list 51. Tečaj j o i vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr Izhajajo pošti prejemane pa za celo leto 4 gld 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni po za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopi naj se pošiljajo uredništva „Novic ' Ljubljani 21. decembra 1894. Vabilo za narocbo Bliža se zopet konec leta in „Novice" nastopijo ž teri so delovali dr. Bleiweis, dr. Toman in dr. Costa. Seveda za kako tako spravo ne morejo biti „Novice", ki se dala doseči s tem, da bi se začeli bratiti z nasprot- njim svoj 53 tečaj To gotovo lepa sta let, katere niki našega naroda ali pa da bi popustili kako našo na- še dosedaj ni dosegel noben slovenski list Ves čas so rodno tirjatev, recimo slovensko vseučilišče, kakor od agovarjale pravice našega naroda z vso odločnostjo ne neke strani želi Da tak zavod v Ljubljani potreben ozirajoč se niti na levo, niti na desno, trdno držeč se gesla vse za vero, dom, cesarja v polnem obsegu da smo se vsi Slovenci, ki še narodno čutimo dolžni potegovati zanj, je za nas že to dovolj, da so se zanj na braniku ne zanemarjajoč nobene te točke. Tega potegovali možje, ki so stali v najhujših časih programa se bodo držale z isto odločnostjo tudi zanaprej. Mi živinco v hudih časih in v tacih časih je baš potrebno našega naroda in so v odnih borbah osiveli lista. „Novice nezavisnega doma ni mogoče služiti Novice" bodo pa tudi obračale vso pozornost nadobro vedo, da dvema gospo- rodnogospodarskim vprašanjem. Od nekdaj se je narodna in kmetijskega da se moti tisti, ki misli, da že stranka potegovala za pravice obrtnega in stanu. Zagovarjala je že pred desetimi leti osnovo ne- i se varuje pravice naše vere in našega naroda, ako se paj daši z nemškimi liberalci, za to bodo tudi v novem letu razdeljivih narodnih domov, in premišljale pobijale koalicijo, kakor so jo v preteklem Naš list ne dal boljšati stanje našega kmeta pripada tistim kateri mislijo, da morda zaradi kake drob- naš list bil pozdravil nameravano kako veseljem je kmetskih za- tine načel je že dovoljeno odstopiti od verskih m narodnih drug ki bi bile začetek organizaciji kmetskega stanu Prepričani smo da bode taka politika še grozno Le obžalovati moramo, da se je vrgla tista vlada ki maščevala kajti po našem mnenji je baš koalicija naj Je stan nameravala organizovati kmetski stan Da kmetski boljša pot tjekaj, kjer so sedaj na Ogerskem. Najvažnejše vprašanje je volilna reforma v notranji avstrijski politiki in če se to vprašanje neugodno reši za katoličane in Slovane, pa smo Slovani za desetletja v ki je ima baš kmetski stan Avstriji zopet nazaj ostane še nadalje brez prave organizacije, je zopet krivda tiste nesrečne koalicije in gotovo kake drobtine, ki se dajo v koaliciji pridobiti, ne morejo odvagati škode, , s tem, da se je onemogočila potisnjeni in liberalizem bede zopet njegova organizacija kdo ve za koliko let še po naših mestih vzdigoval ponosno glave, kakor jo Da vlada, ki se opira v prvi vrsti na liberalce ne bode uvela zadružne organizacije kmetskega stanu, še pra viti ni treba Vsaj dovolj pred nekaterimi leti, kakor se še spominjamo vsi starejši domoljubi, za to bodo pa „Novice" s posebno pozornostjo zasledovale vprašanje o volilni reformi in svarile pred napačnimi koraki. Če se morda njih glas ne bode poslu- bila predložila Taaffejevo vlado znano î kako so liberalni listi pisali proti osnovanju zadrug, ko je dotično predlogo šal, imele bodo zavest, da so spolnile svojo dolžnost. Pozabili pa ne bodemo nikdar obrtnega stanu i ka dne Vodilo bodo jim sklepi shoda slovenskih poslancev 2. oktobra 1890. leta v Ljubljani in pa resolucije teremu ie ravno tako potrebna organizacija, kakor kmet skemu. Naš list je vedno zagovarjal stališče, da se mo T o katerih je najbolje spričevalo to, rajo rokodelstvu braniti stare pravice shoda zaupnih mož, da so dobre, ker se proti njim od nobene strani resno ne ugovarja, temveč se k večjemu njih obseg skuša Pred vsem, da se zabrani, da se ne bodo ljudje mešali v rokodelstvo ki se ga niso učili Posebno je potrebno preprečiti î da se Vedoč, da je le v slogi moč, bodo » Novice" tudi v razne kapitalistične družbe, naj seže osnujejo pod takim novem letu delale po možnosti za slogo, če je mogoča na podlagi našega starega programa, na ka ali» takim imenom, ne: polaste obrta. Vtem oziru je treba da se dela loti zakonodaja, ako hoče rešiti srednji obrt J > \ Aï 490 nijski stan tudi bode potrebno poseči tudi nazaj, ne ščinah se naš narod ne more veseliti pa naprej ' ~ i . w To stališče branile so „Novice" in ga bodo branile tudi zanaprej. Poleg tega bodo pa seveda skrbele za raznovrstni pouk. Prinašale bodo članke o kmetijstvu, obrtniji in raznih znanostih in bodo v novem letu po možnosti skrbele za raznovrstnost. Nadaljevale bodo lani začeti spis Deset let v Ameriki, Črtice o kmetijski kemiji. Posebno pozornost bodo pa obračale raznim Novicam po svetu. Prizadevale si bodo v tem doseči neko popolnost, seveda kolikor je mogoče pri tedniku in pri obstoječih razmerah. Da bodo pa mogle zadoščati svoji nalogi, je pa poda je podpirajo pisatelji s svojo duševno in naročniki s svojo gmotno podporo. kamo svojo zahvalo v minolem letu in se obračamo do j* • da nas podpirajo zopet v novem letu. Posebno se božičnega mi r u. huje nego tuji sovražniki, pa naš narod slabe in pod-Kujejo domači boji, nesloga doma. Ta nesloga napravlja vse večjo škodo, nego tuji sovražniki in nam brani, da ne moremo v miru praznovati božičnega dne. Vnanji boji utrjujejo naše narodne moči, ali notranji boji jih slabe, in tako delajo le za našega narodnega nasprotnika. Sad teh domačih bojev se že vidi. Na jedni strani je odna mlačnost, na drug pa naraščajoči pogum naših narodnih nasprotnikov, ki baš sedaj ponosneje hodijo nego kadar koli. Ko smo že mislili, da bode kmalu uničeni, se pa nemškutarji pripravljajo, da osnujejo celo trebno Prvim in drugim izre svoj dnevnik v beli Ljubljani polnjevati vsacega domoljuba žalostjo mora srce na videti kako lastni sinovi večkrat tujcem napravljaj pot Ti domači njih, pa moramo pri tej rajo da ne moremo priliki spominjati Rodoljuba Podra- to očitno računajo naši ediniti vseh sil proti tujstvu razpon ovi- Na narc dni otniki titovskega, gospoda Josipa Levičnika, sedaj najstaršega sodelavca našega lista, ki je baš v minolem letu dovršil večji spis v našem listu in nadejamo se, še moč in zdravje, da Bog dá mu da ta njegov spis v našem listu ne Iz tega nasprotja prihaja, da tudi na Dunaji nekateri narodni zastopniki hodijo za tujce po kostanj v ogenj. Ne da bi pomagali uničiti nemškoliberalno silo, temveč jej pomagajo še na noge. Podpira se vlada kateri sede bode zadnji. Celih štirideset let najodločnejši naši narodni nasprotniki, ki tudi očitno dela deloval za naš list z veliko marljivostjo na to, da uniči moč slovanstva in je zatorej naša dolžnost, da se ga posebno spominjamo konec leta. „Novice" bodo izhajale v novem letu v dosedanji velikosti in obliki in cena jim bode za vse leto v tiskarni še ne manjka. Vlada je razkrila Avstriji. Dokazov za to neka načela o volilni prejemane 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in četrt leta 90 kr., za 4 gld. ? za pol leta po pošti prejemane pa za celo leto pravici, ki morajo naravnost nas uničiti, posebno še v zvezi z davčno reformo. Po vladni predlogi se bode nekaterim