102. Številka. Trst. v četrtek 4. maja I Tečaj XXIV. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA BRUSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon SI.t. *7«. 4 nvč. V edinosti je moft! ne računajo |H) v rutah v petim. />e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogliH«* sprejema iipravnlAtvo. Naročnino in oglane je plačevati loco Trst. Vrediilslvo lil tlak urna *e nahajata v ulici Carintia «itv. 12. Vpnmilštvo. <>d-prnvniStvo In sprejemanje inserntuv v ulici Molin piocolo Stv. II, II. niulatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) It II (lini pestil 'i. Zbornica poslancev razpravlja o načrtu zakona glede k uri jalnoga sodstva v volitvenib stvareh. Pravosodni minister razlaga določbe paragrafa, o katerem se razpravlja, ter polemizira proti nasprotnemu govorniku. Posl, Ugron želi, da se glasuje o preosnovnili predlogih posl. Szaparvja in Visontvja. Po kratkem razgovoru prešlo se je k glasovanju ter so je vsprejela točka i? 3., kakor tudi $ 170. Vsi predlogi, ki so nameravali izbris ali spremembo nekaterih določil, so se odklonili. Predsednik je prekinil sejo za malo časa. Potem se je razpravljalo o £ 171, ki določuje kazni za zlorabo orožništva. Poslance Mol nar je predlagal v imenu ljudske stranke, da se izbriše ta paragraf. Ko je govoril se Szilagv, se je seja odložila na jutri. KI lil 3. Ministerski predsednik izjavlja v komori, da je debatiranje dokazalo, kako močna manjšina zbornice je nasprotna postopanju vlade v Ki-taju. Bodisi, da bi imela tu akcija dobre ali zle posledice, v tem so vsi složni, da obsojajo metodo, katere sc drži vlada. Sedanja opozicija proti vladi soprogo, generaliteta in predstojništva uradov. Mesto je v zastavah. Na ulicah živahno življenje. P O I) \j I 8 T E K. Na kmetih. 3 --X ^pisul Poluks. I-—— — Seveda ni ! Plačevati moram obresti, zraven sem pa še vedno v strahu, da me bo Reieh tožil nečega lepega dne. Izsekati sem dal že lep kos gozda in kar čutim, kako gre vse rakovo pot. In zdaj še ta nesreča s konjem! Človek bi se sne-del iz jeze. — — K bo že bolje, saj drugim tudi ne padajo cekini z nebes! — je poskušal tolažiti krčmar. — Kaj ti! Ti prodajaš lepo tobak in sli-vovko in točiš brlozgo od kaccga vina in denar ti kar sam sili v hišo. — — Brlozgo pa ne točim, da boš vedel! Malo bolj že lahko paziš, kaj ti prihaja na jezik, če hočeš, tla bova prijatelja! — — No, še besede naj tehtam! Sicer pa mi prinesi še jedno mero, da bo mir! — In Pavlovec je zopet začel kleti in robantiti, da je kar kresalo. Moj Bog, trudil se je in ubijal od zore do mraka dan na dan, a vse mu je šlo po nesreči. Pridelal je malo, privozil še manj in tako je vse lezlo navzdol počasi. Včasih je posedal doma in s koščekom kredo vse popoludne delal račune na beli javorovi mizi. Vselej ga je kar znoj oblival samih skrbi. Slovenci in Hrvatje. Sklep dež. zbora kranjskega za uvođenje hrv. jezika kakor obveznega predmeta za Slo-vence na ljubljanski realki je vzbudil najveće zadoščenje v narodu hrvatskem. Ta sklep — tako pravi »Agramer Tagblatt« — spleta novo voz okolo obeh bratskih narodov. Po tem sklepu se pripravlja našim prizadevanjem in kulturni ukupnosti naši jamstvo jednotnosti, ob kateri ne bomo toliko čutili, da smo državnopravno ločeni. Na očitanje v »Fremdenblattu«, da je tu posla s politiško in ne pedagogiško stvarjo in da je tu celo panslavistiška demonstracija, odgovarja — Kaj bo, če bo Reieh zahteval plačilo? — to vprašanje ga je mučilo vedno. Reieh je bil tujec. Prišel je od nekod iz Nemčije. V Zavodah je najprvo nakupil mnogo gozda za izsekanje. Kmetje so mu radi prodajali, ker je plačal vse z gotovim in on je rad kupoval, ker posestniki sami niso vedeli za vrednost svojih gozdov. Ob jodnom je kupil nekaj zemljo takoj pri gozdu in začel graditi, zidati in staviti, da so se mu čudile vse Zavode. V pol letu je stala nad vasjo parna žaga, poleg nekaj lesenih bajt za delavce in dve čedni zidani hiši. In potem