109. stev'ika Trst v sredo 19. aprila 1S05. Tečaj wyX, trn Izhaja vsakl dan. u ob nt-le: ac in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob S. uri ziutrai. «'iin!'-if ?e proaaiaio po 3 nove. 16 -«totink> - Buiofin i - ataman v Trstu in okolici. ^Ljubliani. Gorici, Kranju. Mariboru. Olovcu. Idriii. St Petru, režani, S'abrežini. Noveinmestu itd. h ia narobe fljjreeujs uprava iista „Edinost". uilea r -ri» Galatti St. IV. — 1 radne are »-o od t. pop. do •'•►čer. — <>ne oeia*oir 16 sr navršio petit: :avn*> zauvaie m domači oeJasi po poeu Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GO JA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tisk: < -i konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Ga.at*i It. iS. Poštno-hranilnični račun št. 652.8*1. (Brzojavne vesti). V južno kitajskem morju LONDON 18. »Dai y Teiegrapb« pc-r ča iz Tokija : V nedeljo sa je tukaj govc-r !of da plujejo ladije baltiške eskaire blizo iiongkonga ter da je usidranih pet Iad j za -cna^g pri nekem otoku, ki je oddajan pet m lj oi Hongkonga. G asom nekega porodila ■f.e^a 1 sta iz Singaja, je japonska vlada objavila, da je pri Genzenu ustanovljena brambena zona in da ne smejo ladije v žini tega pr staništa voziti hitreje, nego s .'» vozali brzine. LONDON 18. Let E.vprees« por >ča : Ve*t: o ru-kem b^odovju so tako pomanjkljive, kakor one o japonskem bro-«1 -vju. Verojetno je, da ee rusko brodovje nahaja ob c bali Kcšinsin?, kjer čistijo ladije za bodočo bitko. HONGKONG ls. Semkaj dospeli par a:K »North Aoglia« je videl v petek pozno zvečer blizo Bombav-Reefa močno eskairo Križarjev, ki je plula proti jugu, ter je deva a z reflektorji ; vendar ni »North An-ifiia« zimogle ep znati, soli bili to japonski alt ruski križarji. LONDON 1*. G as< m poročila >Reter evega bir< « 83 otoki Pescadoree postavljeni *tK>d »o no pravo. Vse ladije se morejo ustaviti seiem milj od ob»li. Neu: -alne Jadi e morajo dobiti dovo jenje japonsk a oblastni', ako hočejo pluti v pristanišče Reluog. LONDON 18. Včeraj je bilo v H ,ng fcoogu 3*5 mot p »sadke par^ii« v »St. Helena« a » Batter?ea-Bridge — skoraj sami An-ir-tii — obeo;eoih po tri tedoe zapora, ker so ee hram i plati na Japonsko s premogovnimi ladijami, ki so ;meie vojno kontrebando. S evilo enakih s'.učajev čaka se rešitve. PARIZ 1-. PetrogiajBki dopisaik lista L *ho de Par.s« je svojemu listu spor čil, '• i mu je neki častnik genera nega štaba ne mornarice priobč.l svoje maen;e, češ, i bo Rož les vensti poskušal vzeti Formoio, ii s: tam vstvtr. oper*ejsso bazo. Ožina Sugari TOKIO 18. Pomorske obla-tnie so danes izjav le, da le/t ožina Sugari v obrani beni čit . Prt met je tam omejen. Ojačenje ruake vojne mornarice. ODESA 1 (Petr»gr. brz. agentura). N>.oIa evi ladijedeinici s a na povelje rai--tia a omarice oborožujejo torpedovke »Za-i trni«, »Zvonki« in >Zjrki«t vsaka oOO to ne!at, in d; a križarja po 60. Štrajk železničarjev v Italiji. MILAN IH Tuka šnji organ s eijali-st.čne stran&e j« izjavil, da je š;rajk izbruhnil ob cajceugudnejših razmerah za železniško osobje, prot kateiemu je vse javno mnenje. Krečanski nadkomisar CARIGRAD 17. O demisiji nadkomi-sarja kreča.ssega prito* Jurija, o kateri so pori-čali časop.s , n; tukaj ničesar znano. Komunskc državne finance. BUKAREŠTA 18. Zbornica je vsprejela zakonski u i črt g e i« aoa\erzije ;"j°/0 rente v 4 °/0. Zasonski načrc pride jutri pred senat. Nadrojvodinja Marija Josipa v Opatiji. VOLOSKO iS. Nadvojvodin a Marija Jt»;ipa je d< Sfiela danes v Opatijo z nadvojvodo Maknm li;anom in fpremstv^m. Pri hotelu »Bellevtie« so nadvt>jvodinjo vspre-jeii okrajni glavar dr. Mtnuesi, pred-J st^jn k zdravilišča in župan dr. Štenger. Mesto je v zast vab. Izffredi štrajkoreev v Limogesn. LIMOGES 18. Ker niso sinoči i«gred-niki z;m >gl doseči, da bi bile aretivaae osebe izpušneie iz zapora, »o skušali olomiti vrata ietuišniop. Opleuili ho v bližini neko- liko prjdtjalnic ter zgrtd.li birikade. Kava-lerija je z golimi sabljami napadla množico. Mnogo konj se je vjelo v napete vrvi ter je padlo, vojaštvo je nato rabilo strelno orožje, ena oseba je bila ubita, tri pa ranjene, med temi ena smrtno. Ob 10. in pol je bil trg že izpraznjen. LIMOGES 18. Jetnišnico, čije vrata so izgredniki razbili, stražijo orožniki. Ob spspadu s četami je bila neka oseba na mestu usmrtena. Od ranjencev je eden umrl v svojem stanovanju. V bolnišnici se nahajajo le tri ranjene osebe. Več ranjencev se zdravi doma. Zastava ki se nahaja na mestni hiši je obešena na pol droga in zavita v črnino v znamenje žalosti.j Municipalni svet je izdal oglas, v ka terem protest uje proti navzočnosti Čet na cestah ter izjavlja, da je vojaštvo streljalo na množ oo, ne da bi bila ista napadala. LIMOGES 18. Predpoludne je minolo popolnoma mirno. PARIZ 18. Današnji ministerski svet, ki se je vršil v palači E'y=č3, se je bavil z dogodki v Limogesu. LIMOGES 18. Glasom zadnj h poročil je bilo na zadnjih nem rih ubitih najmanj deset 1 udij. Med temi je 16-letni deček, ki je raz terase mestnega parka motril spopad med štrajkovci in vtiač 1 ga v Požegi in na parado, da rečem svo- jim brfctom po kr?avi