Majhne gore - mostovi k velikim lepotam (Vrtaški vrh, 1898 m) Stanko Klinar Do Vratc smo se ravno prav ugreli, da so nam začele rojevati take stare misli po glavi, ki nas zmeraj razveselijo in napolnijo srce z radostjo. človeku se zazdi, da je ves zagorel v silnem navdušenju nad samim seboj. Ko se spominja takega izleta, pravi, da je imel ve­ liko od njega. Vsa lepota, ki se razgrinja naokrog - brezmadežno ivje na drevju, va­ lujoče megleno morje in kristalno čisti beli orjaki pod modrim nebom - mu seže v tiste skrivne predalčke, kjer ima spravljenega sa­ mega sebe. Kakšno veselje, ko se po tednu tujega dela spet sreča s seboj! Glej, prav zato sta sredi tega kristalno čistega vesolj­ nega prostranstva načeli Olga in Borica ta­ jinstveno lepoto sim-ti - »Nič lepšega ni kot umreti sredi dela, ki ti je najljubše. Zame so doma v skrbeh, če grem v gore, ampak res ne vem, zakaj se bojijo. Saj je vendar nalepši konec, če umreš tam, kjer si najraje.« Pogledal sem krog sebe po tihih macesnovih gajih. Snežni poprh jih je čisto na novo pre­ oblekel. P oleti pa se pase tu živina, veselo je in idilično, prav nič dotaknjeno od zaka­ jene civilizacije. Potem sem pogledal še vase: ali sem res že tako star. da sem pozabil na take stvari, ki jih omenja Olga? Kolikokrat sem že hodil tod, čisto sam, nihče ne bi preštel mojih sto­ pinj. In tudi meni, kadar sem tako samotaril pod velikim nebom, so v srcu gorela več­ nostna vprašanja. Ampak kje so že tisti časi! (Kako nedosegljiva si, mladost, v svoji čis­ tosti, ko rušiš in gradiš svetove! »Zreli« človek pa se duši v drobnih vsakdanjih skrbeh.) Vsaka lepa misel je sprožila drugo, pesniki so nam pomagali s svojimi klenimi verzi, kjer so bile naše moči preskromne. Nazadnje sem bil bolj vesel pogovora kot pa gorskega veli­ častja krog sebe; kajtii to veličastje je bilo le še mogočen okvir prebujenja duha v nas samih. Navdušenje pa je vrelo v nas, ker nas je vzburkalo čudovito zmagoslavje. Skozi ju- tranji mrak in ukleto meglo smo namreč ti­ pali po strmi poti navzgor k soncu; in nena­ doma se je nad nami razklenilo in z neska­ ljenega neba nas je oblila razkošna luč. Str­ mali so se zalesketale v ivju, krog nas pa so vstali ožarjeni mogočniki. Bilo je, kot da nas je nekdo iz somraka demonov povedel v zma­ govito svobodo. Zunanjega duška veselju smo si dali na za­ mrznjeni mlaki pod kočo. Križem kražem so pari nog drveli, se zapletali in spotikali na ledu, dokler ni nevarno počil. Tedaj seveda - švrk! k varnemu zavetju pri koči. Z Barbko sva hitro smuknila h klopci, misleč, kako sva ukanila drug~, a nama je bilo kmalu žal, kajti klopca je bila v senci. Tudi Olga zraven naju je tarnala, da ni tu nobene po­ sebne vročine. Marjana in Simona, k i sta na tem izletu igrali veliko prijateljstvo, pa sta se ugnezdili visoko na deblu podrte smreke in ju seveda ni zeblo, ko sta bili toliko bliže soncu. Borica pa se je žrtvovala kot kurirka, ko je prenašala sir in suhe češplje od njiju k naši skupini in bila zaradi te dobrote ob­ varovana mraza. Nagrajena pa je bila tudi s tem, da je na eni takih poti prva ugledala Mimico, ki je upehana in navdušena pritekla za nami. Zamudila je vlak, seveda! Zaležala. A rekla si je »Pozno še ni prepozno«, skočila pokonci, vzela pot pod noge in jo zmogla v poldrugi uri, medtem ko smo se mi mučili kar tri. Pa še kako je spotoma zašla