se je začelo življenje v Zavodah. V gozdih so zvenele sekire, pele žage, nad vasjo je puhal par, na cesti pa so pokali biči. Kmetje so se sprva oveselili tega živahnega gibanja. (Jasi so slabi in dobro je, če se zasluži kje kak krajcar. Z vožnjo so je dal dobiti zdaj pa zdaj kak krajcar in žensko so bile tudi zadovoljne, da so prodajale svoje maslo, sočivje in jajca fabrički gospodi. In koliko jo bilo nakrat ljudij gori na žagi! Človek bi ne verjel. Stari Reieh je sicer prav mnogokrat zapuščal Zavode, ker je imel vedno polno potov v svoji kupčiji, a zato je tem pridneje njegov sin prihajal iz mesta. Bilo ga jo skoro smešno videti, kako je, šibek in tenek, z zlatim naočnikom iu v elegantno prikrojeni lovski obleki »Agramer Tagblatt«, da se bomo že znali tolažiti radi te nemilosti. Zlasti pa na grožnjo v »Fremdenblattu«, da taki dogodki ne pridobivajo prijateljev prizadevanju /.a razširjenje deželne avtonomije, je odgovoriti, da od Fremdenblatta« ne bi bilo pričakovati veče naklonjenosti, tudi ko bi deželni zbor kranjski ne bil storil sklepa za uvedenje hrvaščine na ljubljanski realki. Takih groženj ne treba jemati tako tragično. »Fremdenblatt« je jeden tistih listov, ki imajo potrebne elasticitete v prepričanju in v nazorih, da se lahko akomodirajo vsakemu /.istemu, vsaki struji, vsaki smeri politike in ki se slednjič — ako že ni drugače — znajo spoprijazniti tudi z dogodki, nad katerimi so se zgražali poprej. Tako bo »Fremdenblatt« znal živeti dalje, tudi če pride do razširjenja kompetence deželnih zborov. »Agramer Tagblatt« niti noče oporekati temu, da je kulturelno zbliževanje Slovencev in Hrvatov tudi političnega pomena. Ako dva naroda, ki živita v istem državnem obsežju in sicer jeden poleg druzega, in ki sta si tako sorodna v narodnostnem pogledu, skušata, da se približujeta jeden drugemu jezikovno, leži v tem gotovo njiju obojestranski kulturelni, torej peda-gogiški interes, ali nikakor nočemo tajiti, da tu sodeluje tudi politiška misel. Ali ta poli tiski o z i r ni nič m a n j e 1 e g i t i m e n, n e g o o ti i drugi, kulturelni i ti p e d a g o g i š k i. Tako čim tesneje združevanje Hrvatov in Slovencev je gotovo za oboje tako velika moralna pridobitev, da jo ni smeti podcenjati, ali na tem naj kliče »Fremdenblatt« na odgovor le usodo, ki je zakrivila, da so si Hrvatje in Slovenci tako tesni sosedje. Ne vznemirja nas torej ni malo, ako »Fremdenblatt« govori o politiških demonstracijah, dru- lazil okrog po gozdih. Imel je dva velika lovska psa in brez puško ga sploh nikdar ni videl nihče. O, vedel je pač, da puška nikakor ni kaka zavira, če tudi ni sledil divjačine, ampak lo brhka kmetska dekleta. Včasih je privel še prijatelje z seboj in ti so so znali v zlomljeni, pohabljeni slovenščini prav tako prilizovi iti, ki i kor on. Direktor, rudeče-| lasi gospod Froldioh, je seveda v vsem vestno I kopiral svoj plemeniti vzor in za njim po svoje i vsi drugi, od maši nista pa tja do zadnjega delu ;ca. Da, Zavode so procvitalc. Tuji nemški in laški fabriški delavci so prav pridno razširjali med domačini — kulturo. Ob nedeljah so sainosvostno stopali okrog, posedali po domačih krčmah in pridno zabavljali o zastarelih šegah domačinov. Posebno dekleta so so jim zdola v početku prave divjakinje. Moj Bog, komaj jih je človek pogledal, pa so zbežale, kakor plaho srne. Sčasoma jo poslalo to pač nekoliko »bolje«, posebno, ko so začela tudi domača dekleta zahajati na žago v delo. Mladi gospod Reieh in 110 več mladi direktor Frohlich, ki je imel pa zato že večjo prakso, dajala sta v tem imeniten vzgled. Seveda, najprvo je treba vzgojiti delavke, za drugo je potem še časa dovolj. (Pride še.) katerega se udeleži tudi Xj. Vis. nadvnjvodinja Štefanija, ki je prevzela protektorat. Z ozirom na dobrodelno svrho tega koncerta je želeti ohile udeležite. Odbor. Pevsko in bralno društvo «Dom» na Re-petitabru priredi v nedeljo dne 7. maja an dvorišču gospoda Štefana Ozbiča svojo prvo veselico točno oh 5. uri popoludne z sledečim vsporedom : I. Jenko: »Naprej*, godim. 