g »stiji : Na zdravje vam bilo ! — H» ali Boga, da so ti etare kosti cele, se je p šalil Prodan c. — Tvoje mlade kosti bi se bilo zdrobile na kose ga je zivrnil s'ari kenjenik, današnja mladina kakor da nesi v sebi mrst; okostja eevi iz gosjega peresa. Ali naj je bilo kakor je bilo, bratje, venlar mi je drago, da smo se tu tako lepo naši , da sm'> tistemu pasjemu rodil zlom li rebra, pak nnn rne ]>Dpe izkadili iz Kapitelja. Pri moji veri, laglje 89 mi pije, pak pravim n pravim: Z >e i naš, k vragu tdišli ligaši ! K injenik je skočil, zaigral besno z ofm , siv gnil vrč, trkal po vrsti 8 hrupno družbo !n udaril z vrčem ob t a, da se je poslednji raeletel na sto koaov. Tcniaž ni o tem niti z očesom trenil, pa tudi zdravnik se je le malce zganil, nagnil glavo in >3 zagledal v svoj vrč. — Ho! Ho! Ho! je začel ma!oplem Č Grčgorović, vihajesi s pestm kuštrave brke, da se mu je rudeČi nos začel tresti. Mi smo izkadili pope iz Kapitelja. Kar ste storili vi, ne velja niti luknjastega opanka ; ali, kar smo i mi dovrš li v Z grebu — mi, se je Niko- Balkansko pismo. BELIGRAD, 10. aprila 1905. Naglašal sem že v poslednjem svojem pismu, da letos ne bo nobene prave vBtaje v Makedoniji, ampak s? b >do če:e posamičnih makedonsk h naiodov bojevale med seboj. To Be ž3 drgaja. A ko nastane lepša vreme, bodo tudi ta U i boji pogostejši. Nedavno temu sta se siečali neka bolgarska in neka srbska čtt». Bolgarska četa je bila namenjena v srbske vssi v okolici Poreča, da pobere »dobrovoljni« davek za vataške čete od naroda, ki je tako siromašen, da niti državnih davkov ne more plačevati. Srbska četa, ki je prestregla bolgarsko, bila je sestavljena is kmetov dotičnih občin, da obranijo svoje vasi od nemilih goetov. Vnel se je boj, katerega je turška vojBka mirno opazovala od daleč, a ko je bila bolgarBka četa premagana in je začela bežati, zgrabila jo je vojska, ki jo je uničila popolnoma. Ko je vojska uničila bolgarsko četo, začila je zasledovati srbsko četo, katero je dohitela, ali je ni megla uničiti. Ša le, ko je prišla vojski na pomoč artilerija, vmaknila se je Brbska četa. Od teh bojev ima največ koristi Turška, ki zadovoljno gleda, kako se bojujejo med seboj Srbi in Bolgari. Ćim pa so oslabili obojni v tem medsebojnem boju, potem pa turška vojska poaeza vmes in udarja na oba — najprej na enega, potem na druzega. To bo plodovi politike kneza Ferdinanda, ki Banja o velikem bolgarskem cesarstvu (ali kraljevstvu — vseeno), ki je heče osnovati na škodo drugih narodov. S to svojo politiko bo Nemec Ferdinand res škodoval Srbiji, ali škodoval bo tudi BVgarski, kar ee ža čuti. Bolgarski vstaši 83 naprtili na hrbet itak že ubogemu narodu v Makedoniji takih davkov (ki jih iztirjavajo se silo), da je revolucija postala v narodu žs skrajno nepopularna. O poslednji vstaji je narod še dajal ta davek, ker so mu voditelji obljubovali, da jim v odločilnem trenotku pride na pomoč Bolgarska z vojsko. Te pomoči ni bilo, pač pa je prišla turška vojska, ki je požigala in morila vse, war jej je prišlo pod roke — — — Bolgarska sama ni močna dovolj, da bi vojevala s Turško. Zato bi bila edina prava politika Srbije in Bolgarske v Makedoniji : sporazumeti se in skupno delati na tem, nli, mi ! — Kaj vi ?! je vzdignil Prodanić pesti ter je, nagnivši glavo, pogleda! maloplemiča. — Da, da ! je zaškripal Nikola, gledajoči mladeniča motnim cčesom. _ Aj božja kazen ! Čemu bobniaš z je zikom svojo slavo, je zakričal Prcdanic ter skočil na stolec. Pogledite si tega svaka, brke naj ti počrnijo od sram ;te ! Tudi ti piskas med poštenim svetom in se ne bojiš, da te kdoBune z nogo kakor garjevo pse 1 — Ne lajaj, jezik kužni! je zarezal Nikola in skočil po svoj meč. Ali v isti Čas je potegnil Prodan:<5 na stolcu svojo os rino, a vsi častniki na noge. — Molči ! Molči ! je zakričal Isovio^ priskočivši. -— Nočem! NoSem! se je zadri Prtdanid, Agata, metlo donesi, metlo! Ne molčim ! Kaj je storil ti stari meh, naj ga pobere kuga božja I Prodal se je nam, prodal, pak to ni za drugo, nego da s* predaja Bogu in vragu. Danes še le ti je prišel na rame be'.i križ, dano? je Marijin, a včeraj ni imel nikdo ve-čega rudečega križa, nego to-le šSece ; včeraj je bučal za ligo, danes za Marijo. Zapil je svoje imetje, svojo sabljo, svojo dušo, a za Judeževe groše si je kupil nov jopič. Metlo, Agata, metlo ! (Pride še.) V Zagrebu ee otvori 2. maja hrvatska um-tnška razstava in o tej priliki odpotujejo v Zagreb mnogi srbski in bolgarski umetniki, književniki in časnikarji. Slovenci pridejo, seveda, tudi. Ob tej priliki odide nekaj Srbov ia B>'garov tudi v Ljubljano i o v Trst, a to priliko uporabim tudi jaz, da vidim zopet eakrat slovensko Adrijo in zato sem odložil svoje potovanje v Makedo n jo, d k'er p« ne povrnem iz Trsta. —nt. Rusko-japonska vojna. TRST. dne IS. aprila 1905. Z mandžurakega bojišča prihaja Bedaj le malo poročil in to le o bojih ki se vrše na fr nt: med sprednjim stražami. Zadnja poročila, ki jih je general L nevič poslal za Inje dni v Petrograd govore o bojih nn vztočnem krilu v gornji dolini reke Hunbo. V teh krajih vlada še tima in zato so čete na gibanju ovirane. O