v grdi, strmi hosti! Kar lasje so se nam ježili. Košata smreka pred bajto se je zrušila pod težo viharja. Imela je sama za cel gozd vr­ hačev, da so široko kot jadro prestrezali veter, a po deblu je bila prav romantično nadol­ bena in obkrhana od žoln. Kolikokrat sem se zatekel podnjo k zavetju! S prijateljem Mi­ lanom sva nekoč v slabem vremenu kurila in se sušila pod njo. Zdaj leži mrtva na tleh, grdo in nepopravljivo odlomljena. Kot da je odšel dober star znanec in odnesel s seboj leta, ki se ne vrnejo. Nisem si mogel kaj, da ne bi pomislil na Janeza, ki je zmeraj rad hodil z nami in še toliko izletov tako iskreno pomagal spraviti na noge. Danes ga je premagala lenoba. Vse­ skozi smo pogrešali v koloni njegovo živopi­ sano kapo z orjaškim cofom. Spomnili smo se tudi Darje, ki bi bila po svoji predsed­ niški dolžnosti prva poklicana, da se udeleži izleta, a ga je samo pomagala pripraviti, potem pa se je izgovorila na šolsko delo. Med nami tudi ni bilo Lučke, ki je že tolikokrat pokazala navdušenje v gorah in v pisani be­ sedi . .. Klavrno čepijo doma, buljijo v ne­ prodirni oklep megle in nas imajo za kljukce, ko v takem lazimo okrog. še sanja se jim ne, da je tu krog nas kot v pravljični deželi. (Prav jim je, kar žal naj jim bo , bodo vsaj vedeli za drugič!) Ko smo stopili na rob Č:elesnika, se je onkraj savske doline vstopila pred nas mogočna tri­ rogljata gora, do srede zasnežena. »Trisul,« sem pojasnil radovednim dekletom, »cilj naše himalajske ekspedicije. Trisul pomeni namreč trizobi ali trirogljati vrh.« Niso mi hotele 257 verjeti. Skliceval sem se na svo1o izvedenost v teh krajih in na učiteljsko avtoriteto. Nič. (Kakšna je danes mladina!) Nazadnje me ena razkrinka: »Kepa!« »Ke-pa!« sem se ponor­ čeval in spet niso vedele, če je ona zadela prav. V resnici pa sem moral pohvaliti njen dobri čut za orientacijo. Marjana in Simona sta se spet spravili na višave. Tokrat sta kot dve sinički občepeli na mišičasti viharnikovi veji. S takega orjaka je seveda razgled veliko lepši. Zajčje, lisičje in ptičje stopinje so nam k ri­ žale pot. Sneg pa se je čedalje bolj udiral. Z žalostjo sem moral priznati, da me je samo Ida ubogala, ko sem prejšnji dan naročil, da je treba vzeti s seboj gamaše. Začela se je grenka plat izleta. Zlasti Stanka si je v svoje polškornje nasula snega, da jo je začelo sča­ soma pošteno skrbeti, kaj bo doma. Nekaj bi dal, da bi n e bilo tako. A sneg je kot usoda. Ne ubežiš mu, pa konec. »Poglejte n o, zmeraj gremo za luno,« sem omenil za boljšo voljo in pokazal na kisli zadnji krajec. Visel je namreč nad Kukovo špico in se kot nalašč nastavljal na našo smer. »Zato so pa vsi tisti, ki mislijo, da so pametni, ostali doma,« je pripomnil zloben jeziček. Ozrl sem se. Navihano so se mi sme­ jale Boričine oči. (Oh, ta deklič! Ta sploh ne zna biti slabe volje. Zakaj se ne znamo vsi tako smejati!) Po vsem svetu je valovilo morje megle, s koroške strani se je v mogočnih slapovih pre­ lijalo k nam. Nad njo so kraljevali orjaki od ' Glocknerja mimo Triglava in Stola do Ojstri­ ce in Pece. Spet smo se pogreznili v meglo - kot bi padli v bombaž. Mahoma se je zaprla krog nas kot temnica in bili smo spet ujetniki. Tipali smo po grušču, otresali ivje, drveli po hosti. V srcih je žarel spomin na razkošje zgoraj in nam ga slikal v čarobnih barvah. Bolj ko je bila megla mrka in mračna, bolj se nam je odvzeta lepota pod modrim nebom odmikala v neresničnost. Zato je Mimi po­ dvomila: »Bogve, ali je še tako lepo zgoraj? Meni se zdi, kot da vse skupaj ni bilo nič res.« Prav je povedala. Vsi smo bili kot otrok, ki mu prepovedo delati gradove v mivki, potem pa sanja o tistih v oblakih in ne ve, d!i so res ali jih ni. Toda eden teh gradov se nam je vseeno še uresničil: Peričnik. Orjaške čeljusti njegovih previsov so bile posejane z ostrimi zobmi le­ denih sveč. Bil pa je sila mogočen in bobneč, kot da se je posebej pripravil na naš obisk. S skale, ki visi nad brv, sem z nahrbtnikom odkrhnil zajetno ledeno svečo in si jo poslal na glavo. Potipal sem se, če sem še kolikor­ toliko cel, potem pa sem se kradoma ozrl, če je kdo opazil. Mimi me je obupno svareče in razočarano pogledala. Najbrž je slišala, kako votlo je zabobnelo? Ah, seveda je slišala. Kajti kar brž je sporočila tistim od zadaj: »Dajte dol nahrbtnike, da si tudi vi ne zbijete kako svečo na glavo!« 258 Na povratku v Mojstrano smo si ogledali, kolikor se je pač dalo, kod smo čez dan ho­ dili. Globoko v srcih smo vsi čutili eno: da nas skupna pot veže v majhno duhovno dru­ žino s skupno duhovno dediščino. Kaj je sicer ostalo danes za nami, zdaj ko se bliža mrak? Bore malo na zunaj: tanka, komaj opazna sled na širokem, plečatem ob­ ličju gore. Veter jo bo zapihal in sonce oto­ pilo. A kaj je ostalo v nas? Široka, mogočna brazda veličastnega hrepenenja, ki se bo nekoč v tihi urici spet prebudilo, zaoralo v nas in nas gnalo k novemu zlitju z neminljivimi lepo­ tami. Pismo ur edniku Spoštovani tovariš urednik! Planinski Vestnik je v št. 1/1964 na str. 37 prinesel zapis, ki zadeva domače dereze »UNIVERSAL« našega izuma. Bralec zve, da se je ta slovenski športni rekvizit preselil v Zapadno Nemčijo in da bo tako šlo ime na­ šega planinstva sedaj po vsem svetu. Ker je marsikdo sprejel to novico z mešanimi občut­ ki, prosim, da priobčite še naslednje pojas­ nilo. Zadeva je namreč tako značilna za našo gospodarsko neprilagodljivost, da je vredna javnosti. čeprav majhna, bo mogoče le kaj pripomogla k iztreznitvam nekaterih naših gospodarstvenikov in k pametnejšim odno­ som naših industrijcev do onih, od katerih izvira vsa današnja osupljiva moderna civi­ lizacija, do iznajditeljev, novatorjev, racio­ nalizatorjev in seveda znanstvenikov. Te dereze so nastale v neverjetno napornem razvojnem delu v lepem sodelovanju iznaj­ ditelja z našim podjetjem » Utensilia«, pred­ vsem s takratnim ženialnim konstrukterjem samoukom mojstrom Tonetom Čarmanom. Svoj čas pa so dereze »univerzalke« ne­ koliko prehitevale, kajti takrat je naša tehnologija materialov in njih obdelave bila še razmeroma zastarela, nemoderna. Tako se je primerilo, da je sicer dovršena konstrukcija v praktični izvedbi doživljala vrsto nepopolnosti. Zaradi takratnega odpora proti vsaki neodvisni tehniški kontroli izdel­ kov in zaradi takrat še veljavnega principa, da je za našega človeka dobro vse, karkoli industrija vrže na trg, saj konkurence ni ni­ kake, smo dobivali poleg dobrih izvodov tudi številne take dereze, ki so kazale napočene zobce, prekrhke zvezne trakove obeh polo­ vičk, vijake z navojem, kot da so leseni na­ mesto jekleni in celo take z luknjo vzdolž osi; elemente iz »dvojne« pločevine, take z zavaljanimi lunkerji, gumirane vezalne t ra-