davkoplačevalcem malo davek znižal liko. gld in za četrt leta 1 gld. Za To znižanje pa ne bode to da bi komu bilo žareno pomagano. Finančni mini prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. več. Naročnino prejema : J. Blasnikova tiskarna v Ljubljani. ster Plener sam ve, da s tem, da nekaterim nižjim obrt nikom za nekaj goldinarjev davek zniža, jim ne bode i «i mm m Politiški oddelek. - W mm Božič. Jeden najpomenljivejših dnij v letu je gotovo Bjžič. venskem, in posebno se bodemo morali odreči nadi dosti pomagal, ali s tem hoče se kaj druzega doseči Mnogi mali obrtniki tako imenovani petakarji, to so možje ki so na Dunaji in v mnogih druzih mestih omajali tla liberalizmu, zgube volilno pravico v mestni kuriji in se bodo uvrstili v novo peto kurijo, kjer se bodo vtopili njih glasovi mej glasovi socijalnodemokratičnih delavcev. Liberalizem pa zopet dobi tako trdno zaslombo v mestih, kakor jo je imel nekdaj. To bodemo čutili tudi po Slo- , da Vesele se mali in veliki dne hoda gelji ko obhajamo spomin pri- v bližnjem času zmagamo v štajarskih mestih našega Odrešenika na zemljo, ki so prepevali an- Da pri tacih razmerah naš narod ne more se pra? n Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlj « veseliti božičnega praznika, naravno. Moti ga neka Božične praznike potihnejo razne borbe po parlamentih skrb za obstanek in misliti mu ni na mir, temveč m vrnejo^se k svojemu domačemu ognjišču politiki bijo se nekoliko nasprotja, ki so razburjala duhove se rad tedaj malo opočije in vživa ljubi mii poza-Vsak ki ga je pripravljati za nadaljne politične borbe. Popustil pa vendar ni nade, da tudi zanj pride čas miru, da tudi njemu pride odrešenik, in ta odrešenik bode trdna slovenska in Odrešenik prinesel na zemljo. Le jeden je, ki se tudi slovanska narodna zavest. Od tujcev nimamo pričakovati božičnega miru ne more prav veseliti, to je narod slo- zveste podpore, temveč zanašati se smemo le na našo na-venski. Zanj še ni napočil dan miru, temveč še vedno rodno in na pomoč naših slovanskih bratov. Hude zavest ga čakajo boji j gledajo i kako kajti nasprotniki doma in drugod vedno mu škodovali. Isti še manj miru, kakor drugo leto privoščijo niti napisov v njegovem jeziku pri uradih tere vzdržuje z lastnim denarjem, in v Trstu se pa celo zabraňuje misijon v slovenskem jeziku. Pri tacih okoli- utegnejo še biti narodne borbe v Avstriji, marsikak uda-Baš letos naš narod ima rec utegne še zadeti nas Slovane, a nas uničil ne bode mu Italijani ne temveč naposled bomo le zmagali in prišel bode tudi čas * ka ko se za Slovane vresniči lepa božična angeljska pesem : Mir ljudem na zemlji. 491 Politični pregled. Državni zbor je rešil začasni budget Debata je bila semtertja precej ostra. Posebno Mladočehi in protisemitje so marsikatero resnično povedali Najhuje je pa zadel v sršenovo gnezdo dr. Scheicher, ki je grajal sedanjo odvisnost cerkve od države. Učni minister Madejski je stvar tako zavil, kakor bi bil dr. Scheicher, ki je profesor bogoslovja, s svojim govorom skušal očrniti duhovščino od škofov do zadnjega kapelana, in je tako zagovarjal čast duhovščine. Pritrjevali so mu nemški liberalci in konservativci. Liberalni in konservativni listi hvalijo Madejskega govor in s tem očitno kažejo, da je grof Hohenvvart prav imel, ko je trdil, da je mej liberalci in konservativci več stvarij, ki jih vežejo, nego se navadno misli. Od slovenskih poslancev sta govorila Ferjančič in Klun. Prvi je hudo prijemal slovenske poslance v koaliciji, da ne izstopijo, če tudi je obrok že potekel, v katerem bi jim vlada bila morala izpolniti slov. terjatve. Pottm je pa omenil misijon v T t stu, da konservativci v tej stvari niso zadosti storili, kajti zahtevati bi bili morali, da se odstavi namestnik, ki se ne upa skrbeti za red, ne pa vse stvari izvračati na škofa, ki že tako v Trstu skoro življenja ni varen. Klun je jako burno odgovarjal, a s svojim govorom le pokazal, da je zabavljati ložje, nego kaj stvarnega povedati. Volitve pred durmi. Nove državnozborske volitve so morda bližje, nego se navadno mislimo. Sedanja vlada se je zavezala, da izviši volilno reformo in hoče to tudi držati ali pa bode odstopila. Če se pododsek, v katerem je mej desetimi Člani sedem aristokratov, ne sporazumi o nobenem načrtu, bode vlada razpisala nove volitve Se le, če pri volitvah ne doseže večine za povdjno jej volilno reformo, bode odstopila Po našem mneDji pa najbrž ne bode potrebno vladi toliko napenjati svoj h sil Sedaj le še konservativna stranka dela nekoliko sitnosti, ali se bode najbrž udala. Nekateri konservativni listi sedaj pišejo, da so konservativci pripravljeni poseči celo po Taaffejevem načrtu, za katerega ni treba dvetretjinske večine, ako bi levica ne hotela glasovati za Dipaulijev predlog. To je pač le samo strašenje. Možje, ki so lani se tako ustrašili Taaffeieve volilne retorme, da so se postavili tako rekoč na čelo Taaffejevim nasprotnikom, gotovo ne bodo nakrat privolili v tako volilno reformo, posebno ker bi potem volili tudi hlapci, pred katerimi imajo poseben strah. Govori se, da so konservativce nekoliko ostrašili dogodki na Ogerskem. Seveda mi tega ne verjamemo, kajti ljudje, ki so se brez strahu zavezali z liberalci, se tudi ne bodo ustrašili civilnega zakona, ako si le svoje mandate zagotove. Volilna reforma in Plener. Pri debati o začasnem budgetu je minister Plener razvil nov volilen projekt, ali prav za prav je le nekega starega pobral. Vse dosedanje kurije se ohranijo, potem se pa voli 40 do 50 poslancev po občni volilni pravici Podoben načrt je že predlagal grof Hohenvvart, duševni oče njegov je pa bivši minister Scháfíle. Samo na sebi bi morda ta volilni načrt ne bil tako napačen, le to mislimo, da je 50 poslancev daleč premalo za volitev po občni volilni pravici. Vsaj polovico poslancev bi se moralo voliti po občni volilni pravici, ako se misli zares kaj popraviti krivico, ki se dosedaj godi delavskim stanovom in malim davkoplačevalcem, ker so izključeni od občne volilne pravice. Po Plenerjevem načrtu bi bili volilni okraji preveliki, kajti šteli bi po 150 000 volilcev, poleg tega je mnogo na tem ležeče, kako bi se razdelili. Pri tako velicih volilnih okrajih bi bilo kaj lahko slovenske in nemške kraje v me-ševitih deželah ttko vkupe zložiti, da bi Slovani bili znuva v volilni pravici prikrajšani. To bi se posebno zgodilo, ako bi nove volilne okraje, kar sestavili iz več sedanjih volilnih okrajev. Novi žandarmerijski zakon je rešila zbornica po-laneev nespremenjen. Ves zakon ni posebne zanimivosti in v zboru ni imel posebnega nasprotnika. Le od več stranij se je naglašalo, da se žandarmerija zlorablja v politične namene Dr. Scheicher je pri tem povedal, kako se je žandarmeriji naročilo, naj poizveduje o življenji in političnem mišljenju nekega župnika, ki je prosil za neko boljšo službo. Ljudje, ki seveda niso vedeli, zakaj se gre, so mislili, kdo ve, kaj je župnik naredil, da žandar ji tako povprašujejo po njem. Scheicher je predlagal resulucijo v tem smislu, da bi se žandanmerija ne rabila za take stvari, toda zbornica jo je odklonila. Po zaslugi koalicije, katero je tako junaški gospod Klun zagovarjal v državnem zboru, bode duhovščina še vedno pol nadzorstvom žandarmerije. Mladočehi so želeli, da bi pri žandarmeriji se oziralo bolj na nenemške jezike Seveda je večina