brodoviu admirala Roždestvenskega n nikakih t°"nih poročil in zato se ne ve, kje da se Bedaj nahaja rusko brodovje. To je hvalevredno od strani Rusov, ki so bili do sedaj v tem oziru preveč odkritosrčni. Vojaški kritik liBta »Neue Fr. Prfsie« pretresava vprašanje, je li pričakovati bitke med rusko in japr nVtco e^kadro ali ne. Kritik meni, da najbrž re prida do bitke. Po dolgem kr žarenju v tropičnem morju je v interesu almirala Riždestvensiega, da se izogne bitki. Od druge stran: nočejo niti Japonci postavit- na negotovo possusnjo svoj sedanji pol"ži;. YT slučaju, da p{ d ežejo v pomorski bitk;, bi ee morali za dolgo vrsto let odreči sanjam, da se nj hova vlada uvrsti med po-m<>r-ze velevlasti. Njihov položaj utegne postati ugcdneji, ako dospe R »ždestveaski v Vialivostok; v t»in slučaju bo možno, da ga v tax<>Š3jem pristanišču blokirajo, kakor se je g i I > s portarturskim brodovjem. Admiral T go S3 nahaja -edaj s svojim brodovjem v zal vii med otokom Nipon in R uc n. V tem zal vu, povseca ravarovanem od viharjev in i-- "T je možno pre-krbov«t se z vs«mi po--^š'vsami, ostane Togo baje tudi nadalje, ii -. se, da bo R ž iestvenski plul proti Vla-d v -r„oku preko Tihega oceana. <>0T0riee in porotila iz južno-kitajskesa morja. V Tokiju menijo, tako poroča »Rsu terjev biro«, da bo baltiška eskadra poskušala pluti direktno v Viadivostok ter da se iz gns ctoku Formozi. Iz Hongkonga je zvedel londonski list »Da y Mati«, da je prišlo tjakaj poročilo o boju med ruskimi in japonskimi iadijam , vendar manjkajo podrobnosti. Nadalje se poroča, da je priilo baltiški eskadii naproti mnogo kitajskih trgovcev. Kaltiška eskadra r zalivu kam ran k. »Reuterjev biro« poroča iz Tokija od 17. t. m. : Balt ška eskadra je bi a dne 14. t. m. v zalivu Kam rank; sodi ee, da je e-kadra prišla v zaliv že 12. t. m. Glasotn neke brzojavke, ki je d-spela v Hongkong, si del rusae eskadre opazili v nede jo v zalivu Turan, .300 milj severno cd zaliva Kam-rank. da pripoznava, da odgovornost za ta eklatantni nevspeh pada na Avatro-Ogrsko. To da sluti avBtrijski civilni agent, dvorni svetnik Muller — ki je eden iz malega števila sposobnih mož, ki razpolaga žnjimi naše ministerstvo za vnanje stvari —, ki se hoče odpovedati in umakniti. Avstro Ogrska je de živela na Balkana popoln poraz, ki se zrcali tudi v dejstvu, da knez Ferdinand obiskuje sedaj vse evropske dvore, izklju-čivši pa — Dunaj in Petrograd !! »Information« zaključuje: »Grenko je to, da moramo kakor Avstrijci odkrito konstatirati poraz naše diplomacije, toda bolje je, da priznavamo resnico, nego da bi jo hoteli prikrivati«. Ločitev cerkve od države na Francozkem. Iz Pariza javljajo, da je sedaj rešitev vprašanja o ločitvi države od cerkve odvisna le od tega, da-li napredne radikalne skupine izpoelujejo, da se zbornica deloma odreče velikonočnim počitnicam. Ako pojde zbornica, kakor je bila navada dosedaj, velikega tedna na dopust ter se sestane ša le koncem meseca maja, potem ne bo več možno, da še v tej zakonodajni dobi reši zakonski načrt o ločitvi in nove volitve se bodo vršile. Mandat te komore poteka in mej tem pridejo nove volitve. A kdo more vedeti, da-li te ne prinesejo iznenađenja in da-li se večina naroda ne izreče proti namerjani ločitvi ? ! Zato napenjajo one stranke, ki so proti ločitvi, vse moči, da bi šla zbornica na velikonočne počitnice Velevazno vprašanje ločitve cerkve od države je torej sedaj k on centrirano v tem formalnem vprašanju : da li pojde zbornica na velikonočne počitnice kakor vedno sedaj. Republikanske stranke hočejo seveda na vBaki nač''n, da ee zbornica odpove velikonočnim počitnicam ter da nadaljuje debato o načrtu za ločitev. Ls ako zbornica ^sprejme ta program delovanja, je mino da ista vsprejme predlogo. vsprejet od kneza Nikole, ter mu ročno pismo srbskega kralja Petra. izročil Domače vesti. Srca kvlškn!! Z Dunaja smo prejeli pod tem naslovom : V štev. 93 in 94 t. 1. cenjenega Vašega lista izišel je krasen članek naslovljen, če se ne motim, »I z tržaških d n i j«. Blagovolite vaprejeti za to iz dna srca čuteno zahvitlo in izreči dotičnemu avtorju prošnjo, da nam se podeli več takih sveto - navdušenih člankov. Nedogleden je namreč pomen takih bodrečih člankov v zdajšnjih težkih političnih časih, ker bodrijo najvažnejšega činitelja v duševnem življenju narodovem: zaupanje v lastno duševno moč in življenjsko silo. Narod brez takega zaupanja je mrtev ali vsaj obsojen v smrt, in treba je posebnih vzrokov, da ga rešijo take obsodbe usode. Iz dna duše delim mnenje avtorjevo, da •• - o5a ;oLrflnn J | _ . . luiočemu soprogu, hčeri in sinoma nase isfcreno smo Slovenci na pragu nove solnčne aobe, i J r o , , .