitete, slabosti oziroma nagnjenja in strasti. Nekaj lahko sklepamo tudi po njegovih opisih drugih ljudi. Vsekakor je lord samozavesten, ima se za nezmotljivega stratega. Toda pri tem igra sbomrajža, pa se »čudi«, da je bil med kampanjo v Italiji povišan v maršala.
»Po radiu sem zvedel, da sem povišan v čin maršala. To mi je vzbudilo čuden občutek globoke spokojnosti. Nepričakovano mi je uspelo doseči najvišji čin. Seveda nisem stremel za tem ruti nisem upal na to, celo v trenutkih največjega optimizma ne. Če se ozrem na svoje življenje, potem preseneča to povišanje mene bolj kot druge.«
Ali mu naj verjamemo?
Katere so bile njegove strasti? Ena od njih je bila strast za velike vojaške parade^ Užival je v revijah če L To se vidi tudi po njegovih vtisih, ki jih je zapisal na fronti 1944. leta, ko je francoski general de Lattrc priredil zanj parado svojih čet. Bila je to zelo strumna parada, toda ničesar ni naredilo na Alanbrooka takeoa vtisa kot bataljon francoske tujske legije. Alabrooke piše, da so ti legionarji korakali z visoko dvignjenimi glavami, ponosno »kot da so gospodarji sveta!«, vsi so bili vitki ter jekleni, šli so v brezhibnih vrstah. Vtis je bil šc močnejši zaradi snega, ki je padal, in zaradi legionarske godbe, ki je na eksotičnih afriških instrumentih igrala afriške motive. Bila je noč in legionarji so zginjali v temo kot privid. Alanbrooke piše, da tega prizora ne bo nikoli pozabil:
»Bil sem globoko pretresen in zvrhan želje, da bi imel divizijo takšnih ljudi «
DVE STRASTI
Razen lepih parad so bili njegova strast — ptiči. Vse krilato in pernato, malo in veliko, a zlasti malo, drobceno. Alanbrooke je velik »birdwacher« (to je bil tudi pokojni Dulles). Imel je bogato knjižnico o pticah.
Med vročičnimi napornimi pripravami za invazijo v Normandiji 1944. leta je zapisal v svoj dnevnik:
»Danes je bila seja šefov generalnih štabov, po kateri sem med kosilom zbežal domov. Nedelja jc, pa sem ostal doma, da bi si odpočil pri fotografiranju ptic. Ti dve uri, ki sem jih prebil skrit v grmovju, od koder sem lovil ptice v objektiv, nc da bi me opazile, sta bili čudoviti, ker sem docela pozabil na VVinstona, na vojno, na vse. Bili sta kot Aladinova svetilka. Preselil sem^ se v začarani svet in se potem vrnil v našega osvežen in ohrabren.*
zadnja stran • zasavski tednik
„Zopet bom skakal!“
Oči mladega moža, ki leži negiben v bolniški postelji, se ponosno zasvetijo, ko počasi in s težavo premakne svojo desno roko, toda premakne jo vendarle. »Z levo roko lahko storim isto. In če položite svojo roko na mojo, jo čutim.«
•	Zdravemu človeku to ne
•	pomeni mnogo. Toda za
•	Briana Stemberga, ki je
•	še pred nekaj meseci bil
•	svetovni rekorder v skoku
•	s palico s petimi metri in
•	sedmimi centimetri, je to
•	prvi žarek upanja po se-
•	demtedenski popolni ohro-
•	meiosti. 2. julija se je
•	dvajsetletni študent pri
•	treningu tako poškodoval,
•	da so zdravniki že popol-
•	noma obupali nad njim.
že nekaj dni pa se Sternber-govo stanje izboljšuje, toda z medicinskega stališča še ni razloga za prevelik optimizem. Za mladega moža pet se kljub temu začenja lepša bodočnost.
‘Ne boste mi verjeli«, je pravil nekemu obiskovalcu, »toda upam, da bom do janu-
arja že lahko vstal in kot vsak zdrav človek tekla naokoli. Če bo šlo vse po sreči, bom drugo leto lahko zopet skakal s palico. Za Tokio verjetno Še ne bom prišel v poštev, toda bilo bi čudovito, če bi se lahko udeležil vsaj ameriških izločilnih tekmovanj za olimpijske igre.*
Znati je treba
Splošno mnenje je, da oborožene napade na banke že nekaj let najbolje organizirajo gangsterji iz Rio de la Plate v Buenos Airesu in iz Montevidea. Roparji si zmeraj izmislijo kakšno novo zvijačo, da v trenutku, ko praznijo blagajno, onemogo-
čijo odpor bančnih uslužbencev.
Nedavni rop v neki banki v Montevideu je bil izvršen tako naglo in tako učinkovito, da so policijski strokovnjaki izjavili, da je bil »mojstrski«.