dotično resolucijo odklonila, kajti večina pod vodstvom nemških liberalcev pač nima najmanjšega smisla za narodno jednako-pravnost Wekerlovo ministerstvo bode v kratkem odstopilo, kakor se govori. Sankcijo cerkvenopolitičnih zakonov je baje dobilo s pogojem, da v kratkem odstopi. Bratenje s košutovci je sedanji vladi podkopalo zaupanje v višjih krogih Nova vlada bode seveda zopet liberalna, kajti drugače bi se cerkve-nopolitični zakoni ne bili potrdili. Pričakovati je celo, da Wekerle še ostane kot finančni minister, le ministerski predsednik bode kdo drugi Pred vsem v novem ministerstvu ne bode sedanjega pravosodnega ministra Szilagyija. Ministerská kriza je zaradi tega potrebna, ker je sedanja vlada preveč obvezana skrajni levici. Nerešeni cerkvenopolitični predlogi se pod novo vlado najbrž popustita, ako jih v drugič zavrže gospodska zbornica. Take važnosti tako nimata, da bi liberalna stranka svoje gospodstvo zaradi njiju stavila v nevarnost Novi ministerski predsednik bode baje sedanji zbornični predsednik Banfy. Za Nemadjare ta ministerská prememba ne bode nobene važnosti imela, kajti sedanji vladni sistem še ostane Katoličani pa tudi nimajo nobenega povoda se veseliti, kajti nova vlada bode že gledala, da se ohrani, kar je sedanja zgradila. V ogerskem ministerstvu notranjih stvarij osnujejo poseben policijski oddelek, ki bode nadzoroval gibanie nema-djarskih narodnostij in menda v prvi vrsti nabiral gradivo za kazenske pravde proti Rumunom in Slovanom. V čast ta oddelek ogerski vladi ne bode, v korist pa Madjarom tudi ne. Že dosedanje pravde proti Rumunom so jih spravile jako ob veljavo pri omikanih narodih, novo jih bodo pa še bolj Kmalu z Madjari ne bode simpatizoval nikdo drugi, kakor dunajski židje. Preganjanje nemadjarskih narodnostij, bode pa te le vzbudilo k odločnemu odporu, katerega konec utegne biti to, da bode ob jednem konec madjarskemu liberalnemu gospodstvu. Fidejni komisi. Pri debati o proračunu ogerskega poljedelskega ministerstva je poslanec Veres spregovoril o na-rodno-gospodarskem gibanju na Ogerskem Poslanec je trdil, da se ogersko poljedelstvo ne more opomoci zaradi velicih fidejnih komisov, vsled katerih si kmet zemlje prikupiti ne more. Mi se povsem strinjamo s tem. Velika posestva nikjer niso v prid narodnemu blagostanju, temveč le srednje kmetije. V državnem interesu je, da se zabraňuje razkosanje in za-dolženje srednjih kmetij, ravno tako je pa v državnem interesu, da se razkosajo velika posestva, da dobimo samostojne kmete namesto zakupnikov. Nemčija. — V Berolinu ustanovila je nemška vlada poseben kolonijalen urad, to je urad, ki se bode imel pečati z vsemi prekomorskimi kolonijalnimi nemškimi zadevami. Ta urad, ki je ednakoveljaven vsakemu uradu, je odvisen neposredno od državnega kancelarja. — Državna zbornica je z 168 proti 58 glasovom zavrgla predlog državnega pravdni-štva, da bi se smelo proti socijalistiškim poslancem, ki kakor znano ostentativno niso zaklicali cesarju „hoch", sodnijsko postopati. — Cesar je dovolil sam od sebe državnemu kance, larju knezu Hohenlohe 100.000 mark letne doklade, da ga ta odškoduje za izgubo, katero ima s tem, da je pustil mes^ * 492 predsednika v Alzaciji in prevzel posel državnega kancelarja. Kot namestnik je imel namreč 180.000 mark dohodkov, docim ima kot državni kancelar 54.000 mark. Knez «V* Obrtnija. j Ml Hohenlohe obišče v kratkem kneza Bismarcka, Zatrjuje se, da ta poset nima politiškega pomena, temveč zgolj zasebni prijateljski. Italija Znane so sleparije, katere so se svojedobno Električna razsvetljava v Ljubljani. Ker vemo, da se čitalelji za to st?ar odkrile pri rimski banki. Vršile so se preiskave zanimajo ho imele • v • pozitivnega rezultata. Pri sleparijah' prizadete so bile ave, vsled česar so celo stvar več ali manj potlačili pa niso čemo jim podati tukaj posnetek iz poročila g. ravnatelja višje Tedaj je bil ministerski predsednik Griolitti Ta takrat skrbel Andreja Senekoviča Poročevalec atelj Andr. Senekovič pravi v za to, da resnica ni prišla na dan. Œolitti je pal in naslednik svojem poročilu, da je občinski svet sklenil dne 16. ju« njegov je postal Crispi, nasprotnik njegov. Opozicijonalci niso lija 1889., odpovedati tukajšnji plinarni družbi pogodbo pozabili slep pri rimski banki in drezali so vedno vlado da naj gleda na to, da pride resnica na dan Posebno so ti šali na to, da Giolitti mora zadevo natanko poznati stvar pojasni, oziroma se opraviči Pritiskali so toliko časa na Gio litij da obljubil razne spise i poj omen eni glede oskrbovanja mesta s svetilnim plinom, katera pogodba je bila sklenjena dne 31. marca 1860. 1. zi dobo 35 let. Na podlagi tega sklepa je mestni magistrat z dopisom z dne 22. julija 1889.1., št. 12552, plinovi družbi naj iz njih razvidi celo poslal pravo pre škandal, izročiti poslanski zbornici sleparstvo. Ti spisi so se izročili posebni komisij gledala in se iz njih prepričala o nečuvenih rečeh. Pri sleparijah, zvršivših se pri rimski banki prizadete so skoro vse večje njegova littijeva odpoved, katero je plinova družba s svojim dopiso n mestnemu magistratu z dnef 12. oktobra leta 1889., ekshib. št. 17.704-, vzela na znanje. ive. v prvi vrsti Crispi, sedanji ministerski predsednik žena, razni bivši ministri in drugi. Ta razkritja Grio Po O o 1 te pogodbe plinova družba zavezana, pravila strašno mej kim ljudstvom razsvetljavati mesto s plinom za dobo 35 let, in splošno začudenje po vsej Evropi. Ni čuda torej, da stoj dnevom, ko je začela pocensi z plinarna delovati. Ker je bilo na toli slabih finančnih bi morali skrbeti za njeno blagostanj Italij pad morejo nastati iz teh dvomno je, da se taki korumpi ogah če jo ti > oni v pro Posledice. mesto prvikrat s plinom vetlje dn 19 novembra 1861. leta poteče torej omenjena 351etna doba dne 19 venih razkritij, so nepregledne. Ne *ani državniki ne morejo vzdr novembra 1896 leta Dj tega časa mora si masto pre žati in, da morajo priti na krmilo pravičnejši možje. Kdo ve, če morebiti ta škandal ne bo provzročil poj kake druge in možno skrbeti drugo razsvetljavo, ali noviti pogodbo za drugo pa s linovo družbo po dobo. Ž tedaj ko se je razgo stranke v Italiji ; kaj ko bi se jeli katoliki gibati je, da nastopijo republikanci. Prememba mora priti, če ne gre varjalo o nameravani odpovedi omenjene pogodbe, se je poudarjalo, da bi utegnilo za mesto biti koristno, ko bi še to, kar se je še ohranilo pod nič in Italija naredi „bankerot", to je gospodarski popolnoma propade je poslanske zbornice zasedanje začasno ustavil, da se malo pravi Kralj se zaměnila plino azsvetlj z električno seji ob stvar poleže Jedno je gotovo da dalj biti ministerski predsednik italijanski je Crispi nemogoč na- Vatikan in Turčija Turški sultan je dal papežu činskega-sveta dne 27. novembra 1889. leta se je izvolil poseben odsek petih članov, da električno vprašanje proučava in svoječasno stavi primerne nasvete. Ta odsek se je resno lotil dela proti koncu 1892., oziroma v začetku zagotovilo, da nikakor ne bode oviral papeževih cerkvenih pri 1893 leta dopisi z dne 24. januvarija 1893 se je zadevanj na Jutrovem Dalj se stoljskem poslaniku v Carigradu vročiti sultanu bogato vezan izvod znane konstitucije glede vzhodnih cerkva poroča, da bo dal po apo- mestni magistrat obrnil do nastopnih tvrdk : 1. Siemens in Halske, Etablissement fur elektrische Japan in Kitajsko. nima dižavama še ni končana Vojska mej tema dvema vzhod Beleuchtung j na Dunaju ; dalj Japonci prodiraj zmagonosno četudi jih mraz, na katerega niso vajeni močno ovira. 