* * , | sožalje. čtje piemise in predpogoje smo dosegu velea prirojenih naravnih veeatranskih darov. Število Slovencev je neznatno. Imamo pa vsa ter je med drugim, zahteval tudi užigalic. Trgovec mu je ponudil one s ključam, katere je pa Lah odrinil, zahtevajeone v lepih barvah (slovenskih) rekši, da so one najboljše ! Vidite Slovenke in Slovenci ! Tuje-rodci zahtevajo n£Š9 užigalice radi njih dobrota — vi pa rabite — z namenom, da morda prihranite eno stotinko na mesec — raje druge, slabeje ! Učimo se od tujcev — — spoštovati in caniti, kar je našega. Slovenka in Slovenec naj pa kupujeta in rabita le naše užigslce. One trgovce, ki nočpjo prodajati naših užigalic — naj se ne podpira ! Narodni ženi v spomin. Pišejo nam : Včeraj popoludne smo spremili k večnemu počitku Nežo Jaklič. Pokojnica ie bila priprosta, a skozi in skozi narodna žena. Vzgojila je dvojico vrlih sinov in eno hčerko, ki so, da Bi rojeni in odgojeni v Trstu, osta'i vredni in zvesti sinovi svojemu narodu. Zi- Skopeljsko škofijsko vprašanje. Iz Belegagrada poročijo: Skopeljako škcfij^ko vprašanje je priš o zopet na dnevni red. Nedavno umrli vladika Sebast jan (Srh) je bil sicer imenovan za skopeijskega vladiko, toda do svoje smrti ni prajel bsrata (potrdila) ter je vedno bival v Carigradu. Z njegovo smrtjo je ostala škofijska stolica izpraznjena in sedaj prične sopet srari prepir med Srbi in Grki. To vprešanje je težio rešiti toliko radi zmešnjav, ki vladajo na Grškem patrijarhatu v Carigradu, k,olikor radi narodnih nasprotnikov v Makedon ji. Srbi delajo na to, da bi bil imenovan za skopeijskega vladiko Srb, a na to bo težko pristala grška sinoda v Cargradu, ki želi, da pride na omenjeno mesto Grk. Poročila o ameriških vojnih ladijah. »Keuterjev biro« }>oroča iz Labnana: Ameriški un.čevalfci torpedov »Bariv« in »liiauncev« sta dospeli semkaj iz Filipi n, da se pri družiti kr žarju »Raleigh«. Omenjeni an čeval« torped >v n sta videli niti baltiške n:ti japonske eskadre. fiasko reformne akcije v Makedoniji. >edaj, ko poteka mandat, ki sta ga Avstro Ogrska in Rusija prejeii od evropska vlasti za itvedenje rt iormnega prt grama v Ma ledoniji v smislu d< govorov v Miirz Drobne politične vesti. General Galgoczy, dosedaj zapo j vedujoči general v Premvslu, je dobil, kakor j poročajo z Dunaja, trimesečni dopust. Ko mu poteče dopust, postane ali naslednik vojnega poveljnika prines Ljbkovica v Buri mpešti, ali pa dobi eno mesto novoustanovljenih armadnih nadzornikov. Izseljevanje iz Hrvatske in Ogrske. Pred par tedni sa je iz Hrvatske in Ogrske izselilo in dospelo v ne\v vorško pristanišče 4715 izseljencev, od katerih je b lo 2357 S ovakov, 1061 Madjarov, 1007 Nemcev, 182 Srbov in Hrvatov in 108 Romunov. V minolem tednu je število izseljen cev znašalo 4429. Od teh je bilo 1980 Slovakov, 1060 Nemcav, 966 Madjarov, 292 Srbov in Hrvatov in 131 Romunov. Dogodki d & Ruskem. Iz Bukarešte poročajo, da se novoimenovani guverner v K šenavu nahaja sedaj na inšpekcijskem potovanju po Be*aral»ji, da pomiri prebival stvo. Z dom je fjrmelno zagotovil, da Be mir kemu sorazmerja kljubujoče število mladih talentov, ki dan ca dnem nastopajo na pozo-rišču najrazličnejših strok, cvet in bujno življenje v naši literaturi (četudi je biia zašla v ognju mladesti na male stranpotice), novi pojavi v umetnosti naši, vzbujajoče se znanstveno življenje : vse to bujno gibanje, doseženo v borih 50 letih, ko je naš duševni razvoj v edini polovici prejšnjega stoletja preživel srednjeveško, revolucionarno in moderno stoletje drugih narodov : kaže, da so nam odprta vrata v dobo. Naj vas mine strah pred politično našo bodočnostjo! Tudi tuše pripravljajo vestne mlade sile na ta imenitni poklic in da nam ueoda podeli enkrat iz med množine talentov tudi talent na političnem polju, ki z močjo svojega duha in mogočne osebnosti stre domači spor, in ki v sebi poosebi narodno voljo, o tem sem prepričan do dna duše... Pogreb pokojnega Karola Hvale. Iz Volč nam pišejo: Kako spoštovanje je užival pokojni Karol Hvala, dokazal je v nedeljo po večernicah njegov pogreb, katerega se je udeležilo toliko ljudstva, da Ee lahko reče : tikega sprevoda ni imel še noben VolČan. Izza mlad'h let se je pokojni brezplačno mučil v poučevanju narodnih peemij, a njegovi učenci prinesli so mu tribut hvaležnosti, da so mu zapeli v slovo pred hiŠD žalosti, v cerkvi in na grobu tri žalostinke tako milo, da ga ni bilo suhega oče=a. A Volčanom so se pridružili tudi Tolminski pevci in pod vod- Pritožba iz občinstva. Prejeli smo: V ulici Canale, ravno na prehodu preko >rudečega mosta«, prodaja neko cloveče na vozičku raznovrstne razglednice. Na deski, ki sega čraz ves voziček, ima ta prekupec prilepljenih 30—40 razglednic, predstavljajo -čih razne lahkoživke v popolnem Evinem kostimu. Preko omenjenega mosta hodi na tisoče in tisoče ljudi in mej temi na stotine in stotine otrok, katerim one razglednice gotovo niso v spodbujo k moraličnemu življenju. Kaj pomaga, ako se učitelj v šoli in vse to stariši doma trudijo, da bi izlasti dečkom novo i vcepili v glavo in srce kaj dobrega in koristnega, ako pa tak-le nebodigatreba s takimi nedecentnimi, pohujšljivimi slikami sproti z&struplja mlada srca ? Ako že priprosti stražarji (naj si bodo že c. kr., ali pa mestni) nimajo potrebnega spoznanja, ali pa morda ne potrebnega — poguma, da bi odstranili z rečenega javnega mesta one pchujšljive slike, morali bi pa vsaj viši v to poklicani funkcijonarji (izmed katerih je gotovo že marsikdo videl navedeno pohujšanje) ukreniti potrebno. Po zunanjosti je soditi, da je prekupec omenjenih razglednic regnicolo. Veakako ja je človeče najn že vrate. Nastopanje proti takim klativitezem bi bilo gotovo hvhležaeje in koristneje delo, nego pa tisto odurno postopanje, s katerim hočejo izvestni redarji nastopati proti kme tom in kmeticam iz okclice in z bližnjega Krasa, o katerih je znano, da imajo zelo zelo pohlevno kri v svojih žilah. 