2. Pozdrav predsednika. Godba. 4. M. Vilhar: »Slavjanska«, možki zbor. 5. Godba. *'». M. Vilhar: « Srcu», samospev baritona z spremljevanjem godbe. 7.(rodha. H.Ivan Bole: »Avstrija«, možki zl>or z samospevom basa in z spremljevanjem godbe. 0. Godba. 10. »Ribni-čanje», ribniški samospev basa in možkega zbora. II. Godba, 12. Ivan Bole: »Slabi krojači*, šalo-igra v jednom dejanju. ltt. Godba. 14. Ples in svobodna zabava. Na veselici in plesu svira vrla godba iz sv. Križa (primor.) pod vodstvom gos p. Majcena. Veselice se udeleži korporativno: »Bralno, vinogradarsko in sadjarsko društvo* iz Krcpelj na Krasu z svojo društveno zastavo. Pot.in se udeleži veselice tudi »Pevsko društvo* z Goč pri Vipavi. Kakor se čuje bode udeležba ogromna, in nadejati se je popolnega vspelui. Ker je pevsko in bralno društvo »Dom* na Repentabru še novo in ima velikih stroškov, se bodo radodarni prispevki hvaležno vsprejemali. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Občni /bor »Tržaško posojilnice hi lira-lllllilee* bo v nedeljo dne 7, maja oh 0. uri p r e d p o 1 u <1 n e, na kar opozarjamo šc posebno vse gg. zadružnike. Tržaška posojilu len In h ran lin len, regi-strovana zadruga z omejenim poroštvom, je imela do konca aprila t. leta gl. fi22.0H4'74 prometa; lansko leto v istej dobi pa « 287.4(>2-0H; naraščaj znaša torej........ « ;i;>5.521 - T*» Letošnji štirimesečni promet presega onega iz vsega leta 18% (ki je znašal gl. 568527-81) za celih gl. 54.456-9«. Oe se bo ta naš zavod tako širil in rastel tudi nadalje, kar je upati, imeli bomo v bližnji dobi velik in močan denaren zavod, na katerega bo luhko ponosen ne samo vsaki tržaški Slovenec, ampak vsaki Sloveneo sploh. Promet za vse minolo upravno leto 1H08. je znašal 1,175.4(50-21; čisti dobiček pa gl. 5.;K).!i 44. O tej priliki opozarjamo še enkrat, da ho »Tržaška posojilnica in hranilnica« imela v nedeljo dne 7. maja ob 1). zjutraj svoj VII. občni zbor v ulici S. Frnneeseo št. 2. XX-stoletna latinska koltnra! Pišejo nam: Vsaki trgovec gleda, da v svojo izložim okna izloži najboljše in najlepše svoje blago. Po okenski izložbi si lahko vsakdo napravi sodbo, kaj in koliko lepega hc nahaja v prodajalnici. Kakor trgovci z blagom, tako treba da tudi časopisje kaže vse lepo stvari, ki jih poseduje narod, za katerega se izdajajo. »Pieeolo« od torka ima ta le oglas: »Išče se zmožen politični pisar laškega jezika, dober je tudi diletant. Ponudbe, »Piecolu« pod Slaven-fresser«. Latiuoi z 20-stoletno kolturo iščejo danes, v letu 1890, Slovanožroa za pisarja!!! Taka poživinjenost ho obsoja sama in res ne treba komentarja. Celft « Lavoru«, ki je vendar dal že dovolj dokazov neprijateljstva do narodnih stremljenj Slovencev, se studi ta najnoveji izbruh fanatičnih — špekulantov z grdimi nagoni in narodnim sovražtvom. Rečeni list protestuje proti zlornbljenjn italijanskega imena v take grde izbruhe ljudij, ki hočejo vleči dobiček iz narodnega čutstva drugih. Taki ljudje da niso niti sposobni, da bi občutili sramoto, ki jo delajo svojo lastni narodnosti s tem, da na takov način zasramujejo drugo narodnost. Poštena beseda — gluhim ušesom. Go- vord o ljubljanskih občinskih volitvah pravi »Naša Sloga«: Borba je bila huda, a ta borba seje vodila, na žalost, med istorodnimi brati. Kakor je že navada, tako se je zgodilo tudi v tej borbi, t. j. posegel je vn.es — Nemec. Nemški glasovi so pro-vzročili, da je prišlo do ožje volitve v III. in I. razredu. Kolike sreče bi bilo, da bi se v Ljubljani in povsodi, kjer imamo ukupnega sovražnika na vratu, združili bratski in si podali roke na skupno obrambo proti usiljivemu tujineu ! Ohrtno-iiadaljevaliia šola /a klesanje v Nabreiinl je sklenila Šolsko leto 1H<»H '.)«». 