2. Berliner Accumulatorenfabrik na Dunaju; 3. Allgemeine Electricitátgesellschaft v Berolinu * Kitajska si na vse moči prizadeva katerega pa Japonci mnogo zahtevaj da se sklenil mir. za Ganz Comp., tovarna za stroje v Budimpešti ; Azija Armenije v Mali Azij došla so zadnj Fr. Fischer, inžener na Dunaju; čas strašna poročila o zdivjanosti krvoločnih Turčinov nad on- dotnimi raznimi naselj Prav po receptu, kakor so svoje- izreko Malignoni & Comp., inženerji v Vidmu ; Plinova družba v Ljubljani, s pozivom, da se hotele lotiti se projektov in proračunov za ter dobno plenili ti divjaki po naših krajih spravili, so se zdaj na armenske naseljence. Poroča se, da so razdjali 48 vasij in splošno električno razsvetljavo v Ljubljani pomorili do 10.000 ljudij. Vseh teh strašnih djanj pa ni sku- pozivu pridejal potrebne podatke in situacijske načrte. šala turška vlada zaprečiti. Ali preslabotna ali pa brez dobre volje te nezaslišane surovosti ubraniti, je te hotela pred Evropo še prikriti. Izmislila si je v ondotnih krajih kolero in temu Plinovo družbo pozvati, da se udeleži konkurence za električno razsvetljavo, je bilo treba vsled določila ni pustila ljudij nikamor, da se ne širila in Rusija, Anglija, Francij izmišlj kolera raz- 129. pogodbe, kjer se izrecno poudarja, da ima v slu tako resnica na dan prišla. Interesov m Nemčij velevlasti čaju, da pogodba neha in nastopi za daljše razsvetljevanje so to zadevo jele pre tresavati v namen, da se zagotovi stalni mir v Arm eni j bolj oskrbo bilo. da Naj edna velevlastij prevzela celo deželo v prosta konkurenca, plinova družba prednost pred drugimi konkurenti pri jednakih pogojih. Pozivu so blagovoljno ustregli ter so v prvem četrtletju 1893. doposlali gene- ralne projekte: 1. Siemens in Halske na Dunaju; 2. Ganz in Comp. v Budimpešti, in 3. Fr. Fischer. Plinova družba je v svojem dopisu z dne 28. februvarija 1. 1893. mest 493 nemu magistratu sicer tudi naznanila, da hoče natančneje ženerje, pretresoval je vsestranski navedene projekte. Pri proučiti vprašanje o električni razsvetljavi v Ljubljani, tem se je prepričal, da so ti projekti v nekaterih točkah ako bi se )ej informacije zdele ugodne, udeležiti se ožje bolj ali manj površni, v drugih pa tako različni, da se svoj načrt do 1. dne julija glede na končni efekt ne dajo primerjati. Zaradi tega konkurence ter potem v 1893. Ker pa mestni magistrat do dne 1. julija 1. 1893. odsek sklenil naznačenim tvrdkam poslati navodilo, po in tudi pozneje od plinove družbe ni prejel nobenega katerem želi imeti načrte izdelane, in jim tudi naznanil, da se pli- da naj se pri izdelovanju vodnega projekta ozirajo samo projekta in sploh nobenega dopisa, jasno nova družba ne meni već za konkurenco je, pri i uvedbi ele- na savsko silo pri Jami pod Kranjem. Odsek se je bil ktricne razsvetljave, da se torej nanjo ni treba več ozi- na lici mesta prepričal, da bi vodne sile pri Prašah, Vi- rati vzlic poprej omenjenega določila v § 129. pogodbe, krčah in Medvodah ne zadoščale. i Tovarna Ganz & Comp. je meseca marcija 1893 Označene tri tvrdke so radovoljno ustregle odseko vložila kar štiri projekte, tri za uporabo vodne in deloma vemu pozivu in meseca septembr oktobra poslale na- tudi parne sile in jednega samo za uporabo parne sile. prvem projektu nasvetuje vodno silo Save pri Prašah, v drugem pri Medvodah, v tretjem pri Vikrčah, v četrtem projektu za parno napravo je pa projektovala cen- tančneje načrte premenjene po prejetem navodilu Letošnje poletje ponudil se je inžener P Amman v Modlingu, posestnik tovarne za cement na Dovjem jako strokovnjak za vodne stavbe, da izdela mestu prav tralo sredi mesta. Ako se za proizvajanje električne podrobne načrte za vse vodne stavbe ? ako se uporab eneržijo potrebovalo le 400 konjskih sil, računata tvrdka ljala vodna sila pri Jami. Električni odsek je pa to po-splošne stroške projektu pri Prašah na 530.000 pri Med- nudbo z veseljem vsprejel; g. Amman pa je poslal svoje vodah na 450.000 in pri Vikrčah na 845.000 m pri načrte meseca oktobra t. Tako odsek še letos parnem projektu na 310.000 gld. Gospod inžener Fischer, prejel tako popolnjene načrte, da more na njih podlagi ki je zastopal, kakor se je pozneje pokazalo svetovno- stopiti pred občinski svet s konkretnimi predlogi. Tvrdki Siemens in Ilahke ter Schuckert znano tvrdko Schukert & Comp. v Norimberku, poslal je dobi- julija meseca 1893. 1. svoj projekt, po katerem vali električne toke z vodno silo. G. Fischer je v tem Comp. oziroma njen zastopnik Fischer izdelali sta pa dva projekta, jednega za uporabo vodne, druzega za uporabo projektu nas vetoval, da sklenila občina z delniško parne kot gonilne sile, tvrdka Ganz & Comp. je izdelala družbo Leykam Josephsthal posebno pogodbo, po kateri bi jej ta prepuščala po noči in deloma tudi po dnevu vodne sile v svojih tovarnah v Medvodah in Verjih. Ta jeden projekt in sicer za uporabo vodne sile. Projekt vodne sile da se skratka tako označiti : Pri vasi Jama blizu 4 km pod Kranjem in približno 22 km projekt je bil bolj ali manj površno izdelan in električni 0d Ljubljane se vzida v Savo blizu metrov visok ce odsek je takoj prišel do prepričanja, da bi nikakor ne mentni jez, da dobi voda dovolj visok padec. Pod jezom mogel ugajati ta projekt, po katerem bi mestna o vzidajo v posebnem poslopju velike turbine (za prvo dobo niti lastnica ne bila one sile, katera proizvaja elektriko tri po 300 konjskih sil po projektih Schuckerta in Sie in bi bila glede na čas in obsežnost uporabe popolnoma mensa Halskeja, dve do 320 konjskih sil po projektu odvisna od imenovane delniške družbe. Tvrdka Hahke Comp. na Dunaju je poslala dva splošna projekta, jednega Ganzovem). Vsa stavba bi se imela tako urediti, da bode pozneje mogoče vzidati več turbin, v vsem vkupe za 1200 za parno napravo meseca junija 1893. 1. in druzega za konjskih sil. Turbine bi gonile velike dinamoelektrične m rn -m m -w m « m « « » uporabo vodne sile pri Jami blizu Kranja pa meseca av- stroje, katere izdeluje vsaka tvrdka po svojem posebnem gusta istega leta. sistemu. Ta tvrdka je tudi razsmotrivala vprašanje o uporabi Električne toke, katere proizvajajo dinamoelektrični vodne sile naše Ljubljanice pri Fužinah, pri čemer je pa stroji, je treba prevajati z Jame v Ljubljano. pr To se prav do negativnega resultata. Oba projekta sta zgodilo po bakrenih žicah razpetih na 8 do 10 metrov izdelana za električno raszvetljavo, ki zad štovala za visocih kolih, stoječih po 30 metrov vsak sebi. Da pa 5500 instaliranih ali 3500 istočasno svetečih žarnic po toki na poti v to daljavo preveč ne oslabe, je treba jim 16 normalnih sveč ali njih ekvivalentu. Stroški so bili dati veliko napetost in sicer predlaga Ganz napetost 5000 proračunjeni v projektu za parno silo okroglo na 300.000 voltov, Siemens 4000, Schuckert pa celih 15000 voltov, gld., v projektu za vodno napravo pa brez vodnih stavb, Če se pomisli, da je električni tok napet do 500 zelo torej samo v električnem delu na 255.000 gld., v vsem nevaren, je umljivo, kako opasno vkup pa površno cenjeno na 490.000 gld. bilo dotakniti se kake teh električnih žic. Občinski odsek za električno