0 zasutju kanala pred cerkvijo sv. Antona novega se je pisalo že in razpravljalo toliko, da se nt m zdi popolnoma nepo- atvom^Dj'ih 'epretoeg«* oSitelja' pas" ni Jud., da J »ebno vse ono pisarenje, s katerim polnijo je bilo pene tako, kakoršnega še nismo Suli ^J "žaSki l,redala 8v"J'h i a J I a I___n* i aa mi nHMIKPIIK Volčani. Pokojni Karol je doživel lepo starost 76 let. Do lanjskega leta je bil vedno zdrav. Lani se mu je bila pripetila nesreča, ob kateri bi bil lahko prišel ob življenje, (-»plašile so ee bile v voz vprežsns krave in on jo padel in se še precej poškodoval). Od tega časa pa je hiral in hiral, dokler ni za večno zatisnil očesa. Pokojni Be je živo zaninul za bodoč nost slovenskega naroda in za blagor svoje občine; za blagor naroda, za blagostanje občine ima nevenljivib zaslug. V njem je našel narodnjak idealnega Slovana, prijatelj odkritega prijatelja : Bil je to mož, ki se ni nikdar in proti nikomur bal povedati tega, kar je imel na srcu. 56 let je pokojni orgljal v cerkvi in menda ne osenči njegovega spomina, ako povemo, da je bil trikrat prediagan, naj se mu da zlati križec za zasluge, kateri predlogi pa še danes spe na c. kr. avstrijski vladi, A ker že vei govore, pa naj ša mi napišemo zopet par pripomb o tem vprašanju, ki je za Trst res velevažno. Naše mesto je tako zgoščeno, da ni možno n ti najt. prostora za prepotrebne javne trge. Onih par trgov, ki jih imamo, so pa že zdavnaj pretesni in ne zadostujejo več najnujnejš m potrebam. Ako potrebam. Ako bi se zasulo Bedanji kanal do rudečega mosta, oziroma do Gdnelove hiše, bi se s tsm raEŠiril sedanji trg, bi Be odprla širšemu prometu ul. Vienna-S. Spiridione in bi na za3Utem prostoru pridobili dva :ej a košSeka zem'je, ki naj bi služila v šstal šče in vedrenje mestnim otročičem. Umeje se, da bi bilo treba ta proBtor nasaditi z drevjem, pod katerim bi se že v kakih par letih hladili in vedrili mali in veliki. Sedanji zeleni most naj bi postavili med ulice C-trradjri-Cassa di risparmio, a na koncu kanala naj bi Be postavil že projekt rani veliki most. Kanal bi s tem le malo izgubil, ker se La pa se „. V ' morski .trani precej podaljša. Za male mestne Odkar je zgrajen »Narodni dom« v Irstu. ™ _____ J ' r , na stegu i me i gn toni Lams iorf m in grofom «xoluch< mkim), eedaj se polit čni svet ns- med velikonočnimi prazniki ne bo kalil. Ne-g;bije & pie;>ri*anju, da pon , ker je očitea popoln tiasko. Razpoložene med prebivalstvom v »rtf rm ranih« vilajet:u m zboljštlo niti ea ta manje zaameoje. To je naravno, ker se je hotela hud> zlo lečiti s palijativnioai sied^tvi. Ker diplomacija ni h-, tela pokazati resne volje, da bi z=mf> la vir opravičeni nezadovolj-noe i, ampak je hotela le, da ►e ta mandat ne pre^tano se zbirajo v O Jesi in Besarabiji skupine izseljencev, obstoječe iz Zidov in Nemcev, ki potujejo preko Galeca v Ameriko. Burian, ogrski ministeraki predsednik. Budimpeštanski list »Magvar Hirlap« javlja, da Tisza dne 3 majnika, ko bo zopet zboroval ogrski državni zbor, ne bo več ogrski min stenski predeedn k. Z i bi trava rastla ministerskega predsednika bo cesar najbrž imenoval skupnega finančnega ministra Bu-riana. preko odprtiae iz katere je prehajalo zlo, da bi je ne videl vsakdo, je položaj danes zopet obujen, kafcor e konstatirano tudi v dana- G r u i <{ na Cetinju. — Predsednik šnjem »Balkanskem p:smu«. — In calo du- srbskega državnega aveta general Gru'ć je v najeka >Information« ne more drugače, nego ponedeljek dospel na Cetinje. Grui<: je bil bila je pokojnikova želja, da bi mogel videti prej nego umre, a ta želja somu ni izpolnila. Koliko solz si je obrisal radi sedanje vojne, to ve vBakdo, ki je bil ž njim v dotiki in trditi emsm, da bi mu bilo g tovo podaljšano življenje, ako bi bil slišal o popolni zmagi ruskega orež a. Dragi Karol ! Počivaj v miru, a mi hodimo po poti, katero si nam kazal s svojim izgledom ! S tem ti pasta vi mo najhvaležoejši spomenik. Volčan. ržigaliee na korist družbe sv. Cirila in Metodija. Prejeli smo : Pred nekoliko dnavi sem b:i v neki narodni trgovini v naši okolici. V to trgovino zahajajo, zraven našincev, tudi delavci iz bližnjega kraljestva. V omenjeno trgovino je prišel delavec Ka-labrež, uposljeni na gradnji nove železnice barčice, naj bi pu^tUi prostor od na novo postavljenega »zelenega mosta« «1) razširjenega trga. Ostali del kanala naj bi služil ?a srednje in male jadrenjače. Zas:panje bi sedaj ne Btalo Bkoraj nič, ker ob tolikem zidanju novih poslopij preostaja mnogo materijala za zasipanje gornjega dela — smrdečega kanala. Tako mialimo mi o tem vprašanju. K. Rojansko konsumno društvo je imelo dno 2. aprila svoj redni občni Jzbor, ki st* se ga udeležili dve tretjini zadružnikov. Zoo rovanje je ctvoril predsednik g. Ivan M. Bole, predstavivši zastopnika oblaBti, notarja dr.a Zencjvich«. Zahvalivši ee zborovale.m na toliki u leležbi je podal kratek obris delovanja zadruge od nje začetka pa do dana?. Na to je preSital tajnik Fran Mikel.