Vse občane v zasavskih revirjih in Savinjski dolini obveščamo, da bo v nedeljo, 1. septembra 1963 ob 10. uri otvoritev obnovljenega planinskega doma na Mrzlici. Vabimo vsakogar, da se udeleži tega slavja. Delnb bo omogočen tudi avtobusni prevoz v Trbovljah, in sicer v času od 6. do 8. ure zjutraj. Avtobusi bodo vozili s Trga revolucije do »Lovske koče«.
Planinsko društvo Trbovlje
Pred banko neke katoliške institucije se je ustavil nepomemben avtomobil. Za volanom je sedel menih in iz avtomobila sta stopili dve ponižni nuni in vstopili v banko. Na blagajnika, ki ju je zelo ljubeznivo pozdravil, sta namerili revolver in z moškim glasom zahtevali denar. Vse nameščence sta »nuni« skupno z blagajnikom zaklenili v kopalnico in za vsak Primer vzeli ključ s seboj. Ponižno sta sedli zopet v »samostanski avtomobil« in izginili brez sledu.
Ameriškega književnika Johna Steinbecka so vprašali, po čem merijo priljubljenost pisateljev.
»Književnik je slaven takrat*, je odgovoril Steinbeck, ‘ko večje število ljudi obžaluje, da niso prebrali niti enega njegovega dela.'*
Ameriškega filmskega igralca Johna Wayna so vprašali, katera doba se mu zdi najlepša v življenju.
‘Tista*, je odgovoril, •ko so otroci že toliko pametni, da jih lahko zvečer pustite same doma, niso pa' še tako veliki, da bi lahko ukradli avto in 'vas- prisililix da ostanete v stanovanju.*
Elsa Maxwell, ameriška novinarka, je znana po avoji debelosti. Zaradi tega se vedno jezi in redno kontrolira svojo težo.
‘Torej, za koliko kilogramov * ste se zredili?*, jo je vprašal njen zdravnik.
‘Niti malo, zaradi svoje debelosti sem le 20 centimetrov nižja.'*
Komponist Giacomo Mayer-beer je nekoč v Berlinu vodil vajo za neko svojo opero. Na nekem mestu bi moral bobnar izredno tiho udariti po činelah. To je izpeljal prav tiho, vendar je Mayerbeer prekinil orkester in zahteval, da bobnar izvede svojo vajo še tišdl
Bobnar je napravil vse, kar je mogel, toda nikakor ni mo-) gel zadovoljiti komponista. Nazadnje je zašepetal kolegu:' ‘Pazi, zdaj sploh ne bom udaril, bova videla, kaj bo rekel?*
Rečeno, storjeno. In Mayer-beer je bil resnično navdušen: ‘Bravo, zdaj je povsem dobro . .. Kljub temu pa le po-skusite še malo tiše.'*
Ko je komponist Igor Stravinski nekoč stopil v New 1 orku v taksi, je opazil na kovinasti ploščici svoj priimek. Začudeno je vprašal šoferja: : ‘Ste morda v sorodu s skladateljem Stravinskim? *
‘Nisem vedel, da obstaja skladatelj z imenom Stravinski*, je odgovoril šofer in dodal ‘Stravinski je priimek mo-jega gospodarja. -Toda jaz nimam nobenih vezi z glasbo. Pišem se Puccini.'*
Pariška filmska igralka Mi-chele Morgan je na neki razstavi umetniških del iz eksotičnih dežel izjavila novinarjem tole: .
‘Meje med tako imenovanimi civiliziranimi in primitivnimi narodi skoraj ni videti. Če si pripnete pod nos medeninasti obroček, vas bodo imeli za divjaka, če si pa enaka obročka obesite na ušesa, vas bodo proglasili za civiliziranega človeka.*
CHRISTIE KEELER
® Nemogoče pa je bilo najino razmerje ® obdržati v popolni tajnosti. Nekega ® večera na primer, ko je bil Jack pri
#	meni, je prišel iskat Stephena neki
#	neznanec - polkovnik. Morala sem ga ® sprejeti v stanovanju in bila tako pri-
#	siljena, da sem ga predstavila vojne-® mu ministru. Polkovnik ni mogel S verjeti svojim očem, Jacka Profuma
#	pa toliko, da ni zadela kap.
Zanimivo je, da nisem nikoli pomislila na to, da je Jack minister. Ne morem se prikloniti človeku samo zato, ker Ima dosti denarja ali pa ker je na položaju. Moram ga ljubiti in Jacka sem ljubila kot moškega.
Ko zdaj razmišljam o vsem, ml je jasna razlika med tremi možmi, Id so se tedaj vpletli v moje življenje.
To je bil Stephen Ward, razdražljiv, ekstravaganten mož, ki je vedno želel pritegniti nase pozornost, ki je imel izreden smisel za humor ter je nenehno želel uprizarjati senzacije. Ena od njegovih šal Je bila ta, da ml je okrog vrata zapenjal ogrlico za pse In me tedaj vodil na vrvici. In bila je še vrsta podobnih prlsmodarij.