razsvetljavo, kateri se Tako napetega toka pa ne smemo privajati konzu namesto dveh Radi takrat izvoljenih članov, katerih tega so preskrbljene posebne priprave, elektriki jih ime« je od 1889. leta v svoji sestavi toliko premenil, da. sta mentu, ako nočemo, da vsak trenotek koga ubije, prišla jeden Josip Tomek je umrl, drugi Filip Zupančič nujejo transformatorje (pretvornike), v katerih se pretvar « pa ni več član mestnega sveta, ravnatelj Ivan Šubic in poročevalec in da se je pritegnil kot tehnične strokov- jajo pete i isoko napeti toki v nizko (110 do 220 voltov) na ki služijo potem za razsvetljavo in gonila in niso njake c. kr. nadinženerja Fr. Žužka in estne in- nikakor več nevarni. Po G.nzovem projektu vršila » t 494 mesta Na Ogerskem je do 1891. leta trtna uš se že bila pretvorba tokove napetosti dvakrat. Ob periferiji bodi si na mestnem travniku ob Marije Terezije cesti ali pokazala v 1750 občinah v 42 velikih županijah. Vinstvo pa v bližini sv. Krištofa stala bi majh hišica za 2 skušajo ohraniti na tri načine, z rabo ogljikovega ogljika transformatorjev (transformatorska postaja.) Tukaj bi se z nasajanjem ameriških trt in pa z nasajanjem trt na napetost toka od centrale pri Jami po daljnovodu priha- peščenih tleh. Ker ima Ogerska dovolj peščenih tal, se jajočega zniževala s 5000 na 2000 voltov. Pri tej transformatorski postaji začenja se elekti vodna mreža sestoječa iz kabljev v zemljo vkopanih, kateri se širi galvanski tok v posamične vedno napet do 2000 voltov. Ganzovem projektu za mestno sebno pa na 28tih krajih, se ukončuje ta mi formatorje druge vi je zlasti poslednje sredstvo dobro obneslo. Ze do 1890. so bili po peščenih tleh zasadili nad 10.000 hektarov novih vinogradov. v V Srbiji se je trtna uš že silo razširila. Ze 1. 1891. je bilo nad 4000 hektarov vinogradov uničenih. Vvažati azsvetljavo na 18, za za- se že mora vino, katerega je prejšnje leto imela mnogo Bolgariji je trtna uš se omejila le na neka- po dele mesta, še Na raznih delih mesta po ti za izvoz. ste v katerih se toku napetost zni- tera okrožja, ker so se takoj bile storile najstrožje na- žuje na 110 voltov. Od transformatorjev druge ste redbe. V Turčiji imajo trtno uš že deset let. Okužila je potem azpeljana ona eloktrovodna mreža (i že 500 hektarov vinogradov rn število ni baš veliko » ali mreža imenovana), po kateri dobivajo konzumenti elek je pomisliti î da Turčiji vinogradarstvo sploh posebno trični tok. Glavno mrežo projektuje Ganz povsodi kot razširjeno, ker mohamedanci po svoji veri vina piti ne podzemeljski kabelj, razdelilno mrežo pa deloma kot ka- smejo. Zaradi tega pa tudi turška vlada ne obrača po- belj » deloma kot v zraku razprostrto žico (Dalje sledi.) sebne skrbi da ciji so spr Obrtnijske raznoterosti. Železnica Ture. Poslendnji čas se zopet govor o tem. da bi se delala železnica čez rn da se dost n ova ohranila vinstvo. Vinogradarji v Tur-poskušali trtno uš zatreti s kemičnimi sredstvi, a ne s posebnim vspehom. Zaradi tega so pa začeli zasajati ameriške trte in jih cepiti z domačimi. Rumumji je okužena dobra petina vinogradov. Sprva skušali so trtno uš pregnati z uničenjem okuženih Obe dve zveza s Trotom. Nedavno so imeli zastopniki teh dežel na Du- vinogradov in pa z rabo žveplenega ogljika, naji neko posvetovanje in izvolili odbor, da doganja te zadeve, sredstvi se pa nista obnesli in sedaj zasajajo ameriške Steinwender pa v zbornici poslancev vpraša vlado če kmalu predloži predlog o grajenju te železnice drža\ zboru trte. Rusiji se je trtna uš tudi močno razširila. Le v Le za progo Loko-Divač se nikdo nič ne zmeni, ki bi bila jako potrebna, ker ji podržavljenje južne železnice pri ogerski vladi zadel na velike težave. Pohišje v narodnem slogu. Tovarna za hišno opravo W. Libkovitz in drugovi v Zagrebu je izdelala te dni opravo za zajutrkno sobo za neko gostilno na Reki popolnoma v domačem nekaterih posamičnih krajih se je posrečilo jo z odločnim naredbami popolnoma zatreti. Italiji se je trtna uš že toliko razširila, da ni narodnem slogu. Oprav niti lakir poli temveč ima narodne ornamente. Stenske dekoracije so povsem na- misliti, da bi jo popolnoma zatrli. Na povelje vlade se 440 hektarov okuženih vinogradov bilo popolnoma uničilo. To pa vendar ni oviralo razširjenja trtne uši. 44000 hektarov vinogradov je popolnoma že uničila, 67.000 he rodne. Želeti je, da bi Slovani sploh bolj čislali kar do ktarov pa okužila. Proti trtni uši rabijo na kremenasti mačega in ne segali povsod le po tujem Dovolitev nedeljskega dela Trgovinski minister zemlji z dobrim vspehom žvepleni ogljik na apneni dovolil, da bodo smeli letos v nedeljo dne 23. t. m., zadnj nedelj pred Božičem prodajati do 3 ure popoldne. Prodajal zemlji žvepienoogljikokislo apno. V nižavah se pa vspešno rabi poplavljanje. Vendar se pa tudi v Italiji vedno večja nice živil bodo pa po šesti uri zvečer v krajih z nad 20.000 pozornost obrača ameriškim trtam prebivalci smelo še dve uri zvečer prodajati Švici pa imajo upanje, da se jim trtna uš ne bode razširila. Pokazala se je po posamičnih krajih i ali Kmetijstvo so jo hitro zatrli z uničenjem okuženih vinogradov Okrog 60 hektarov vinogradov so na ta način uničili ® iTf * » Ji iti «»i jtj ara rti ťs j, i* & <7« lTi •>-» t. it. a* »t, Franciji ne mislijo na to več î da trtno uš Kako je s trtno ušjo? popolnoma zatrli. Misli se Od kar se je trtna uš pokazala v Franciji, se je tako razširila, da v nekaterih južnih krajih ni niti misliti lovici vzlic trtni uši. î da jo kmalu mogli zatreti. V naši državni po-do 1891. 1. bilo že 29.000 hektarov vinogradov na to, da se vinstvo ohrani vspehom rabijo v kamnitih krajih raztopljino žveplenoogljikokislega apna, katero gre 50 cm globoko v zemljo. Najboljše sredstvo je pa tudi v Fran- • « • C1J1 ameriška trta okuženih. Sprva se poskušalo zatreti jo z uničenjem oku- ženih vinogradov in njih porabo nekaj časa za druge namene in pa z rabo žvepljenega ogljika in pa žveple-noogljikovokislega apna (kalcijumsulfokarbonata). Vendar se je to dalo izvesti le v omejeni meri. Boljši vspeh se pa kaže z zasajenjem ameriških trt. V Španiji imajo trtno uš že v petnajstih pokrajinah, barcelonski pokrajini je uničila že 500 hektarov vinogradov in nad 7000 hektarov okužila. Pokrajina Gerona je zgubila večino vinogradov. Vinogradarji si skušajo pomagati z zasajanjem ameriških trt. Na Portugalskem se je trtna uš že močno razširila. Sprva so poskušali v okuženih krajih nasaditi nekatere 495 domače trte, o katerih se je mislilo, da jim trtna uš ne škoduje, ali ni bilo nobenega vspeha. Potem so pa začeli -zasajati z vspehom ameriške trte. V nekaterih krajih ra^ Poučni in zabavni del. bijo tudi z vspehom poplavljanje in žvepleni ogljik. Na otoku Madejira so popolnoma uničene vinograde obnovili z ameriškimi trtami. Nemčiji se trtna uš še ni posebno zelo razširila. Mislili so že celo, da sploh nemškemu vinstvu ne preti nobena posebna nevarnost. Leta 1891. so bili vse vino- Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. T verskega.) V. (Dalje.) ^ixiBasB1^^^ y* '^M', r. > 1 "skj»B?ff v*, CTjBť " -v ; lM^I? - ttffi f.5 ^ftKHjtl 1 I lat 1 ^ v/-'1 "IBHBH Nič več ni bilo misliti na prodajo obveznic nove grade preiskali in se prepričali, da ta škodljivka ni še neznane železnice, nekje v divjini, 200 milj od Novega mnogo razširjena. Lanska suha letina je pa