č svoje poročilo o delovanju društva. To poročilo je bilo skrbno sestavljeno in je prsebno omenjalo prerano smrt zadružnika Jakoba Hro vati o z Opčin, ki ga je vse društvo jako čislalo kakor nerodnjaka in poštenjaka v vsakem pogledu. Prav na isti dan zborovanja je pa umrl še drug odličen zadružnik, go-; i J^sip Turk. Obema pokojnikoma so foorovalci zaklicali trikraten >Slava !« Blfgajnik M:ha Požar je natančno c razlož 1 dohodke in troške društva in raz-imač.l bilanco, ki jo je občni zbor odobril enoglasno. Predsednik nadzorništva, Julij Mi kota, je pporočil. da je nadzorništvo natančno regiedalo vse račune in knjige ter da je aašlo vse v popolnem redu. Predlog nadzorništva, naj sa da predstojništvu absolutorij za leto 190 K. Slednjič se je vršila volitev členov redstojništva in nedzorni^tva, in njih namest-n kov. V predstojništvo so b li izvcijeni : Bole Iv. Matija predsednikom. Ferluga Ldv-ren • podpredsednikom, Anton Bremic tajnikom. Požar M ha blagajnikom in Žerjal Diagot n > ibornikom. Namestniki odbornikov: Per-aavc Jakob, Ž tko Anton in Bsrič Fran. V Nadzornštvo: Miaota Julij predsednikom, Mikehč Fran podpredsednikom, Ka-• a'aa J s:p tajnikom. Venutli Jernej in Cink i ran členoma nadzorstva ; namestniki: Pegan lo« p, Baniel F. nil in Nabergoj Lu iomil. Maša zadušnica. O priliki smrti vel -ksga avstrijskega in hrvatskega rodoljuba snezoškofd Stros^maverja je bila na povelje p'morskega kapenna visokorodnega gc spoda ^essleria čitana maša-zadušnica. Ob tfj priliki je markic Se*=>ler razobesil črne zastave na vsa svoja poslopja, Ha s tem počasti spomin umrlega p'.< manitega corkvenega kneza. Mesto pisarja je rtzpisano na okrajnem sod.5ču v Pazinu. Prosilci, ki morajo ti vešči (ležem.ma jezikoma, naj ulože svoje prošn e do 30. aprila predsiojn štvu rečenega s >dišča. Umrl je v Sscfji L.k u mošnji vodi-i telj osra n?ga sodiiča, sodni svetovalec Fren ' M i k u š. Velikonočni' počitnice na srednjih šolah so se pričela včeraj m bodo trajale do t. m. Strela. V petek popoludne je strela udarila v h šo g. Maksa Petroviča v Sjlkanu. >:rela je podrla dimnik ter odkr.la tudi del strehe. Strela ubila žensko v cerkvi. Z >toka Hvara javljajo : Dne 12. t. m. ob 2.; ur popoludne je nad vasjo Grablje razsajala i - ina nevihta ter je strela udarila v zvonik župu« cerkve. Strela je dvignila i evonika na asido cerkve, od tod stecz: cerkvena vrata v cerkev, kjer je ubila Marijo -Jur e, a oma mila neko dekle. Strela je provzročila tudi znatno škodo na zvoniku in cerkvi. Revolver in karholna kislina sta iila zdravniški postaji včeraj zredno mnogo pravila. V jutro na vse zgodaj so z redar- - vene stražnice v ulici dei Rettori teletoni-r = ii na rečeno postajo, nai bi pitšel ziravnik na obredje Carc o:t t k er da se je neki mlad '.ovek ustrelil z revolverjem v glavo. Zdrav-o c je šel na označeno mesto, a tam je našel čl veka kakih '22 let, ki pa je b.l že mrtev. V -:rehl se je b 1 v desno secc*. Pol cijski organi roriča pre skali in so našli pri njem neka iz katerih s > posneli, da mu je bilo me Ignacij Prarak n da je bil doma iz 1. ni na. Truplo sam^mcnl^a je Kilo prene--**Ti'j v mrtvašnico pri sv. Jintu. — Potaeje je bil zdravnik telefon onim ; tom |<;zvan v h šo štev. 33 v ulici del Karnet . Tatu je •» 1* namr*p 23 letna go- m Kora P lioo zp.la necoliko Kerliolne k - a^. Z1ravn:fc ej je zpral želcde^, a eno • ro p roe e je bil z<>;>et pozvan k njej, ker se je bilo njeno stanje poslabšalo. Pri pove duje se, da se je imela ta kandidatinja groba poročiti prihodnjo nedeljo. — Ob 2. uri in pol popoludne je pa bil zdravnik pozvan v hišo št. 49 v ulici del Farneto. Bil je zopet poskus samomora t revolverjem, kateri poskus je izvršil 28 letni trgovec Salvator Huttv vstrelivši se v prei pod srce. Zdravnik je izjavil, da je rana zelo nevarna in je dal Hutty-ja nemudoma prenesti v bolnišnico. Hazne vesti. Poljski romarji. V ponedeljek zjutraj je dospelo na Reko b posebnim vlakom 530 poljskih romar e? z drom. Tecfilom Garst-maaom in drom. Mih. L tjnBkem na čelu. Ob 6 uri zvečer so" odpotovali na parobro-dih > Hungaii i« in »Daniel Erco« v Ankono, od tam pa po železnici v R:m. Strogost na sodišču. Pri mestnem sodišču v Bimbergu na Bavarskem se je moral zagovarjati neki trgovec. Ko ga je sodnik vprašal : »Ste-li oženjen ?