In potem Jevgenlj Ivanov. Z njim me je seznanil Stephen; nekega dne ml je naznanil prihod nekega ruskega diplomata In tako sem spoznala svojega kasnejšega ljubimca.
»DRAŽESTEN MEDVED«
Odkrito bom povedala, kako ml je Ivanov dvoril. Všeč ml Je bU kot človek. Kljub vsem
omejitvam in drugim predpisom, ki se jim mora podrejati diplomat, je občutil, da ga nekaj nezadržano privlači k meni. Nenavadna pa je okoliščina, da sva z Ivanovom postala ljubimca ravno tistega dne, ko me je odpeljal v dvorec lorda Astora, kjer se je spoznal s Pro-fumom. Cinik bi utegnil pomisliti, da je bil to trenutek, v katerem je Ivanov spoznal, da bi eventualno lahko postala orožje neprecenljive vrednosti. Toda jaz vem o vsem tem precej več.
Vse se Je pripetilo po naključju, kajti tistega popoldneva je Ivanov dobro vedel, da sem se z Jackom spoznala komaj dan poprej, in lahko je videl, da me Profumo komaj pozna.
Midva pa sva bila precej dobra znanca, saj sem se z njim več mesecev poprej spoznala v Stephenovem stanovanju, kjer sem takrat živela. Razen tega je bil eden od Stephenovlh prijateljev In živo se spominjam najinega prvega srečanja.
Vedela sem, da bo prišel, toda ko se je pojavil, sem bila zelo presenečena. NI ml bilo čisto jasno, koga pričakujem. Mislila sem, da bo človek s širokimi hlačnicami, debelušen in PO malem smešen, spoznala pa sem se s čednim, krepkim in vedrim človekom, prefinjenim do •krajnih možnosti. Spominjam se, kako sem sl tedaj rekla: »Čeprav sl Rus, sl zares dražesten medved.«
Najprej sva bila dobra prijatelja. Skupaj s Stephcnom smo večkrat odhajali v mesto. Ivanov je bil izredno dober gostitelj: imel je dosti denarja In rad se je zabaval. In še to: rad se Je zabaval na lastno pest In v tem sem mu večkrat pomagala. Včasih sva odšla tudi sama brez Stephena.
O čem sva se pogovarjala? O Londonu In o Moskvi, o njegovi ženi in o moji družini. O vsem, kar je obema nekaj pomenilo. Tudi pričkala sva se. Pol časa je porabil za stvari, s katerimi se je ukvarjal, in jaz jih nisem razumela. On pa spet ni mogel doumeti, zakaj meni toliko pomenijo Robert Mltchum, Dina Wa- ,
shington, jazzovski pevci, jagode s smetano in lepe obleke.
Potem sva se prepirala, kdo ima prav v sve-tovnopolitlčnih sporih v tistem času. Jaz sem branila Zahod, on pa svojo domovino, čeprav večkrat nisem imela pojma, za kaj gre. To vam pripovedujem zato, da bi spoznali, kako daleč je bilo najino razmerje od vsakega šplonlranja. Pravzaprav sva bila tovariša. On izobražen, izkušen ruski diplomat, jaz pa dekle, ki se zabava. In da ostanem pri Ivanovu. Prepričana sem, da je bil med ruskimi diplomati nekaj posebnega, saj žive le-tl zelo strogo in povsem bukval-no razumejo svoje dolžnosti. Zelo so nezaupljivi.
Popolnoma navadno angleško dekle sem, toda dogodki, v katere sem zapletena, so me napravili nenavadno. Ko sem spoznala Ivanova, še ni bilo tako. Tedaj je bilo še vse pošteno in čisto; kljub razlikam v narodnosti, jeziku, vzgoji in različnih gledanjih. Odlično je govoril angleško.* Imel je nekaj na sebi, da ml je bilo prijateljstvo z njim zelo prijetno. Tudi drugi, ki so ga spoznali, sO ga takoj vzljubili.
Z njegovimi nazori se nisem strinjala. Vsi vedo, ali pa bi morali vedeti, da so Rusi po malem staromodni. Sposobni so izstreliti v zrak sijajne sputnlke, toda ko govoriš z ljudmi kol je Ivanov, ki te stvari počno, se vam na vsem lepem zazdi, da mislijo tako, kot naši stari očetje in naše stare mame.
Spominjam se, kako je bil Jevgenlj občutljiv zaradi svobodnih žena. Ni trpel teh »lahkih žensk«, kot Je Imenoval svobodne žene- bil J« pravi viktorijanec.
Ni mu bilo všeč, če sem uporabljala kozmetična sredstva — uf, kako Je moški lahko staromoden. Vedela pa sem spet, da mu je bilo všeč, če sem bila videti lepa.
Tako je to z moškimi povsod, želijo eno h drugo!
(Se nadaljuje)