pokazala, da Jorka. Pri bankah na posodo vzeti denarji so v tem bili trtna uš že na mnogih krajih, kjer je pred dvema letoma ni bilo, in da se je bati za nemško vinstvo. pošl 30 milj železnice je bilo narejene, a potem se pa vse delo bilo moralo ustaviti Prusiji uničujejo okužene vinograde. Mislili so, rinajst dni v Novem Jorku, prizadevajoč se Sam sem bil kacih šti- kake stvari da bodo na ta način prišli trtni uši do živega, ali se pokazalo, da se motijo. V več krajih, kjer so mislili 9 da popraviti Dosrečilo se mu oddati za dvestotisoč do larje obveznic, katere so že bile gotovo za prodaj so jo uničili, se je zopet pokazala. Pri najskrbnejših pre- krivajoč že končani del železnice i po S tem sem dobil sto- iskavah niso mogli večkrat določiti, kateri vinogradi so tisoč prostih denarje naš kredit doma in v Novem m že okuženi in tako jih vedno več okuženih ostaja, s ka- Jorku se je povekšal, in mogel sem nepretrgoma nada-terih se trtna uš dalje širi. Na Saksonskem in Virtem- ljevati železnico. Jaz in moji drugovi dobili smo upanje, berškem, pa v Alzaciji in Lotaringiji dosegli so z uniče- da se bode železnica dala dodelati. V tem je pa v Novem ■ Jorku minul strah in kakor po navadi po tacih dogodkih, godne vspehe. Posebno v Alza njem vinogradov precej u <;iji in Lotaringiji se je trtna uš močno razširila, ali se je posrečilo jo precej omejiti Fr bila Uni- so ljudje iskali kam bi posodili denar. Moji zastop niki v Novem Jorku, ki so se bili zavezali po pogodbi, čevanje vinogradov se vrši zaradi vspehom, ker se vr tega s precejšnjim da prodado naše obligacije, so jih prodajali za velike do na stroške države bičke in v jednem meseci bilo oddanih 200tisoč po V Avstraliji so pa trtno uš, ki se je bila pokazala, dobri ceni. kakor se kaže, popolnoma uničili. V Ameriki je pa trtna Dek> se je v tem nadaljevalo s podvojeno eneržijo, uš že napravila silno mnogo škode. V Kaliforniji je uni- ^i del za delom je bil dodelan, in vedno več obveznic čila štiri petine vseh vinogradov, stev se v Ameriki ni obnesla. Poraba kemičnih sred bilo gotovih za prodajo. Za časa mojih pogostih potovanj v Novi Jork in Filadelfijo po teh denarnih opravkih, se mi je posrečilo tri večje trgovske tvrdke pridobiti za jedino sredstvo proti trtni uši. Nekatera druga sredstva moje podjetje in nekega lepega jutra prodal sem jim po Iz vsega je razvidno, da so sploh le ameriške trte se dajo le porabiti pri ugodni legi zemlji Uničenje vinogradov je pa le tam mogoče, kjer je ta mrčes še lepi ceni vse delnice in obveznice železnice. Tedaj delo vzkipelo v pravem smislu besede i delalo se je no6 malo razširjen in še 'tem slučaji dvomljive vrednosti, jn dan, in vedno je bilo na progi nad 2000 ljudij in ker se večkrat ne da določiti, koliko daleč se je trtna koncem 1886. leta je vsa proga bila gotova, začela se že uš že razširila. tem se je pa v Ameriki prikazala že neka nova vožnja po njej tem slučaji je kapital železnice sestal iz jednega trtna bolezen, ki je baje še nevarnejša od trtne uši m je miiijona dolarjev obveznic in dveh milijonov delnic J že uničila že več vinogradov Tej bolezni je povod neka gljivica. Upamo î da ta šiba ne prenese v Evropo leznica je pa stala le dva milijona dolarjev. Kapitala je torej jedno tretjino šlo po vodi, dočim se ga pri mnogih železnicah vloži po pet ali celo desetkrat toliko Kmetijske raznoterosti. Kostanj v Italiji. Po poročilih italijanskega minister stva pridelalo se je letos v Italiji 1,850.000 centov kostanj kapitala, kakor so vredne Mnoge železnice si kapitalizi rajo deseterno njih vrednost, in pri tem tisti, ki jih za snujejo in zgrade, obogate na stroške delničarjev in ime Po uradnih poročilih je letos bila jiteljev delnic. Jaz poznam nekatere železnice, letina v Rusiji še precej dobra. Posebno sta dobro obrodila delale ie zaradi tega, da so osleparili delničarje Letina v Rusiji i so se navadno oves in rž, pšenica, ječmen in grah srednje, proso, ajda koruza pa bolj slabo. Sadj bilo v. Rusiji dosti Živinorejska zadruga v Spodnji inski dolini na Evropce, posebno Angleže tega Tirolskem se osnovala. Namen tej zadrugi bode skrbeti stare Morda za povzdigo živinoreje. Mej drugim bode skrbela tudi za rektno prodajo živine brez posredovanja prekupcev bile take zadruge umestne tudi na Slovenskem. Prezračenje hlevov je zlasti po zimi jako dobro zaduhlih hlevih imajo po skušnjah krave manj mleka, nego v tistih, v katerih je čist zrak. Holandce in Francoze. Zaradi malo ameriških železnic prinaša dividende, in to vzhodu in zapadu, katere so že preživele pre-in so se kapitalizirale po njih resnični vrednosti. Preosnova je neizogibna posledica sleparij snovateljev in graditeljev. Ko je železnica dodelana in so spravili dose njeni snovatelji in graditelji oddaljijo in puste kakor si vedo in znajo osnovo bičke, njene lastnike, naj si pomagajo 496 Navadno se začenja preosnova s tem, da železnica sprva tivo je vozil po progi. Mi nismo mogli plačati obrestij ne plačuje obresti, potem neha plačevati delavce in ma- pa tudi nismo terjal ^ - in lokomotive osebo mogli poravnati faktičnih stroškov, in Kdo začne tožiti, pridejo rubilci, pribijejo vagone koncem leta se je pokazalo sedemdeset tisoč dolarjev pri sodnija naznači sedaj posebno mankljaja. Moji severni zavezniki kapitalisti so se tako) šmam vse preskrbi, da se železnica proda po dražbi, tega poslužili in takoj prejeli za delnico, da se poravna Lastniki železnico navadno zopet kupijo, drugi upniki pa ta primanjkljaj in poplačajo obresti od obligacij. Dobro zgube, in železnica začne novo življenje. Devet desetin so vedeli, da smo jaz in moji sodrugi izdali že poslednji ameriških železnic se prej ali slej na ta način preosnuje, groš pri podjetji, in nismo mogli plačati tega, kar pride in še potem začno donašati pravilne dohodke na našo delnico kar bila za nas majhna svota Moje Če tudi so se te sleparije že na tisočekrat izvršile zdravJe Je bil° oslabelo in zdravniki so se izjavili, da me in so znane vsakemu inteligentnemu Američanu vendar drug0 Ieto g°tovo ugonobi in jaz sem pustil vse in vzel, je bogastvo dežele tako veliko in špekulacija tako razvita da se vsako leto v Zjedinjenih državah gradi po kacih do 10 milj novih železnic. Mnoge iz njih nimajo nobene kar so mislili da mi morajo dati za moj del (Dalje sledi.) bodočnosti î jedva bode katera donašala dohodke, ali ven dar se najde in se bode našel kapital za njih zgradbo in za velikanske dobičke Poučni in zabavni drobiž. Lombrosso o grafologiji. Slavni italijanski učenjak Če pa železnica vsled ki se delajo pri njih zgradbi. Lombrosso je izdal neko knjigo o tem da časa plačevati obrestij, delničarje in jih rubijo neugodnih razmer ne more nekaj značaj človeka. Posebno obširno po pisavi pozna tedaj lastniki obligacij ugrabijo da hipnoti tej knjigi razpravlja o tem osebe premene v hipnoz graditelji osleparijo posestnike obligacij prvem slučaji osnovatelji sejo blizu tako kakor osebe, katere svojo pisavo in domišljuj narobe tem slučaji pa katere osebe pišejo lepše, druge grje v hip da so. Ne nego tako Nekatere osebe v hipnozi zgube znanje pisanja, druge pa le Vsaka železnica je jedenkrát kaj tacega prestala, nekaterih črk ne znajo narediti in jih izpuščajo mnoge pa tudi po dva- ali pa še po večkrat. Vanderbilti in zlasti John Gould znali so take sleparije izvesti na Nitroglicerin. Angleški