«, je trgovce odgovoril: »Žalibog«. Za te besede je bil takoj ob§ojen na tri dni zapora, više sodišče je pa to spremenilo v denarno kazen. Povodenj v južni Ogrski Iz Temešvara javljajo, da naglo kopni sneg v gorah in da je bilo te dni v raznih krajih silno deževje ; radi tfga so nastale povodnji, kakor jih že ni bilo petdeset let. Reke so poplavile polja in vas:. Hiter pouk za analfabete. V Brnu je učitelj Ca bel kazal svoj najnoveji sistem, kako se ana fabeti hitro nauče čitati. Osemnajst vojakov se je v pol ure naučilo celo vrsto črk pisati in čitati. Književnost in umetnost 0 zadnjem simfoničnem koncertu v »Narodnem domn< je priobčil »Osserva-ture Triestino« najlaskavejo oceno tolino glede sestave programa, kolikor o izvajanju istega po izbornem vojaške n orkestrom ped uzornim vodstvom kapelnika Teplega. Izlasti o Moarovih »Tkalcih«, o Dvcrakovi »Junaški pesmi« in o Ćajkovskega s mfoniji pa-tet «fje piše naravnost oduševljeno. O gospodu Josipu Mandiču in njegovi simfjnični suiti »Čemulpo« piše »O^Bervatore«, da to delo priča o izborni umetniški kulturi in o redki nadarjenosti mladega skladatelja, ki jo ie pokazal že v operi, ki sa je uprizorila v Ljubljani z jako lepim vspehom. Br. 110. »Tršćanskog Lloyda« lista za narodno g< spodarstvo, izlazećeg svake subote u Trstu dano3i u svom posljednjem broju od 15. travnja t. g. bogati i zanimivi sadržaj. »Tršeaneki Lloyi«, preporuča ee sam po stbi. On dono« članke u svim strukama narodnog gospodarit /a. S toga nijedan otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, posjednik, pomorac, ne bi emjeo b ti bez njega. I svratišta, kavane, gostione, čiteonice, obćme, banke, obttue i vjeresijske zadruge, jeJnom rieči, sv: bi morali držati »Tr?«:anski Llovd«, kojemu je zadača, da ore i radi na onom polju našs budućnosti, našeg dobrostanja, koje je jedino sredstvo nešeg uzkrenuei. A to je pelje : narodno gospe '« Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini 119.93 119.85 100 45 100 60 9H.40 93.40 118 55 11S G0 98 — 98.05 89.70 89.75 1650.— 1659. — 663.75 664.^5 239.80 239.80 117.12l/, 117.10 23.43 23 43 19.06 1906 9530 95.35 1127 11. M Not ruski odposlanec. PETROGRAD 18. (Petrogr/brz. agent.) Člen sveta ministerstva vnanjih stvari, Ča-rikov, je imenovan odposlancem v Haagu. Okrožnica papeževa. RIM 18 Papež je izdil okrožnico ki pričenja z besedami : »Acerbo nimis«, na v;~e sk( fe katoliš*e carkve, v katari postavlja pravila za pouk mladine v veronauku ter poživlja škrfa, naj skrbe da se bodo župniki držali teh navodil. DARILA. Pevskemu društvu »Kolo« sta podarila v pokritje primanjkljaja zadnjega koncerta gg. : Josip Rože in R. Gulič po 2 K. Hvala! Blagajnik. Za Nabergojev spomenik je poslal g. Sonja Simč 6 iz Gorice 1 krono. Nadaljne darove prejema uprava našega lista. Obžalovati je pa, da se dosedaj še nobeden tržaški narodnjak ni spomnil, da bi daroval kako svoto za spomenik. Za zavod sv. Nikolaja so darovali nadalje erg. : Minka Govekar, Ljubljana, se je vpisala kakor, podporn:ca 2 K, Vodouivec Vinko kapelan, Kamnje-Ćrniča 2 K, Vozlič Leopold kapelan, Feldbach 15 K, Virant Jan. župnik, Mokronog 2 K, županstvo Vrhnika 20 K, Vidmar J. župaik 3 K, Ivan Vieser pr.št 5 K, Žičkar Jos p župnik 2 K, Žilnik Josip župnik 3 krone, Zupančič Anton prof^Bor, Ljubljana 3 K. Z jpan?? č Jernej župnik, L tija 2 K, županstvo Št. Pet»r na Krasu 10 K, Znidaršič Andrej vikar, Grobno 10 K, Ž tak dr. Anton. Vojnik 5 K, županstvo Bloke 20 K, županstvo Podgora 30 K, županstvo Dolina, Velika JeFenica 10 K, Zavkor Ivan kapelan, Žužemberk 2 K, Z tnik Marija 5 K, Zorzut Zinka 6 K. Zupančič, Žužpmbfri 2 K, županstvo Devica M. v Polju 10 K. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. P&rnik »Nigritia«. NAGAZAKI 18. (Rauterjev biro) Pritožba parn ka »Nigritia«, ki so ga Japonci meseca decembra ulovili, je bila zavr/ana. Ladija in tovor sta bila proglašena za dober plen. — Kvota finske za ruske vojne potrebičine. HELSINGFOR9 18. (Petrogr. brz. agent.* Pre 11 g ruske vlade naj Finska plača ruskemu državnemu zakladu od leta 1905. d > 19os. ra vojaške potrebščine na leto 10 milijonov mari, je bil od finskih deželnih stanov vsprejet z omejitvijo, da se omenjeni zneseK lO milijonov kron izplača le za leto 190:>. **orznm porodila d«•» .'3. aprila Tržaška borza. Napoleoni K 19.06— 19 08 anglažk? tir« K — do _Londor kratek termin K 2^9 50—240 31) Frar.cija K 95.30—95.50 Italija K 30 -y5 50 italiianski bankovci K —.— — Neuaoi-a k 117.1&—117.30, nem5ki bankovf *--•-- avBtriiska ednotna renta K 100 30 100.61, ogrs« kronata renta K 97 93 »rf.SO ItaliiansEn ran. kreditne akcije £ — — 1— državne železnice K 657.---- ' 59 — bomo« 8'j.— 91. — , Lloydov' akciie 66 J — Srečke: Tisa K 3:- 8--342 — * 485 do Bodenkredit 1880 K - 310. - denkredit 188« £ 3j8.— 316 —. i'tirftrt £ 144.— do 146 — 8rbake--do — uunajska borza ob 2. uri poo- včeraj dane* Drfavni dolg v papirju 100.hG 10U9J „ srebru 100.80 luo 90 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.32, italijanska renta 105.25, španski esterieur 90 65, akcije otomanske banke 604—. Menjice na London 251 50. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državna iele- n —.— Lombardi--unificirana turška renit 83 95 avBtrif. zlata jr 100 6 , ourska 4e/, itia»-renta 1C0 80 Llnde;ta. 487.-- turške srafir • li>7.— paržkr bankp 13.09, italijanske mpridi • jonalne akcije 764— ak^i e Tinto 15.71. Vzlržano. London. (WKlev Konso::dlran aois 9J,8/,3 Lombardi 3*11 srebro 26*/« Španska rents 89T/S i. lijanska renta 104"j tržni diskont, 2— msijicj t Dunaju '2. i. 'i l dohooai banke —.— izplafi ia b'. ... —.— Mirna Tržna poročna 18. aprila. Budimpešta. P'eiicn ~a april K 17 do K 17 68; rž za april K 14.52 do K 14.54 ; oraa z> jd"1 od K 13.93 do 13 92; koruza za maj K 14.82 do K 14 84. PSenica: nnuudtH n Dovpru.»evan e slabotno, miino. Prodaja 8.0 .0 met. stot., • espremenjeno Druga žita ne premenjeno Vreme : dež. H a v r e. (Sklep ) Kav* ^»ntos good a' -rase za tek. meso^ po 5!) kg 42 */. Zft ju^M 43 —. Ne-v-York. .i Kav» ^ar.os gnr average rs raj 3?.1/« za sef-tenrber 26 — za dec. 36 */„ ^a marec 37—. — Vzdržano. — Kav<\ Rio or>cdr loco 37—38, navadna resim 39-40 natsrtrr 41—42 Hamburg. ^ Slaikor rs npiil 27.30. rs maj 27.55, zn juni 27.50, »»• julij 27 60, z*- avgust 27.83, za septeaaber —.—. Mlačno. - - V:e i e : dež Sladkor tuzemBki Centrifuga! r>Ur.. prm-> K 66.50 do 68.00, za sept me- S — — <*» — marec-avg. 66.50 do 68.— Ooqj*««A Me!i ? promptno K 68.30 do 69.3) 8 sept K —.— <*• —.—, ncarec-avg. fi8.30 do 6 30. London. Sladkor iz reja inrov *3,l/i« ^ • Java 15.4'/i. Mlačno. Pariz. Kt za meser ap il 15 50 rž maj 15.50 za maj avgust 15.nO za septaiber december 15.— 's'alno.t — ženica . z\ ^abr jfii m sec 23.75, za mtij 05 za. maj - avgust 23 90 za sept.-december 2175 stsl o). Mofca zi. ie koči mesec 30.15, za mu Htil^ maj-avgm 30.10 za s pt,-december i9.15 (stalni). Repič; ■ olje za tekoči mouc 50 25 z- maj 49 50 za maj - avgust 50.25 za sejUenbe' - dece nber ^^ imirnO) špirit za tekoči md^c 48.bO za ma 4S >.'■> z maj-avgust 4S.— 7a september-december 41.— (mlačno). Sladkor surov HS® uao qov 3i3/4 — '5 (mlačno be1 za tokoči mesec 3^l/4 ca iaai-avg. Dr, Đ, SEJLCH v bolnišnici sv.'Roka v Budimpešti, je v vseli slučajih povra 2 40 Posebnost: delavske hlače iz tako zvane hudičevo kože K 4- —. Srajca bele ali od satena, kretona. spodnje srajce itd. itd. ===== Cene brez konkurence. == TRST, ulica Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). 21 j! s oo O I I I Trst Velika zaloga z lastno tovarno G. MAVER GREGO Trst Žalujoči ostali. Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 i vogal ul. Ruggero Manua) Zaloea je vedno preskrbljena z vini najboljših najraje dijak, more dobiti kletij. Cene : istrsko po 64 «t belo bri.ko po 80 Ht.. i.. J - . , ijpolo iz \ isa po i'2 st.. vse franko na dom. zaslužka s poučevanjem lir- ** Za obilrjp naročbe se priporoča vaščine. < glasiti je v upravništvu lista. IVAN TONEL Mladenič. Oddelek za obleko ul. Riborgo 12 Veliki izbor izgotovljenih moških oblek, specijaliteta: kostumi za dečke in otroke. Obuvala od platna od 70 nč. da IZVOZ. je. Oddelek za obuvala ul. Riborgo 15 Moška obuvala, črna ali rumena ang'. od gld. 3-— dalje: za gospe, črna ali la' litrov in vino v sodčekih. Peter G. £ervaldi TRST Jržaška posojilnica in hranilnica — -zz^zuzm registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma štev. 2. J. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. Vhod po grlavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, te tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sani. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1'*0/,,, "a menjice po „. na zastave po o1/,",-Uradne ure: od 9.— 1"J dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad /. a p 1 t. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Foitv.o hranilnični račnn 816.004. - % ul. Settc Fontane št. 46 tVOgalBl. TilOllIO di FeltB). Trpina s špecerijskim in kolonij, blagom /alora moke. otrobov, kakor tudi najfinejših = le-tenin domačega in tujeea izdelka. = Via de i Bacchi 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobno. 1)»»sta v ljenje na dom. Podpisani {»riporoča svoj iskošeni železni plug - k. •U--.1 za oranje na polju, pri b raj dah in drevju, za plet'-v. zasipanje, /.rivanje itd. samovodilen. preprost. lahek in cen. — Svoje dobro znane ikropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice. Ž IVI C, inženjer - Trst Skladišče trgovinska ulica 2. _ Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleci, naj se poda v prodajalnico izgotovljenih oblek 1. FARCHI Barriera vecchia 5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka _ v lastni krojačnici. - Restavracija ,flIIaCiffadiFpancoforte' ulica Molin Piccolo št. 17 7ogal ulice Sa?eno Mercadanle štev. 4 ri]w>roča Rudolf Szoboszlay gostilničar. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič Zalaratelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladiSe. c. kr. priv. llovd. orož. c. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Bosario štv. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše jTrp^iM voščilo (biks) = j **UUI Cene nizke. Postrežba točna „SLAV D A" sprejema zavarovanja rlo-ve-kega življenja po nairaznovrsmej-ib combinaeiiah p 1 tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšajetih let pravio do dividende. „S I a v i j a tt vzajemna zavarovalna banka v Pra»i. — Rezervni fond 29.217.69446 K. izplačane odškodnine: 78,324 62317 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov unsko-na rod no upravo. Vsa pojasnila daje : Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančili liiAi v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnim proti požarnim škodam po najnižjih <-<'n:ih. Škode cenjuje takoj in najakntneje. Uživa najboljši slove*, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok »l istne namene.