7. HO. aprilom t. 1. I>ne 7. maja lHOO. Im> pa v šolskih prostorih razstava šolskih izdelkov i* vseh ured-pisanih predmetov. Sta riši, klesarski mojstri, pomočniki in drugi so vabljeni, da si ogledajo razstavo, da s«> prepričajo o šolskem napredku. Vstop je dovoljen vsa-cemti od 10 — 12. ure dopoludne in od 2—H. ure |>opoludne. Šolsko vodstvo. Se vedno irrrdcntlzem. Dne 13. t. m. se odprejo v Kimu novi prostori društva »Dante Ali-ghieri* in se prične tečaj večerov, na katerih bodo r zpravljali o vsem, kar se tiče italijanske narodnosti izven mej italijanske kraljevine, v ta namen, da se v Italiji ustvari močna struja javnega me-nenja v prilog Italijanom v inozemstvu. Sani minister Canevaro je obljubil, da se udeleži teh večerov. /gubljeno, najdeno. Nekdo je našel včeraj na cesti vrednostno (penzijsko) knjižico, ki se glasi na ime dr. Josipa N. Knjižica se je položila na policijskem ravnateljstvu. Predsinoči se je našel v ulici Geppa ročen vozič se štirimi kolesi, ki se je shranil na redarstvenom nadzorništvu v ulici Tigor. Nezvestoba. Trgovec Hering v ulici Nnova št. 10. je izročil pred nekaj dnevi krošnjarju Ar-turu P. blaga v vrednosti 0 gl., z naročilom, da je proda. Minil je dan, a Arturčka ni bilo od nikoder. Drugega dne ga je srečal trgovec pijanega kakor čep. Ko ga je vprašal, kaj je z izročenim blagom, priznal je P., da je blago sicer prodal, denarja pa mu ne more dati, ker ga je zapil. Stvar se je naznanila redarstvu. Žalostila vest. Včeraj zjutraj je prišel neki 53-letni Ivan R. K. v mestno bolnišnico, kjer je prosil, da bi ga zdravnik preiskal. Ko so ga vprašali. kaj da mu je, odgovoril je, da se je naveličal življenja ter si je v isti hip porinil nož med rebra. Sprejeli so ga v četrti oddelek. Dne 27. aprila t. 1. se j«' vršila ta |m »skušnja. Flora je pred profesorjem glasi »ene akademije Zi-mavem, k»|»elnikom Rokorjem, žurnalistom Mar-kusom, sodnim svetnikom Lanferjem, zapisnikarjem in zastopnikoma strank pela raane točke iz »Mamzel Nitouehe«, »Traviate«, nekaj narodnih p«»sni itd. — seveda ob zaprtih vratih. < >d te poskušnjc, katere uspeh pa še ni znan, lw> odvisen izid zanimive pravde. V Zadregi. Na nekem pariškem sodišču se je pripetil pred kratkim ta - le veseli dogodek: Neki mož je bil obtožen, da je ukradel hlače; vendar so ga rešili obdolžitve, ker niso našli dovolj dokazov preti njemu. Mož je sedel nepremično na obtožni klopi, Njegov zastopnik ga je opozarjal, da je rešen krivde. On pa je sedel in sedel, da-si je bila dvorana že malone prazna. Nevoljen ga je vprašal branitelj, zakaj noče iti? Klijent se je nagnil k odvetniku ter mu znšcpetal na uho: Dokler ne odidejo priče, ne morem iti. Zakaj ne? Ker imam tiste hlače na sebi ! Kavarna »fin de siecle«. Doslej se je govorilo večinoma le o amerikanskih ekseentrieitetah. Parižani imajo včasih čudne muhe. Pred kratkim so odprli na bolevardu kavarno »Interno«. Že na uhodu vidiš, da se bližaš — peklu. Odsvit v ru-dečem blesku žareč i h se sten te spominja že 1 na vhodu, tla stojiš prad kraljestvom Hada. Iz vsake dolhline, iz vsakega kota se ti reže nasproti čudno-like maske z munrgodenimi obrazi. Pod stropom se vijejo strahovite kače, sem ter tje se dotikajo naših glav. Grdi luidički čepijo ob stenah. Prozorne mize se spreminjajo v kričečih barvah. Natakarji v rudečih trikot-oblekah imajo vse znake peklenske druhali, tudi konjska kopita in dolge repove. < 'asih se izpušča vodeni sopar, da se vlačijo težke moglo po tej nenavadni jami. Tudi po žveplu diši večkrat prav znatno. Izza kulis se čuje v presledkih grozen vrisč in krik, žvižganje .... Človek bi mislil, da je v kakem primorskem deželnem zboru. O takih prilikah beži navadno večina prestrašenih gostov ter prepušča mesto drugim radovednežem. Različne vesti. Alkoholizem In socijalni demokratje. Belgijski socijalni demokratje so napovedali boj alkoholizmu ter sklenili, da se v društvenih krčmah in prodajalnieah ne sme več prodajati žganje, pač pa kava, čaj itd. Alkoholizem da je velika zapreka v boju delavcev za svoje pravice. Kazun gmotnega stanja mora se povzdigniti tudi nravstvena