profesor Lewes se da delavke v tovarnah za glicerin so jako zdrave vsaki železnici ga teli. ki je njih rokah, in so vsled tega obo ru- života. Mnoge izmej njih se zaradi le- Premoženje Vanderbiltov je raslo v teku treh kolenij ; če tudi so grabili, če je bila priložnost bili zmerno ževali in izmolževanj katerega PO , pa so gra so se oni udele pričal, dečih lic in okroglega pote kmalu omože. Profesor sklepa, da ugodno vpliva na zdravje. Kdo ve, če glic nevarno razruševalno v javnem zdravstvu. je pre torej nitroglicerin je sedaj le dstvo, kdaj ne dobi kakšnega pomena in pri katerem so dobivali denar, se ni odlikovalo s posebno brezozirnostjo John Gould, in njegova zaveznika Sedžet in Dillon larjev, Ognjenik Tacoma v Ameriki je te dni jel bluvati ki se cenijo sedaj na 250 milijonov do so te denarje pridobili v kacih tridesetih letih po se hudo tresla Velik del njegovega vrha se je strani široko počila. Sne zginil & po je Goreča lava je daleč okrog reznil. (rora je na jeini pokrival goro, je nakrat i ti j nebo in zemlja najpredrznejših in najneusmiljenejših sleparijah, do do brega vgrabili vsacega, ki je jim prišel v pest. Oslepar-jenje nesrečnih delničarjev erijske železnice je prvi Gouldov vspeh na tem poprišči in še do dandanes velja za vzorec sleparijam te vrsle. Trikratno osleparjenje delničarjev «s $ M Novice. Deželni zbori se sklicujejo in sicer kranjski na missurijske tihomorske železnice in različnih njenih stran- dan 28. decembra, štajarski in goriški na dan 27 skih železnic nas sili, da se čudimo predrznosti pa neskrbnosti in zabitosti najdljivosti tega sleparja sto njegovih protivnikov. v Zal, da sem tudi nosti teh izmolzevanj. 1886.1. smo ne samo plačali obresti, p°džupana ljubljanskega Lep božični januvarija in decembra istrski in tržaški na dai koroški na dan 10. januvarija. Občinski svet ljubljanski je za svojega odposlanca v c. kr. deželnem šolskem svetu zopet in sicer per ascclama- jaz sam moral poskusiti prijet- tionem izvolil g. dr. viteza Bleiweis-Trsteniškega, primarija in temveč še dali na stran veliko svoto, železnica je bila v sijajnem stanji in je obetala lepega dobička v prihod dar Preteklo nedelj bil lov nosti. Leta 1887. je pa bil strašen mraz bilo poprej petdeset let v Floridi, uničil ne domačega zgodnega sadja pridelek bistriškega grašcaka gospoda Franca Graleta na Ljubljanskem treljenih je bilo 26 lepih srn in en zajec. v g. Drabekovi gostilni na vrhu nad Vrdom kakeršnega ni Navečer sešli so se gospodj lov i našemu prevažanju ki je bil glavni predmet Vrhniki ter za uboge v prestovoljno, brez kakega vpliva darovali 30 gld potrebne sirote šolarje na Vrhniki država je izdala zakon temveč je pokončal mnoge nasade Svota f ) jednako vrsto s starimi železnicami in ki je našo železnico postavil v šal dohodke mrzlica. nam jako pomanj- Sramova, član vročila se je gospodu šolskemu vodji. Bog jim stotero povrni Slovensko gledališče. Nocoj in jutri večer nastopi na slovenskem odru kot gost umetnica gospodična arodnega kazališta v Zagrebu. Prvi večer se Potem je 1888. leta se prikazala rumena predstavlja igra „Naš prijatelj Njeklužev ne % drugi pa „Pariški ustavila vsako priseljevanje, temveč PotePub " Upamo, da bota ti dve predstavi bolje obiskani, kakor so po navadi zadnji čas dramatične predstave. Z ozirom na to, da se vedno dobro, celo izborno igra, Ka tudi pobrala skoro vse prebivalstvo celih pokrajin rantene so bile tako stroge, da je tri mesece bil ustav ljen skoro ves promet, samo jeden poštni voz z lokomo to slednj le žalostno in le pretopio je vsakemu rodoljubu priporočati, da bi izdatneje podpiral ta važen naroden kulturen zavod. 491 Tržaški mestni svet pa tržaški škof. Mestni «vet tržaški peža posebno zaradi Namestništvo Eluschegg, znani namestništveni svetovalec tržaški klenil proti škofu Glavini pritožiti se na pa- in bivši vladni zastopnik v poreškem deželnem zboru, je kakor škofovega protinarodnega postopanja znano šel pokej Laški listi sedaj poročajo, da je mož dobil kakor ob sebi umevno ta sklep razveljavilo službo občinskega tajnika v Poreči Ali je mož tako potreben in prepovedalo poslati dotičoo pritožbo. Drzni Lahoni se baje posebnega zaslužka, ali pa mu- vest ne da mirovati, da ne bi mislij le treba zoper namestništvo pritožiti na ministerstvo. Se tega nadalje roval proti Slovanom. Kot občinski tajnik bo imel da kvenih zadevah prvo besedo ta nesramna lahonska svojat imela še v cer- namreč lepo priliko zopet proti Slovanom delovati Misijon je namestništvo tržaško prepovedalo Novo tovarno za izdolovanie lioneja mislij zgra v Komnu pod pretvezo, da je cerkev preslaba. To je menda diti v Trstu. V ta namen je na razpolago 700.000 gld Mestna policija ljubljanska dobi z ozirom to -dokaz, da vida ne misli ovirati misijonov, kakor je mini- ker se je že večkrat pokazalo, da ji ne zadostuje samo sablj sterski predsednik se izrazil proti -slovenskim koalirancem Jezik odgriznil konj v Zrečah kravi še revolver za orožj sta jedla iz jednih kljub Volitve v Pazinu. Pri občinskih volitvah v Pazinu Grosupljem Lisjaka ]o povozil vlak dolenjske železnice pri lišnim in strastnim agitacijam Lahonov Ustrelil se je v Trstu pred železniško postajo zma gala sijajno hrvatska stranka. V tretjem razredu so prodrli sv. Andreju 251etni železniški sprevodnik pri Nolda. Zdrav- niška pomoč Hrvati s 831 glasovi proti 359 glasovom, v drugem razredu mogla več rešiti smrti s 388 proti 60 glasovi, v prvem razredu pa s 122 je bila takoj na razpolago nesrečnežu, ga ni 106 glasovi. Navdušenje zaradi te lepe zmage je krogih nepopisno. proti Lskih Razdelitev obleke ubogim učenkam in učencem se tukajšnih ljudskih šol vršila se bode v nedeljo dne 23 cembra, ob 11. uri dopoludne v telovadnici šole Odbor vabi najuljudnej P n de- mestne deške dobrotnike šolske mladine Ženin hkratu poročili zbláznil. V Miskolču na Ogerskem sta dve hčeri bogatega trgovca Rosenberga. prv tej razdelitvi in se vsem, kateri so kaj darovali ali storili v ta dobrodejni namen, najtopleje zahvaluje Narodna čitalnica ljubljanska ima občni zbor v sredo dne 26. decembra 1894. dopoludne v društvenih prostorih. Narodni dom v Celji. Pri kop; leta j XXXVIII ob 11. uri rodnemu domu v Celji razkrili so kra Kakor znano so že prej izkopal predmetov. temelj Na Zvečer po poroki mej veselim ženitovanjem je zbláznil ženin starše hčere in jo hotel z nožem zaklati. Le s težavo so mu svatje nož izvili. Pri tem se je bil blaznec sam močno poškodoval z nožem. Svatje so se potem žalostni razšli. Samomor tovarnarjeve soproge. V Budimpešti se je s cijankalijem zastrupila soproga tovarnarja Janez Be-necza, hči nekega veletržca. Lepa mlada žena se je poprej bila še lepo poslovila od svojih majhnih otrok Kaj je vzrok samomoru, se ne ve. ondi slikano rimsko steno, eč rimskih starinskih G y Meničarja zaprli. V Budimpešti zaprli so nekega ki imel neko menjalnico ljudi za velike Umrl je dne t. m. č. g a Lavrič, župnik svote opeharil. Sodišču ga je ovadil grof Edmund Somssich Umor žandarjev. Pri Sassariji na Laškem sta na Studenci v Krškem okraji, v 481etu svoje starosti. R. I. P. dva žandarja naletela na tri oborožene ljudij. Hotela sta jih Novo bralno društvo kočevskem političnem okraj snujejo v Dobrem polj v prijeti Oboroženci jeli so streljati. Jednega žandarja so ubili minolo nedelj Katoliško društvo za delavke se je ustanovilo