Glasilo Občine Lukovica
Junij 2014, letnik XV, številka 5, izid: 4. 7. 2014
stran 8
stran 16 ^T^
stran 24
Dan državnosti
Intervju: Tanja Šubelj
Uspešno delo na OŠ Janko Kersnik
OGLASI
w
Rokovnjač
B DENT, d.o.o.
>	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
>	nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase
' Straumann implantati ' brezkovinska keramika
t 01/7234-522 : 01/7234-515
cient d.o
031/684-212
WWW: b-dent.com
EMAIL: bdent.krasnia@qn
AVTO SOLA
LONČAR
Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale
Tečaji CPP: 14.7, 4.8., 18.8. Tej za traktor: 29.9.
TEČAJI VARNE VOŽNJE:
Vsi, ki ste opravili vozniški izpit po 13.08.2010, poskrbite, da opravite vadbo varne vožnje, ki je potrebna za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vso pomoč se lahko obrnete na našo šolo.
Prijave: 031 / 209 - 501 ali avtosola.loncar@siol.net
Zmagovita ponudba
> Najboljši zdaj še dostopnejši.
Predstavljamo vam najboljše: Ford Focus, že drugo leto najbolje prodajani avto na svetu, Ford Fiesta, najbolje prodajani mali avto v Evropi in Svetovni ženski avto leta 2013 ter Ford C-MAX, najzanesljivejši enoprostorec leta 2013. Prepričali so že mnoge zadovoljne voznike po svetu, v zmagoviti ponudbi pa bodo prepričali tudi vas.
FORD C-MAX FORD FOCUS FORD FIESTA > Najzanesljivejši > Najbolje prodajani > Najbolje prodajani enoprostorec	avto na svetu	mali avto v Evropi
leta 2013.
leta 2013.
Že od 12.900 € Že od 11.800 €
Uradna poraba goriva: 3,3-7,2 1/100 km. Uradne specifične emisije CO,: 87-169 g/km.
Slike so simbolične.
VEIT TEAM, Cufarjeva ulica 24, Vir, Domžale, GSM: 031395 395, www.veitteam.si
leta 2013. Že od 9.430 €
Go Further
ford.si
PRI NAS OPRAVITE VSE NA ENEM MESTU!
•	polnjenje klim
•	menjava pnevmatik
•	optična nastavitev podvozja
•	servis vseh znamk vozil
•	tehnični pregledi
•	registracija motornih vozil
•	zavarovanja, prepisi, odjave, ...
^oMOVLWOL/c.^^
KAVARNA
'M
La

AVTO KVEDER D.O.O.
Obrtniška ulica 1, Lukovica
Uradne ure: 7.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00
TEHNIČNI PREGLEDI: 01/ 7236 - 844 SERVIS: 01/ 7236 - 840 www.avtokveder.com
AVTO KVEDER
tehnični pregledi

Kamniške novice bodo tudi letos organizirale pohod na Sv. Primoža nad Kamnikom, in sicer v soboto, 27. septembra.
Tako kot lani bo slogan DOBRA VOLJA, DOBRA DRUŽBA IN DOBER NAMEN, kar pomeni, da bomo poskrbeli za hrano, pijačo, glasbo, vreme in dobrodelno noto. Tokrat bomo pomagali Zvezi prijateljev mladine Domžale. Vi morate s seboj prinesti le dobro voljo in nepozaben dan bo zagotovljen. Lani se nas je kljub slabemu vremenu zbralo kar 500 pohodnikov in upamo, da bomo letos to številko nekajkrat presegli.
Za Center za socialno delo Kamnik so lani zbrali 1.404 evre.
2
com
junij 2014
UVODNIK
Uvodnik
Po skoraj dveh mesecih je pred vami nova številka Rokovnjača in v tem času je v uredništvo glasila prispelo veliko člankov, precej več kot običajno. Ker je junijska
števila tudi volilna, smo obseg glasila povečali, a kljub vsemu ni dovolj prostora za vse gradivo, ki ste nam ga poslali. Zato na tem mestu opravičilo in prošnja za razumevanje vsem, katerih članki ne bodo objavljeni v tej številki. Se bomo pa vsekakor potrudili, da bodo objavljeni v naslednji številki, če bodo še aktualni. Da vaš trud pri pisanju ne bo zaman, velja še enkrat povabilo k uporabi spletne strani oziroma sistema Mojaobcina.si, kjer lahko objavite svoje članke in bodo vidni tudi na spletni strani Občine Lukovica. Uporaba te strani vse bolj narašča in obiski se lahko primerjajo oziroma že kar presegajo naklado samega glasila Rokovnjač. Če želite biti vidni in opaženi, torej nikar ne odlašajte z uporabo tega brezplačnega spletnega orodja.
Morda ste opazili, da v zadnjem času izidi številk Rokovnjača niso več redno vsak zadnji petek v mesecu. Gre le za začasno rešitev, saj smo se prilagajali toku dogodkov v preteklih mesecih. Tako je majska številka na pobudo občine in svetnikov zaradi evropskih volitev izšla nekoliko prej, aktualna junijska številka pa je izšla teden dni pozneje kot bi sicer, da v njej lahko pišemo recimo o proslavi ob Dnevu državnosti in o dogodkih ob koncu šolskega leta. Teh je bilo kar precej in po zapisih o uspehih sodeč so si otroci skupaj s starši res zaslužili nekaj oddiha. Po-čakajmo še na res pravo poletno vreme in priložnosti za nabiranje energije bo več kot dovolj.
Tudi uredništvo Rokovnjača si bo vzelo nekaj oddiha. Vrnemo se konec avgusta, ko se bodo že začele priprave na novo šolsko leto in na prireditve ob občinskem prazniku.
Leon Andrejka
vsebina			
Podpis pogodbe za obnovo	5	Folklorni utrinki	14
Ureditveni načrt območja L1	6	Kavarna Mia v Lukovici	19
Srebrni jubilej Šentviškega zvona	9	Lukov'ca športa 2014	20
Vidov večer in Vidov sejem	10	Peter Prevc v Krašnji	23
Humanitarna pomoč	13	Bralna značka 2013/2014	26
Obvestilo o nujnosti izvedbe sanitarne sečnje in varstvenih del za odpravo posledic žleda
Spoštovani, obveščamo vas, da je na območju katastrskih občin Blagovica, Češnjice, Kore-no, Krašnja, Lukovica, Prevoje, Rafolče, Spodnje Koseze, Šentožbolt, Učak, Zlato Polje, Žiro-vše za izvedbo potrebnih varstvenih del za odpravo posledic žleda v gozdovih izdana generalna odločba, ki tudi vas kot lastnika gozdne posesti na tem območju zavezuje k izvedbi potrebnih del. Generalna odločba se šteje za vročeno po 15 dneh po javni objavi na oglasni deski krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki je odločbo izdala ter na oglasni deski e-uprave (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/oglasnaDeska.euprava).
Lastniki gozda ste z generalno odločbo pozvani, da pregledate svoje gozdove in opravite sanitarno sečnjo in preventivna varstvena dela ali zagotovite njihovo izvedbo. Pri tem morate posekati, izdelati in odpeljati iz gozda vsa drevesa, ki so izruvana, odlomljena, prelomljena, močno nagnjena ali imajo močno poškodovane krošnje (več kot 1/3 polomljene krošnje pri iglavcih ter več kot 80% poškodovane krošnje pri listavcih), v nadaljevanju: močno poškodovana drevesa. Drevesa za posek praviloma niso označena. Prednostno je treba:
•	zagotoviti posek in izdelavo drevja, ki ovira prevoznost gozdnih vlak;
•	posekati in izdelati vsa močno poškodovana drevesa iglavcev. V kolikor se drevesom ne olupi lubje v gozdu, je treba zagotoviti odvoz lesa iz gozda na lupljenje oziroma v nadaljnjo predelavo;
•	vzpostaviti gozdno higieno. Gozdno higieno se vzpostavi s pospravilom polomljenih vrhov iglavcev v primerih, ko posek dreves brez vrhov ni potreben, in s pospravilom močno poškodovanih tanjših dreves iglavcev. Vrhove in debelca iglavcev je treba razžagati in zložiti na kupe ali odpeljati iz gozda;
•	v kolikor so sečni ostanki ter polomljeni vrhači že naseljeni s podlubniki, jih je treba pož-gati ali drugače uničiti zalego. Pri požiganju je treba zagotoviti požarno varnost!
Pri rednem opravljanju dejavnosti javne gozdarske službe, Zavoda za gozdove Slovenije, je bilo ugotovljeno, da je žled poškodoval tudi vaš gozd, v večjem obsegu tudi iglavce in da se sanacija poškodovanega gozda še ne izvaja oziroma še ni izvedena v celoti. Ne glede na skrajni rok za sanacijo iglavcev (20. 3. 2015), vas opozarjamo, da so neizdelani iglavci velika nevarnost za namnožitev podlubnikov. V primeru, da ugotovimo, da je poškodovano drevje naseljeno s podlubniki, bomo na ZGS začeli upravni postopek izvršbe del na vaše stroške. Zato vas pozivamo, da vsaj prednostna dela izvedete čim prej. Za morebitna vprašanja ali svetovanje lahko pokličete na Zavod za gozdove Slovenije, pristojnega revirnega gozdarja ali krajevno enoto Domžale, tel. 01 724 12 75. Če sami ne morete izvesti ali zagotoviti izvedbe potrebnih del, vam bodo na krajevni enoti oziroma revirni gozdar svetovali tudi glede možnih izvajalcev del in odkupovalcev lesa. Lep pozdrav!
Bogdan Bartgl, u.D.i.G. Vodja krajevne enote Domžale
Naslednja številka Rokovnjača izide 29. avgusta 2014. Rok za oddajo člankov je do 18. avgusta 2014 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sistem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992.
ROKOVNJAČ Je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Podelitev nagrad najboljšim učencem OŠ Janko Kersnik, foto: Lea Smrkolj
3
4
ŽUPANOV UVODNIK

Rokovnjač
Poletni sprehodi ...
Zaključil se je pouk v šolah, pred nami so počitnice ter te in one volitve. Poletje gre v razcvet in tu bo žetev in vse, kar zemlja daje, zori. Ko pogledam od doma na nasprotni hrib, vidim šolo na Brdu, ki dobiva novo streho. Temno rdeča kritina ji končno daje pravo podobo prijaznega objekta. S starimi salo-nitkami je bila videti kot kak gospodarski objekt, ali kot me je vprašal enkrat neki obiskovalec s Štajerskega: »Kaj pa je tisto za ena mizarska delavnica tam gori?« Da, izgled je tudi zelo pomemben, še bolj pa energetska izboljšava objekta. Z novo izolacijo, okni in kritino se bo ogromno spremenilo, tako na Brdu kot tudi v Krašnji. Kar obstaja Občina Lukovica, je bilo govora o novi strehi in tudi to bo končno urejeno; vsi smo lahko veseli tega.
Sem pa na občinskem svetu dobil zanimivo vprašanje: zakaj obnavljamo staro šolo, če sem obljubljal novo in govoril, da ta ni več primerna? Zelo poenostavljeno vprašanje, a taka se največkrat pojavljajo, zato je dobro to zadevo nekoliko obrazložiti. O tem, da šola ni primerna, nismo govorili, ne ustreza pa sodobnim predpisom in to je dejstvo. Nova šola bi bila prav gotovo najboljša rešitev. O tem smo se pogovarjali na svetu staršev, svetu šole, občinskem svetu, mešani občinsko-šolski komisiji in še in še; o tem nisem govoril samo jaz. Temeljito smo proučili vse možnosti, da bi lahko začrtali pot novi šoli. Idejne zasnove na podlagi potreb, ki jih je po normativih pripravilo vodstvo šole, so bile potrebna sestavina, ki jo potrebujemo pri prostorskem načrtovanju, ki mora biti orientirano v prihodnost. Sedanjost pa vsi vidimo, kakšna je, in v tem trenutku zbrati okoli 10 milijonov evrov, bi bilo za nas izredno težko, pa če ne počnemo nič drugega, kot samo to. Izhajati moramo iz tega, kar imamo, iz naših zmožnosti. Tako kot na primer tudi doma planiramo, a moramo svoje načrte usklajevati z našimi finančnimi zmožnostmi. Na drugi strani imamo stalen prirast otrok v šoli. Celotna Osnovna šola Janka Kersnika ima okoli 530 učenk in učencev, samo letošnjega septembra pa je vpisanih preko 90 prvošolčkov?!? V ta namen moramo dograditi dodatno učilnico za prvi razred v vrtcu na Pre-vojah. Tam bodo trije prvi razredi in še na obeh podružnicah, na vsaki po eden in to ne šibek. Taka so dejstva in tu ni kaj obljubljati ali veliko razlagati. Problema se je treba lotiti in ga s tem, kar premoremo, rešiti. Drugače ne gre. Vesel sem mnogih uspehov, ki so jih letos dosegli naši učenci. Iskrene čestitke še enkrat vsem uspešnim učenkam in učencem kot tudi mentorjem in vodstvu šole. Take po delu in uspehu dobre in zdrave šole si želimo. Nedavno mi je nekdo rekel: »Pri vsaki godlji, ki je bila na šoli, si bil pa ti zraven!« Pri vsaki ne! Sem bil pa tisti, ki je videl in bil dolžan opozoriti na napake. Pri tem se nisem bal nikogar, pa čeprav sem jih dobival v obraz. Če nekaj ni bilo v redu, je bilo treba to popraviti. Kdo naj bi? Čistilka, morda kuharica na šoli, učiteljica, ki se boji, kdo, ki se ne upa zameriti? Ko ni šlo več drugače, je bil to tudi župan. Na srečo smo za šolo stopili skupaj tako občinski svet kot starši in delavci na šoli. Župan pa je tisti, ki mora usmerjati in skrbeti, da stvari tečejo v dobro prebivalcev in naših otrok. Seveda se mora župan najprej na take stvari tudi
spoznati. Rezultati, ki smo jim priča, so dokaz, da smo ravnali prav in samo to je pomembno. Nikoli ni idealno in nikjer tudi ne bo. Tudi jaz nisem brez napak. A šola gre, tako opažam, v dobro smer. Seveda vse to ne pomeni, da se vtikam v notranje zadeve šole. Nikoli ne! Šolo vodi ravnateljica, občino župan in tako naj ostane in tako je dobro in tako je prav. V katero smer bi pa šola in vrtec šla, če bi ne bilo tudi mene zraven, smo pa videli.
Občinskemu svetu sem predstavil možnosti rešitve prostorske stiske javne knjižnice dr. Jakoba Zupana v Šentvidu. Najprej naj povem, da je občinski svet z veliko večino to idejo podprl. Jaz tu ne bom pisal, kdo je bil za in kdo proti, kot smo bili temu že tudi priča v Rokovnjaču. Pa bi bilo morda tudi dobro vedeti, kdo je proti čemu? A ne bom. Vsak se odloča, kakor ve. Večina ima v demokraciji prav in jaz je ne podcenjujem. Tudi tokrat je bilo temu, z absolutno večino, tako. Predlog je, da se knjižnica prestavi v objekt DDC poleg Kulturnega doma v Šentvidu. Objekt je zidan ter s sanacijo in popravilom bi lahko še dolgo služil javnemu namenu. Prostori so dovolj veliki, pritlični in s tem dostopni vsem. Parkirišč je dovolj in še bi lahko našteval. Ogromno časa in naporov smo porabili, da smo prišli do rešitve s podjetjem Gradis G, ki je lastnik objekta. Nedavno smo se dogovorili o rešitvi. Gospod župnik se z rešitvijo strinja, saj objekt stoji na cerkvenem zemljišču in tako čakamo še odgovor Nadškofijskega ordinariata. Medtem smo pridobili tudi odgovor upravne enote glede postopkov pridobivanj vseh potrebnih dovoljenj. Zdaj so vse poti odprte. Če bo šlo, kot moralo iti, bo v prihodnje ta objekt, ki je danes v sramoto in nudi prostor ne-zglednemu ter neprimernemu početju, postal prostor učenosti in druženja za mlado in staro. Predvsem bo tu lahko našlo mesto veliko število knjig, ki so sedaj deponirane na različnih koncih in ne morejo biti na voljo svojemu namenu. Knjižničarji pa nas dnevno opozarjajo o problemih, s katerimi se soočajo. Kulturni dom v Lukovici je ograjen z vseh strani. Pa ne zato, ker bi šel župan za okope. Tudi ta objekt smo prijavili na razpis za energetsko sanacijo in uspeli. Zamenjali bodo okna, streho in izolirale stene in stropove. Postopek, ki ga že poznamo z obeh šol. Seveda v sebi ostaja zgradba stara, z lesenimi stropovi in zidovi brez vezi. Upamo, da bo tako še dolgo zdržala, da pa bo zaradi zdajšnjega ukrepa lepša in veliko manj potratna, je pa zelo dobrodošlo. V Krašnji bomo začeli z obnovo vodovoda v središču kraja. Ta obnova je že posledica plačevanja omrežnin, ki jih moramo porabiti za obnovo vodov. Nisem mislil, da je v samem centru še toliko navezav na stari vodovod, tudi vzporedno ob novem vodu. To bomo zdaj odpravili, hkrati pa bo glavna cesta skozi Krašnjo v pretežnem delu obnovljena, zgradili bomo pločnik in vas bo ob 650-letnici župnije dobila prijaznejšo podobo. Tako pa si tudi že zasluži. Po zagotovilu sodelavcev je cestnega zemljišča skozi Krašnjo tako, kot je bilo to na Prevojah dovolj in naj ne bi bilo problemov z umestitvijo cestnega telesa v javno zemljišče. Seveda pa prosim vse za razumevanje in sodelovanje. Pločnik se mi zdi pomemben tudi zaradi varne poti, v Krašnji je tudi vedno več otrok v vrtcu in šoli, ki se radi sprehodijo skozi kraj in prav je tako. Končno se bomo lotili ureditve ceste v Lukovici od Cerarja do Orehka. To je tako zanemarjen del naše Lukovice, da je, ko zapeljete s te smeri na trg, kot bi prišli v drugi svet. Končno je bil
sprejet ureditveni načrt Lukovica 1, ki je dolgo potoval skozi predelave in usklajevanja do občinskega sveta. Prometni režim je v načrtu določen. (Da ne bomo spet brali: »Samo župan ve, kaj se dela v centru Lukovice«, kot vedno so bili načrti javno razgrnjeni.) Tak tudi bo, zato se je treba na vse to pripraviti, da ne bo slabe volje. Še posebej pri bloku, kjer je trgovina, je treba začeti z urejanjem parkirišč, o čemer smo se s stanovalci že pogovarjali. Verjemite, pa da bo na koncu prav lepo in glede na pretekle izkušnje upam, da boste tokrat Lukovčani temu tudi verjeli. Rad bi, da bi bili vsi skupaj na naš kraj še bolj ponosni, za to pa se moramo truditi vsi! Toliko stvari se dogaja, da sam komaj sledim vsemu in toliko tega bi lahko še zapisal, a naj bo za enkrat dovolj. Želim vam prijeten dopust, vsem, ki si ga boste privoščili. Dolge počitnice in polno novih moči, ki si jih naberite, da boste premagovali vse težave in izzive, ki vas čakajo jeseni v šolah in fakultetah. Vsem pa, ki ste vezani na dom, naj vam ne bo prevroče na poljih in travnikih. Upam in želim si lepega poletja, brez suše in neviht ^ Srečno!
ŽUPAN
Matej koTNiK
Rokovnjač
Glasilo občine Lukovica
junij 2014
OBČINSKA UPRAVA
Energetska sanacija OŠ Janka Kersnika Brdo
Izvajalec energetske sanacije OŠ JK Brdo, SGP Graditelj d. d. iz Kamnika, je v maju nadaljeval z deli po terminskem planu, in sicer: začeli so z izdelavo izolacije fasadnega podstavka, nadaljevali so z izvedbo fasadnega odra, na enem izmed sklopov celotnega objekta (objekt iz leta 1904 in objekt iz 60. let), so začeli z izdelavo toplotne izolacije fasade, predhodno pa je bila obstoječa fasada objekta iz leta 1904 v celoti ostruga-na. V predelu objekta iz 60. let, so nadaljevali z odstranitvijo lesenih parapetov, rušenjem polic, demontažo obstoječih žaluzij, demontažo raznih konzol in zunanjih enot klimatskih naprav. Na omenjeni fasadi se izvajajo dela z lepilom in mrežico ter montaža zunanjih alu polic. Izvajalec je začel tudi z izvedbo strehe (objekt iz leta 1904 in objekt iz 60. let), in sicer: montaža sekundarnih kritin in novih letev, priprava alu obrob ter pokrivanje s finalno kritino. Na podstrehi objekta iz leta 1904 je bila izvedena toplotna izolacija poda.
Konec maja so z deli začeli tudi na Podružnični osnovni šoli Krašnja. Izvajalec je izvedel pripravljalna dela: organizacija gradbišča, gradbiščna pisarna, tabla, postavitev odra. Začeli so tudi že z odstranjevanjem obstoječe strešne kritine ter pokrivati z novo strešno kritino in zamenjavo strešnih oken.
OeČiNSKA UPRAVA, JaSNA SoViNŠEK
Podpis pogodbe za obnovo kulturnega doma
n TTTtllKÄ^j™ ih
Podpis pogodbe za obnovo objekta Kulturnega doma v Lukovici je potekal 3. junija 2014. Podpisala sta jo župan Občine Lukovica Matej Kotnik in direktor podjetja SGP Graditelj d. d. iz Kamnika Janez Zor-man. Pogodbena vrednost za izvedbo del (z DDV) znaša 203.455,01 €.
Izvajalec SGP Graditelj d.d. iz Kamnika je kot najugodnejši ponudnik na javnem razpisu tako že začel s pripravljalnimi deli (organizacija gradbišča, gradbiščna pisarna, tabla). Predvideni zaključek del je 30. september 2014. Vse občane in obiskovalce Kulturnega doma Janka Kersnika pozivamo k strpnosti zaradi morebitnih sprememb dostopa do objekta kot tudi k upoštevanju obvestilne signalizacije za varnost in zdravje pri delu.
OBČiNSKA UPRAVA, JaSNA SoViNŠEK
Znamka Zakladi Črni graben z razširjeno ponudbo
Kolektivna blagovna in storitvena znamka Zakladi Črni graben bo zdaj nudila širšo paleto svoje ponudbe, saj bo poleg do sedaj že vsem znane ponudbe, ponujala tudi rokodelske izdelke, izdelke domače obrti in spominke.
Občina Lukovica je na podlagi izkazanega interesa društev in posameznikov v preteklem letu za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi Črni graben (v nadaljevanju: znamka) tudi za rokodelske izdelke, izdelke domače obrti in spominke začela s postopkom sprememb in dopolnitev Pravilnika o pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi Črni graben (Ur. ve-stnik Občine Lukovica, št. 6/2009, 9/2013). Znamka je bila prvotno namreč registrirana za šest razredov nicejske klasifikacije blaga in storitev, med katerimi obstoječi uporabniki znamke ponujajo predvsem: med in drugi izdelki iz medu, moka in izdelki iz žitaric, meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, sadje in zelenjava (sveže in predelano), naravne rastline in sveže cvetje, sadike in semena, brezalkoholne in alkoholne pijače, gostinske in turistične usluge.
Prav tako je v preteklem letu svoj interes za pridobitev pravice do uporabe znamke izkazal tudi Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) s Poskusnim sadovnjakom na Brdo pri Lukovici. Ker ima KIS kot pravna osebe sedež izven območja občine Lukovica, le-ta pravice do uporabe znamke na podlagi prvotnega pravilnika ne bi mogel pridobiti. Glede na dejstvo, da KIS predstavlja institucijo državnega pomena, je Občina Lukovica v možnosti vključitve KIS v znamko, zaznala priložnost dodatne promocije tako znamke kot tudi Občine Lukovica, zato je bil pravilnik spremenjen tudi v tem delu. Tako imajo mo-
žnost do pridobitve pravice o uporabi znamke po novem tudi druge fizične in pravne osebe, ki nimajo sedeža na območju občine Lukovica, pod pogojem, da se znamka uporablja samo za blago, pridelano na območju občine Lukovica, hkrati pa le-ti izpolnjujejo ostale pogoje za pridobitev te pravice. Naj spomnimo, da je Občina Lukovica v sodelovanju z lokalno Kmetijsko svetovalno službo pri KGZS - Zavod Ljubljana ter na pobudo Gostinskega podjetja Trojane d. o. o. že v letu 2002 registrirala kolektivno blagovno in storitveno znamko Zakladi Črni graben. V obdobju 2002-2007 je bilo na pobudo te svetovalne službe izvedenih nekaj promocij znamke. Navdušenje zlasti čebelarjev je bila močna spodbuda za razmišljanje o možnostih znamke, ki je terensko kmetijsko svetovalko pri KGZS - Zavod Ljubljana, Pavlo Pirnat, pripeljala do razpisa Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije, na katerega je zavod kot nosilec prijavil projekt Zakladi Črni graben, Občina Lukovica pa je bila kot nosilka že registrirane znamke partner v projektu. Z odobritvijo projekta na razpisu LAS Srce Slovenije so se jeseni 2008 intenzivno začeli postopki za oživitev znamke, ki danes šteje 27 uporabnikov. Znamka kot taka predstavlja odskočno desko vsem obstoječim in potencialnim uporabnikom za promocijo in večjo prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru, ne samo območja občine Lukovica, ampak tudi za promocijo svojega blaga in storitev. Vsi zainteresirani lahko oddate v letošnjem letu vlogo za pridobitev pravice do uporabe znamke do vključno 1. septembra 2014.
Podrobnejše informacije o pogojih za pridobitev pravice do uporabe znamke prejmete pri kontaktni osebi: Katka Bohinc, telefon: 01 72 96 318, elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si.
Katka BoHiNC, SKRBNiCA znamke na OBČiNi LuKOViCA
5
6
OBČINSKA UPRAVA

Rokovnjač
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta območja L1 Lukovica center
Občinski svet Občine Lukovica je na 21. seji v začetku junija sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu območja L1 Lukovica center. Osnovni odlok je bil sprejet leta 2004 ter leta 2005 tudi že njegove spremembe in dopolnitve. V naslednjih letih je bila izvedena rekonstrukcija oz. ureditev osrednjega dela naselja, zaradi česar je nastala potreba po uskladitvi načrta z dejanskim stanjem, načrtuje pa se tudi nadaljevanje te ureditve v delu Maklenovca. Poleg tega so nekateri lastniki zemljišč oz. investitorji podali pobude za spremembe delov prostorske ureditve. Na podlagi izkazanih potreb je Občina Lukovica pristopila k spremembam in dopolnitvam ureditvenega načrta z namenom pridobitve izvedbenega prostorskega akta, ki bo omogočal gradnjo in prenovo objektov ter infrastrukturno opremljenost območja skladno potrebam občinskega središča in posameznih investitorjev.
Območje ureditvenega načrta LI Lukovica center
Območje ureditvenega načrta obsega približno 6,67 ha zemljišč. V osrednjem delu se nahaja staro naselbinsko jedro s pretežno stanovanjskimi in centralnimi dejavnostmi. V okolici naselbinskega jedra se vzdolž cest nahaja prevladujoča stanovanjska gradnja, del površin pa je še nepozidanih. Zasnova načrta se navezuje na obstoječe stanje zgrajene strukture in infrastrukture ter vnaša nove sestavine, ki obstoječe stanje dopolnjujejo, kvalitetno nadgradijo in s tem izboljšajo kakovost bivanja.
Postopek priprave sprememb in dopolnitev načrta se je začel že leta 2007, ko je bila s strani Kmetijske zadruge Lukovica in Gasilske zveze Lukovica izpostavljena nujnost načrtovanja in izvedbe neposrednega izvoza na regionalno cesto za njihove potrebe, Krajevna skupnost Lukovica pa je predlagala ponovno preučitev možnosti vzpostavitve nekdanjega cestnega priključka na regionalno cesto pri Orehku. To so bili temelji oz. izhodišča podrobnega načrtovanja prostora v občinskem središču, ki so s spremembami in mnenji nosilcev urejanja prostora ter seveda tudi krajanov vodili k novim in drugačnim rešitvam, kar pa je terjalo
tudi svoj čas. Tako je po izvedeni javni razgrnitvi spomladi leta 2009 sledila še ena javna razgrnitev spomladi leta 2011 kot posledica novih predlogov glede možnosti prometne priključitve naselja Lukovica na regionalno cesto ter ureditve prometnih površin in gradenj pri Kmetijski zadrugi Lukovica in Gasilskemu domu Lukovica (Vevrov trg). Pri pripravi prostorskega akta je ves čas sodelovala županova Komisija za spremljanje načrtovanja sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja L1 Lukovica center in projekta II. faza trg Lukovica. Njeni člani živijo v Lukovici ali so z njo drugače povezani, zato so s svojimi pogledi, predvsem pa poznavanjem ljudi in prostora, pripomogli k boljšim in premišljenim rešitvam.
Za potrebe načrtovanja in izvedbe prostorskih sprememb so bile izdelane strokovne podlage posameznih prostorskih ureditev in posegov v prostor: projekt ureditve osrednjega trga v Lukovici, projekt II. faza prenove Starega trga - prenova arhitekture in konzerva-torstvo, idejna rešitev prometnih priključkov na regionalno cesto pri »Orehku« in enosmerne povezovalne ceste pri bloku Maklenovec 3,
elaborat načrtovanja intervencijskega izvoza za gasilska vozila PGD Lukovica v območju L1 Lukovica center - s prikazom variantnih rešitev, idejna zasnova rekonstrukcije Pungar-tnikove hiše in vrta ter projekt ureditve trga v Lukovici II. faza. Veliko časa in truda je bilo vloženega v obravnavanje, usklajevanje in iskanje rešitev za nekatere predlagane prostorske ureditve:
•	Ureditev trga v Lukovici II. faza: z izdelovalcem projekta in nekaterimi lastniki nepremičnin ob javnih površinah je bila dogovorjena optimalna rešitev v zelo omejenem prostoru.
•	Rekonstrukcija Pungartnikove hiše: projektna rešitev temelji na predhodni uskladitvi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj.
•	Prostorska rešitev ureditve Vevrovega trga: skupni pogovori in terenski ogledi so potekali s predstavniki Kmetijske zadruge z.o.o. Domžale in Prostovoljnega gasilskega društva Lukovica. V skladu z njihovimi željami in načrti ter prostorskimi možnostmi je bila določena končna (optimalna) rešitev.
•	Ponovno odprtje izvoza pri »Orehku«, ki je bil zaprt zaradi gradnje avtoceste: problem je bil obravnavan s predstavniki Direkcije RS za ceste in DDC na podlagi predhodno izdelane prometne študije, ki je vključevala tudi variantno priključevanje na regionalno cesto in štetje prometa. Mnenje Direkcije je bilo negativno zaradi prevelikega naklona obstoječega vozišča, ki ne izpolnjuje zahtev sedanjih predpisov glede priključevanja na državne ceste.
•	Ponovna preveritev možnosti načrtovanja in izgradnje priključka pri bloku Maklenovec 3, ki bi povezoval naselje z regionalno cesto in z neposredno navezavo na obstoječe križišče in avtocestni priključek tudi z avtocesto: Direkcija RS za ceste je na podlagi predhodno izdelane prometne študije izdala projektne pogoje za izdelavo projekta PGD, s katerimi je izrazila soglasje za priključitev na državno cesto. Zaradi negativnih pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve in javne obravnave, je bil sklican posvet s krajevno skupnostjo in stanovalci bloka. Slednji so bili soglasni, da povezovalna cesta za njih ni sprejemljiva in da naj se na tej lokaciji načrtuje parkirišča in možnost gradnje podzemne garaže.
V skladu z opisanimi problemi, potrebami in dogovori smo dobili ureditveni načrt, ki določa celostno ureditev dotrajanih in oblikovno neprimernih obstoječih stavb, z možnostjo vnosa primernih dejavnosti kot so trgovina, storitve, poslovne in družbene dejavnosti. Na nepozidanih površinah se načrtuje dopolnilne gradnje stavb, pripadajoča parkirna mesta in zelene ureditve. Predvideva se celostna ureditev prometnega omrežja in vzpostavitev zadostnega števila parkirnih mest. Celotno območje bo primerno ozelenjeno, urejene pa bodo tudi površine za pešce in kolesarje. Okvirno se na območju predvideva pozidava ob regionalni cesti RII-447 in notranji glavni cesti skozi naselje s stanovanjsko, poslovno - stanovanjsko dejavnostjo in prepletom dejavnosti. Na prostih površinah znotraj območja so predvidene posamezne, večinoma stanovanjske hiše. Urejena bo kolesarska steza in hodniki za pešce. Območje bo primerno ozelenjeno z obstoječimi in novimi zelenimi
junij 2014
OBČINSKA UPRAVA	7
površinami, od katerih je najbolj pomembna parkovna ureditev trga. Komunalna opremljenost območja se bo navezovala na obstoječe komunalne vode, ki bodo dopolnjeni za nove potrebe.
S spremembami in dopolnitvami ureditvenega načrta se izboljšuje prostorske, urbanistične, funkcionalne in infrastrukturne rešitve in z njimi kvaliteta bivanja in dela v celotnem naselju Lukovica: uskladitev izvedene ureditve osrednjega trga s parkovnimi in prometnimi površinami, uskladitev načrtovane ureditve trga II. faza (Maklenovec) z rekonstrukcijo prometnih površin (hodnik za pešce, parkirišča, kolesarska steza, tlakovane pohodne površine), določitev možnosti ureditve in izgradnje novih prometnih površin za mirujoči promet (parkirišča), sprememba zasnove poteka prometa v območju urejanja in priključevanja območja na regionalno cesto (intervencijski izvoz za gasilsko vozilo), rekonstrukcija Pungartnikove hiše, prostorska ureditev pri Kmetijski zadrugi z dostopno potjo za PGD Lukovica, možnost ureditve športnih in otroških igrišč na prostem ter sprememba določb
glede varovanja objektov, ki so enote kulturne dediščine, z določilom, da so pod določenimi pogoji možne tudi nove gradnje na mestu prej porušene stavbe.
Tatjana Suhadolc, oečiNSKA uprava

Ureditvena situacija območja LI Lukovica center (RRD d.o.o. Domžale)
Lukovico je obiskal prof. dr. Artur Nowak-Far, prvi namestnik zunanjega ministra Republike Poljske
V jutranjih urah 15. maja je Občino Lukovico najprej obiskal veleposlanik Republike Poljske, njegova ekselenca g. Cezary Krol. Že pred vhodom ga je pričakal župan Matej Kotnik s sodelavci. Nato se je kratko srečanje nadaljevalo v prostorih Občine na Starem trgu 1. Veleposlanik Krol se je izkazal s svojim znanjem slovenskega jezika ter s svojo preprosto iskrenostjo, s katero nas je vse prisotne navdušil. Županu je podaril med s Poljske, ker je že vedel, da je Lukovica čebelarska občina in da je čebelar tudi župan. Župan je veleposlaniku podaril knjigo
Lukovica, kot jo vidijo ptice, v kateri je naša občina prikazana na simpatičen in poučen način. Veleposlanik je nato odpeljal župana Mateja Kotnika na letališče, kjer naj bi pričakala in sprejela prvega namestnika zunanjega ministra Republike Poljske prof. dr. Artur-ja Nowak-Fara. Prof. Nowak-Far in župan Kotnik sta že dolga leta prijatelja in sta se spoznala v času pristopa Poljske in Slovenije k Evropski uniji. Eden kot drug sta bila člana nacionalnih delegacij in tako sta se srečevala ob raznih priložnostih ter postala prava prijatelja. Stike ohranjata že več
kot deset let. Prof. Nowak - Far je zaradi svoje specialnosti na pravnem področju, je namreč profesor Evropskega prava in je do sedaj napisal devet knjig s pravnega področja, bil povabljen k delu na ministrstvo. Tako ni čudno, da je župan Kotnik na letališču prej prepoznal starega znanca, kot pa veleposlanik. Minister je prišel na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo, saj je v tem času na Brdu pri Kranju potekala mednarodna konferenca. Čas do uradnega sprejema je izkoristil za srečanje s prijateljem in za obisk Pravne fakultete v Ljubljani. To srečanje z
Župan Matej Kotnik, minister Republike Poljske prof. dr. Artur Nowak - Far in veleposlanik Poljske Cezary Krol nasrečanju na Pravni fakulteti.
Prvi namestnik zunanjega ministra Republike Poljske dr. Artur Nowak-Far v Lukovici
dekanom prof. dr. Petrom Grilcem in odgovornim za mednarodne projekte prof. dr. Janezom Kranjcem je pripravil naš župan. Poljski gost naj bi v jeseni imel gostujoče predavanje za naše profesorje in študente. Poglobilo naj bi se tudi sodelovanje med ljubljansko in varšavsko univerzo. Zelo dobro že teče sodelovanje s krakovsko univerzo, tudi glede izmenjave študentov. Po zanimivi in globoki akademski razpravi je ostalo še nekaj časa in minister si je zaželel videti Lukovico, o kateri je že toliko slišal. Tako so mimo načrtovanega urnika odpeljali nazaj iz Ljubljane župana Kotnika, minister pa je na občini izročil županu tudi sliko s podobo varšavske znamenitosti. Po kratkem obisku v Lukovici je odhitel na uradno srečanje na Brdo pri Kranju. Naslednji dan popoldne, po končanih obveznostih, je sledilo še slavnostno kosilo na povabilo veleposlanika in visoki gost je odpotoval nazaj na Poljsko. Zanimivo je, da je Lukovico že nekoliko poznal, saj mu je župan že lansko leto poslal tudi knjigo o Lukovici. Profesorja Nowak-Fa-ra je naš kraj zanimal tudi v živo. Njegovo mnenje je, da živimo v lepem in zanimivem kraju.
OBČiNSKA UPRAVA
DAN DRŽAVNOSTI
w
Rokovnjač
Aktivnosti v občini Lukovica ob dnevu državnosti
Turistično društvo Sv. Vid, osnovna šola Janka Kersnika Brdo, občina Lukovica, Zveza veteranov vojne za Slovenijo - Sekcija Lukovica in Župnija Brdo so ob letošnjem dnevu državnosti, ki ga obeležujemo 25. junija, združili svoje aktivnosti. V ponedeljek, 23. junija, so se tako občani in občanke lahko udeležili povezanih dogodkov ob zaključku šole in ob 23. obletnici samostojne države.
Dogajanje se je začelo ob 18.30, ko so tako kot že nekaj let doslej Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Društvo Sever, Zveza slovenskih veteranskih častnikov skupaj z organizacijo s strani občine Lukovica na Mali Lašni ob pomniku Lokvanj svečano dvignili zastavo pri spomeniku vojne za Slovenijo ob dnevu državnosti. Nato se je dogajanje preselilo v cerkev sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici, kjer je župnija Brdo izvedla sveto mašo za domovino. Ta se je začela s slovensko himno, na njej pa je maševal župnik Andrej Svete, ki je pri pridigi spregovoril o domovini in o našem odnosu do nje. Med mašo sta pod vodstvom Špele Kink in Lojzeta Pezdir-
Župan med govorom o pomenu naše zastave
ca na orglah prepevala združena pevska zbora Župnije Brdo in cerkveni zbor iz Šentvida. Letošnja proslava je zaradi slabega vremena potekala na šentviškem igrišču pod šotorom z začetkom ob 20. uri. Kljub vremenu je bilo na njej več kot 500 obiskovalcev, vsebinsko pa jo je pripravila osnovna šola Janka Kersnika Brdo s pestrim kulturnim programom. Nastopili so člani otroškega pevskega zbora Ciciban in Kresniček, člani mladinskega pevskega zbora Ciklamen, pihalni orkester Brdis, učenci 2. a, Nina, Anže, Luka in Žiga, učenci 3. b, člani turističnega krožka in učenci 1., 2. in 3. razreda, ki so obiskovali angleške urice. Prireditev sta povezovala Nika Levec in Tomaž Čokl. Poleg kulturnega programa sta ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo dr. Anja Podlesnik Fetih in župan Matej Kotnik podelila občinska priznanja najuspešnejšim učencem, ki so na državni ravni zasedli 1., 2. ali 3. mesto na športnem, glasbenem področju in na raznih tekmovanjih v znanju. Teh učencev je bilo kar 47. Zelo zanimiv je bil tudi županov govor, ki je najprej na odru razgrnil in držal v rokah slovensko zastavo. Poudaril je pomen tega simbola, saj je slovenska zastava 25. junija 1991 predstavljala pogum, hrepenenje, koprnenje, ljubezen, narod, moč, enotnost, samostojnost, demokracijo, svobodo, mir, Slovenstvo in mir, za katerega so se pod njo bojevali. Dejal je: "Zastava je predstavljala naše otroke, mladino in nas ter naše prednike. Jaz sem videl in vidim v njej moje starše, moj dom, moje dede in njih hrepenenje po svobodi in moje vnuke, ki bodo zaradi te zastave lahko živeli in predstavlja nas in še mnogo tega in predstavlja ^ Slovenijo!" V svojem govoru je poudaril tudi to, da naj bomo ponosni nanjo in da je potrebno dokazati, da tako kot veterani vojne za Slovenijo pred 23 leti znamo in zmoremo. Po sklopu vseh združenih dogodkov pa je povedal: "Vsi ti dogodki so postali kar tradicionalni in so kot takšni tudi sprejeti pri ljudeh. Občani se teh prireditev udeležujejo in glede na odmeve bi se dalo marsikaj dodati ali spremeniti. Kljub temu so sami dogodki ljudem
všeč in jih sprejemajo kot primerne za počastitev tega praznika, s čimer se strinjamo tudi na občini." Čeprav je vedno najbolj obiskana prireditev ob prazniku Občine Lukovica, je dan državnosti druga takšna prireditev v naši občini, ki jo zadnja leta zaključujemo s kresom. Čeprav je bila proslava ob prazniku združena s šolsko proslavo, župan meni, da "ni nujno, da se ti dve priložnosti izključujeta, ne sme pa ena stvar zakrivati druge, saj se ne sme pomen proslave ob državnem prazniku razvrednotiti v povsem nekaj drugega. Kres je zanimiv, čeprav smo ga letos zaradi dežja opazovali bolj od daleč. Letos so bili v ospredju starši otrok, ki so prišli zaradi njih, vendar pa je ob lepem vremenu moč opaziti tudi druge občane, ki pridejo tudi zaradi proslave same in pa seveda zaradi kresa," je strnil svoje misli.
Kresovanje v čast prazniku je pripravilo Turistično društvo Sv. VID, saj se je zaključena proslava pozneje prevesila v dužabni dogodek, na kre-sovanju pa so nastopila simpatična dekleta iz Trnjave, ki sestavljajo ansambel Skrivnost . Matevž Kink, predsednik odbora za družbene dejavnosti Občine Lukovica, je bil ob tej priložnosti zadolžen za koordinacijo vseh aktivnosti, ki so se izvedle v ponedeljek. Za prireditev je bilo tako potrebnih kar dober mesec dni priprav. "Vesel sem, da so se vsi ti dogodki združili v enem popoldnevu oziroma večeru in med seboj povezali. Čeprav je bilo usklajevanje in koordiniranje včasih naporno, smo vse skupaj uspešno izpeljali in pripravili prireditev za ljudi, na kateri so resnično uživali. Zdi se mi dobro, da ohranjamo tradicijo kresovanja na kresni večer, saj marsikdo ne ve, da se to prastaro izročilo odvija 23. junija. Pri nas se je bolj ohranil običaj prižiganja kresov ob prvem maju, vendar smo pred praznikom ob dnevu državnosti obudili tradicijo in upam, da jo bomo tudi uspešno nadaljevali," pravi Kink. Prav tako se mu zdi nadvse dobrodošlo, da Slovenci vedno bolj obeležujemo naš največji slovenski državni praznik in ga ohranjamo v takšnem duhu.
Lea Smrkolj
Dan državnosti na Mali Lašni
Na kresni dan Veterani ZVVS Domžale, občinski odbor Lukovica, na Mali Lašni ob pomniku vsako leto izobeša slovensko zastavo v spomin na delovanje zbirnega učnega centra 55. območnega štaba TO Slovenije Domžale na Mali Lašni in ob dnevu državnosti Republike Slovenije. Tudi letos je bilo slovesno, saj se nas je zbralo kar veliko število veteranov vojne za Slovenijo in tudi nekaj občanov. Čeprav praznika ne spoštujemo vsi enako, je bilo to obdobje, ko smo se enotno uprli agresiji JA in rekli NE takratnemu totalitarnemu komunističnemu sistemu. Veliko skupin je državnost oziroma državo v teh zadnjih 23 letih vzelo za talko. Obujajo se nove težnje po prejšnjem režimu. Slovencu šteje le cekin v žepu Ivan Cankar. Nasledniki direktorji podjetij iz prejšnjega režima so to vzeli dobesedno in zaradi lastne koristi spravili na kolena celotno slovensko gospodarstvo, delavce pa
na cesto. Vsako leto še vedno narašča brezposelnost ljudi, ki bi radi delali, pa nimajo kje. Danes se država zadolžuje za več generacij naprej, saj več porabi, kot ustvari. Zato je zmanjkalo denarja na vseh ravneh in tako so tudi Veteranom vojne za Slovenijo 1991 odvzeli sredstva za svoje delovanje oziroma so jih zmanjšali na minimum - sramota! Sramota se nadaljuje tudi na Mali Lašni, kjer je neznanec odnesel jekleni drog za zastavo ob pomniku Lokvanj. Sedaj je že tretje leto nadomestni leseni drog za zastavo. Člani ZVVS, občinskega odbora Lukovica, naprošamo nekoga, ki bi bil pripravljen priskočiti na pomoč, da se na Mali Lašni ponovno postavi jekleni drog za zastavo. Po dvigu zastave sta zbrane nagovorila predsednik OZVVS Domžale Janez Gregorič in župan Občine Lukovica Matej Kotnik, ki je vsem zaželel prijetno praznovanje dneva državnosti Republike Slovenija.
DANiLO kASTELiC
Izobešanje državne zastave
8
junij 2014
DOGODKI
9
»Šentviški zvon, z visokih lin, le zbujaj mi na dom spomin^«
Srebrni jubilej Šentviškega zvona
Naše petje je iskreno in zborovsko srce veselo; sporočamo vam novico, nocoj praznujemo petindvajsetico.
V tako prisrčno sproščenem tonu so mladi pevci napovedali junijski letni koncert v Slomškovem domu v Šentvidu. Za naš srebrni jubilej. V teh letih smo s pesmijo doživljali in obeleževali nastajanje in rast naše mlade države, s pesmijo še danes izražamo njene vzpone, boje, hrepenenje in upanje. Zbor je izoblikoval svoj prepoznavni zven in pester program vseh zvrsti, s posebnim poudarkom na slovenski narodni pesmi, ki je in bo ostala pečat naše istovetnosti, vključno s sakralno glasbo, ki se vsako leto manifestira z božičnimi koncerti. Uvrstili smo se v radijske programe in postali dragocen kamenček v kulturnem pevskem mozaiku. Tudi tokrat so v poletni večer zvenele najlepše melodije, ki so božale čute in umirjale srce in duha, v zlitju hvalnice mavrični sili življenja in stvarstva. Zborovodja Primož Leskovec je iz grl iztisnil polnost harmonije, ob milih strunah citer Tomaža Plahutnika.
Jedro Zvona tvorijo jubilanti, pomlajuje pa ga obetajoča skupina mladih, tudi šolanih pevk in pevcev, ki se glasbeno izpopolnjujejo in tako dvigajo kakovost zbora. Dobro so zastavili in druščina jih je zasvojila. Ob tem pomembnem prazniku smo se toplo zahvalili dolgoletnemu zborovodju Karlu Leskovcu, ki je zbor oblikoval in ohranil, in dosedanjemu predsedniku Darku Stupici, ki nas je z vso predanostjo in iznajdljivostjo umeščal v slovenski prostor. Organizacijsko vodenje zbora je pred nekaj meseci prevzel Matej Avbelj; skupaj z Darkom, ki ostaja podpredsednik in naš častni član, nas bosta uglašeno vodila naprej.
Kot se spodobi, so bile ta večer podeljene tudi zaslužne Gallusove značke; skoraj ni bilo pevke ali pevca, ki ne bi dobil vsaj bronaste značke, kar pomeni, da tudi naš podmladek z nami prepeva že najmanj pet let. Najdragocenejša pa je tista značka, ki jo s svojo prisotnostjo in moralno podporo stkete vi, dragi naši poslušalci, ljubitelji vsega lepega. Ta vaša značka nas opogumlja v veri, da bomo peli še naprej. Geslo letošnjega festivala slovenske ljubiteljske kulture v Šentvidu pri Stični je bilo: »Peli smo in peli bomo.« Blagoslovi nas in pozvanjaj nam, sveti Vid!
MojCA STOSCHiTZKY
Teden ljubiteljske kulture tudi v Krašnji
Prvič so bili letos v Sloveniji Dnevi ljubiteljske kulture in sicer od 15. do 22. junija. Po vsej državi so se vrstili različni dogodki tako za otroke, mlade in manj mlade. V ta kulturni dogodek se je vključilo tudi KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja. V Krašnji se je tako vsak dan zvrstil kak kulturni dogodek, včasih sta bila kar dva in vsi so bili dobro obiskani.
Kulturni teden se je začel z ogledom muzejske zbirke v Pavletovi hiši v Krašnji. En večer je bil namenjen pletenju kit in petju ljudskih pesmi, ki se je nadaljeval v prijeten družabni večer. Tudi obiskovalci so se lahko preizkusili v pletenju kit ali petju. Nekaj večerov je bilo namenjenih projekciji predstav, ki jih je KUD F. M. Podlimbarski Krašnja odigral v preteklosti. Nekatere otroške predstave kot Pika Nogavička in Sovica cka so imele častitljivih petindvajset let, novejše pa so bile Kako je izginilo Gradiško jezero in Hiša tete Barbare. Skupaj so se vaščani in člani kulturnega društva spominjali koliko večerov so preživeli ob postavljanju predstave Potresna povest. Zanimivi so bili komentarji otrok staršev, ki so takrat nastopali v predstavah. Vrstile so se pripombe o takratni modi, pa frizuri, pa kilcah (na dekliški strani) in še marsikaj. Otroci (čeprav danes že srednješolci) so res kritični gledalci.
Posebno presenečenje so doživeli otroci iz šole in vrtca. Obiskala jih je pisateljica Alenka Klopčič Žumbar in ilustratorka njene knjige Metka v Gvineji Bissao, Katja Gaspari Leben. Ob predstavitvi omenjene knjige sta
otrokom opisali življenje v neki vasi v tej oddaljeni deželi. Otroci so z zanimanjem poslušali zgodbice o teh otrocih in o tem, kako tudi Slovenija pomaga pri njih graditi šolo za te male, skromne otroke, ki imajo čisto drugačno življenje in pogoje za obisk šole. Tudi sami so imeli kup vprašanj o teh malčkih in nato so jim tudi sami napisali prijazna pisemca in narisali risbice. Vse to bo prevedeno in poslano v njihovo deželo in ko bodo otroci spet v šoli, jim bodo odpisali. Tako se spletajo nove vezi med krašenjskimi otroci in otroki male vasi v Gvineji Bissao. Osrednji kulturni dogodek je bila zagotovo 650-letnica župnije v Krašnji. Ob tej priložnosti so predstavili knjižico 650 let župnije Krašnja izpod peresa Vere Beguš in priložnostno razstavo likovnih del, ki so nastala skozi leta na ex temporih v Krašnji in je pogosto upodobljena cerkev v Krašnji v različnih tehnikah. Razstavljene so bile tudi vse cerkve, ki so bile nekdaj v krašenjski župniji, predstavljeni pa so tudi vsi župniki, rojeni v tej župniji. Posebno zanimive so bile fotokopije starih dokumentov, ki jih hrani Škofijski arhiv v Ljubljani in kopija listine, v kateri je prvič omenjena župnija Krašnja in to je bilo 17. aprila 1363 (to listino hrani Arhiv Slovenije). Pred uradno predstavitvijo dogodka je bila maša, ki sta jo darovala pomožni škof dr. Anton Jamnik in domači župnik Anton Potokar. Knjižica 650 let župnije Krašnja je izredno bogat vir podatkov, ki zajemajo ne samo župnijo Krašnja, temveč posežejo tja v davno leto 800 iz začetka misijonske dejavnosti Ogleja.
MiLENA Bradač
10
DOGODKI
w
Rokovnjač
Predstavitev težav predstavnikom občin
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je 13. maja v prostorih gostišča Soklič v Zalogu pri Krtini pripravilo delovni sestanek članov društva s predstavniki občinskih institucij, predstavnico ZZZS in predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije. Delovnega srečanja so se udeležili člani, ki živijo v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica, Moravče in Dol pri Ljubljani. Z omenjenimi predstavniki so razpravljali o različnih težavah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo.
Predstavniki občin
Predsednik društva Gregor Gračner je v uvodu predstavil celostno dejavnost in poslanstvo društva vključno s šestimi socialnimi programi. Društvo v »številkah« je predstavila podpredsednica Mirjam Kanalec in omenila strukturo članstva, mrežo poverjenikov, zanimive podatke anketiranih članov, potek projekta ozaveščanja mladih po šolah in financiranje društva. Arhitekt Matjaž Planinc, predstavnik zveze, je prisotne seznanil z arhitekturnimi ovirami v bivalnem in javnem grajenem okolju. Omenil je vse dejavnike od uporabnikov, projektantov, financerjev, izvajalcev, upravnih enot do inšpekcije. Strokovna delavka zveze Špela Šušteršič je predstavila osebno asistenco in sodelovanje z uporabniki. Predstavniki občin - župan Občine Lukovica, podžupanja Občine Domžale, predstavnica Občine Dol pri Ljubljani, direktorica Centra za socialno delo Domžale in predstavnik Policijske postaje Domžale so govorili o delu, povezanim z našimi člani, predstavnica ZZZS pa je naše člane seznanila s pravilnim postopkom nabave medicinsko tehničnih pripomočkov (MTP).
Ob zaključku predstavitev se je razvila živahna razprava, tekla pa je predvsem o arhitekturnih ovirah, večno zasedenih parkirnih prostorih in MTP. Od odgovornih so člani dobili kar nekaj obljub, upamo pa, da se bodo tudi uresničile. Omenimo pa naj tudi majhno razočaranje članov iz občin Moravče, Trzina in Mengša, ker svojim predstavnikom niso mogli posredovati svojih težav.
JožE Globokar
Praznovanje Svetega Vida v Šentvidu
Vidov večer in Vidov sejem
Sv. Vid je češenj sit, pravi stari slovenski pregovor. Letos smo bili češenj siti že prej, v Turističnem društvu Sv. VID pa ostajamo zvesti začrtanim smernicam, da ob godu sv. Vida organiziramo Vidov večer in Vidov sejem.
Vidov večer smo želeli letos ponovno prirediti v naravnem ambientu Vei-drovega trga, vendar nam je vreme tik pred začetkom pokvarilo načrte. Oder smo tako prestavili v kulturni dom, kjer je nato potekala prireditev. Večer je bil posvečen glasbi - na klarinetu pa ga je z izvedbo znane Pa se sliš od sv. Vida zvon naznanila Maja Pungerčar. Nato smo prisluhnili ubranemu petju Klape Sidro, ki so nam v prvem delu zapeli nekaj znanih slovenskih napevov. V nadaljevanju so nas s svojim živahnim nastopom razveselile punce ŽPZ Sirene, ki so zapele ob spremljavi klaviaturista Tomaža Pirnata in dokazale, da so njihova srca še vedno polna glasbe, čeprav punce uradno ne prepevajo več. Zberejo se le ob posebnih priložnostih in veseli smo, da je bil prav Vidov večer ena takih posebnih priložnosti. Ker fantje iz Klape Sidro pravijo, da jim največji navdih predstavlja Dalmacija, so v drugem delu zapeli še nekaj dalmatinskih napevov in popolnoma navdušili poslušalce v dvorani. Ob koncu so se fantje in dekleta združili in zapeli skupaj še Pa se sliš od sv. Vida zvon in tako zaključili čudovit glasbeni večer. Vidov večer je bil tako kljub vremenu po zaslugi fantov in deklet iz obeh zborov popoln, mi pa želimo, da se Vidov večer sliš' do naslednjega snidenja prihodnje leto ...
Naše praznično druženje smo nadaljevali še v soboto na Vidovem sejmu, na katerem je bilo letos rekordno število stojnic s slovenskimi izdelki in prikazom slovenskih obrti. Tudi letos je sejem slovesno odprla Godba Lukovica. Na sejmu je bilo že od zgodnjih dopoldanskih ur živahno: otroci so ustvarjali v Vidkovi deželi, obiskovalci so ugibali težo pršuta in preverjali ponudbo na stojnicah.
Ob 12. uri je bilo še zdaj že tradicionalno tekmovanje v vlečenju vrvi. Tekmovalci in navijači sodelujočih ekip so bili oblečeni v svoje majice, tako da smo lahko že na daleč videli kateri ekipi pripada. Letos je bilo tekmovanje v treh kategorijah: moški, ženske in mladinci. Vzdušje se je pred tekmovanjem vidno stopnjevalo, napetost je naraščala, v zraku je bilo čutiti vznemirjenje ... Pri moških je med petimi sodelujočimi ekipami slavila Vrba, pri ženskah so zmagale Prevojke, med štirimi mladinskimi ekipami pa so bili najmočnejši mladi Prevojci. In ker je sveti Vid med drugim tudi zaščitnik gostilničarjev in pivovarjev, je bilo na sejmu seveda poskrbljeno za dobro hrano in pijačo.
Hvala vsem obiskovalcem Vidovega večera in sejma, da ste obema dnevoma vdihnili veselje in srčnost. In nenazadnje zahvala vsem sponzorjem
Sejem bil je živ
obeh dni našega druženja: Cvetličarna Nuša Stupica, Dana d.o.o., Dobra-vec Petra in Robi, Foto Rado Gostič, GP Piramida d.o.o., Jata Emona d.o.o., Kokalj Rajko, Kmetija Lešar, MED - EKO d.o.o., Občina Lukovica, snemanje Janez Pogačar, SG Spahic s.p., Trgovina Spina Prevoje, Union d.d., Žito d.d. in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri uspešni izvedbi naših prireditev. Posebej se zahvaljujemo še Damjanu Klopčiču in Erihu Skočirju za tehnično pomoč. Hvala vsem!
V nedeljo, na god zavetnika sv. Vida, smo si privoščili zaslužen počitek. Več o naših dogodkih najdete na www.td-svvid.si, pridružite pa se nam tudi na fb strani www.facebook.com/pages/Turistično društvo Sv. Vid.
Majda Kočar
Močne punce
junij 2014
DOGODKI
11
Ustanovljena Mreža rokodelcev Srca Slovenije
Zastopanje interesov rokodelcev, pomoč pri prodoru na tuje trge in pri njihovi promociji doma - to so ključne naloge Mreže rokodelcev Srca Slovenije.
V Spodnji Slivni pri Vačah je bila konec aprila ustanovljena Mreža Rokodelcev Srca Slovenije. Nastala je na pobudo Razvojnega centra Srca Slovenije, ki je njen nosilec. Rokodelcem osrednje Slovenije - in tudi vsem drugim, ki bodo k mreži pristopili - bodo pomagali pri promociji na domačem in na mednarodnih trgih ter si prizadevali za njihov boljši status. Preko mesečnih e-novic, poimenovali so jih Rokodelske novice, jih bodo obveščali o vsem, kar zadeva rokodelsko problematiko. Na dogodku je potekala tudi okrogla miza z naslovom Je rokodelstvo lahko priložnost?, ki se je je udeležil tudi prof. dr. Janez Bogataj. Ta je pohvalil strokovnost prizadevanj Srca Slovenije ter omenjeni razvojni center izpostavil kot svetlo izjemo na tem področju. Eden izmed udeležencev okrogle mize, umetnostni kovač Janko Grašič, je izpostavil, da rokodelci potrebujejo kakovostni in hitro odzivni podporni servis, kot je novoustanovljena Mreža. Direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradišek je ob ustanovitvi povedala, da bo prva naloga Mreže rokodelcev odziv na neustrezno zakonodajo. Vsi, ki bi želeli pre-
Pod GEOSSOM zbrani rokodelci, ki so pristopili k Mreži rokodelcev Srca Slovenije, so si z zanimanjem ogledali tudi izdelke domače in umetnostne obrti. Foto: Matej Povše
jemati Rokodelske novice oziroma pristopiti k Mreži rokodelcev, naj se oglasijo Razvojnemu centru Srca Slovenije.
KAROLiNA VrtAČNiK
Društvo izgnancev Domžale v koncentracijskem taborišču v Dachau
Ne bomo vas pozabili
Krajevna organizacija Domžale, ki združuje žrtve druge svetovne vojne, je prve dni maja 2014 organizirala obisk krajev, v katere so bili izseljeni naši člani med drugo svetovno vojno, hkrati smo obiskali Dachau in se udeležili spominske slovesnosti ob 69-letnici osvoboditve taborišča. Tega obiska smo se udeležili tudi člani in simpatizerji ZB Lukovica, med udeleženci smo bili tudi brat, sestra in jaz. Med vsemi kraji, ki smo si jih ogledali, je bilo tudi topliško mestece Feilbach, kjer so bili med vojno izseljeni naši starši skupaj z Zlatopoljci. Tam so bili tri leta, ob koncu vojne pa so se vrnili domov, kamor so hodili peš z majhnimi otroki en mesec. Vrnili so se domov v Kokošnje, kjer pa ni ostalo nič; morali so začeti znova. V tem strašljivem taborišču smo se tudi sami lahko prepričali o strahotah in nesmiselnosti druge svetovne vojne.
Marjan križman
Vonji in okusi svežih zelišč in alternativni opraševalci
Društvo Skrinjca nam je na Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici ponovno pripravilo zanimivo predavanje in razstavo, tokrat z omejenim rokom trajanja bi lahko zapisali.
V prostorih Domačije Rus smo prisluhnili dvema zelo zanimivima sogovornikoma, Metki Maček, zeliščarki, in Janezu Gradu, upokojenemu profesorju matematike. Oba sta nas vsak na svojem področju popeljala nazaj k naravi. Še pred tem smo prisluhnili milozvočnemu glasu Milana Lavrija, ki nas je s pesmijo ponesel na polja in travnike ter v domače loge. Najprej smo se seznanili z zelo zanimivo živalco, ki ji sicer ne dajemo takšnega mesta kot ji pritiče, nas je opomnil Janez Grad, nato pa nadaljeval z zanimivim opisom čmrljev. Najožji sorodniki čebel v naravi opravljajo popolnoma enako funkcijo kot čebele, v nekih pogledih celo bolje. Bistvena razlika med čmrlji in čebelami je, da imajo daljši rilček ter so tako edini sposobni seči do dna cveta, ki ima zelo dolg vrat (npr. trobentica). Danes so iskani opraševalci za paradižnike, paprike in rdeče jagode. Ko smo se seznanili o skoraj vsem o čmrljih, smo se podali med rožice, travice in nekateri bi dejali
tudi plevel. Že včasih, ko še ni bilo aspirina in podobnih zdravil, so ljudje poznali zdravilne rastline in zelišča ter njihovo sposobnost pri lajšanju bolečin, pri poškodbah in boleznih. Če se samo spomnimo naših babic, ki so z vso naglico odšle na bližnji travnik, ali le za sosedovo hišo in nam z listom neke rastline pomagale pri bolečini, se zavedamo pomena zeliščarstva. Čeprav se nam izročila o uporabi rastlin morda zdijo nekoliko nenavadna, vendar najdemo v naravi mnogo rastlin za odpravo mnogih naših težav. Tako smo se spoznavali z različnimi vrstami met, kako prijeten okus in vonj imajo, ko liste mečkaš v roki, z ušesnikom ali netreskom, močvirskim osladom, lakoto, meliso, pelinom, rumeno deteljo in moškatno kaduljo. Za vsako je Metka povedala še, kako jo uporabljamo in za kaj. Tokratna razstava je bila nekaj posebnega še posebno tudi zato, ker nas je obiskal sam France Prešeren in povedal, da zelo rad bere knjige Simona Ašiča o zdravilnih rastlinah ter da je tam veliko pametnega in koristnega zapisano. Tokrat smo druženje zaključili s pogovorom ob dobrem zeliščnem čaju in s piškoti, izdelanimi iz ekološke moke.
Drago Jutersek
12
DOGODKI
w
Rokovnjač
srečanje starejših župljanov v Blagovici
v nedeljo, 1. junija, smo imeli v župniji Blagovica srečanje starejših župljanov. Od 15. ure je bila priložnost za sv. spoved v domači cerkvi sv. Petra, nato pa se je srečanje nadaljevalo s sv. mašo, ob 16. uri.
Med sv. mašo je župnik tistim, ki so to želeli, podelil zakrament bolniškega maziljenja. S tem zakramentom so prejeli duhovno moč ter poživitev, da bi lažje kljubovali vsem tegobam, ki jih prinaša starost in bolezen. Po končani sv. maši se je druženje nadaljevalo v veroučni učilnici, v župnišču. Srečanje so popestrili tudi ljudski pevci pod vodstvom Matjaža Pestotnika s svojim ubranim petjem. Vsi zbrani smo jim z veseljem pritegnili. Ob prijetnem in sproščenem klepetu ter prigrizku je čas hitro minil. Poslovili smo se z obljubo, da se naslednje leto spet snidemo, se pogovorimo in poveselimo ter skupaj veselo zapojemo. Za konec še zahvala župniku Marku Pajku, članom župnijskega pastoralnega sveta, ljudskim pevcem in vsem pridnim gospodinjam za okusno pecivo. Brez naštetih tudi srečanja starejših župljanov ne bi bilo!
Za ŽPS MALči Leveč, foto: MARiJA Pogačar
srečanja za starejše na brdu
Binkoštni praznik je dan Svetega Duha, pri nas pa tudi dan, ko se srečajo pri sveti maši tri, če ne celo štiri generacije. Srečanje že nekaj let pripravlja župnijska Karitas Brdo Zlato polje v želji srečanja mladih in starejših skupaj pri oltarni mizi.
Ker je na praznik običajno že topleje, se starejši udeležijo svete maše v cerkvi, v katero so zahajali, ko so bili še mlajši in na katero jih veže veliko spominov. Tokrat jim je v nagovoru med sveto mašo spregovoril duhovni pomočnik Ivan Povšnar, o tretjem največjem krščanskem prazniku Binkošti, o delovanju Svetega Duha. Na koncu svete maše so se vsi zadržali še na prijetnem druženju pred cerkvijo ob pijači in prigrizku. Ni pa manjkalo niti pogovora med vsemi generacijami in kakor je zapisano v Berilu iz Apostolskih del malce prirejeno: „Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, mladi? Kako, da jih slišimo in razumemo?" Da, le trenutek časa za pogovor si je potrebno vzeti, pa nas razumejo tudi starejši.
Drago Juteršek
Orgelski koncert
Orgle, grško öpyavov - organon, (»instrument, orodje«) so glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih in jih ločimo glede na vrsto različnih kriterijev.
Po vrsti povezave med tipkami in ventili, s katerimi nadzorujemo vstopanje zraka v piščali (mehanske, pnevmatske, elektro-pnevmatske, električne), po zasnovi sapnic (sapnice na poteg in tonskimi kancelami, sapnice na stožce ali membrane in registrskimi kancelami), po izboru registrov ter zvočni zasnovi (renesančne, baročne, romantične, neo-baročne; nemške, francoske, italijanske, angleške, španske) in ne nazadnje po velikosti. Velikost orgel se šteje po številu registrov, manualov ter piščali. Manjše orgle (pozitivi), imajo običajno do 5 registrov ter le manualno klaviaturo; občasno gre za prenosne inštrumente (portativi). Srednje velike orgle imajo po navadi dva manuala in pedal ter 15 do 30 registrov. Večje orgle v katedralah in v koncertnih dvoranah imajo do 5 manualov (redko 6) ter od 50 do 80 in več registrov. Izvabljati ubrane glasove iz kraljice glasbil, glede na številne prej spoznane modele, ni lahko, saj poleg predznanja zahteva še obilo spretnosti, kajti zamuda pri vklopu in izklopu enega izmed naštetih gumbov ali pedalu pomeni slabo izvedbo dela, ki ga izvaja organist. Vse to izvesti v cerkvi pred številnim občinstvom in strogo komisijo ni kar tako, saj za to rabiš neko določeno znanje in tega sta imeli Urša Močnik in Jerica Bukor več kot dovolj. V cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici sta tokrat vsem prisotnim zaigrala kar nekaj skladb, saj je bil to njun orgelski koncert ob zaključku prvega leta učenja tega veličastnega glasbila. Veronika Šarec je k sodelovanju pri koncertu povabila še violinistko Hano Poznič ter flavtistki Anjo Žunič in Niko Kobetič. Vsa dekleta prihajajo iz
Glasbene šole Domžale in so svoje nastope profesionalno odigrale od začetka do konca. Flavtisti in violinistko je na orgle spremljala Veronika Šarec, ki je tokratni koncert tudi pripravila. Malo besed, le zahvala župniku za sodelovanje in prijazen sprejem ter obilo zanimivih skladb, v katerih so se prepletali različni ritmi, ki so nam tokrat polepšali večer. Upam, da tokratni koncert ni bil zadnji, da se lahko še nadejamo podobnih zanimivih ne predolgih in ne prekratkih glasbenih večerov.
Drago Juteršek
junij 2014
DRUŠTVA
13
Društvo rejnic in rejnikov Domžale
srečanje pri lovski koči na Prvinah
V torek, 29. aprila 2014, smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale ob strokovni pomoči CSD Domžale izpeljali srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost s planinskim pohodom in druženjem ob igrah brez meja. Zbralo se nas je 107 in večina je pešačenje iz Šentožbolta mimo Bršlenovi-ce do lovske koče na Prvinah zmogla brez težav. V igrah so sodelovali otroci, mladostniki in starši v pestrem starostnem razponu od najmlajših do resnih zrelih let. Dobro so se soočili s številnimi zahtevnimi preizkušnjami: od hoje z različnimi ovirami, plesnimi akrobacijami, iskanjem skritih zakladov do ustvarjanja pomladnih modnih kreacij in manekenske hoje pred zahtevnim občinstvom, ki je z aplavzom merilo uspešnost posameznih predstavitev. Ni bilo lahko, prineslo pa nam je veliko veselja, smeha in pristnega zadovoljstva. Kljub ne najbolj stabilnim vremenskim obetom smo z nekaj sreče ostali suhi. Prijetno in sproščeno druženje v naravi smo zaokrožili z okrepčilom, ki smo ga sami pripravili v lovski koči. Ob tem se želimo zahvaliti Lovski družini Trojane Ožbolt, ki so nam brezplačno dovolili uporabo lovske koče in občinam Lukovica, Moravče in Domžale, ki nam s sredstvi preko razpisov za delovanje društev v humanitarni dejavnosti omogočajo kritje osnovnih stroškov našega programa. Vsem iskrena hvala!
Marta Tomec
Zahvala božičku za en dan in Urban Roofu
V soboto, 14. junija 2014, od 13. do 18. ure je na parkirišču AVTO KVEDER potekal v organizaciji Božička za en dan in Urban roofa prijeten zabavno-poučni dan za otroke iz rej-niških družin z območja Domžal, Lukovice, Moravč, Mengša in otroke iz socialno šibkih družin z območja Ivančne Gorice. Slednji so imeli organizirani avtobusni prevoz.
Učitelji iz organizacije Urban roof so otrokom predstavili ter z njimi vadili veščine v skejtanju, rolanju in vožnji z bmx kolesi. V ustvarjalnih delavnicah so izdelovali različne lesene predmete, rože in druge zanimive izdelke, fantje in dekleta so se opremili za plesne akrobacije tudi s kreiranjem posebno modnih frizur in poslikavo obrazov. Gasilci PGD Prevoje so pokazali svoje znanje in orodja, otrokom odgovarjali na vprašanja in jim omogočili tudi nekaj praktičnih poskusov, policisti Policijske postaje Domžale so predstavili svoja vozila in zaščitna sredstva ter se z njimi pogovarjali o svojem delu. Otroci in mladi od 6. do 15. leta so uživali in se na zabavni način opremili z novimi znanji in izkušnjami medsebojnega druženja, ki jim bodo koristila v življenju. Organizatorji so poskrbeli tudi za hrano in pijačo, ob koncu pa so vsi prejeli polne darilne vrečke. Ob tej priliki se želimo v Centru za socialno delo Domžale v imenu vseh otrok zahvaliti organizatorki Nini Zajc, fantom iz Urban roofa ter ostalim prostovoljcem in prostovoljkam, ki so srčno in odgovorno prispevali k izvedbi tega dobrodelnega dogodka in omogočili otrokom in mladim dobre izkušnje za življenje.
Prav tako hvala donatorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili izvedbo dobrodelnega projekta: Avto Kveder, Urban roof, Union, Avto borza, Lumpi, Droga Kolinska, Slapar prevozi, LPP, TIM agent, Rodex, Občina Domžale, PGD Prevoje in PP Domžale.
Svetovalka za REJNišKE DRužiNE Marta Tomec, univ. dipL. soc. del.
Humanitarna pomoč poplavljencem v bosni in srbiji
Člani ALL STARS HK Prevoje smo se odzvali na veliko stisko poplavljen-cev, ker jim je voda poplavila območje Bosne in Srbije v velikosti večje od celotne Slovenije. Zato smo se odločili, da bomo od 24. do 31. maja v PGD Prevoje v Šentvidu zbirali humanitarno pomoč za poplavljence. Že prvi dan zbiranja pomoči so krajani KS Prevoje in tudi občani Lukovice z velikim zanimanjem spremljali in tudi prinašali pakete, hrano, toaletne pripomočke, ustekleničeno vodo in oblačila. Veliko krajanov je prišlo prvi dan le na ogled in posvet, kaj lahko prinesejo za pomoč. Akcija zbiranja je potekala ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah od 10. do 15 ure, od ponedeljka do petka pa od 17. do 19. ure. Člani smo opravljali dežurstva na zbirnem mestu in vsak dan je bilo več paketov pomoči. Pozitivno smo bili presenečeni nad odzivom ljudi, ki so bili pripravljeni solidarno pomagati ljudem v stiski. Veliko ljudi je pozdravilo našo akcijo, saj so se zavedali, da bomo lahko nekoč v takšni stiski tudi mi. Zbiranje se je bližalo zadnjemu dnevu, zato smo že razmišljali o prevozu pomoči v Ljubljano na zbirno mesto. Pomoč prevoza je ponudil naš član Zoran Vesel in z veseljem smo sprejeli ponudbo. Zadnji dan zbiranja pomoči je bil zelo pester, saj smo razvrščali in pakirali na lesene palete, ki jih je podaril vaščan Tine. Skupaj smo zbrali 10 palet pomoči za poplavljence. Pomoč smo nato odpeljali v Ljubljano, kjer nas je sprejel najvišji predstavnik srbske pravoslavne cerkve patriarh Boškovič in skupina srbskih športnikov, ki so pomagali pri humanitarni akciji v Ljubljani. Pomoč so pretovorili na tovornjak s prikolico, ki je takoj odpotovala na območje poplavljencev. Srbska pravoslavna cerkev je izdala HK Prevoje potrdilo, da so prejeli donacijo za poplavljence v BIH in v Srbiji. Zahvalil bi se vsem krajanom KS Prevoje in občanom Lukovice, ki so
s svojo pomočjo izrazili največ, kar so lahko, in to je SOLIDARNOST z ljudmi v stiski. Zahvala za dobro sodelovanje pri izpeljavi zbiranja humanitarne pomoči gre PGD Prevoje, ki nam je velikodušno odstopila prostor za zbiranje in shranjevanje med akcijo. Posebej bi se zahvalil pobudniku akcije Zmagu Berlecu, vsem članom HK Prevoje ALL STARS, ki so sodelovali v akciji in vsem, ki so kakor koli pomagali pri humanitarni akciji.
DANiLo KASTELic, VoDJA HK Rrevoje All Stars
14
DRUŠTVA
w
Rokovnjač
Folklorni utrinki
Desna, leva, dvokoračna polka, vrtenica in že smo priplesali v leto 2014, odločeni, da zakorakamo na samostojno pot z ustanovitvijo Folklornega društva Lukovica, kar smo potrdili na občnem zboru vseh članov, ki je bil konec letošnjega januarja.
Izvolili smo upravni odbor in predsednika, to je soglasno postala Simona Drolc, ki nas je z novimi načrti popeljala v leto 2014. Naši načrti so veliki: naučiti se želimo različne plesne splete, zraven bi radi tudi zapeli, vse to pa seveda želimo pokazati vsem, ki s srcem spremljajo to ljudsko izročilo. Največji projekt bo nakup lastnih oblek, doslej sta nam jih izposojali FS Emona in FS Tine Rožanc, za kar smo jim hvaležni in se jim zahvaljujemo. Kostume, obleke želimo izbrati iz domačega okolja, vendar so strokovne zahteve glede blaga in kroja velike, zato sodelujemo s strokovnjaki, ki nam svetujejo.
V soboto, 8 marca 2014, smo se udeležili Območnega srečanja otroških in odraslih folklornih skupin Domžale-Kamnik. Čeprav premagujemo prve korake, smo si prislužili oceno 8,1 (od 10) in na to smo ponosni. Konec marca je del naše skupine plesal v Lukovici na povabilo TD Lukovica ob nastopu ansambla Toneta Rusa. S svojo prepoznavnostjo že prejemamo povabila, tudi v tujino.
Splet plesov iz Zgornjega Posočja je precej zahteven, zato smo imeli intenzivne vaje, žrtvovali smo sobotno popoldne in po skoraj osmih urah plesa bili prijetno utrujeni. Pa nič zato, saj smo sami mladi, od 36 do-75 let smo stari, pa izračunajte povprečje. Ob spremljavi klarinetista Kamila in harmonikaša, našega najmlajšega, 20 let, Damjana, nas pleše 23 članov, od tega imamo 7 parov moški-ženska in 10 žensk, ki si moramo
Plesi iz Posočja, intenzivne vaje
pomagati ena z drugo. Saj je bilo tudi včasih tako, da so dekleta plesala ena z drugo, dokler ni prišel korenjak, ki je popeljal deklico na ples. Naša folklorna skupina tako napreduje iz meseca v mesec, člani pa se radi tudi sicer družimo; zadnjo nedeljo v marcu smo se skupaj s svojimi družinami povzpeli na Limbarsko goro. Tudi za jesen že imamo načrte, smo polni elana in želja po novih izzivih in nastopih in močno upamo, da že v svojih oblekah.
Ljudski plesi so nekaj posebnega. Ne smejo zamreti, ne smejo nam spol-zeti skozi neustavljivi čas. Naša naloga je, da jih ohranjamo in negujemo, saj s tem ohranjamo tudi svojo slovensko dušo in identiteto. Vse, ki bi se nam radi pridružili, toplo vabimo na obisk naših vaj in morda se boste lažje odločili, da zaplešete z nami.
ČLANi DRUŠTVA, UrSKA HRiBAR
Cela skupina na območnem srečanju v Domžalah, 8. marca 2014
Nastop na območnem srečanju v Domžalah, 8. marca 2014
V ŠTD Rafolče so polepšali brunarico in okolico
V soboto, 31. maja 2014, ob 9. uri so se zbrali zagnani pripadniki Športno turističnega društva Rafolče, da bi poleg vzdrževalnih del v okviru delovne akcije pripravili še igrišče in prireditveni prostor za tradicionalni 9. nogometni turnir za pokal KS Rafolče
pri brunarici v Rafolčah. Veliko pozornosti so posvetili igralom, ki so jih natančno pregledali in obnovili vse že obrabljene ali neustrezne dele, da bi se lahko naši najmlajši varno igrali in uživali v naravi.
Udeleženci delovne akcije so razdelili po skupinah, dobili ustrezno orodje in začeli z delom. Prva skupina je začela z barvanjem zunanjih sten in vhodne plošče brunarice. Naslednja skupina je začela z izkopom in postavitvijo že dolgo pogrešane oglasne deske, ki so ji dodali še klopco in lep okvir. Izdelali so tudi peskovnik za otroke. Zamenjali so tudi sekance pri igralih in popravili vzvodno gugalnico. Sanirali so cevi meteorne vode. Montirali so nov bojler za ogrevanje vode. Za kolesarje so prepleskali nosilec za parkiranje koles. S peskom so nasuli dostop do brunarice in izvedli izmero in označevanje nogometnega igrišča. Pokosili so tudi previsoko travo, odstranili pa so še plevel v okolici brunarice in cipres.
Akcije se je udeležilo kar precej zavzetih krajanov, posebej je treba pohvaliti precej mladine, ki so spet potrdili rek, da se lahko z dobro voljo in množičnostjo zelo veliko naredi.
Zahvaljujemo se vsem udeležencem in se priporočamo še za naprej.
Viktor Jemec
junij 2014
DRUŠTVA
15
s Krasa na urgenco in krvodajalsko akcijo
Člani moto kluba Rokovnjači se radi udeležujemo tako družabnih srečanj kot dogodkov s humanitarno noto. Zato že vrsto let v maju organiziramo strokovno vikend ekskurzijo in 4. junija (dan krvodajalcev) krvodajalsko akcijo na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Namen ekskurzije je druženje članov ter spoznavanje zanimivih krajev in njihovih znamenitosti. S krvodajalsko akcijo poskušamo pri naših članih in simpatizerjih vzbuditi čut do sočloveka in ostale opozoriti na plemenitost tovrstnih akcij!
Prvotni plan letošnje strokovne vikend ekskurzije je bil obisk Banjaluke, ki pa smo ga morali zaradi vremenskih razmer oziroma posledic le teh spremeniti. Tako smo v zadnjem tednu iskali novo lokacijo in jo našli na Krasu. Nastanitev so nam omogočili prijatelji iz moto kluba Rihemberk (Preserje nad Branikom) v svojih klubskih prostorih, za katere moramo priznati, da so izjemni. Po besedah njihovega predsednika ob dogovarjanju za naš obisk so nam odstopili svojo dušo, to smo rokovnjači znali ceniti in ravnali z njihovim prostorom kot s svojim lastnim. Na voljo nam je bila kuhinja, prostor za spanje, žur prostor z ozvočenjem,
Skupinska slika po malici
računalnikom, internetom, svetlobnimi učinki in klimo ter seveda predolg šank. Ekipa je bila razdeljena v dva dela. Mopedisti so od doma startali v dopoldanskem času, saj so za pot potrebovali nekoliko več časa, v popoldanskih urah pa smo se jim pridružili tudi motoristi in skupaj prispeli na cilj. Dodatno pomoč pri prevozu opreme in zalog hrane nam je nudil naš Jure, ki je uspešno pridobil dovolilnico svojih treh punc za odsotnost v petkovem popoldnevu in z naloženim karavanom opravil dostavo. Petek smo izkoristili za spoznavanje s člani MK Rihemberk, narezki, pečenjem na žaru in družabnimi igrami. Za vrhunec petkovega večera sta poskrbela krščenca Andreja in Rok z individualnim nastopom v panogi - ples ob drogu.
Sobotni strokovni del smo motoristi izkoristili za panoramsko vožnjo po okolici. Obiskali smo Štanjel z gradom in gotsko cerkvijo, kjer urejajo komunalno infrastrukturo, zato je precejšen del kraja eno samo gradbišče, z razliko nižje ležečega Ferrarijevega vrta po zasnovi domačina Maksa Fabianija, ki nas je vse navdušil z velikim vodnim parkom in kamnito pergolo. Naprej nas je pot vodila mimo Komna do Pliskovice, kjer se je o predelavi kamna razgovoril lokalni kamnosek Bortolato. Najbolj zavzeti smo preizkusili svoje veščine in ugotovili, da je lažje gledati kot delati. Na poti v bazni tabor smo se ustavili pred gradom Rihemberk, ki je na žalost zaradi nesoglasij o lastništvu trenutno zaprt za javnost. Preveli-
kega razočaranja nismo čutili, saj so nas lačni želodčki že opominjali na kuhan pasulj izpod kuhalnice našega mojstra Matjaža, zato smo kar najhitreje odšli na zaslužen obed. Ekipa na mopedih se je odpravila do sosednje Italije na kavo, kar je bil po svoje tudi pravi podvig, saj je nepoznavanje terena in cest terjala dodatne kilometre in vozniške sposobnosti. Poleg pasulja nas je v soboto prijetno presenetil obisk naših najmlajših podpornih članov: Gašperja, Matica in Erazma skupaj s straši.
Občasno deževje je plane prekrižalo naši članici Ivi, saj je poskrbelo za bližnje srečanje s trdim asfaltom. K sreči ni bilo večje škode, je pa Ivi grdo zatekel gleženj in tako se je predčasno odpravila proti domu, tokrat na štirih kolesih in s poškodovanim motorjem, parkiranim v zadnjem delu vozila. Za prevoz mopedov nazaj je poskrbel simpatizer Klemen, za kar se mu ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo.
Krvodajalska akcija s sloganom Motorist za življenje je tudi letos privabila med naše vrste nekaj novih krvodajalcev. Tako se je ekipa 16 rokovnjačev pridružila »praznovanju« dneva krvodajalcev in uspešno darovala življenjsko tekočino. Po plemenitem dejanju nas je član Borut iz Ljubljane povabil v svoje uradne prostore ob Zaloški cesti na ogled lokalnih znamenitosti in posebnosti (beri »kelnarce« v Jurmanu).
V upanju na čim lepše poletje in veliko varnih kilometrov se člani moto kluba Rokovnjači veselimo prihajajočih dogodkov: nočna vožnja (sreda, 16. julija), klubski pohod (sobota, 23. avgusta) in tradicionalni moto piknik, ki ga imamo po voznem redu v septembru (sobota, 6. septembra). Vabljeni v našo družbo!
Anže Kočar, foto: Peter Korošec
Dejavna meseca za godbenike
Minula dva meseca sta bila za godbenice in godbenike iz Lukovice zelo dejavna. Odpravili so se namreč kar na štiri gostovanja izven domače občine. Najprej so jih na praznovanje 90-letnice delovanja
godbe povabili prijatelji iz sosednjih Moravč. Tam so skupaj s še petimi godbami najprej krenili v sprevod, na prireditvenem prostoru zaigrali nekaj skupnih skladb in se nato občinstvu predstavili še posamično. Še častitljivejšo obletnico so praznovali v Domžalah. Ob 130-letnici so zadnji dan večdnevnega slavja pripravili parado številnih godb skozi mesto, med katerimi so bili tudi godbeniki iz Lukovice. Sledilo je seveda druženje in s tem so se še okrepile vezi med pihalnimi orkestri na kamniško-domžalskem območju, kjer že sicer zelo dobro sodelujejo.
To je bil očitno mesec obletnic in Godba Lukovica se je udeležila še ene. Na svojo 50-letnico delovanja so jo povabili pri Prostovoljnem gasilskem društvu Jarše-Rodica.
Vrhunec nastopov za lukov'ške godbenike je bil zagotovo finale televizijske oddaje Raketa v ljubljanskem parku Tivoli, kjer je hkrati potekalo tudi slavje ob 150-letnici Pivovarne Union. Godba Lukovica je tako nastopala pred enim največjih občinstev do sedaj, saj se je na prizorišču zbralo kar 15.000 ljudi. Če k temu prištejemo še televizijske gledalce, so se predstavili res široki množici. Skupaj z glasbeno skupino Mambo Kings so sicer nastopili v natečaju Naj napitnice in poskočnice. Še se jim ni uspelo uvrstiti med najboljše tri. A kot pravijo, nikakor niso razočarani, saj je bila to res super izkušnja in se držijo reka, da je važno sodelovati. Sicer pa se vsem skupaj zahvaljujejo za oddane glasove in podporo pri tem projektu.
Leon Andrejka
16
INTERVJU
w
Rokovnjač
Intervju s Tanjo Šubelj
„Vidim tiste stvari, ki jih drugi ne vidijo!"
Tanjo Šubelj je pot že velikokrat vodila mimo domačije Rus, prvič pa jo je obiskala približno pred šestimi leti. Od takrat naprej je vzljubila dolino Črnega grabna, kot da bi bila že celo življenje tu. Tudi z njenim neustavljivim zanosom, pomočjo, energijo in nalezljivo dobro voljo postaja domačija Rus prostor družabnega dogajanja in se vrača k svojemu prvotnemu poslanstvu. V vsem tem času, odkar deluje društvo Skrinjca, ki je nastalo med drugim tudi na njeno pobudo, je bilo v domačiji že več kot 90 razstav in številnih dogodkov. Ti so v naše kraje privabili obiskovalce iz vse Slovenije in tudi domačine, ki vedno bolj opažajo, da to ni več najemniška gostilna, kjer bi še vedno veljala prepoved vstopa s škornji. Prav nasprotno, saj jim je Tanja ponudila možnost, da pridejo kadarkoli na ogled, obenem pa jim pove, predstavi bogato zgodovino domačije in tudi razkaže, čeprav ima le en odstotek vidnega polja.
Na kakšen način vas je pot pripeljala v domačijo Rus?
Prišla sem pravzaprav po spletu nenavadnih okoliščin. Sama sem to domačijo Rus opazovala že kar nekaj let, ker je bila mama iz Štajerskega in smo se vedno peljali tukaj mimo. Zelo veliko sem tudi hodila tukaj okrog, ker imamo družinsko pekarno Lovrek. Veliko smo prodajali in ta okolica mi je bila zelo všeč, vendar pa mi domačija sama po sebi niti ni bila tako všeč. Izgledala je kot speča kraljica, ni se veliko dogajalo okrog nje, da bi opazila veliko življenja. Potem pa sem se enkrat oglasila tukaj, ko še nikogar nisem poznala. Cveto mi je pokazal, kaj mislijo delati v domačiiji in ideja mi je bilo zelo všeč. Tako sem počasi skozi to kulturno dediščino in kulturo prišla sem, saj me ti področji nadvse zanimata.
S čim vse se ukvarjate?
Na domačiji Rus se ukvarjamo največ z oživljanjem kulturne dediščine, meni pa trenutno največ časa vzame družina Rus. Nekako sem se odločila, da bom Črnemu grabnu in celi Lu-kovici pokazala, kaj je bila domačija Rus skozi stoletja. Sama hiša ima prečudovito zgodovino, vendar jo ljudje v Črnem grabnu bolj poznajo kot gostilno, ker je bila v zadnjih 40 letih res najemniška gostilna. V samem času najlepšega razcveta je bila domačija vse prej kot gostilna. Tukaj je bila posojilnica denarja, bila je tobačni-ca, kjer so prodajali cigarete, tudi kvartopirnica je bila, trgovina in žganjekuha. Najbolj znana
dejavnost domačije je bila vsekakor posojilnica in kreditna hiša, našli pa smo tudi ogromno dokumentov v hiši in arhivih ter še celo nekaj denarja, zakopanega v zemljo, kar je bilo za srečo.
Zanima vas kulturna dediščina. Tudi bratje Rus?
Ja, pišem tudi knjigo o tej domačiji in nekaj je predstavljenega tudi zgoraj v veliki knjigi. Zelo zanimivo, česar Lukovica ne ve, je tudi to, da je bil tukaj rojen gospod doktor Mauricius Rus, ki je leta 1903 diplomiral na Dunaju. Bil je zdravnik in napisal je štiri knjige, med drugim tudi Prva pomoč in je bil pravzaprav v Ljubljani zelo priznan kot mestni fizik. Vseh pet bratov Rus je bilo zelo pomembnih in trenutno se z njimi največ ukvarjam, poleg aktivnostih v društvu Skrinjca. Slednje se je lansko leto ukvarjalo s snemanjem stare kulturne dediščine, nekaj se še v tem letu, drugače pa letos predvsem delamo oblačila skozi čas. S tem smo začeli lanskega decembra in letos zelo aktivno delamo čez celo leto.
Kje pa dobite ideje za vaše dogodke? Se porodijo sproti?
Da, kot društvo se usedemo in dogovorimo, kaj bomo počeli v prihodnjem letu. Veliko idej črpamo tudi iz delovanja bratov Rus, saj je njihova zgodba zelo zanimiva, med drugim so bili tudi ustanovitelji lovskega društva in pevskega zbora. Prav tako povezujemo tudi mesece,
torej, kaj je tisti mesec aktualnega, največ pa poskušamo delati na stari kulturni dediščini in ohranjati izročilo. Vedno se s člani društva pogovorimo, kaj se bo v enem letu na razstavi čez celo leto dogajalo, vmes pa vse pozivamo, da predlagajo, kaj bi bilo od teh delavnic in se sami javljalo. V petih letih smo imeli čez 90 razstav, evropske projekte, veliko večjih projektov, kjer je bilo potrebno vložiti kar nekaj truda, folklorne skupine, čezmejne skupine, ... V juniju imamo razstavljena zelišča, takoj za zelišči smo imeli dogodek, kako naj mladi naredijo napitke iz kopriv, kremo iz kamilic, ki je veliko bolj zdrava, kot katera koli kupljena stvar. Prebolela sem tudi kožnega raka in lahko povem, da ni boljšega zdravila od tega, kar zraste na našem vrtu, saj je naše telo tega navajeno. K takšnim aktivnostim pozivamo mlade, na mladih svet stoji in take potrebujemo.
Omenili ste kožnega raka, ki ste ga preboleli, vendar živite še z eno boleznijo, za katero veliko ljudi ne ve?
Da, jaz zelo slabo vidim, in sicer imam samo en odstotek vidnega polja, kar ljudje tudi zelo težko opazijo. Imam zelo zoprno bolezen, ki se ji reče Retinitis Pigmentosa. Trenutno je v svetu neozdravljiva, ogromno ljudi pa čisto popolnoma oslepi in tudi jaz sem oslepela zaradi nje, ko sem bila stara 28 let. Zaradi nje sem bila štiri leta v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, kjer sem se naučila drugačnega življenja. Tam sem se naučila, da se nima smisla prepirati, ker s tem, ko se prepiraš, nasprotnika užališ, sebe pa osramotiš. Glasno govorim zaradi tega, ker pač ne vidim, vendar se kljub temu ukvarjam z zelo raznolikimi stvarmi, pa naj bo to v podjetništvu oziroma aktivnosti v okviru našega društva in domačije. Ideje za dogodke najdem tudi zaradi tega, ker ne vidim in vidim stvari, ki jih drugi ljudje ne vidijo.
Lahko malo pojasnite?
Domačini Lukovico vidijo, tako kot jo vidijo, ker jo vsak dan gledajo in jim je domača. Tudi jaz svoje vasi ne poznam v potankosti, ampak moram reči, da Lukovico pa vidim, in sicer na tako lep način. Ljudem oznanjam, da je zelo lep trg v Lukovici, vendar škoda, ker je tako pust in prazen. Kljub temu lahko rečem, da takšnih trgov ni veliko, saj zanj vedo tudi v Metliki, ko sem se pogovarjala z eno gospo. Potem je tukaj tudii Bevčev muzej, Ajdovska deklica, čebelarstvo, severni del Atransa in res toliko raznolikih turističnih kotičkov v občini. Turistična društva so res aktivna v Črnem grabnu, samo današnji čas je pa takšen, da se ljudje ne udeležujejo dogodkov. Mi smo se tako odločili, da se lociramo samo na samo domačijo in ponudili možnost vsem domačinom, da pridejo kadarkoli, si jo pogledajo. Mi jim jo predstavimo, razkažemo in povemo, saj vem zelo veliko o njej. Zadnja lastnica, ki je stara že 96 let, gospa Majda Pavlič, je zelo zanimiva osebnost, s katero sem se veliko pogovarjala. Pred tem tukaj ni bila gostilna, ampak je bil majhen šankec, ki je bil namenjen samo za poslovne partnerje gospoda Francija Rusa, saj je delal kor ravnatelj v Narodni banki.
Kako se mladi in občani udeležujejo vaših dogodkov, ki jih organizirate?
Bom rekla, da bolj slabo, moram pa reči, da so se odzvali, ko smo imeli delavnico izdelave nohtov, takrat so pa kar prišli. Smo poskušali komunicirati tudi s šolo in zelo velikokrat po-
junij 2014
INTERVJU
17
vabimo mlade, na primer klapa Sidro se takoj odzove na naše dogodke.
Kakšne ideje imate za v bodoče?
V prihodnje nameravamo organizirati tudi večerje v temi in trenutno delamo na tem, da bomo vse zatemnili. Stregli bodo slepi natakarji, želimo pa ustvariti popolno temo, da bodo ljudje morali uporabiti ostala čutila pri večerji. Ta koncept večerij v temi je v tujini zelo priljubljen, v Sloveniji pa to storitev ponujajo v restavraciji Origano v Ljubljani, vendar ti tam le zavežejo oči.
Veliko se posvečate slepoti ...
Da, to me sprašujejo tudi drugi ljudje. Posvečam se ji zato, ker slepota sploh ni hendikep, je po mojem mnenju rak dosti hujši. Slepoto, ko enkrat začneš živeti, čisto lepo sprejemam. Čeprav je težko zaradi tega, ker imam sama na primer ozko vidno polje, kot bi gledal skozi paličko. Ljudje tega ne sprejemajo in ne vedo, kaj to sploh pomeni. S tem se nisem čisto takoj sprijaznila, potem pa sem prišla do tega spoznanja, da če z dvema prstoma kažem na nekoga, še vedno s tremi prsti kažem nase in sem enaka kot drugi. Rekla sem si, da ne bom delala več takšnih stvari in sem začela sprejemati druge ljudi, čeprav se mi je najprej zdelo, kot da bi me obsojali. Imajo pravico, da mislijo tako kot mislijo o moji bolezni, saj je ne poznajo. Moja naloga pa je, da jo skupaj s profesorjem dr. Ha-wlino predstavljam in poskušam povedati, kaj ta bolezen sploh je.
Kako točno je prišlo do vaše slepote?
Prvič sem zbolela leta 1982 na očeh, ker moji starši niso vedeli in najprej niso verjeli, kaj mi je. Velikih črk nisem videla, majhne pa sem. To je bilo zelo naporno za tiste čase, saj ni nihče poznal te bolezni. Moja bolezen je enaka tisti, ki jo ima Stevie Wonder, in sicer barv ne vidim, ampak lahko pa povem, da znam manipulirati, ker si zapomnim glasove. Veliko govorim zaradi tega, ker na takšen način pripravim sogovornika, da odgovarja in si lahko zapomnim njegov glas.
Pa vseeno delate s pametnim teleofnom na dotik. Kako to?
Mislila sem, da nikoli v življenju ne bom mogla delati s takim telefonom. Z mojim kolegom Kobilico sva bila na nekem sestanku, kjer sem se oglasila na svoj telefon na tipke in dejal mi je, da bom naslednjič, ko se vidiva, delala na dotik. Seveda se nisem strinjala z njim in mu nisem verjela, ampak se je nekega dne moj sin odločil in mi prinesel tak telefon, mojega pa je skril. Pol leta sem jokala, klicala sem vedno prve, ki so bili v imeniku in res je bilo grozno. Potem pa smo delali nek projekt na domačiji in primorana sem se bila naučiti delati na tisti telefon. Danes ga ne zamenjam za nič na svetu, saj si zapomnim, kdo me je nazadnje klical, zapomnim pa si tudi glas avtomobilov. Se pa tudi kdaj pa kdaj zgodi, da se h napačnemu usedem v avto (smeh).
Kljub svoji bolezni ste nadvse aktivni na domačiji Rus, pri dogodkih, ... ?
Ja, domačija me vleče zelo iz tega kulturnega vidika. Okolica me tudi zelo zanima in vse, kar je povezano s kulturo. Zelo rada berem dobre knjige in se močno strinjam z ruskim pregovorom,ki pravi: »Če hočeš priti do cilja se nikoli ne ustavljaj pri vsakemu psu, ki laja, ko
greš čez vas. Če boš hotel vsakemu psu povedati, zakaj laja, da bi ga utišal, potem ne boš nikoli prišel do cilja.« To je zagotovo res in zato si tudi ne jemljem časa za take stvari.
Kako izgleda vaše branje knjig?
Večinoma berem na Braila, če ne berem pa imam zoom tekst na računalniku, prav tako pa imam tudi elektronsko lupo, s katero si pomagam. Sem ravno zadnjič ugotavljala, da sem prebrala čez 2800 knjig, od 20. leta dalje, predvsem slovenskih avtorjev. Zgoraj imamo tudi knjižnico, v kateri imamo ogromno knjig, ker me boli, ko jih ljudje mečejo stran. Sedaj so se ljudje že navadili in knjige prinesejo kar k nam. Zelo zanimivo se mi zdi tudi to, da Butalce ljudje jemljejo za primitivno ljudstvo, ampak menim, da so bili inteligentni, saj se niso z ničemer obremenjevali. Še na trgu v Lukovici imamo tablo, ker je pisatelj Fran Milčinski sem hodil po navdih. Da me ne bo kdo narobe razumel, Butalce občudujem, ker si niso delali nikakšrnih problemov. Še cerkev so razširili brez težav, pa dobro so se imeli ob tem in so bili zadovoljni, ko so prišli iz cerkve. (smeh)
Če se vrneva na vašo boleten, zaradi slepote ste imeli veliko zdravljenj in terapij?
Imela sem oziroma še imam res dobre starše, ki so verjeli vame. Če sem rekla, da je nekaj narobe, so mi verjeli in iskali možnosti za ozdravitev po Jugoslaviji. Takrat te bolezni že niso poznali in sem šla v Rusijo, Nemčijo. Hrvaško, Nizozemsko, skratka na vsa možna zdravljenja, ampak nekako niso mogli pozdraviti te bolezni, jaz sem bila pa že zelo utrujena od teh zdravljenj
Od kje ste črpali in še črpate energijo in motivacijo?
Iz narave. Ko mi je hudo, grem vedno v naravo, objamem drevesa, jih seveda za to prosim in ob drevesu doživim veliko občutkov. Ko sem oslepela, sem imela ogromno vaj pod drevesom, saj drevo daje senco, hrano, v enem letu spolno dozori, nam da hrano, zaspi in se ponovno v naslednjem letu rodi. Verjamem tudi v to, da obstaja nek bog, h kateremu se človek obrne, ko mu je hudo. Pomembno je, da ima človek vero, in se lahko zateče k temu. Zelo veliko mi je pomagala vera v življenje, boga, starše, prijatelje ...
Kako ste včasih gledali na življenje v primerjavi z današnjimi dnevi?
Zelo materialistično in egoistično bi lahko rekla.
Pri 20 letih nisem imela problemov, nisem videla ljudi, ki so bili ubogi. Nisem bila umirjena in da, verjamem v to, da se lahko vsak človek spremeni čez čas, ker doživiš v svojem življenju marsikaj, kar te prizemlji. Danes imam najraje živali, doma imam cel živalski vrt (smeh), saj živim v hiši, prav tako pa tudi izhajam iz kmečkega okolja. Živali imajo poseben čut in vedo, kdaj si razburjen, kdaj sproščen. V našem društvu sem tudi kot nekakšen spodbujevalec, da so ljudje aktivni kljub boleznim. Vse je mogoče, in sicer da se človek nauči novih reči tudi, ko je starejši. Pravim da je Črni graben »zlata jama«, saj je bogat s kulturno dediščino in čeprav ne živim tukaj, se nadvse rada vračam v te kraje. Letos so me hoteli predlagati za kulturo v Ljubljani, vendar sem odklonila, ker moje Lukovice ne bom pustila, v lanskem letu pa sem dobila priznanje predsednika Boruta Pahorja in postala enajsta nepremagljiva. Sama pozitivno razmišljam in grem tako čez življenje. O tem, da bi se preselila v te konce, ne razmišljam, saj sem zadovoljna s svojim življenjem v Ljubljani, sem pa nadvse aktivna z društvom. Cenim tudi pesnika Ivana Minattija, ki je zapisal, da nekoga moraš imeti rad. Preprosto nekoga moraš imeti rad, saj brez tega ne gre. Predvsem je potrebno imeti v moji situaciji rad življenje, svoje ljudi, potrebno je razmišljati pozitivno, da te ne uniči negativnost in se ne oziram na to, kaj pravijo drugi.
Lea Smrkolj
18
KMETIJSTVO
w
Rokovnjač
mrk
Kni&tijskcs gozdarska Vomica Slavenrio
ICMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD iJUBlJANA
www.lj.kgzs.si
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE, Izpostava Domžale
Vir, Šaranovičeva cesta 21a, p.p. 22,1230 Domžale Telefon; 01/724-48-55 E-naslov: pavla.pirnat@lj.lcgzs.si
URADNE URE:
ponedeljek, sreda: S^'-IO" sreda: W^'-IS" in po dogovoru
NOV OBRAZEC za vodenje evidenc o uporabi FITO FARMACEVTSKI H SREDSTEV
Vsi, ki uporabljate fitofarmacevtska sredst\/a za varstvo rastlin, tako kmetje kot vrtičkarji, morate od 28, junija 2014 uporabljati nov, nekoliko razširjen obrazec »Podatki o uporabi FFS v kmetijski pridelavi«. Obrazec lahko dobite tudi v naših pisarnah ali na naši spletni strani. Navedeni obrazec je Priloga 1 Pravilnika o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi (Ur. L. RS št. 43/2014, dne 13.6.2014), ki začne veljati navedenega dne. Integrirano varstvo rastlin je postalo standard, zato je potrebno zapisovati tudi kritična števila in uporabljati sredstva po preseženem pragu
(Če ta obstajajo) za posamezen škodljiv organizem. vsi {tudi vrtičkarji) morate skupaj z evidencami hraniti tudi račune (3 leta) s katerimi zagotavljate sledljivost od nakupa do uporabe ffs, kar omogoča preverjanje vrste, količine in uporabe ffs. Evidence se lahko vodijo v papirni ali elektronski obliki.
NADOMEŠČANJE V ČASU DOPUSTA
v času odsotnosti zaradi koriščenja rednega letnega dopusta me bo nadomeščala sodelavka Irena Zlatnar, ki ima pisarno na isti lokaciji in je dosegljiva na telefon 724-18-45.
Pavla Pirnat,
terenska kmetijska svetovalka
OBVESTILO
Občina Lukovica kot nosilka kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi ČRNI GRABEN vas obvešča, da si lahko pridobite
pravico do uporabe kolektivne blagovne in
storitvene znamke Zakladi ČRNI GRABEN.
Drugi rok za oddajo vlog v letu 2014 je 1. september 2014. Vloga za pridobitev te pravice je na povezavi: http://www.lukovica.si/zakladi--rni-graben/predpisi-in-obrazci, podrobnejše informacije o pogojih za pridobitev te pravice pa prejmete pri kontaktni osebi: Katka Bohinc, telefon: 01 72 96 318, elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si.
Katka BoHiNc, VišJA svetovalka iii SkRBNiCA znamke NA CBČini LuKoVicA
Dan, ko čebelice odprejo vrata
Letos smo v Čebelarskem društvu Lukovica v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije že tretjič organizirali Dan odprtih vrat.
V petek, 13. junija, so nas tako dopoldne pri društvenem čebelnjaku na Brdu obiskali otroci iz vrtca Medo s Prevoj in iz Krašnje. Ogledali so si opazovalni panj in tako čebelice opazovali pri delu čisto od blizu. Na voljo so imeli številne brošure na temo čebelarstva, ogledali so si različne vrste panjev in ostale čebelarske pripomočke. Najbolj zanimiv del je bil gotovo prikaz čebelarjenja v čebelnjaku, kjer so lahko za mrežo opazovali čebelarje, kako pregledujejo čebelje satje. Čebelice so pridne, pridnih je bilo tudi okoli 200 otrok, ki so nas v petkovem dopoldnevu obiskali. Da pa na poti do vrtca niso omagali, so se okrepčali z medenjaki in bezgovim sokom.
Popoldanske ure so bile namenjene članom društva in ostalim obiskovalcem, ki jih čebelarstvo zanima. Zbralo se je kar precej ljubiteljev čebel in tudi dež ni pregnal debate o čebelah, letošnjih težavah, s katerimi se čebelarji soočamo ter izmenjavi izkušenj. Dan odprtih vrat je tako postal že tradicionalno dan, ko poskušamo tudi ostalim prikazati, kaj čebele počnejo in kako živijo. Male čebelice
so v vseh pogledih fascinantne in vedno zanimive, zato bomo vsekakor v prihodnjih letih s prakso odprtih vrat še nadaljevali.
Katja Nakrst, TAJNicA ČD LuKovicA
junij 2014
GOSPODARSTVO
19
Hoferjev raziskovalni čebelnjak za višje standarde in ohranitev čebel
Podjetje Hofer je na novinarski konferenci skupaj s partnerji projekta predstavilo prvi lokalni trajnostni projekt Skrbimo za medeno prihodnost, namenjen ohranitvi čebel v Sloveniji s pomočjo strokovnih raziskav ter vzpostavitvi ustreznih standardov za izdelke iz medu. Ob tej priložnosti so odprli Hoferjev raziskovalni čebelnjak, zgrajen za proučevanje vpliva okolja na čebelje pridelke, analizo kakovosti njihovih pridelkov ter razvoj priporočil v prehrani ljudi, predvsem pri uživanju cvetnega prahu.
Čebele so za našo prihodnost izjemnega pomena, saj oprašijo 80 odstotkov vseh rastlin in kar 90 odstotkov sadnih dreves - s tem skrbijo za ohranjanje in razvoj rastlinskih vrst ter njihove sadove, ki so osnova zdrave prehrane. Brez čebel bi bila kakovost našega življenja veliko slabša. Zaradi človekovega neodgovornega ravnanja z okoljem so čebele vsak dan bolj ogrožene, slabša pa se tudi kakovost njihovih pridelkov. Prav to so razlogi, da so se v podjetju Hofer odločili na to opozoriti in problematiko podpreti s sklenitvijo intenzivnega sodelovanja s Čebelarsko zvezo Slovenije ter k projektu povabiti širšo čebelarsko stroko kot tudi slovenske dobavitelje čebeljih izdelkov. Lejla Helbl, vodja področja za marketing in komunikacije pri Hoferju, je poudarila: »Projekt in trajnostno miselnost smo povezali v konceptualno strategijo, ki smo jo poimenovali Danes za jutri. Seveda to ne pomeni, da smo se šele danes odločili delovati kot družbeno odgovorno podjetje, saj se tako vedemo že od samega vstopa na slovenski trg. Pomembno je, da se zavedamo svoje družbene odgovornosti - do varovanja okolja, surovin, ki nam zagotavljajo jutrišnji obstoj ter ljudi v najširšem pomenu besede - tako do naših zaposlenih, poslovnih partnerjev in dobaviteljev kot tudi kupcev. Prepričani smo, da vsak od nas lahko deluje trajnostno naravnano in s skupnimi močmi lahko vsak dan naredimo nekaj dobrega za lepši jutri.«
Hoferjev raziskovalni čebelnjak
Za varnost in kakovost čebeljih pridelkov je potrebno nenehno preverjanje, ki ga izvajajo čebelarji in drugi strokovnjaki, predvsem pa so
nujna nova dognanja, ki bodo stroki pomagala čebele in njihove pridelke bolje razumeti. Zato je podjetje v partnerstvu s Čebelarsko zvezo Slovenije v raziskovalne in izobraževalne namene v upravno-logističnem centru zgradilo raziskovalni čebelnjak, ki bo namenjen:
•	preučevanju vpliva okolja na čebelje pridelke - analiza njihovih pridelkov bo pokazala, kako onesnaženo je naše okolje,
•	analizi kakovosti čebeljih pridelkov: izsledki bodo pripomogli k oblikovanju baze o hranilnih lastnostih cvetnega prahu, kar je potrebno za boljše razumevanje prehranskih potreb čebel,
•	oblikovanju nasvetov glede uživanja čebeljih pridelkov, predvsem cvetnega prahu.
Izsledki večletnih raziskav bodo uporabni za slovenski in širši prostor ter relevantni za celotno čebelarsko stroko. Pri projektu bodo sodelovali strokovnjaki s Čebelarske zveze Slovenije in drugi strokovni partnerji. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, je ob tej priložnosti dejal: »Projekt Skrbimo za medeno prihodnost lahko pomembno prispeva čebelarstvu v Sloveniji pa tudi širše. Pomembno je zavedanje o pomanjkanju čebel, zaradi okolja, v katerem živimo danes. Prav to bo ena izmed nalog Hoferjevega raziskovalnega čebelnjaka: preučevanje vpliva okolja na cvetni prah in med.« Noč je ob ogledu čebelnjaka predstavil tudi njegovo delovanje, sestavo in raziskovalni namen. Ob tej priložnosti sta spregovorila tudi župan občine Lukovica Matej Kotnik, ki je pozdravil Hoferjevo iniciativo raziskovalnega čebelnjaka in predstavil uspešno sodelovanje podjetja Hofer z lokalno skupnostjo.
V čebelnjaku domuje dvajset čebeljih družin
Čebelnjak je izdelan v kranjskem slogu, po zgledu tipičnih čebelnjakov na slovenskih tleh. Grajen je iz smrekovih brun slovenskih gozdov in je na strehi opremljen s fotocelica-mi. Z njimi pridobivajo energijo za delovanje tehtnic, ki tehtajo posamezne panje ter s tem kažejo, ali je čebelja družina pridelala dovolj medu. Panji so obarvani v barvah projekta Danes za jutri. V čebelnjaku živi dvajset čebeljih družin kranjske sivke, na vrhuncu njihovega razvoja pa bo v njem bivalo predvidoma več kot 1,2 milijona čebel.
Na spletni strani www.hofer.si/daneszajutri boste lahko spremljali več o samem razvoju projekta.
Po spoROčiLu za javnost povzel Leon Andrejka
Kavarna Mia v Lukovici odprla svoja vrata
Vas zanima, kaj je kavarna? Med drugim boste našli tudi tole razlago: "Kavarna je gostinski obrat, ki pripravlja in prodaja sveže slaščice in pijače ter enostavne tople in hladne napitke, praviloma s kavarniškim načinom strežbe (strežba na tasi)".
In kje v Lukovici popiti kavico in pojesti roglji-ček, kje prebrati novičke, ali se le pogovoriti s prijatelji in znanci ? Od sobote, 21. junija, lahko vse to in še kaj dobimo v kavarni Mia v obrtni coni v Lukovici. Poleg pošte in tehničnih pregledov je sedaj dobila mesto tudi kavarna, ki bo zagotovo popestrila ponudbo celotnega kompleksa. Poleg dobre kavice si boste v njej
lahko privoščili še sladice in v teh malce toplejših dneh tudi sladoled. Ob pogledu na bližnjo okolico in na promet na avtocesti pa nabrali moči za nadaljevanje vožnje proti morju ali kam drugam. Prijazno osebje in domačnost lokala sta jamstvo, da bomo tja, potem ko smo ga prvič obiskali, še večkrat zavili.
Drago Jutersek
20
ŠPORT
w
Rokovnjač
Lukov'ca športa 2014
Končno smo tudi na Lukov'ci športa dočakali lepo vreme, na zadnjih dveh izvedbah nas je namreč spremljal dež, vendar saj veste kaj pravi slovenski pregovor o lepem vremenu: »lepega vremena in sitega trebuha se človek naveliča«. Kljub temu je za uspešno in kvalitetno izvedeno športno prireditev bolje, da jo spremlja lepo vreme, zato upamo, da bo tako tudi naslednje leto. V soboto, 14. junija, se je na šolskem igrišču na Brdu odvijal malonogometni turnir, ki se ga je letos udeležilo 12 ekip. V skupinskem delu in izločilnih dvobojih smo spremljali izenačene, borbene in atraktivne tekme, preko katerih so se nato v polfinale uvrstile štiri najboljše ekipe. V finale sta se uvrstili ekipi ŠD Lukovica in Talenti, ki so z veliko borbenostjo in domiselnimi akcijami strli domačo ekipo s 3:1 in zasluženo zmagali. Tretje mesto je osvojila ekipa Bogovi. Tudi tokrat smo za popestritev dogajanja izvedli tekmovanje v natančnem streljanju na gol, ki ga je osvojil Miha Capuder. Za najboljšega igralca turnirja je bil razglašen Žiga Avbelj. Nedelja je pripadla košarkarjem, ki so se pomerili v igri 3 na 3. Vsako leto nam uspe privabiti izvrstne ekipe, ki na turnirjih po Sloveniji osvajajo najvišja mesta, kar kaže na čedalje večjo prepoznavnost Lukov'ce športa. Vsaka tekma, tako v skupinskem delu kot tudi v dvobojih
na izpadanje, je postregla z lepimi akcijami in tudi zabijanji, a prostora v finalu je bilo samo za dve ekipi. Zamaški so tesno za dve točki (21:19) premagali ekipo Balinka in se veselili zmage na turnirju. Tretje mesto je tako kot lani osvojila Ta zadna ekipa. Najbolj natančen v metu za tri točke je bil Evgen Krivec, igralec turnirja pa je postal Boštjan Hari. Tradicionalno sta se v prijateljski tekmi pomerili osnovnošolski ekipi Janka Kersnika in Jurija Vege, ki sta prikazali igro z veliko koši, v kateri so uživali vsi obiskovalci. Zahvaljujemo se OŠ Janka Kersnika, Občini
Lukovica, KS Lukovica, PGD Lukovica in članom ŠD Lukovica, ki so pripomogli k uspešni izvedbi športne prireditve. Posebna zahvala gre vsem tistim, ki ste v okviru Anine zvezdice prinesli hrano za socialno ogrožene družine. Najlepša hvala! Za konec vas povabimo, da obiščete našo facebook stran, kjer si lahko pogledate fotografije prireditve in sledite dogodkom v izvedbi Športnega društva Lukovica.
Robert PesTOTNiK, ŠD LuKoviCA FoTo: Gašper PiRMAN
Klemen Gerčar z novo ekipo do konca sezone MXGP
Po dogovoru z vsem vključenimi stranmi bo aktualni svetovni prvak v razredu MX3 Klemen Gerčar letošnjo sezono nadaljeval v novi ekipi 24MX Honda Racing iz Belgije. Letošnjo sezono v MXGP je Gerčar začel v ekipi JTech Honda pod vodstvom Gabriela Rinaldija in Illerja Aldinija.
Klemen je v skupnem seštevku po enajstih dirkah trenutno na 27. mestu s 27 točkami in je trenutno tudi drugi v slovenskem odprtem državnem prvenstvu, takoj za Timom Gajserjem.
Dosedanja dirkača ekipe 24MX Xavier Boog in Jens Getteman trenutno ne moreta nastopati, zato barve te ekipe od VN Nemčije naprej brani Klemen Gerčar. Ekipa 24MX in Klemen Gerčar sta v preteklosti že sodelovala, saj je slovenski motokrosist v lanski sezoni za to odlično ekipo nastopil na treh dirkah v razredu MX1.
Na prvi dirki v novem moštvu na Veliki nagradi Nemčije je Klemen Gerčar vpisal novo točko za svetovno prvenstvo in ob tem povedal: »Prvi vtisi so zelo pozitivni, imam na voljo motocikle in ekipo, ki deluje odlično. Veliko sem se ubadal z iskanjem nastavitev, odzivnosti pogonskega agregata, trdoto vzmetenja in še bi lahko našteval. Zato sem proste treninge izrabil tudi za neke vrste testiranja. V prvi vožnji sem precej napredoval, start ni bil optimalen, ampak sem potem uspel med dirko prehiteti kar šest tekmecev, glede na čase na krog pa sem bil primerljivo hiter kot recimo dirkači okoli 12. do 15. mesta. Že ta podatek mi vliva veliko optimizma. Ena točka je zato kar dober rezultat. V drugi vožnji sem bolje startal, potem pa se mi je kamen zagozdil v sprednjo zavoro in sem moral v bokse, da so mi ga odstranili, nato sem skušal ujeti zamujeno in napravil napako ter sem padel. To je bil sicer trd pristanek, ampak sem dobro, kar je najpomembnejše. A najpomembnejši je dober občutek na motociklu ter zelo pozitiven in profesionalen odnos celotne ekipe 24MX. Rad bi se zahvalil tudi dosedanji ekipi JTech, ki mi je omogočila, da sem sploh lahko začel dirkati v MXGP. Zdaj se moram osredotočiti na spoznavanje novega motocikla, s katerim bom, v to sem prepričan, v prihodnje dosegal še boljše rezultate."
Naslednja dirka MXGP bo na sporedu 6. julija v Udevalli na Švedskem.
Leon Andrejka
Štirje državni rekordi Petre Pavlič
V soboto, 8. junija 2014, je v Ljubljani v prostorih kluba VigorGround potekalo mednarodno prvenstvo v olimpijskem dviganju uteži Alpe Adria. Tekmovanje, katerega 50-letnico smo letos obhajali, je privabil v Ljubljano močne ekipe številnih držav družine Alpe Adria. Za slovensko reprezentanco sta nastopila kar dva naša člana. Jernej Orešek se je med člani odlično izkazal, z dvignjenimi 116 kg v potegu in 133 kg v sunku je več kot upravičil mesto, ki mu je bilo zaupano. Druga naša članica, občanka občine Lukovica, Petra Pavlič pa je tokrat pričakovanja celo več kot presegla. Postavila je kar štiri državne rekorde v svoji kategoriji! V potegu je rekord popravila kar dvakrat tako, da ta sedaj znaša 63 kg, v sunku pa je dvignila 81 kg in v biatlonu 144 kg. Z rezultatom v potegu je postala tudi prva članica v Sloveniji, ki je v potegu dvignila več kot svojo lastno težo. Čestitamo! Iskrene čestitke gredo tudi organizatorjem turnirja.
VALENTiN orešek
junij 2014
ŠPORT
21
spomladanske
aktivnosti
zlatopoljske mladine
Ob spomladanskem prebujanju narave, so se tudi v Zlatopoljskem športnem društvu odzvali s številnimi dogajanji.
Pustno rajanje in oživljanje starega običaja so sklenili s tradicionalno nogometno tekmo v maskah z ekipo Prevoj, seveda ob prijetnem druženju. Kot vsa leta so tudi letos izvedli večjo čistilno akcijo okoli igrišča z redno košnjo, kar daje objektu lepši videz. Udeleženci pustnih običajev so nepozabno preživeli enodnevni izlet na ladji ob hrvaški istrski obali. V začetku maja so gostili številne ekipe na nogometnem turnirju, kjer je mlada ekipa spet dokazala, da sodi med najboljše v občini. Tudi tokrat so bili nepremagljivi, brez spodrsljaja so si priborili kar pet zaporednih zmag in ob koncu ponovno z lepim pokalom slavili prvo mesto. V tem mesecu so izpeljali že tretji nogometni turnir - memorial Marjana Korošca - v spomin na nekdanjega člana športnega društva. Tudi tokrat so bili domačini nepremagljivi in prejeli zmagovalni pokal. Omenim naj tudi prijetno nedeljsko popoldne, ki smo ga izkoristili pod geslom Vsi na kolo za zdravo telo. Rekreativna vožnja starih in mladih nas je vodila skozi zlatopoljske vasi Čeplje in nazaj, bolj vzdržljive pa mimo Brda skozi Rafolče in Stražo nazaj v Zlato Polje. V drugi polovici prejšnjega meseca smo ponovno gostili ekipo Prodnika iz Domžal in odigrali nogometno tekmo. Tokrat smo se s prepričljivo zmago oddolžili za lanskoletni poraz. Srečanje ni bilo namenjeno le nogometni tekmi, ampak tudi dolgoletnemu tradicionalnemu druženju obeh ekip.
Naj zaključim s trditvijo, da se predsednik društva lahko pohvali s številnimi dogajanji v društvu, kar še bolj povezuje številne člane in krajane.
Tone habjanič
spet odlična sezona prevojskih hokejistov
V maju se kot vsako leto končuje državno prvenstvo Slovenije v in-line hokeju. Stalnica HK Prevoje je, da se redno uvrščamo v končnico tekmovanja, kar je tudi cilj našega kluba.
Naj omenimo, da nastopamo v vseh treh kakovostnih ligah. Tekmovanje se začne v začetku oktobra, nato pa so tekme vsak vikend v RCU Lukovica ali pa v ŠP Horjul. Prvoligaši v rednem delu odigrajo 14 tekem, prav tako drugoligaši, tretjeligaši pa še štiri tekme več. Tako lahko hitro izračunamo, da smo v tej sezoni samo v rednem delu odigrali 46 tekem. Novost zadnjih dveh let je tudi pokalno tekmovanje, kjer pa letos nismo posegli v finale. Pripravljali smo se za odločilne tekme v končnici. Ekipa, ki nastopa v prvi ligi, je v četrtfinalu odpravila kranjske hokejiste in se uvrstila v polfinale. V tem dvoboju smo morali priznati premoč poznejšim prvakom Horjul Dinamitom. Seveda je lepo dobiti medaljo, četudi za tretje mesto, zato smo vse svoje znanje usmerili v tekmo z Brezovico. Izvrstna igra ter požrtvovalnost naših hokejistov nas je pripeljala do ponovitve lanskega uspeha, ko smo premagali Blejsko Dobravo. Posebno pohvalo zaslužijo prav vsi, še posebej pa naš dolgoletni vratar Grega Čurčija, ki je s svojimi obrambami dokazal svoje mojstrstvo. Na začetku sezone smo imeli možnost nastopanja obeh ekip v tekmovanju prve lige, za kar pa se nismo odločili. Želeli smo mladim fantom, da se mogoče še kakšno sezono kalijo v nižjem rangu, kar pa se nam je obrestovalo. Odlično vzdušje in homogeno moštvo je prav gotovo ključ do uspeha. Redni del smo končali na četrtem mestu, potem pa v četrtfinalu druge lige premagali Postojno in korakali po stopinjah prve lige. Tradicionalni nasprotniki iz Vrhpolj niso bili dorasel tekmec v polfinalu, kar je pomenilo le eno, finalni obračun z Horjul TNT. Naj poudarim, da sta HK Prevoje in Horjul tekmeca, ki spominjata na derbi Jese-nice-Olimpija v hokeju na ledu. Prvo srečanje smo v ŠP Horjul dobili Prevojci po izvajanju kazenskih strelov. Ko smo v domači dvorani pričakovali naslov prvaka, so nas gostje presenetili in visoko zmagali. Odločila je tretja tekma v nedeljo, 12. maja, v RCU Lukovica. Še enkrat smo dokazali, da smo trenutno boljša ekipa in pokal je romal v naše vitrine. Spet moram pohvaliti prav vse hokejiste, finale pa so odločili odlični vratar Zorko, fenomenalni Jure Markovič ter izkušeni hokejist lige EBEL Andrej Hebar.
Še nekaj vrstic bi namenil hokejistom tretje lige. V naši ekipi nastopajo samo mladi hokejisti, ki si s svojim nastopanjem nabirajo
izkušnje. Vsi se zavedamo, da samo s treningi ni pravega občutka za igranje tekem. HK Prevoje že nekaj let načrtno vzgaja svoje hokejiste, zato nam uvrstitev ni primarnega cilja. Možnost igranja tekem imajo vsi in ne samo selekcionirana ekipa. Kljub vsemu smo opazili napredek in kar nekaj fantov trka na vrata prve ekipe.
Veliko poudarka dajemo tudi nastopanju mlajših selekcij, saj vemo, da le s podmladkom lahko pišemo odlično prihodnost kluba. Letos imamo selekciji v kategoriji do 10 in 12 let. Obe moštvi merita visoko, čeprav v nasprotnih moštvih nastopajo zgolj hokejisti z ledu. V kategoriji do 10 let smo bili tudi letos med najboljše tremi uvrščenimi ekipami, letos bronasti.
Svoje poglavje je trenerska novost v letošnjem letu. To je naš trener s Prevoj Zmago Berlec. Nekdanji odlični hokejist na ledu je pred sezono prevzel naše moštvo ter takoj vnesel svoje zamisli in način dela. Za vse je bilo to nekaj novega in očitno pozitivnega, saj smo ponovili in presegli lansko zelo uspešno sezono. Zgodila pa se je še ena novost, morda najpomembnejša. Novi predsednik HK Prevoje je postal Dario Vesel, ki je v zelo kratkem času pokazal svojo predanost klubu, ki ima zagotovo največ skrbi v zagotavljanju finančnih sredstev tako uspešnega kluba. Zahvaljujemo se občini Lukovica, RCU Lukovica, donatorjem in vam občanom za podporo našemu hokejskemu klubu.
ViNko Dragar
22
ŠPORT
w
Rokovnjač
Noro kolesarsko adrenalinsko doživetje nad blagovico
V soboto, 31. maja, in v nedeljo, 1. junija, je četrto leto zapored potekal najbolj nor kolesarski dogodek v ljubljanski kotlini. V organizaciji Športnega kulturnega društva Čelešnk se je čez korenine in skale s skoki podalo preko 100 fantov in deklet, ki so prikazali enega najbolj adrenalinskih športnih dogodkov v naši okolici. Letos so v Bike parku Čelešnk izvedli dve tekmi v enem, in sicer za pokal Slovenije in državno prvenstvo Slovenije v spustu z gorskimi kolesi.
Tekmovalci so se pomerili po 1700 metrov dolgi progi, na kateri je bilo višinske razlike 380 metrov. Proga je bila speljana v veliki večini na gozdnih poteh (kar 95%) in delno po travniku, v vseh treh dneh, vključno s petkovim prostim treningom, pa jih je v vseh dneh prišlo v Poljane pri Blagovici spodbujati več kot 700 gledalcev. Zmagovalca v glavnih kategorijah sta bila tako Zarja Černilogar in Miran Vauh, vsi tekmovalci pa so bili razvrščeni po kategorijah: licentirani amaterji, ženske, U15, U17, U19, masters in moški elite.
Eden izmed organizatorjev Urban Podbelšek je po dgodku povedal, da se organizacija takšne tekme začne devet mesecev prej, saj se je potrebno oktobra odločiti, ali bodo tekmo izvedli ali ne. „Proti koncu zime se začnejo prvi sestanki, nato pa, glede na datum tekme, tudi „ta prava akcija«. Stvari je veliko, in sicer priprava proge (poleg same proge so tu blazine, trakovi, priprava starta in cilja), prijave tekmovalcev, oglaševanje, organizacija maršalov, gorskih reševalcev, rešilcev in zdravnika, prevozi tekmovalcev, hrana in pijača, nagrade in časomerilci so tiste glavne stvari. Nato pa še podrobnosti, kot so pranje koles, tuši, šotori, glasba, napovedovalec Edina stvar, ki je žal ne morejo organizirati, je vreme, vendar je slednje letos, vsaj na dan tekme vzdržalo. Upajo, da bo tako tudi 27. in 28. septembra 2014, ko bodo organizirali tekmo za slovenski pokal SloEnduro.
Pri organizaciji dogodka bi se v ŠKD Čelešnk želeli zahvaliti vsem, ki so jim na kakršen koli način pomagali pri organizaciji in izvedbi tekme, kjer je sodelovalo pribložno 70 ljudi. Redarji ob progi in na parkiriščih, šoferji, natakarji, kuharji, koordinatorji, povezovalci programa, tehnični delegat, sodniki, merilci časa, društvo podeželske mladine Blagovica, gasilsko društvo Šmartno, gasilsko društvo Blagovica, gorski reševalci
iz Kamnika, taborniki RMK Radomlje, reševalci Evropa Vita in Anže Čerin, ki je posnel fotografije, so bili tisti, ki so pripomogli k temu edinstvenemu športnemu dogodku. Da so ga lahko v celoti izvedli pa so pomagali tudi sponzorji, in sicer AZ net, Flopi, Gastpro, Herba Medica, Javno komunalno podjetje Prodnik, Monster energy in Mizarstvo Mat-jan Kancilja ter Mizarstvo Srečko Dacar.
Da delajo dobro, priča tudi osebna izkušnja Podbelška."^o se na tekmo prijavijo tudi trije pogumni 12-letni fantje, ko sodnik kolesarske zveze pohvali organizacijo z oceno 5+ in ko po koncu tekme vidiš utrujene, a zadovoljne obraze vseh ljudi, ki so pomagali, si takrat resnično zadovoljen, da si lahko del projekta, ki deluje v dobro mladine, športa in lokalne skupnosti," še dodaja in obenem vabi, da se jim konec septembra na Čelešnku pridružijo obiskovalci v čim večjem številu.
Lea Smrkolj
Foto: za ŠKD Čelešnk - Anže Čerin
nogometno prvenstvo za pokal Rafolč v organizaciji ŠTD Rafolče
V nedeljo, 15. junija 2014, ob 8. uri v lepem vremenu se je zbralo na vsakoletnem prvenstvu deset zagnanih nogometnih ekip na dobro pripravljenem igrišču ob brunarici v Ra-folčah. Predstavniki Športno turističnega društva Rafolče (ŠTD) so vzorno vodili vsa dogajanja na igrišču in ob njem. Odlična publika je kulturno navijala ob nešteto lepih potezah nogometašev.
Izločevalni sistem tekmovanja nam je dal naslednje rezultate: najuspešnejša je bila ekipa California, drugo mesto je zasedla domača ekipa Čebelarji, tretja pa je bila ekipa Rožič team. Sodelovale so še ekipe: Quer-cus, Tehnični pregledi Kveder, Young Boys, Antimon-Cosmos, Efebi, Fuzbal ob sredah in Gostilna pri Škarju. Pokale so pomagale podeliti viceprvakinje prve slovenske ženske nogometne lige iz Radomelj, med njimi je tudi naša Lara Puc.
Viden je bil velik napredek pri igranju mladih nogometašev, ki so pridno zabijali gole. Pred polfinalom se je odvila kratka revijalna tekma Rahuških najmlajših, ki jih trenirata Miha in Franc, seveda ob bučnem navijanju staršev in ostalih navijačev. Vreme nam je bilo tokrat naklonjeno, igrišče je zelo dobro zdržalo, tako da se lahko nadaljuje z redno poletno vadbo nogometa.
Zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji, posebno mladim, ki so se zelo izkazali, predsedniku, ki zna to mladino motivirati, posebna zahvala vsem trem sodnikom Janezu, Sandiju in Francu kot tudi glavnemu vodji tekmovanja Stanetu.
Viktor Jemec
junij 2014
ŠPORT, ŠOLSTVO, MLADINA
23
18. Šraufov spominski pohod tudi tokrat privabil pohodnike
ŠD Krašnja je letos že 18. leto zapored organiziralo Šraufov spominski pohod, s katerim so se spomnili alpinista Staneta Belaka - Šraufa, ki je svoje življenje izgubil leta 1995 v plazu pod Malo Mojstrovko. Ker je bil pogost gost na dogodkih v Krašnji in so se s predsednikom ŠD Krašnja ter nekaterimi krajani stkale prijateljske vezi, ti še vedno ohranjajo njegov spomin.
Pohoda po daljši in krajši trasi se je kljub nestanovitnemu vremeu udeležilo 173 pohodnikov, kar je bilo več kot lani. Obiskovalci so se lahko prijavili pred barom Pod lipo v Krašnji od 5.30 do 8.30 ter se odpravili na 27 km dolgo pot ali na krajši pohod, ki je bil dolg 16 km. Med udeleženci je bilo veliko domačinov, prijavili pa so se tudi nekateri iz drugih krajev. Pred izvedbo dogodka so bili organizatorji malo v skrbeh zaradi nestanovitnega vremena, vendar pa napoved ni odvrnila zadovoljnih pohodnikov, ki so se do 15.30 že vrnili Pod lipo.
Predsednik ŠD Krašnja Marjan Štrukelj je po dogodku dejal: "Mislim, da je spomin nanj zelo lep. Midva s Šraufom sva se čisto slučajno srečala enkrat pod Kamniškim sedlom in nato sem ga poklical v službo ter prosil, če bi nam prišel v Krašnjo povedat kakšno zgodbo o njegovih izrednih vzponih. To se je tudi kmalu tudi zgodilo, potem pa nadaljevalo od zime do zime in mislim da ni bilo njegove stvari, ki je ne bi mi videli in slišali z njegovim obiskom na naši šoli. Tako se je vse skupaj nadaljevalo in poleg mene se je veliko krajanov spoprijateljilo s Stanetom. Ko se je zgodila njegova nesreča, smo se v društvu dogovorili, da se ga bomo spomnili na en način ter se odločili za ta pohod. Vesel sem, da se vsako leto več ljudi zbere pri nas in najbolj prijetno je, ko ljudje zadovoljni odhajajo domov. To je pokazatelj, da delamo dobro, saj s posebnim ponosom in zanosom organiziramo tovrstne stvari skupaj s kolegi iz društva"
Pohodnikom so se tradicionalno pridružili tudi gorski reševalci iz GRS Postaja Ljubljana in organizatorjem tako prihranili skrbi glede varnosti pohodnikov na poti. Med tem časom so v Krašnji na cilju postavili šotore,
Zakonca Štremfelj s pohodniki in organizatorji
mize in klopi, pohodniki pa so se lahko okrepčali s pasuljem iz gostilne Bevc. Na druženju po koncu, kjer so igrali Novi sosedje, so pripravili tudi srečelov, kjer so bili tudi dobitki številnih domačih obrtnikov, pa tudi dobitki drugih obrtnikov in podjetij.
Vsi, ki so opravili pohod po eni ali drugi trasi, so na cilju prejeli spominske obeske, letos pa so bile na mizi tudi evidenčne knjižice Športne Unije Slovenije, saj se je spominski pohod v Krašnji odvijal v času vseslovenske akcije Za naravi prijazne športe. Zbrane sta na ta dan obiskala tudi zakonca Marija in Andrej Štremfelj, ki sta prvi zakonski par, ki se je povzpel na tako imenovano streho sveta, Mount Everest. V dar sta prejela tudi klobuka, sešita iz kite in šopkov, ki sta bila izdelana iz žitnih stebel in kite, kar je s svojimi rokami ustvarila Vera Antonin. Posebna zahvala s strani organizatorjev gre tudi tistim, ki so jim na kakršen koli način pomagali in omogočili že 18. Šraufov spominski pohod, ki je minil uspešno in brez poškodb ter je tudi plod tesnega sodelovanja skupnosti v Krašnji.
Lea smrkolj
Obisk smučarskega skakalca Petra Prevca v Krašnji
Izjemni dogodki v življenju se ne dogajajo prav pogosto. Ravno zaradi tega jih je potrebno še bolj ceniti in spoštovati.
Predsednik športnega društva Krašnja Marjan Štrukelj je zaslužen za to, da se je v šoli in vrtcu Krašnja v četrtek, 15. maja 2014, zgodil tak pomemben dogodek. V goste je povabil človeka, ki je s svojimi dosežki popeljal glas Slovenije v svet. Obiskal nas je smučarski skakalec Peter Prevc. 21-letnik je v svoji mladi karieri poleg številnih uspehov med drugim osvojil mali kristalni globus v skupnem seštevku smučarskih poletov, bil vodilni tudi v svetovnem pokalu ter je prejemnik bronaste in srebrne olimpijske medalje. Vse dopoldne smo ga vsi nestrpno pričakovali in se na njegov prihod intenzivno pripravljali.
"Učiteljica je potrkala na vrata in rekla, da je prišel. Srce mi je začelo zelo hitro razbijati. Ko sem prišla ven iz razreda, je že sedel za mizo in podpisoval kartice. Bil je nasmejan, imel je lepe oči in bilo mu je malo nerodno'; je zapisala Nika.
"Sedel je na stol poleg mize, čisto blizu mene. Medtem pa je naša učiteljica Helena Urbanija začela z govornim uvodom. Nato so sledila vprašanja. Izvedeli smo, da je njegova najljubša barva črna, rad ima divjačinski golaž,
njegov cimer je Jurij Tepeš in v letošnji sezoni je letel kar 9 km'; si je zapomnila Hana.
"Ko sem ga videla, se mi je zdel zelo prijazen. Pa vendar, ko so bila na vrsti vprašanja, me je bilo sram ga kaj vprašati. Povedal je, da že od tretjega leta skače na smučarski skakalnici. Njegov oče se ga je naveličal paziti, zato ga je odpeljal v Kranj, kjer se je izobrazil v smučarskih skokih. Povedal je tudi, da ima rad makarone, ki so v obliki svedrov," si je zapomnila Leja. Tara pa: "Ima punco, dve sestri in dva brata. Ima tudi kužka in dva mucka. Njegov največji rekord je 230 metrov. Rad ima otroke, jagodni sladoled in odbojko. Po svetu hodi na različna tekmovanja in domov prinaša medalje." Po dobri uri druženja smo povabili Petra Prevca na skupno fotografiranje, nato pa smo se v imenu vseh nas, vodstva šole in športnega društva Krašnja poslovili in mu v spomin izročili edinstveno krašenjsko darilo. "Prejel je slamnik, slike, ki smo jih narisali učenci, in še našo marmelado", je še zapisal Uroš. Tovrstna srečanja pozdravljamo, smo zanje hvaležni in se jih veselimo tudi v prihodnje. Za organizacijo obiska se zahvaljujemo Športnemu društvu Krašnja in Marjanu Štruklju.
Helena urBANiJA iN urša Pogačar
24
ŠOLSTVO, MLADINA

Rokovnjač
Uspešno delo na OŠ Janka Kersnika brdo v 2013/2014
Junij je mesec, ki ga najbolj nestrpno pričakujejo učenci. Zanje pomeni konec šolskega leta, konec mirnega sedenja v šolskih klopeh, zbranega poslušanja učiteljev ter potenja ob pisnem in ustnem ocenjevanju znanja. Pred očmi se jim začne pojavljati drugačna slika -POČITNICE. Za učitelje pa je junij mesec, ko naredimo analize, zapišemo poročila, smo ponosni na uspešno opravljeno delo, na izjemne rezultate učencev in hkrati že delamo, snujemo in kujemo načrte za novo šolsko leto.
Preden se s poletnima mesecema povsem zaključi šolsko leto 2013/2014, je prav, da vam predstavimo dogajanje iztekajočega se šolskega leta.
Tudi v tem šolskem letu smo učitelji in ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo dr. Anja Podlesnik Fetih uresničevali zastavljene naloge. Zavzemali smo se za vključevanje v različne projekte, za odpiranje šole navzven, za odprto komunikacijo in za izboljševanje delovnih pogojev. V ospredju je bila uspešnost učencev tako na učnem področju kot na krepitvi njihovih močnih področij. Trudili smo se, da bi ustvarili prijetno in ustvarjalno delovno okolje za zaposlene in učence.
Šolsko leto ni minilo brez sprememb, veliko zanimivega se je dogajalo in zgodilo. Učenci so v tem šolskem letu dosegli najvišja državna priznanja na:
•	področju kemije - 6 bronastih, 3 srebrna in zlato Preglovo priznanje (učenec je bil najboljši v državi),
•	področju matematike - 89 bronastih, 6 srebrnih in zlato Vegovo priznanje,
•	področju fizike - 9 bronastih, 2 srebrni in zlato Stefanovo priznanje,
•	področju angleščine - tekmovanje iz znanja angleščine za lATE-FL - 3 bronaste, 2 srebrni in zlato priznanje,
•	področju slovenščine - 26 bronastih in srebrno priznanje,
•	področju astronomije - 6 bronastih in srebrno priznanje,
•	področju logike - 12 bronastih in srebrno priznanje,
•	področju biologije - 6 srebrnih in srebrno priznanje,
•	področju športa so bili uspešni v atletiki, akvatlonu in nogometu.
12 učencev je šolsko leto zaključilo z izjemnim učnim uspehom v vseh devetih letih osnovnošolskega izobraževanja. Šola je obiskovalcem velikokrat odprla vrata, pripravili in izvedli smo veliko zanimivih dogodkov. Eden izmed njih se je zgodil v jesenskem času, ko so učitelji športa v sodelovanju z drugimi zaposlenimi pripravili športni dan za starše. Namen športnega dne je bil druženje staršev in učiteljev ob različnih športnih dejavnostih; na voljo je bilo več različnih aktivnosti - pohod v Čeplje, igre z žogo, aerobika, joga smeha, zumba in bokwe. Dan je minil v sproščenem vzdušju in z nasmehi na obrazu.
V decembru smo se predali posebnem vzdušju; v pričakovanju prazničnih dni smo pod vodstvom Irene Orehek in Petre Hudnik pripravili dogodek in ga poimenovali Zimska pravljica. Odprli smo vrata šole in pokazali njeno spremenjeno notranjo podobo. Za obiskovalce smo pripravili bogat in raznolik kulturni program, v katerem so nastopili učenci matične šole in obeh podružnic ter Mešani pevski zbor Klas Groblje. V pritličju šole smo pripravili razstavo umetniških del likovnih samorastnikov, učencev naše šole in Slikarske šole Blaža Slaparja.
Ob slovenskem kulturnem prazniku v februarju smo pripravili prireditev, na kateri smo doživeli res prijetne kulturne užitke. Nastopajoči in pohvaljeni učenci so izrazili visoko stopnjo ustvarjanja. Ob tej priložnosti je knjižničarka in vodja prireditve Danica Dolar podelila tudi šolsko Prešernovo nagrado, nagrajenca sta postala Matic Kosec Urankar in Miša Šinkovec.
V marcu smo gostili medobčinski otroški parlament pod okriljem Zveze prijateljev mladine, letošnja tema je bila Razmere v družbi. Vse aktivnosti so tekle pod vodstvom Jadranke Karanušic Hajdinjak in Nataše Berk. Zaključne prireditve so se udeležili predstavnike desetih osnovnih šol iz celotne domžalske regije. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi številni ravnatelji, predsednica območne ZPM Ema Škerjanec in župan Občine Lukovica Matej Kotnik. Po delu v skupinah so se gostje posladkali s slastnimi palačinkami. Za zaključek smo za vse učence povabili Marjana Uljana in se sprostili ter dodobra razmigali na koncertu Mali Buja.
V aprilu smo pripravili področni tekmovanji iz znanja fizike in matematike za domžalsko regijo. Za uvod v tekmovanje smo pripravili kratek kulturni program, ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih pa jim je zaželela dobrodošlico in veliko uspeha pri reševanju nalog. Vsak tekmovalec je na tekmovanju prejel darilo, za kar gre zahvala sponzorjem - Občini Lukovica, Trgovskemu podjetju Hofer, Kopiji-Novi in javnemu komunalnemu podjetju Prodnik. Še posebej smo ponosni na dogodek, ki smo ga pripravili v aprilu, koordinatorka in vodja prireditve je bila Mateja Orehek. Poimenovali smo ga En lep igriv dan. Tako kot je bil barvit april, je bil barvito obarvan tudi ta naš dogodek. Cilj celotne prireditve je bilo prije-
junij 2014
ŠOLSTVO, MLADINA
25
tno druženje učencev, staršev, zaposlenih in ostalih obiskovalcev. Za veselo druženje smo pripravili več dejavnosti in delavnic, ki so bile zanimive prav za vse generacije. Na koncu pa smo se vsi skupaj poveselili ob prijetnih zvokih narodno-zabavne glasbe ansamblov Skrivnost in Zajc.
Prijetno smo združili s koristnim. Zbirali smo sredstva za šolski sklad za nakup večnamenskih igral ob šoli.
Valeto - zaključno prireditev s plesom in druženjem s starši in učitelji so devetošolci OŠ Janka Kersnika Brdo pripravili 12. junija. Zapustili so varno osnovnošolsko gnezdo in se podali k naslednjemu velikemu koraku v življenju - vstopu čez pragove srednjih šol. Program, ki so ga pripravili, je bil razgiban in zanimiv. V ponedeljek, 23. junija 2014, smo v sodelovanju z Občino Lukovica
pripravili prireditev ob zaključku šolskega leta in dnevu državnosti. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Janka Kersnika pod vodstvom Jane Kovič in Blanke Nerad. Predstavili so nam delček tega, kar so se v letošnjem šolskem letu naučili pri pouku, interesnih dejavnostih, izbirnih predmetih ^
Poleg kulturnega programa sta ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo dr. Anja Podlesnik Fetih in župan Občine Lukovica Matej Kotnik podelila občinska priznanja najuspešnejšim učencem na različnih področjih.
Naša šola je v tem letu dobila novo podobo - hodnike smo odeli v zelene odtenke in prenovili obstoječo razstavo o Janku Kersniku. Pri prenovljenem vhodu nas že od decembra pozdravi doprsni kip Janka Kersnika; prebarvali smo vsa vrata učilnic, zamenjali luči, v kuhinji dobili konvektomat, prenovili garderobe v telovadnici, uredili prostor za kolesa pred šolo in prenovili učilnice za glasbo, tehniko, gospodinjstvo, kemijo in biologijo.
Na podružnični šoli v Krašnji smo dobili dodatno učilnico, prenovili smo vhod, zbornico, uredili avlo in uredili zaklonišče. V tem trenutku pod okriljem Občine Lukovica poteka energijska sanacija matične šole na Brdu in podružnice v Krašnji (menjava oken in strešne kritine, izolacija in nova fasada). V notranjosti šole bodo v času počitnic prenovljeni vsi sanitarni prostori (odtoki, keramika, beljenje) in tla v učilnici matematike.
Skupaj z Občino Lukovica že pripravljamo načrte za reševanje prostorske stiske zaradi večanja števila učencev na matični šoli. Izjemni dosežki učencev, skupni dogodki in prireditve so velik dokaz, da ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih skupaj z učenci, zaposlenimi, starši in lokalno skupnostjo vedno najde pot, ki vodi do uresničevanja naše skupne vizije.
Preživeli smo lepo in z uspehi bogato šolsko leto in že kujemo načrte za naprej.
Petra Hudnik
Področno tekmovanje iz matematike in fizike
V letošnjem šolskem letu je OŠ Janka Kersnika Brdo uspešno organizirala področni tekmovanji iz znanja fizike in matematike. Tekmovanji sta potekali 21. marca 2014 za fiziko in 2. aprila 2014 za matematiko.
Na tekmovanju iz fizike je sodelovalo 94 učencev 8. in 9. razreda iz 17 osnovnih šol, na tekmovanju iz matematike 160 učencev 7., 8. in 9. razreda iz 10 osnovnih šol. Po kratkem kulturnem programu in pozdravu ravnateljice so učenci zavzeto reševali naloge in nekaterim je uspelo osvojiti bodisi srebrno Stefanovo priznanje iz znanja fizike bodisi srebrno Vegovo priznanje iz znanja matematike. Najuspešnejši učenci so se uvrstili tudi na najvišjo raven tekmovanja - državno tekmovanje. Vsak tekmovalec je na tekmovanju prejel darilo, za kar gre zahvala sponzorjem - Občini Lukovica, Trgovskemu podjetju Hofer, Kopiji-Novi in javnemu komunalnemu podjetju Prodnik. Vodji tekmovanj sta bila Špela Šiftar in Damjan Gašparič.
špela šiftar, foto: Tjaša Gerbec Tekmovalci in njihovi mentorji
26
ŠOLSTVO, MLADINA

Rokovnjač
Zlata priznanja Urha Štempiharja Jazbeca
v letošnjem šolskem letu je bil učenec 8. razreda OŠ Janka Kersnika Brdo Urh Štempi-har Jazbec izjemno uspešen. Osvojil je tri zlata priznanja na tekmovanjih državnega nivoja iz znanja kemije, fizike in matematike.
Še posebej uspešen je bil na tekmovanju iz kemije, kjer je dosegel vse možne točke in 1. mesto v državi. Zato je bil v soboto, 14. junija 2014, povabljen na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani na slovesno prireditev Zotkini talenti, na kateri Zveza za tehniško kulturo Slovenije vsako leto podelili nagrade najuspešnejšim tekmovalcem osnovnih in srednjih šol iz različnih področij. Urhu iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov na njegovi poti!
Nataša Berk iN Špela šiFtAR
Urh Štempihar Jazbec z mentorico Natašo Berk na slovesni prireditvi Zotkini talenti
Krašenjski kolesarji
Šest petošolcev je bilo takoj po novem letu postavljenih pred pomemben izziv. Začeli so spoznavati kolesarsko teoretično znanje in se postopoma pripravljati na vedenje v prometu. Po uspešno opravljenem teoretičnem delu so svoje spretnosti s kolesom urili na spretnostem poligonu, nato pa utrjevali teoretično znanje še v praksi - na prometnem poligonu. Ko so vse dobro osvojili, so se v petek, 23. maja, podali na javne cestne površine po Krašnji. Opravljali so kolesarski izpit in ga tudi uspešno zaključili. Vsem iskrene čestitke in varno kolesarjenje!
Helena urbanija
Zaključna predstavitev interesnih dejavnosti na PŠ Blagovica
Tudi v letošnjem šolskem letu so učenci na PŠ Blagovica z veseljem obiskovali šolske in obšolske dejavnosti.
Letos smo imeli pestro izbiro. Učenci so se vključevali v naslednje dejavnosti: dramski krožek, angleške urice, ustvarjalne delavnice, pevski in plesni krožek, hop poskok, šahovski krožek, športna gimnastika, vrtnarski krožek in ritmična gimnastika.
Na zaključni prireditvi, ki je bila 3. junija 2014, je nastopalo 38 učencev naše šole. Tudi s številom gledalcev se lahko pohvalimo, saj so se v celoti odzvali našemu povabilu in s ploskanjem spodbujali nastopajoče. V naslednjem šolskem letu se bomo potrudili, da se bomo ponovno srečali v tako velikem številu.
MARiJANA Erjavec
Bralna značka 2013/2014
Naši učenci so tudi v letošnjem šolskem letu dokazali, da jim je knjiga pomembna. Na vseh lokacijah je bralno značko osvojilo 62, 6% samostojnih bralcev (2. do 9. razred). Tudi letošnji prvošolci so bili s pomočjo staršev prav vsi uspešni. Bravo, le tako naprej! Posebna pohvala je namenjena tudi dvajsetim zlatim bralcem, učencem 9. razreda, ki so bili bralni znački zvesti celo osnovno šolo.
V maju so se s Slavkom Preglom srečali na slovesni prireditvi v Radomljah, skupaj z ostalimi zlatimi značkarji iz domžalskih in okoliških šol. Tam so prejeli tudi priznanje Društva Bralna značka Slovenije (DBZS). Na valeti so prejeli še šolsko priznanje in knjigo Zdravljica, ki jim jo je podarilo DBZS. Zlati bralci 2013/2014 so: Ema Pavlič, Miha Skubi, Katja Omahna, Irenej Bukor, Nina Slapar, Maja Punger-čar, Neža Poznič, Manja Zelenik, Urban Štiftar, Mark Barlič Vehovec, Barbara Uštar, Tjaša Per, Anja Pestotnik, Lara Torkar, Tjaša Žordani, David Lebar, Špela Ravnikar, Maša Golob, Juš Žavbi in Sara Žibert. Vsi, ki so letos osvojili bralno značko na Brdu, so se 27.maja srečali s pisateljico Majdo Koren, ki piše za mlajše in večje otroke. Bralni značkarji z obeh podružnic so 2. junija v Blagovici preživeli prijetno urico s pisateljico in pravljičarko Anjo Štefan. Pohvala učencem, pridnim bralcem, pa tudi vsem staršem - za bralno bližino z vašim otrokom. Ostalim pa naj bo to vzpodbuda za bralno pot, ki lahko otroka samo obogati.
DANicA Dolar
junij 2014
ŠOLSTVO, MLADINA
27
Obisk Emilije Pavlič
V četrtek, 8. maja 2014, smo v kuhinji vrtca Medo izvedli kuharsko delavnico, ki jo je vodila Emilija Pavlič. Delavnice so se udeležili vsi zaposleni v kuhinjah vrtca in šole.
Emilija Pavlič je znana kuharica in avtorica dveh priznanih kuharskih knjig Za otroke kuhajmo zdravo in Mamica, nauči me kuhati. Zadnja je bila dobitnica priznanja Najboljša na svetu v skupini kuharske knjige za družine in otroke na mednarodnem knjižnem sejmu kuharskih knjig v Parizu 2011. Gospa Emilija je z nami delila svoje izkušnje in znanje. V uvodnem delu nam je razložila razliko med industrijskim in ekološkim načinom kuhanja. Opozorila nas je, katerih živil se naj izogibamo pri pripravi prehrane za otroke. Potem smo zavihali rokave in pod njenim vodstvom pripravili majski ričet, ribe, čičerikine polpete, zelenjavne priloge s krompirjem in za piko na i še buhteljne iz črne moke. Vse prisotne je navdušila s svojo preprostostjo, energijo in zavzetostjo, da za otroke delamo le najboljše.
Vodja prehrane: Urška PresEčNiK
Melje, melje mlinček
Luka Avbelj in Eva Kralj Serša iz 3. b sta doma s pomočjo ati-jev izdelala mlinčka, ki smo si ju ogledali in tudi preizkusili s pomočjo pipe v učilnici. Oba mlinčka sta se ob curku vode lepo zavrtela. Da pa smo ob tem še malo potuširali učilnico, pa ne povemo.
TiNA Pergar
Potres
V vrtcu Medo se je »zatreslo«. Zatulila je sirena in hitro smo se splazili pod mize. Joj, kako je treslo! Ko se je vse umirilo, so nas vzgojiteljice odpeljale po drugi poti, kar v copatih, iz vrtca na travnik. Pridrveli so gasilci in nam pokazali, kako delujejo gasilske cevi, saj na srečo ni nikjer zagorelo.
Športni dan - igre na igrišču
V petek, 20. junija,smo imeli 3. a in 3. b športni dan, in sicer igre na zunanjem igrišču. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, saj je bilo sončno pa ne prevroče. Tako smo čas lahko izkoristili za badminton, nogomet, igre z žogo, podajanje žogic z različnimi loparji, kartanje ^
TiNA Pergar
Matic, 3. a: V petek smo imeli športni dan. Igrali smo nogomet, badminton in košarko. Jaz sem s Tjažem, Tjašem, Janom, Aljažem, Luko, Amadejem in Aljažem igral nogomet. Bilo je zelo zelo zabavno.
Obisk ljudskih pevk
V petek, 23. maja 2014, so nas obiskale ljudske pevke iz Domžal, ki jih vodi Mara Vilar. S pesmijo in govorom so nam predstavile življenje v času njihovega otroštva in mladosti. Program je ves čas potekal zelo spontano, zabavno in z veliko mero pozitivne energije in hudomušnosti. Vsi smo sodelovali s petjem, žvižganjem, ploskanjem, igrali na namišljena glasbila, predvsem pa smo se iskreno nasmejali. Učenci so z njihovim nastopom dobili tudi nekaj pomembnih življenjskih napotkov. Te napotke so predstavile na hudomušen in zabaven način.
Zahvaljujemo se jim za obisk in želimo, da nas spet kmalu obiščejo in nam popestrijo pouk. Kar ves teden smo se še pogovarjali o pevkah in njihovem nastopu. Pa še bomo ^
TiNA Pergar
28 ŠOLSTVO, MLADINA, OBVESTILA

Rokovnjač
Zaključek veroučnega leta
Ko se leto prevesi v drugo polovico, se mnogi razveselijo bližajočih se počitnic, drugi pa se še trudijo, da bi svoj uspeh popravili. Ali kakor je pred časom v otroški oddaji na radiu Ognjišče dejala urednica Mavrice Melita Košir: „Šolsko leto je kot tekmovanje, kot tek na neko razdaljo, čeprav vemo, da bomo zmagali, ne smemo odnehati, ampak teči vse do cilja."
Kako so letošnji veroučenci pritekli do cilja, je znano, saj so dobili spričevala, ki so odraz tako njihovega znanja kakor sodelovanja. In da je bilo leto uspešno, so se Bogu priporočili na začetku veroučnega leta, s sveto mašo pa se mu tudi zahvalili na koncu veroučnega leta, tudi s sodelovanjem pri sveti maši. Besede spodbude za v naprej, predvsem tistim, ki zapuščajo osnovno šolo, je med sveto mašo izrekel tudi domači župnik Andrej Svete in ob tem opomnil, naj na počitnice s seboj poleg
vsega vzamejo tudi Boga, naj nikar ne pozabijo nanj, kjerkoli že bodo. Na koncu svete maše, še sreča, da imamo župnika, ki ne pozabi na tisto drobno malenkost, ki veliko pomeni, reči hvala vsem, ki so pripomogli, da je letošnje ve-roučno leto uspešno zaključeno. Seveda smo se spomnili tudi s. Frančiške Gerčar, ki je svoje bogato znanje prenašala mlajšim rodovom, a ga trenutno zaradi bolezni ne more. Radost in veselje za starše, pa ena skrb manj, je bilo tokrat videti na obrazih veroučencev, a kaj kma-
lu bo prišel čas, ko bo ponovno treba v šolske klopi, do takrat pa naj jih pri igri in na dopustu spremljata mati Marija in Božji blagoslov.
Drago Juteršek
Več zbranih biološko razgradljivih odpadkov pomeni manj odloženih ostalih odpadkov
PRSDNIK
Ločevanje odpadkov na izvoru je dejavnik, ki v veliki meri vpliva na količino zbranih odpadkov. Skladno z zakonodajo je ločevanje odpadne embalaže, papirja, stekla, biološko razgradljivih odpadkov od ostalih odpadkov obvezno. Posebej se zbirajo tudi nevarni oziroma posebni in kosovni odpadki. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom na območju celotne Slovenije zapoveduje obvezno ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, kar pomeni, da je prepovedano mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Ločevanje tovrstnih odpadkov je na območju Občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče urejeno v sistem zbiranja v rjavih zabojnikih, del uporabnikov, predvsem tistih na bolj ruralnem območju, pa ima ločevanje in odlaganje biološko razgradljivih odpadkov urejeno kot kompostiranje v hišnem kompostniku.
Rezultati zbiranja biološko razgradljivih odpadkov
&.WOJOOO -


Začetek zbiranja biološko razgradljivih odpadkov sega v leto 2008. Iz grafa je razvidno, da se količina tovrstnih zbranih odpadkov iz leta v leto povečuje, kar je posledica učinkovitega ločevanja na izvoru in večje ozaveščenosti uporabnikov. Leta 2008 je bilo skupno zbranih 700 000 kg te vrste odpadkov. V letu 2013 je bilo zbranih nekaj manj kot 5000 ton biološko razgradljivih odpadkov, kar je primerljivo z letom prej, pa vendar je bilo leta 2012 zbranih malenkost več, kar pripisujemo povečanju kompostiranja doma v letu 2013.
Struktura <K(jr«MMKo) odpadkov, zbranih v letu 2013
nsHDiTiijnjinl flfjJbMnl lift
Graf prikazuje uspešnost ločevanja biorazgradljivih odpadkov v preteklem letu. Uspešno izločanje biološko razgradljivih odpadkov, ki so težji od ostalih zbranih vrst, v končnem rezultatu pomeni, da se na ta način najhitreje zmanjšuje količina ostanka odpadkov, ki je odpeljana v predelavo in odlaganje. Med zbranimi biološko razgradljivimi odpadki prikazanimi v grafu so vključeni tudi bio odpadki (kot je vrtni odrez), ki jih uporabniki kadar koli lahko pripeljete v Center za ravnanje z odpadki Dob.
Med skupino drugi odpadki sodijo naslednje vrste odpadkov: steklo, embalaža, železo in pločevina, lesni odpadki, gume, odpadna elektronska in električna oprema ter sveče, kar predstavlja 23% skupne količine odpadkov.
V skupino nekomunalni odpadki sodijo gradbeni odpadki in salonitna kritina, ki skupaj predstavljajo 13% delež vseh odpadkov. Sejalne analize, s katerimi se občasno preveri vsebina črnih posod za ostanek odpadkov, so pokazale, da je kljub uporabi rjavih posod in/ali hišnih kompostnikov, v teh posodah še vedno preko 20% biorazgradljivih odpadkov, zato možnosti za napredek pri izločanju bio odpadkov še obstajajo.
Minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje
Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno le-te zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporabnike, ki se odločijo, da ne želijo imeti rjavega zabojnika. Kompostnik mora ustrezati vsem določbam Uredbe in Pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov. Navadno ga postavimo v senci ali polsenci in sicer na vrtu ali v njegovi neposredni bližini. Biti mora v stiku z zemljo, stranice, ki ga obdajajo pa morajo dopuščati zraku, da kroži v notranjosti kompostnika. V kolikor se na kompostnik odlagajo tudi biološko razgradljivi kuhinjski odpadki, mora imeti le-ta pokrov. V primeru možnosti rjavega zabojnika in kompostnika svetujemo, da odpadke kot so meso, kosti in drugi prehrambni izdelki odlagate v zabojnik in se s tem izognete nevšečnostim kot so živalski obiskovalci kompostnega kupa ali neprijeten vonj.
Urniki zbiranja biološko razgradljivih odpadkov
Odvozi rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa na štirinajst dni. Glavni namen ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov je zagotoviti najprimernejše in najučinkovitejše nadaljnje ravnanje s tovrstnimi odpadki, zato so vsi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki ustrezno predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki, nato pa predelani v kompostarni. Urnike odvozov odpadkov v vašem kraju in druge informacije o pravilnem ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki lahko najdete na naši spletni strani www.jkp-prodnik.si.
Lea Bernot
junij 2014
OBVESTILA 29
Šolska prehrana po 1. septembru 2014
(subvencija malice in kosila)
Na podlagi novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki se bo začela uporabljati 1. 9. 2014, lahko osebe vložijo vlogo za subvencijo malice (MU) in subvencijo kosila (KU) na
CSDsamo, če družina učenca ali dijaka na dan 1. 9. 2014 ne bo razpolagala z veljavno odločbo o otroškem dodatku (OD) ali državni štipendiji (DS).
CSD bo uvrstitev v dohodkovni razred v teh primerih ugotovil na način, kot velja za pravico do otroškega dodatka, subvencija pa se prizna z začetkom šolskega leta oziroma z dnem vložitve vloge za MU/KU.
Če družina nima veljavne odločbe o OD ali DS na dan 1. 9. 2014, ker se bo npr. odločba za OD/DS iztekla 31. 8. 2014 ali ker vloge za OD ali DS sploh niso uveljavljali svetujemo, da naj avgusta 2014 ponovno vloži vlogo za OD/DS ali naj vloži novo vlogo za OD/DS in CSD bo izdal ustrezno odločbo.
Vzgojno-izobraževalni zavod bo v teh primerih upošteval uvrstitev v dohodkovni razred na osnovni podatkov o povprečnem mesečnem dohodku na osebo, ugotovljenem v odločbi o OD ali DS (na podlagi izmenjave podatkov med MDDSZ in MIZŠ) in ustrezno znižal položnico za malico/kosilo. Vloga za MU in KU zato ni potrebna. Še vedno pa je potrebna prijava na malico oziroma kosilo pri vzgojno--izobraževalnem zavodu, drugače učenec oziroma dijak do subvencije ne more biti upravičen oziroma bo lahko upravičen šele z dnem prijave na malico/kosilo oziroma, če se bo na malico/kosilo prijavil pred začetkom šolskega leta, bo lahko do subvencije upravičen od prvega šolskega dne dalje.
Če družina nima veljavne odločbe za OD/DS in vloge za OD ali DS ne želi vložiti, ker želi uveljavljati samo MU in KU, lahko vloži vlogo za MU in KU pri CSD od meseca avgusta 2014 dalje.
Vloga za MU ni potrebna_za učence in dijake, ki:
•	so nameščeni v rejniško družino na podlagi odločbe o namestitvi v rejniško družino
•	so prosilci za azil
•	so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma v domove za učence in obiskujejo šolo izven zavoda, saj so že na podlagi zakona (ZUPJS) upravičeni do brezplačne malice.
Vloga za KU ni potrebna za učence, ki so nameščeni v rejniško družino na podlagi odločbe o namestitvi v rejniško družino, saj so že na podlagi zakona (ZUPJS) upravičeni do brezplačnega kosila.
SPLOŠNO:
SUBVENCIJA MALICE (pripada učencem in dijakom): Subvencija malice pripada tistim učencem, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 53% neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Subvencija pripada v višini cene malice.
Subvencija malice pripada tistim dijakom, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji, znaša:
•	do 42% neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini cene malice;
•	nad 42 do 53% neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini 70 % cene malice;
•	nad 53 do 64% neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini 40 % cene malice.
Do polne subvencije oziroma brezplačne malice so upravičeni:
•	učenci in dijaki, ki so nameščeni v rejniško družino (na podlagi odločbe o namestitvi)
•	učenci in dijaki, ki so prosilci za azil
•	učenci in dijaki, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma v domove za učence in obiskujejo šolo izven zavoda.
SUBVENCIJA KOSILA (pripada samo učencem): Subvencija kosila pripada učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 18% neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Učencem pripada subvencija za kosilo v višini cene kosila.
Do polne subvencije oziroma brezplačnega kosila so upravičeni:
•	učenci in dijaki, ki so nameščeni v rejniško družino (na podlagi odločbe o namestitvi).
Letovanje otrok - Krk 2014
Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale kot organizator in podjetje Leštan & Leštan d. o. o., šport, turizem in rekreacija kot izvajalec, vabita na letovanje vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejo osnovne šole v Občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Letovanje bo v obnovljenem Domu domžalskih otrok v Vantačičih na Krku.
Termini so:
1.	izmena: 05. 07. 2014 do	15. 07. 2014	-	60 mest
2.	izmena: 15. 07. 2014 do	25. 07. 2014	-	60 mest
3.	izmena: 25. 07. 2014 do	04 .08. 2014	-	30 mest
4.	izmena: 04. 08. 2014 do	14. 08. 2014	-	30 mest
Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj omenjenih občin in sicer do zasedbe mest po izmenah. Cena 10 dnevnega letovanja je 330,00 €.
Znesek bo mogoče plačati v 4 (štirih) enakih obrokih po 82,50 EUR. Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo otroci in šolarji, stari od 5 do 19 let, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni ho-spitalizaciji (več kot dvakrat v preteklem letu) ali so bili pogosteje bolni (zapis v medicinski dokumentaciji več kot dvakrat v preteklem letu).
Vjp Zveza ^Jtq Prijateljev lVI)3MladineDomiale
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije subvencionira letovanje in sicer v znesku 16,42 €/na dan oz. 164,20 €/za 10 dni. Prispevek staršev ali skrbnikov je 164,00 EUR/po osebi. Znesek bo mogoče plačati v 4 (štirih) enakih obrokih po 41,00 EUR.
Za vse informacije nas lahko pokličete na telefon številka: 041 728 179, ali vsako sredo med 16. in 18. uro na telefonsko številko: 01 721 27 91, oziroma na e-naslov: zpm.domzale@siol.net ali vsak dan med 8. in 17. uro na tel.št.: 01 563 54 78, e-pošta: info@lestan-lestan.si.
Prijavnico najdete tudi na spletni strani ZPM Domžale: www.zpm-domzale.si ali www.lestan-lestan.si ali jo osebno prevzamete v naši pisarni, vsako sredo od 16. do 18. ure, oziroma na OŠ, ki jo obiskuje vaš otrok. Izpolnjeno prijavnico lahko pošljete v elektronski obliki ali po pošti oziroma osebno oddate v naš poštni nabiralnik pred vhodom v Domžalski dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale ali v naši pisarni v času uradnih ur. Prijavnice sprejemamo do zasedbe mest.
30 RAZPISI, VOLITVE

Rokovnjač
Osnovna šola Janka Kersnika Brdo objavlja
Razpis za najem prostorov OŠ Janka Kersnika brdo za 2014/15
Predmet razpisa so velika telovadnica in mala telovadnica na OŠ Janka Kersnika Brdo ter učilnice, s katerimi razpolaga OŠ Janka Kersnika Brdo, telovadnici na podružnični šoli v Blagovici in Krašnji.
Prosti termini so sledeči:
•	Velika telovadnica na Brdu:
ponedeljek od 15.00 do 17.00 in od 18.00 do 19.00,
četrtek od 15.00 do 16.30,
petek od 16.00 do 17.00,
sobota do 16.30 in od 18.00 do 21.30.
•	Mala telovadnica na Brdu: ponedeljek od 19.30 do 21.30, sreda od 15.00 do 18.30, četrtek od 17.00 do 21.30, petek od 16.00 do 21.30.
•	Računalniška učilnica, učilnica tehnike, učilnica gospodinjstva in ostale učilnice
od ponedeljka do petka od 16.00 do 21.00.
•	Telovadnica v Blagovici:
ponedeljek od 17.00 do 20.00, torek od 15.00 do 19.00, četrtek od 15.00 do 21.30, petek od 15.00 do 21.30.
•	Telovadnica v Krašnji: ponedeljek od 16.00 do 19.00, torek od 16.00 do 19.00,
sreda od 16.00 do 19.00, četrtek od 16.00 do 19.00, petek od 16.00 do 20.00. Prednost pri izbiri prostih terminov bo določena po naslednjem vrstnem redu:
•	društva oz. klubi, ki telovadnico uporabljajo za treninge in tekmujejo na državni in mednarodni ravni in vključujejo učence šole,
•	društva oz. klubi s sedežem v Občini Lu-kovica, ki tekmujejo na nivoju občine in imajo včlanjene učence naše šole,
•	rekreativni registrirani klubi v Občini Lu-kovica,
•	občani in skupine občanov iz Lukovice, pri čemer mora imeti skupina najmanj 1/2 članov Občine Lukovica,
•	ostali.
Vsi zainteresirani za najem razpisanih prostorov izpolnite prijavnico, ki je objavljena na naši spletni strani http://www.osjkb.si in jo osebno oddate v tajništvu šole ali pošljite na naslov: Osnovna šola Janka Kersnika Brdo, Brdo 5, 1225 Lukovica, s pripisom »Razpis za najem telovadnice«.
Rok za oddajo prijavnice je 20. 7. 2014 do 12. ure.
Prijave po roku bodo upoštevane le v primeru, da razpisani prostori ne bodo zasedeni vseh razpisanih terminih.
O dodelitvi termina boste obveščeni najkasneje do 27. 8. 2014.
Osnovna šola Janka Kersnika Brdo bo z najemniki sklenila najemno pogodbo, v kateri bo opredeljen čas uporabe, število ur uporabe in cena uporabe na uro najema ter druge obveznosti najemnika v zvezi z uporabo prostorov. Najemnina se bo zaračunala za vse termine, opredeljene v najemni pogodbi, ne glede na to, ali je najemnik prostor koristil ali ne. V času šolskih počitnic in praznikov bodo prostori zaprti. Izjemoma pa je možen predhodni dogovor, ki pa je vezan na tehtni razlog (koriščenje zaradi priprav na tekmovanja). V času, ko se izvajajo tekmovanja v prostorih telovadnic, si šola pridržuje pravico odpovedi termina.
Cenik, veljaven od 1. 9. 2014 dalje, bo usklajen z rastjo življenjskih potrebščin in potrjen s strani Občine Lukovica in bo objavljen na spletni strani šole.
Najemniki, ki do 31. 7. 2014 ne bodo poravnali najemnine za šolsko leto 2013/14, ne bodo mogli začeti z uporabo prostora, njihov termin pa bo oddan drugemu, ki mu najem zaradi zasedenosti ni bil odobren oz. drugemu prosilcu.
brdo, 23. 6. 2014
RAVNATELJicA DR. anja RoDLESNiK pETih
5kupaj z ittsmfitivi^iis ooborom smo ! sf' pl^iii uveuftvitev lfs)vkne5a el^fft'^mienihsütewa dfewkä
FRANCI
sifhnit ki i v mfiiAim, aoRASilm, io«&vi£i m orusm po stc vwui ji si ftt?^
il potrieho ^figatovm SlsTtfilSfd VIR M REK^J^JTRUiiCiJO IN VZraS^-VAMLJ; UiT.
ZA
opiEino )nr»rn?rni) pcvHSH v vsoks Monetanjiko hlio obšla j D^cii iji vtiji prenos prislojnastJ izdriave naabEinr rtiijt düvtt« in pMneslovittii poitephev
bolj spodbudno ettolje in gespodonlva, obrl) )n hmctijslvo
paiovjia viposlDvitev podjelniiVe voljInicF t Donifaluh i mcaiitfiiskim powuavunjem
STOPIMOJKjmj ZA SLOVEN I JO
-aiovmiki IJlf^iki \lYMikß
.-GZITIVNA SLOVENIJA
POŠTENO
14

FRANE MAZOVEC
Naročnik: Pozitivna Slovenija, Dalmatinova 2,1000 LJublJar


D
DRZAVUANSKA LISTA
TADEJA SAVNIK IVANUŠA, rojena 5. 12. 1968, po izobrazbi magistrica upravnih ved, 26 let zaposlena v Ministrstvu za notranje zadeve, kjer v Inšpektoratu za javni sektor kot upravna inšpektorica svetnica skrbim za zakonitost vodenja upravnih postopkov, ostalih upravnih nalog in posredovanja informacij javnega značaja celotnega javnega sektorja in nosilcev javnih pooblastil, kot tudi gospodarskih družb in drugih pravnih oseb zasebnega prava, ki so pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom države. Delovne izkušnje sem pridobivala na področju financ, vodenja različnih upravnih postopkov in inšpekcijskega nadzora na področju notranjih zadev.
Za svoje učinkovito in strokovno delo sem prejela več priznanj, tako s strani državljanov, kot vodstva Ministrstva za notranje zadeve. Od leta 2010 sem sodnica porotnica na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
Leta 2011 sem se v želji, da s svojim delom, znanjem in izkušnjami pripomorem k izboljšanju življenja vseh državljank in državljanov, odločila za vstop v Državljansko listo, ki kot politična stranka zagovarja vrednote, ki jih imam tudi sama. Čas, ki smo ga kot parlamentarna stranka imeli na razpolago v zadnjem mandatu, je bil prekratek, da bi lahko uresničili vse, kar smo zapisali v takratnem manifestu Državljanske liste, zato želimo zadane cilje uresničevati tudi v prihodnje in z njimi slovenskemu narodu čim prej omogočiti boljše in kvalitetnejše življenje.
Verjamem, da je ekipa Državljanske liste prava izbira za prihodnost Slovenije, zato sem se odločila, da na letošnjih parlamentarnih volitvah kandidiram za poslanko v Državnem zboru. Ker sem po duši in srcu borka, verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo.
Da bom lahko aktivno pomagala krojiti našo skupno prihodnost, potrebujem Vašo podporo. Kandidirala bom v volilnem okraju 10 Domžale I. Hvala za Vaš glas.
Tadeja savnik Ivanuša, mag.
32 VOLITVE
w
Rokovnjač
ZMAGUJEMO
s pomočjo vašega glasu se bom v naslednjem mandatu potrudil, da bom uresničil čim več želja in potreb ljudi v 10. volilnem okraju.
>	Uvedli bomo podaljšano linijo ljubljanskega potniškega prometa (LPP) do Domžal in Doba
>	Zgradili bomo telovadnico pri Srednji šoli Domžale
>	Zgradili bomo obvoznico Želodnik - Vodice
>	Uredili bomo izpostavo Zdravstvenega doma Domžale v Moravčah
>	V občini Lukovica bomo pospešili sprejem občinskega prostorskega načrta (DPN)
SDS
pridružite se
sledite na
robert.hrovat@sds.si
http://www.facebook.com/robert.hrovat
'Üß @RobertHrovat
Pogum za naprej
Leja Peterka
www.alenkabratusek.si
Zavezništvo
Alenke Bratušek
34 OBVESTILA, POLITIKA

Rokovnjač
Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07-odločba US in 49/08-sklep
US), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
sklep o določitvi volišč in območij volišč
za izvedbo predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 13. julija 2014
VOLIŠČE 4.10.19 - PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA
Krašnja 14 A, Lukovica
Kompolje, Koreno, Krajno brdo, Krašnja,
Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo in Žirovše.
VOLIŠČE 4.10.20 - KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA LUKOVICA Stari trg 1, Lukovica
Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta.
Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče.
VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM ANTONA MARTINA SLOMŠKA
ŠENTVID, Veidrov trg 4, Šentvid pri Lukovici Imovica, Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.22 - ŠPORTNO TURISTIČNO DRUŠTVO RAFOLČE, Rafolče 11
Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje.
VOLIŠČE 4.10.23 - ŠPORTNO DRUŠTVO
ZLATO POLJE
Podgora pri Zlatem polju 1
Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.24 - PODRUŽNIČNA ŠOLA
BLAGOVICA
Blagovica 33, Blagovica
Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.25 - ŠOLA ČEŠNJICE, Češnjice 9, Blagovica
Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce.
VOLIŠČE 4.10.26 - GASILSKI DOM TROJANE, Trojane 35
Bršlenovica, Gorenje, Hribi, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Trojane, Učak, V Zideh in Zavrh pri Trojanah.
VOLIŠČE 4.10. 901 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.970 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča
na območju okraja.
Volišče je dostopno invalidom.
REPUBLIKA SLOVENIJA
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA
10. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 041- 6/2014 Datum: 11. 6. 2014
PREDSEDNiCA OKRAJNE VOLiLNE KOMiSiJE Helena Mejač, UNiv. DiPL. prav.
mg Cm Nova SiovenUa
mW ^Pff Krieanskt Oemokratl
ODGOVORI ZA PRIHODNOST
ZA nizke davke ZA enostavne upravne postopke ZA odprto gospodarstvo
ZA Ljudmilo Novak obkrožite
HVALA!
OBčiNSKi ODBOR NSi - KRŠčANSKi DEMOKRATi LuKOViCA
SDS
enotni zmagujemo
Zakaj podpiramo kandidata Roberta Hrovata SDS za poslanca v DZ. Prvič ker se bo osebno zavzel, da se bo v občini Lukovica pospešil sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN). Ker bo SDS ukrepala z zagonom gospodarstva in novih delovnimi mesti,ki so v tesni povezavi z racionalizacijo in reformo javnega sektorja, kar skupaj vodi iz krize. Prioritete za zagon gospodarstva in nova delovna mesta so: Razbremenitev in razdolžitev podjetij in podjetnikov sta predpogoja za rast (Stop novim davkom in birokraciji).Umik države iz gospodarstva omogoči podjetjem dostop do svežega denarja in novih trgov ter privablja neposredne tuje investicije. Evropska sredstva kot generator investicij, tehnološkega razvoja in inovativnos-ti ter razvoja turizma. Uveljavili bomo politiko »zlatega fiskalnega pravila« s čim manjšim vplivom na zmanjšanje gospodarske rasti. Zmanjšali bomo visok javni dolg oziroma razdolžili bomo državo, kar bo odločilno vplivalo na večjo gospodarsko rast in zmanjšalo nezaposlenost. Davkov ne bomo povečevali, hkrati pa bomo zagotovili takšno obdavčitev, da bomo ustvarili pogoje za gospodarsko rast in nova delovna mesta.. Takoj bomo odpravili obdavčitev nepremičnin za vse, ki ustvarjajo dodano vrednost. Sprejeli bomo rešitve, s katerimi bomo oprostili davka na nepremičnine vse, ki opravljajo kmetijsko in gospodarsko dejavnost. Srednjeročno pa bomo naredili davčno okolje prijaznejše in konkurenčnejše. Urejena infrastruktura kot podpora gospodarstvu in mobilnosti prebivalstva. Dvig samooskrbe s ključnimi kmetijskimi proizvodi in pridelki. Ureditev problematike komunalnih in ostalih odpadkov ter rabe surovin. Uporaba lesa kot priložnost za gospodarski preboj. Prilagodili bomo izobraževalni sistem tako, da upošteval potrebe na trgu dela in s tem omogočili večjo zaposljivost mladih.
OO SDS LuKOviCA
Kogarimaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
Sporočamo vam žalostno vest, da nas je po hudi bolezni v 77. letu starosti zapustil naš dragi brat, stric, oče in dedek
MARTIN OMAHNA
iz Vidma pri Lukovici
Počival bo v kraju Mettmann v Nemčiji, kjer smo se od njega tudi zadnjič poslovili. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Vsi njegovi
Neverjetno, kako naš čas hiti, skoraj ne zavedamo se tega mi. Kar zapisano globoko v srcih je, pa živ spomin na njega je.
V SPOMIN
24. junija je minilo deseto leto, od kar nas je za vedno zapustil
ALOJZ KURENT
s Prevoj
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje,in pogosto vračaj se nam v sanje.
Svojo življenjsko pot je v 88. letu sklenila
IVANA GROŠELJ
Koširjeva Johanca iz Dupeljn
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, darovane prispevke za svete maše in cerkev ter za vse pisne in ustne izraze sočutja. Hvala patronažni sestri Irmi Markovšek za skrbno in požrtvovalno nego na domu, župniku Janezu Grčarju za lep poslovilni obred in pevcem za doživeto zapete pesmi.
Vsi njeni
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
Svojo življenjsko pot je v 78. letu starosti sklenil naš dragi oče, mož, dedek in tast
JANEZ AVBELJ
iz Zlatenka 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se sosedom za pomoč, patronažni sestri Irmi Markovšek, vsem gasilcem, še posebno Marku Trdinu za poslovilne besede, župniku Marku Pajku za opravljen obred svete maše in pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti!
Vsi njegovi
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj In kdo ve od kdaj.
(T. Kuntner)
Sprijaznjena z minljivostjo življenja nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama in babica
MARIJA VODUŠEK,
roj. Mav iz Spodnjih Prapreč pri Lukovici
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, podarjeno cvetje in svečke. Zahvaljujemo se dr. Marjanu Lobodi iz ZD Lukovica, osebju bolnišnice Golnik, Onkološkemu inštitutu Ljubljana in reševalcem ZD Domžale za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič, ki nam je pomagala pripraviti obred v družinskem krogu na pokopališču v Spodnjih Praprečah in se dostojno posloviti od naše mame Mimi.
Žalujoči: vsi njeni Spodnje Prapreče, 3. junija 2014
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
Svojo življenjsko pot je v 95. letu sklenila naša draga mama
SLAVKA PETERLIN
iz Zg. Prapreč 1
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem rejencem, posebej Sašu in ženi Majdi ter Saši, sosedom, znancem, prijateljem, vaščanom, Heleni Dolinšek iz Vrhovelj za večkratno pomoč, okrajnemu, okrožnemu in višjemu sodišču iz Ljubljane, podjetju Radox iz Kamnika, za podarjene sveče, telegrame, cvetje, svete maše, denarne prispevke in izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Vrbančič in vsem njihovim sodelavcem za lepo, skrbno opravljeno pogrebno slovo ter njihovim pevcem za lepo odpete pesmi, trobentaču,
zahvala sosedi Joži Sambol za poslovilni govor ob odprtem grobu. Iskrena hvala dr. Marjanu Lobodi, patronažni sestri Irmi Markovšek iz ZD Lukovica in sestri Vanji Vida, zdravstvenemu osebju ZD Domžale, dipl. medicinski sestri Cvetki Cerar iz Ljubljane ter brdskemu župniku Andreju
Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našo mamo Slavko pospremili na njeni zadnji poti. Veseli bomo, če boste postali ob njenem grobu in jo imeli v lepem spominu.
Vsi njeni domači
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
Svojo težko življensko pot je v 86. letu zaključil dragi mož, oče, brat, stric, dedek in pradedek
FRANČIŠEK GALE
s Prevoj pri Šentvidu.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo župnikoma Andreju Svetetu in nečaku Acu Jerantu za lep pogrebni obred ter Mateji Orehek za lep poslovilni govor, Domu počitka Mengeš in nujni medicinski pomoči ZD Domžale za skrb in pomoč, pogrebni službi Vrbančič, pevcem, trobentaču in Društvu upokojencev Lukovica. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti!
Vsi njegovi
Hofer sporoča
IZ NASE STALNE PONUDBE
7 DAYS
Rogljički Double
večvrst.SOg
znižano od 05.06.2014
4,45/lcg
Hofer
prej 6:59

prei1;39

zianina ^ ■■	\
znižano od 05.06.2014	Vrt"	'
I	3.05-4.58/kg
več vrst, 200 g
znižano od 05.06.2014
^ za KOS samo
^^ J 6.75/kg
Piščanqifileji
•	naravni ali
•	panirani 750 g/600 g
7ni7annnrin?i0fi501i
I
Iziamr^a^j,

Bio zeliščni/ sadni »j
več vrst. 20 čajnih vrečk
7ni7ano od Ofi 7014
preiW
23 kos «amn

Testo za pizzo
iz hladilnika, 400 g
7ni7ann nri n^i lift 5fVIA

preiW
znižano od OR nfi.5nii
73 kos camn
BIS
šumeče tablete
več vrst, 20 kosov
■iC»
"OC i

za zavoj samo
Lomfe
Gorčica
v kozarcu, 700 g
preiW
Vi ^ Iqi^
{jör-?'-' ' - v- ^	■ .
Belo vino
suho, porekio: Italija, 1,51
7nifannnrin'infi7ni4
«ii
Rdeče vino
suho, poreklo: ltaiija,1,5l znižano od 05
I Drei 1:69
Lf.O S
I Dreitt9
Repično olie
znižano od

Prodaja samo v koiičinah, običajnih za gospodinjstva. Siiice so simboiične in so prediogi za saniranje. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse ri;4i;4tvp rpnpcnupvrih in ulfliiiriiipin nnv 7a nan;4lfp utkkii npnrinnvariamn
Veckotferl
Hofer trgovina d.o.o.
www.hnforcS