vzgoja delavstva. Pred kratkim je belgijski poslanec Van-derveldc govoril v Parizu na shodih proti zlorabi alkohola o tem vprašanju z socijalnoga stališča ter opozoril na to, da imajo nasprotniki alkohola v ženstvu važne zaveznice. Žena trpi največ, če je mož pijanec. Otroci se izpridijo, dom se ruši; potem navadno segne še žena po opojni čaši, da zaduši svojo britkosti. IJelgijske žene so razumele to. Vandervelde je rekel: Ako hoče biti nurtfd svoboden, mora biti trezen! Iz sodnih dvoran. Požig. Pek Vaclav /daril, katerega so bili januvarja meseca t. 1. porotniki v Olomucu radi požiga obsodili v dvajsetletno težko ječo, stal je 20 m. in. zopet pred porotnim sodiščem ker je najviše sodišče razveljavilo prvo razsodbo. Zdaril jo prvikrat tajil, sedaj pa je pi iznal, tla je dne 25. oktobra m. 1. zvečer zažgal hišo svoje tašče Ivanke Zcmanek. Izgovarjal se je, da je bil takrat zelo razburjen. Obtoženčeva žena in tašča ste izpovedali jako neugodno za Zdarila. Pokazalo se je pa, da škoda, ki je nastala vsled požara, ni bila velika, in da je bil Zdaril poprej delaven mož. Porotniki so potrdili vprašanje radi požiga, vsa druga vprašanja so pa zanikali. Zdaril je bil obsojen na 5 let težke ječe. S k u š n j a v p e t j u pred sodišče m. Operetna pevka Flora Orlev je bila sprejeta v požunsko mestno gledališče. Ker pa ni ugajala občinstvu, odpovedal ji je ravnatelj Keesanvi cnga-geinent. Flora je tožila, da se ji plača triletna plača v znesku 18.000 gld., in sicer 6000 gld. kakor prvoletna pogojena gnža, 12.000 pa kakor odškodnina za zgubljeni renomč. Sodni dvor v Budimpešti je zavrnil tožbo. Flora je apelirala. Druga instancija je pripoznala pevki enoletno gažo v znesku (»000 gld. s pogojem, da dokaže pred izvedenci svojo pevsko zmožnost. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Koper 4. Danes je bila 5 seja deželnega J zbora istrskega. Navzočih je bilo 17 poslancev večine. Po prečitanju in odobrenju zapisnika je podal deželni odbornik Gambini izvadek iz spisov, tičočih se osnutja italijanskega gimnazija v Pazinu. Ze leta 1872. se je storil dotični sklep in so se že razpisala mesta učiteljev, toda takrat se ni oglasilo dovolj konkurentov. Dne 20. decembra 1H08. pa Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0(1 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovauni hiš. štev, 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste Piazza Itosario žtev. 2. (Šolsko poslopje). Itogat izbor v tapetarijah, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu 1111 zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na hrod ali železnico, brez da hI se za to kaj zaračunalo. gače pa j*.-, ako govori o »panslavistiSkih demonstracijah«, kakor je to v resnici storil radi tega, ker se je v deželnem zboru kranjskem go- j vorilo tudi o uvedenju ruščine kakor obveznega učnega predmeta. O umestnosti takega predloga j se je lahko razlionega menenja, ali kdor radi j toga prihaja takoj z sumničenji, ta ali ne pozna j razmer, ali pa je brezmejno zloben. Slovenci in Hrvatje so divlji, ki nimajo druge misli, nego more priti pač le z nem- | škili ustnic. Jedno dobro pa imata vsakako na sebi rečeni vsklik deželnega predsednika kranjskega in članek v «Fremdenblattu«: pričata namreč, I kolika moč tiči v misli jedinstva med Hrvati in Slovenci. O tem pravi «Hrvatska domovina« prav dobro: Od vseh strani nas obkoljujejo nasprotniki, od vseh strani se rote proti nam in brusijo svoje orožje, od vseh strani nastavljajo zapreke in težave našemu jedinstvu. Mi pa si pc»dajemo roke preko vseh teh ograj, čutimo, da smo bratje, potrjujemo jedinstvo naše krvi ter kličemo nasprotnikom: jedni hočemo biti kakor nas je Iiog ustvaril jedne! Nasprotnost ljudij ne more ubiti tega jedinstva našega. Mi se nadejamo, da slovenski in hrvatski rodoljublje — na tej in oni strani Velebita — ostanejo složni ter da bodo i kakor jedna falanga delali za jedinstvo naroda ' slovenskega in hrvatskega. Vsi narodi so se zje-dinili ali se ziedinjajo. Mi imamo, hvala Bogu, v prošlosti in sedanjosti vse pogoje jedinstva. J Delajmo torej za to jedinstvo! Sklep deželnega , zbora kranjskega naj je le člen v verigi narod- ! nega dela; isti bodi zmaga, ki v boju proti nasprot- ' nikom dovede do novih zmag in slednjič do one j zmage, po kateri bo naša trobojnica vihrala na poslopju, ki bo objemalo sinove slovenskega in hrvatskega naroda! Politični pregled. | TRST, 4. maja 18i»i>. Kapitulacija, ali dogovor!? Izjave, ki jih je podal njegova ekscelenea, gospod namestnik tržaški, v onem odseku deželnega zbora istrskega, kateremu je izročena predloga o premeščenju tega deželnega zbora v 1'ulj, so vzbudile senzacijo. V italijanskih krogih so vzbudile veliko zadovoljnost in divje veselje. Kako tudi no! Ko smo bili izvedeli, da je vlada za sedanjo zasedanje določila mesto kopersko, rekli smo, da to znači zopet korak nazaj prod laško gospodo. Da smo bili takrat tako orijentirani glede stališča, ki je zavzimlje vlada grofa Tinina ozirom na narodne boje v Istri in na Primorskem sploh, bi so bili bržkone že takrat izrekli manje prizanesljivo. Tedaj smo menili namreč, da je osrednja vlada slabo obveščena, da ne pozna terčna in da tiplje in tapije v krivi nadi, da morda vendar najde kje kako laško gnezdeče, kjer bi o zasedanju deželnega zbora vsaj no bilo grdili škandalov. Mi smo vedeli seveda, da je taka nada kriva in smo tudi obsojali tako prenašanje tega bolnika, a smo se izrekli kolikor možno blago, in 110 toliko z namenom, da bi napadali, nego da bi svarili. Danes je seveda naša tožba drugačna, danes vemo, pri čem smo. Zastonj bi bilo zatiskati oči pred dejstvom, ki je imamo pred seboj : to ni več jeden korak nazaj, to je popolna kapitulacija vlade pred laško gospodo istrsko, ali pa pos ledi ca dogovora! Že take izjave namestnika same ua sobi so vzbudilo senzacijo v obeh taborili, ali skoro šo večo senzacijo je vzbudil na- čin, kakor je vlada izvela ta čin. Ako so poročila v laških lislili le približno točna, treba priznati, da se dogaja le redkokedaj, da bi katera vlada na tako osten tati ven in demonstrativen način desavou-iralti svojo prednico, Oospodu namestniku se je uprav videlo, kako je hotel povdariti, tla sedanja vlada ne soglaša z grofom Badenijem in da ne odo-bruje njega korakov glede vprašanja promeščenja deželnega zbora iz Poreča v 1'ulj. Vlada je sicer predložila dotično predlogo, ali zajedno pravi, tla jej je prav čisto vsejedno, da-li se vsprejme ali ne. To je pač redek slučaj, da bi vlada tako po mačehovski postopala z svojim lastnim detetom. Sieer smatrajo vlade kakor jako neljub moralni »echec«, poraz, tudi če se jim je odklonila manje važna predloga, nogo je ta, o kateri govorimo tu. V tem slučaju pa taka fenomenalna brezbrižnost! Odkod prihaja to? Kako naj si tolmačimo to? Drugače si ne moremo, nego tako, ali da je vlada kapitulirala, bodisi iz lastne volje ali prisiljena v to po drugih činiteljih, ali pa je vzela Italijane v svoje račune za bodoče načrte. Naj je jedno pravo, ali drugo, za nas ostaja suho dejstvo, da važnost in pomen omenjenih namestnikovih i z jar seza dalee preko okvirja premešeenja deželnega z hora r Pitij! Mi občutimo te izjavo kakor znamenje, da se l>o odslej — in morda še ostreje nadaljevala era 1're-fisor in llinaldinajev! In Avstrija tla ni država neverjetnosti?! Z samozatajevanjem, kakoršnje je redko v parlamentarnem življenju, je dosedanja večina v državnem zboru krvavela za to vlado; jako važen sestaven tlel te večine smo bili ravno mi Hrvatje in Slovenci, Italijani so v najkritičnejih momentih paktirali z nje nasprotniki, grof Thun je izjavil svečano, tla v neparlamentarni dobi ne stori ničesar, kar bi so moglo tolmačiti kakor na-sprotstvo proti desnici — in sedaj tako — plačilo! Sedaj kar silijo razna znamenja na dan, ki nas silijo k misli, tla smo zamorec, ki je storil svojo dolžnost in ki se izroča na milost in nemilost neizprosnemu njega sovražniku. Za naše in — ako solidarnost mej nami ni prazna pena — za vso poslance naroda slovensko-hrvatskoga nastaja dolžnost, »hi pridejo na jasno gletlo vprašanja, kako jim jo urediti svoje postopanje odslej, ko so je Jelo privzdigovati zagrinjalo, ki je pokrivalo vladine namero?! Nikakor ne bi hoteli prejudicirati sklopom naših zastopnikov ; ali smatrali smo za svojo novinarsko dolžnost, da smo označili utis, ki so ga napravili na nas najnoveji dogodki. In prav zato, ker je ta utis trpk, kolikor le moro biti, je nujno potrebno, da gledamo jasno. K položaju. IV) poročilih, ki jih je dobila dunajska »Information« iz Prage, je nastop dra. Herolda proti namestniku grofu Coudenhove jako važen simptom za sedanje položeuje. Zlasti pa še to, da se vsi poslanci burno pritrjevali Heroldu in celo tudi najzmerneji meti Mladočehi, poslance Spiudler. Vse kaže torej na pooštrenje med zastopniki naroda češkega in vlado. Poslanci pa da no morejo drugače, ker — ne smejo ! Mod volilei postaja nevolja h uja in huja. Mladočeski poslanci bi bržkone zgubili vse svoje mandate, ako bi se ne uprli nakanam vlado za urojenje jezikovnega vprašanja. In stvari da se utegnejo šo poojstriti, čim odide finančni minister dr. Kaizl iz Prago in ne bo več deloval njega pomirjajoči upliv. Sicer pa da je stališče tega poslednjega povsem nevzdržljivo, ko postaja vedno jasneje, da grof Thun niti no misli na to, tla bi izpolnil zahteve < Vliov. V Pragi da se vprašujejo, česa da ima dr. Kaizl, ki je člen mladočeškega kluba, prav za prav šo iskati v sedanjem ministerstvu ?! A grof Thun ne more nazaj, kajti obvezal so je nasproti kroni, da izda jezikovni zakon, ki se bo bližal zahtevam Nemcev. Kriza v Italiji- V včerajšnji seji zbornice italijanske je podal ministarski predsednik Pelloux izjavo, s katero je naznanil odstop ministerstva. Ministerstvo se je uverilo — je rekel — da je znatna manjšina zbornico nasprotna akciji Italije v Kitaju, vsi pa naj so naklonjeni ali nenaklonjeni tej akciji — so nasprotni načinu, kakor je vlada zasnovala to akcijo. Nadaljnja razprava ne bi torej imela zmisla. Vlada jo torej prišla do zaključka, da se umakne. Ta izjava je bila olje v ogenj. Nekateri govorniki so obsodili tako navado, tla ministerstvo beži tikom pred glasovanjem v zbornici in jemlje tako tej poslednji priliko, tla bi povedala svoje menen je. Ministerstvo ostane — kakor smo že |M»r<»- čili — na svojem mestu, dokler se ne reši kriza. Domače vesti.. Nadvojvoda Frane Ferdinand. Budimpeštanski listi javljajo, da je nadvojvoda Fran Ferdinand v torek sprejel v avdijenci grofa Evge-uija Ziehv ter mu naznanil, tla namerja potovati v Sibirijo. Povabil je grofa, tla ga še enkrat obišče, tla se natančneje pogovorita o tem potovanju. Iz tega sklepajo, tla bo grof Ziehv spremljal nadvojvodo v Sibirijo, Zalivale Slovencem. V tOhzoru» in v »Hrvatski domovini« čitamo poziv, došel iz meščanskih krogov, da bi Be javno menenje hrvatsko zahvalilo Slovencem na sklepu deželnega zbora kranjskega, o katerem govorimo zopet danes na prvem mestu. Uprizorila naj bi se manifestacija v zahvalo na tem pojavu hrvatsko-slovenske solidarnosti. Prva da bi se morala oglasiti akademična mladina : da na ljubezen odgovori z ljubeznijo, na solidarnost z solidarnostjo. Klub opozicije v saboru hrvatskem je že sklenil, poslati pozdrav in čestitko predsedmštvu deželnega zbora kranjskega. Hrvatski književnik Šandor Ksaver Gjalski je odposlal dež. poslancu Povšetu nastopno brzojavko : »Navdušen pozdravljam Vas dalekosežni predlog o hrvatskem jeziku«. Nadalje sti poslali brzojavki uredništvi »Obzora* in«Vienea». Odvetnik dr. Lovro Vidrić je brzojavil deželnemu glavarju kranjskemu : »Sklep deželnega zbora kranjskega za uvedenje hrvaščine obligatnim predmetom na realkah vzbuja in vzdiga samozavest naroda ter znači korak naprej na potu zjedinjenja Hrvatov in Slovencev. Hvala Vam, hvala Vašim tovarišem!« Češki turisti v Zagrebu. Dne li>. t. m. pride v Zagreb veče število čeških turistov. Mej istimi bo tudi župan praški dr. Podhpnv. Odbor «Hrvatskega planinskega društva* je že določil program za vsprejem in počešoenje milih gostov. Na Občinah je umrl včeraj posestnik Ivan Marija Sosič v 77. letu svoje dobe. Bil je to mož poštenjak starega kroja, kakoršnjih le še malo šteje naša okolica. O volitvah je vsikdar zvesto stal na naši strani, radi česar je moral prebiti mar-sikako neprijetno. Celo tepli so ga enkrat prodani izdajice. Ali to ga ni plašilo nikdar, bilje vsikdar — mož. Čast njegovemu spominu ! Poroka. Včeraj se je poročil gospod Jakob Srebotujak s Prošeka z gospodičiuo Pavlino Walda iz Ljubljane. Bilo srečno! /a «Narodni doill* v Trstu je daroval gospod Jakob Srebotnjak povodom svoje poroke 5 gold. Iz Slapa pri Vipavi nam pišejo: Županom na Slapu pri Vipavi je izvoljen g. Alojzij Fer-jančič, posestnik s Slapa, brat podpredsednika državnega zbora, tir. Andreja Ferjančič-a. Deželni poslanci i sirski svojini vol licem. Danes nam je došel proglas, s katerim hrvatsko-slovenski deželni poslanci istrski naznanjajo narodu, zakaj so nastopili politiko abstinence. Proglas je jako rnzsežen. V njem je plastično narisano vse mučeništvo naših zastopnikov; opisana so moralna in fizična nasilja, ki so jih morali pretrpeti; dokazano je, da so vztrajali do skrajne meje potrpežljivosti, a sedaj tla ne morejo več, ker jim ne dopušča tega ni čast njihova, ni čast njihovih volilcev. V zaključku pravi proglas, da mora priti I čas obračuna z italijansko stranko. Za sedaj pa treba delati izven zbornice za premembo oduošajev. Bodimo si v svesti svojih pravic kakor državljani, ki plačujemo davek v denarju in krvi, kakor Hrvatje in Slovenci; no obupujmo v tem žalostnem stanju; v svesti si boljših dni naroda v prošlosti, delajmo vztrajno in povsodi za bodočnost istega ! N' našem poštenem delu za pošteno stvar nam bodo pomagali pošteni, nam bodo pomagali bratje [»o krvi in jeziku in nam pomore Bog! Ta lepi spis, čegar besede prihajajo iz srca in najdejo tudi svojo pot v srca, prinesemo dobesedno v sobotnem večernem izdanju. Na korist obeh društev Kndceega križa za Trst iII Istro se bo vršil v sredo dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani kazina «Sehiller» koncert, je (leftelni f> nvč. v ninrkah dopoMje se franko. URAR sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja, raz.na&alec „Edinosti" iti vratar, Via Solitario It. 8. Um m F. Petech-a W Via delle Poste dt. 10. Vina dalmatinska, lstrijanska in italijanska iz slo-večih kleti po cenah da sc ni bati konkurence, pristna in najboljše kakovosti. Istrsko fino po fdd'. 32, in 34 — Dalmatinsko po gld. 3O in 32. — Opollo fin po gld. 34, italijansko po 28 in 32 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli kraju mesta. NB. Naročbe vzprejeuiajo ae direktno v zalogi po poitnih dopisnicah. Velika hiša v Motovunu zraven slovečih škocijanskih jam, il ure oil Trstu in V* ure hodil od železnične postaje Divača, ob živalmi prometni cesti Keka-Trst, z dvema kuhinjema, •/. dvemi obzirnimi podzemeljskimi klet i in i, s 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviščnike, ki vsako leto prihajajo v ta divuo-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim iu senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje iu govedo, z obširnimi spravami za seno ter diuge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj na prodaj Prodaše tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-stilničarsko in stacunarsko obrt. Vsled njene lege na tako Živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno iu debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla /, domačim ljudstvom in vozniki, obilo posla /, nebrojnirai obiskovalci škocjanskih jam. Vse pohištvo z vrtom in parkom vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru. NutunjČneja pojasnilu pri lastniku Aleksandru Mahor-čieu v Matavuna, pošta Divača.