druzega težko ranili v Ljublj nonik in župnik Iv. Rozman Predsednik društvu je č ka Ropni umor. V Bruselji so roparji umorili in oro- pali neko žensko sicer ni bila najboljšem glasu Odnesli Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov so so baj ustanovili v Škofji Loki. Predsednik društv . Tomažič 70.000 frankov gotovega denarja Najden mrtvec. V Roni blizu Lyona našli so je mestni župnik mrtvo truplo zašito v vreči. Truplu so bile odsekane noge Preširnovo podobo namerava izdati tvrdka S. Ko-čonda v Zagrebu. Kakor znano izdala je že ta tvrdka tudi prav lepo podobo Vodnikovo. svoi letni roke in glava. čikag Nesreča v tunelu u sta vkupe trčila dva vlaka. Tri osebe so mrtv V V tunelu pod reko Čikagu v e. dva- občni zbor dne 26 Vojak Delavsko bralno društvo v Idriji ima najst poškodovanih. Ker so se peči podrle so razrušeni va decembra ob 4. uri popoludne goni tat polka Anton Jenko, doma iz Luž pri Kranj zvečer zastavil pri nekem hlapci svoj plašč za Topničar tukaj snega topničarskega kemu trgo goreti, Zaradi petnajstih goldinarjev zbláznil ne- V Zagrebu je nedavno prišel neki rokodelec ku minulo nedelj pit Ker hlapcu gld kr blaga na upanje Slo za petnajst goldinarj vred in črna suknj čez noč zmanjkalo plašča in vrhu tega še ura nosti. Trgovec se je branil, ker že ima skušnjo, da so mnogi sumil Jenkota te tatv ojaški oblasti. Jenkota res celo noč ni bilo domov mali rokodelci slabi plačniki. Naposled je trgovec le dal blago in je to naznanil ko mu je ta neko dolžno pismo, glaseče se na neke pra patrola zasačila ojaška vice njegovega sorodnika vložil za ga poroštvo Drugi dan je drugo jutro v neki gostilni v Kurji pa pride rokodelec ves v skrbi, češ, da se mu je po noči sa- vasi. Pri njem so našli vse omenjene ukradene stvari. Jenko je bil v ze v • kaznovan zaradi tatvine in je na sumu, da leto snjo jesen doprinesel še par drugih tatvin. Zločincem treh do njalo, da je dolžno pismo zgorelo. Trgovec mu je pa takoj pokazal dolžno pismo. Čez nekaj dni je prišel in rekel da prinesenih tatvin se namreč ne dolžno pismo, kakor se mu zdi, nima pravega koleka Trgovee pa, da tatvine doprinesel neki more priti na sled, sumi se je poiskal dolžno pismo in pokazal, da je kolekovano enih hišah popraševal ojak je baj Tako po doti- je vsacih osem dnij prišel rokodelec s tem, ali onim izgovorom, ne stanuje tam neki častnik Pre iskava bo dognala, če ni bil ta vojak ravno Jenko da pogleda priljublj mu dolžno pismo. Naposled prišla njegova žena in jokaje prosila da naj v Porotne obravnave v 1. 1895. se bo(io pričele ker sicer bode njen mož zbláznil. Trgo se vrne dolžno pismo » Ljubljani : prva dne ze 25 tretj 26 februvarija, druga 27. majnika, že bil pripravljen dati dolžno pismo it sitnostij augusta in četrta 25. novembra; v Novem mestu: iskati. Rekel je ženi časa ga ni imel po prva dne 18. februarija, druga 13. majnika in četrta 18. novembra tretj pride drugi dan. Predno je nastopil 5. avgusta drugi dan, so že rokodelca odpeljali v Stenj ker je zblaz nil. Bal se je, da ga bode trgovec rubil in dal zapreti 498 Kmet Ogerskem ponarejalec menic. V Nyizeghazi na zginil posestnik Moric Weichaus, ki je rad igral na srečke. s kartami, pečal se tudi z borzno igro in stavil Pri tem je pa zapravil veliko premoženje in Sedaj, ko Tržne cene. V Ljubljani dne 15. dec. 1894. Pšenica gld. 7 50 fcr delal dolgove zginil, se je pokazalo, da je pri raznih denarnih zavodih naredil 160.000 dolga in da so podpisi žirantov na njegovih menicah ponarejeni rž gld. ajda gld leča gld, 5 75 kr., ječmen gld kr oves gld. 6 25 kr 7-2 kr proso gld. 6 50 kr., turšica gld. 7'2fr kr 11 kr., grah gld 11 kr fižol gld kr* Psi finančni stražniki Ker meji še vedno močno, je ruska vlada dala finančnim ruski stražnikom pse tihotapstvo na (Vge cene vejjaj0 za ioo kgr.) da jih po noči jemljo sabo na stražo Pe hitro sluti tuje ljudi in bežečega tudi vjame Sin samomorilčev. V Budimpešti so zaprli biv y ^^ šega uradnika Štefana Popovi je v Gradci mnogo ljudij leparil, mej drugim tudi z neko ženitvijo v neki boljši rod- izdajajoč se za inženerja. Zavoljo njegovega razuzdanega bini, življ pešti sta njegov oče in mati skočila v Muro »kal službo pri nekem listu, Budim )T so pa poprej po-V Gradci, in vsled prašali po njegovem prejšnjem življenji tega so ga potem zaprli. Ovire vožnje v korintském prekopu. Vsled velicega deževja se je usadilo velik del zemlje na jedni strani ko-rintskega prekopa in se je vsled tega morala vožnja po njem ustaviti Železnične nesreče na Ruskem. Na Losovo sebastopoljski železnici sta kupe trčila dva vlaka in je tri deset vagonov zdrobljenih. Deset železniških oseb je poškodovanih. Pri Kozlovu na saratov-uralski železnici sta tudi vlaka kupe trčila in je pet ljudij ubitih Jaffa razrušena. Po poročilih iz Jeruzalema hud dež z viharjem razrušil pristaniško mesto Jaffo. Dvanajst hiš se je takoj podrlo, nad petdeset se jih ie podere. Veliko ljudij je utonilo. Človeško meso krma medvedova Neki glumaški družbi je ušel dvanajstletni deček Josip Bruževski katerega je oče glumačem prodal za deset rubljev Ta deček je zpovedal, da so glumači blizu Mahova ubili nekega tuj vzeli mu 60 rubljev, njegovo obleko zakopali, njegovo truplo razsekali in s tem mesom krmili medveda ga imajo seboj Deček je povedal imena zločincev in rekel, da hoče pokazati so umorjenčevo obleko zakopali. Policija sedaj poizveduj kako s to stvarjo 06 rojstni dan je te dni na Češkem Pie lerbaustellenu Josip Berndt Roj je bil dne 4 decembra v neki vasi blizu Kadene. Izuôil se je tkalstva Od 1788. 1808. do 1820. leta je bil ojak Potem se je pa živel s tkanjem. Imel je tri sine in tri hčere in sedaj stanuj jedni svojih hčera pri sumljivih Dvojni umor v Pšenu. Dosedaj so zaprli sedem oseb zaradi um Huliciusa in njegove Pšenu. Posebno je sumljiv nek rumenolas mož drugi dan peljal v Melnik ostrič in obrit se. las se popolnoma vjema s tistimi, žena v rokah. katere žene v se je takoj Barva njegovih držala umorjena Umor in samomor zblaznela svojo obesila Sterbergu na Češkem je petindvajsetletna žena nekega tkalca. Zadušila je petletno hčerko v postelji, potem pa šla v gozd in se Velika tatvina na Dunaji. Na Dnnaji so te dni prišli na sled velikim tatvinam Pokazalo se je da je elika trgovina Franc Freier kupoval po druzih prodajalnicah pokra deno blago. Člani te trgovine so imeli zveze s trgovskimi po močniki, ki so jim nosili po cele kose blaga. Našli so cele vozove pokradenega blaga Naj je baj poškodov neka tovarna za kotenino, kateri so nastavljene osebe pokrale silno veliko blaga. Loterijske srečke. V Brnu dne 19. dec. t. 1. : 26, 49, 47, 29, 16 Na Dunaji dne 15 dec. t. 29, 3, 79, 56, 18 V Gradci dne 15. dec. t. L: 15, 76, 18, 3, 69 želodečne prirejene od lekarne k "Angelj Varhu" C. Brady \ - I ' J v Kromerižu (Moravsko) 4 i _ Te kapljice so vže starozanesljivo in znano oživljivo in krepčilno zdravstveno sredstvo za želodec prebavanje. Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom. steklenice 40 kr. Cena: Dvojne steklenice 70 kr Vsebina je naznanjena. Marijaceljske želodečne kapljice prave boda ; Loki : dobe v Postojni v Ljubljani v lek. Piccoli in v lek Fr Beccarich Škofji v lek. Karl Fabiani; v Radovljici Aleks. Roblek; v Novemmestu v lek Močnik Črnomlju v lek Blažek Odgovorni urednik : Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki