70. številka. Ljubljana, v četrtek 27. marca. XXIII. leto. 18';M) Izhaja vnuk dan /.»«•#(•••. izimfti nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman za a v»t r o-o ge r I k e dežele /.a vse leto 15 glcl., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na m računa §e po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Ćetrt leta. — Za taje dežele toliko ve£. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr.. če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniŠtvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Opravmstvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 41 Občni zbor „Narodne Tiskarne". V soboto dne 22. marca 1890 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se sklicuje nov OBČNI ZBOR delniškega društva (mJDHK TISE na dan 30. marca 1890 ob 10. ari dopoladne v prostorih „Narodne Tiskarne* * z istim, za občni zbor dne 22. marca 1890 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". V Ljubljani 26. marca. Nedavno rekel je nemški cesar Viljem II., da je na svojih potovanjih križem po Evropi, od severne Palmire do divnega Carigrada često v jasnih nočeh stal na svoje ladije krovu in opazoval ne le „2vezdnato nebo", ampak tudi ljudi in države in da je domače odnošaje videl v vse drugi luči, nego poprej. Izvestno prišla mu je pri tem tudi misel, da morda politika Bismarckova ni nezmotna, da ni stalno prava in ta misel dobivala je Čemdalje vidnejšo obliko, dokler ni naposled v ostavki Bismar-ckovi stopila javno pred začudeni svet, ki je po prvem presenečenji kmalu spoznal, ali pa še bode, da ta prememba, kakor piše stara „Presse", pre-seza s svojim pomenom navadno ininistersko pre-membo, ker se ne tiče samo razmer v pruskem ministerskem svetu, v nemški državni vladi, mej nemškimi strankami, mej narodom nemškim, a m pak tudi mejnarodnih razmer vseh evropskih kulturnih držav. Glede bodoče nemške politike izrekel se je sicer cesar Viljem II. v pismu velikemu vojvodi Weiinaiskemu „Der Curs bleibt der alte ! Und nun voli Dampf voranl", h v politiških krogih prevladuje mnenje, da se je v resnici že začelo z b 1 i -žanje mej Nemčijo i u Rusijo. To preverjen je izražajo razni listi, najjasueje ,Figaroa v telegramu iz Rima, v katerem pravi, da italijanska vlada dobro pozna prave nagibe ostavki Bismarekovi, a da so ti nagibi vse drugačni, nego se v javnosti govori. Cesar Viljem II. pogajalseje neposredno s carjem po posredovanji generala Werderja, ne dabibilkancelarja Bi s m u reku o tem obvestil. Pri tem pogajanji pretresala se je tudi bodočnost tripelalijance in na Dunaji nastala je vsled poročil o teh korakih velika vznemirjenost. Faktično bilo je nedavno nepričakovano potovanje na ruskem dvoru jako priljubljenega generala VVerderja v Peterburg napravilo nemalo presenečenje v politiških krogih in vzbujalo je tem večjo pozornost, ker je istodobno v Peterburg odšel ruski veleposlanik v Beroliuu, grof Šuvalov, kateri je, kakor znano, prijatelj rusko-nemški zvezi. Grof Šuvalov se je kmalu potem zopet vrnil v Bcrolin". Vest ta nam pojasnjuje, zakaj vladna aPresseu za preobrat na Nemškem ni baš oduševljena in zakaj se v njej mej vrstami čita nekakšna nemirnost. Vsekako pa se nam pri tem usiljuje spomin na besede, s katerimi je stari Viljem I. na smrtni postelji svojemu unuku priporočal najiskreneje prijateljstvo z Rusijo in da je Viljem II. nam rekel, da mu njegovega deda s\čt sveta zapoved, da je jedva zašel prestol pred vsemi drugimi obiskal carja Aleksandra III. in vedno prizadeval si za pri jateljstvo njegovo. Še več nego „Figaro", pa pove telegram iz Milana, priobčen v listu „XIX. Sieele", to je v listu, ki ne lovi senzačnih vestij, ampak se vedno naslanja na pristne in popolnoma verodostojne informacije in često po skrivnih potih j miz ve tajnosti, katere bi odločilni krogi radi imeli zakrite. Omenjamo brzojavko iz Milana slove: „Pravi uzrok odstopa Bismarckovega je ta: Cesar Viljem je bil sklenil približati se Rusiji, da bi tripelalijanca za Nemčijo potem bila nepotrebna. Bisraarck, da bi prekrižal namen cesarjev, obvestil je zaupno Avstrijo o tem. Ta migljaj bil je povod padcu Bismarckovemu. Ko je Viljem II. zvedel o indiskretnosti kancelarjevi, pal je poslednji takoj v popolno nemilost. Cesar je odločen, preme-niti popolnoma dosedanje zveze Nemčije. Zajamčena ta vest povsem ni, a kdo bi se pri tem ne spominjal skrivnostne, a ostre grožnje „Kreuzzeitung-eu, da ako glasilo Bismarckovo ne preneha s svojimi napadi, naznanili se bodo javnosti pravi uzroki padca Bismarckovega in da bode t) razkritje — Biaraarcku nad vse neljubo. V jedoakem zmislu oglasila sta se „Deutsches Tagblatt* in „Berliner Tagblatt". Prvi preti, da, ako bode „Norddeutsche" nadaljevala svoje napade, bode „Reichsanzeiger" objavil Bismarckovo prošnjo za odpust, a z opazkami, poslednji pa piše: Ako se bode kaneelarjeva jeza še na dalje na tak način razlivala, utegnila bi se strela zavrniti nazaj v strelca in uteguil bi se ponavljati tragični slučaj Arnimov, na kar Bism.rck pri sestavi znanega paragrafa proti jednakim dogodkom najbrže niti mislil ni. Drugi listi pa kar odkrito pišejo ob „izdaji državne tajnosti in o zločinu veleizdaje". To so glasovi z raznih stranij, ki pa imajo vsi iBto jedro in se nam radi tega zde verodostojni in vredni, da smo jih zabeležili. 0 dolenjski železnici. Od Gorenje Krke 22. marca. (Konec.) Naše nadaljuo mnenje pa je, da bi bila ta proga drugič tudi cenejša in tretjič pri neobhodnem nadaljevanji Železnice tudi krajša, kakor sedaj obljubljena. V dotičuem proračunu stavi ,se sicer proga ob Gorenji Krki za nekaj sto tisoč višje, kakor ona ob Temenici, a Bog zna, kako se jo .sestavil ta proračun z načrtom vred. Že navadna zdrava pamet brez zemljemerskih vednostij kaže nam, da je vsak in tudi železniški pot najlažji ob kaki reki. ker je ob njej kolikor toliko ravnine. To potrjujejo tudi ob Gorenji Krki vozniki sami, zakaj najtežji Novomeški tovorniki, rekel bi LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) tt>aJje.) VII. Poglavje. Pugačov v Kazanu. Vzetje mesta. Mikelson se prikaže. Tri bitke. Osvobojeujo Kazana. Sviđanje Pugačova z rodbino svojo. Obrekovanje na laž postavljeno. Razpolaganje Mi-helaona. Dne 12. julija, pri jutranji zarji, potegnili so se puntarji pod vodstvom Pugačova od sela Caricina po Arskein polji, porivaje pred seboj vozove sena in Blame, mej katerimi so vozili tope. Hitro so zasedli blizu mesta nahajoče se zidane skednje, gozd in zunaj mesta ležeči dom Kudrnjavceva, so nastavili tam svoje baterije in pobili slabi oddelek, bra-nivši cesto. Ta se je pomaknil nazaj, stopil v kane in se ogradil s kolmi. • Naravnost nasproti Arskega polja je stala glavna mestna baterija. Pnggrjpv ni šel nad njo, ampak s pravega svojega krila poslal je k predmestju tolpo tovarniških kmetov pod vodstvom iz- dajalca Minejeva. Ta druhal, večji del brez orožju, gnana s kazaškimi biči, je spretno tekla iz grape v grapo, iz jame v jamo, preplazila visočine, razpostavljene strelom topov, in se na ta način nabrala v grapi, ležeči prav na kraji predmestja. To opasno mesto so branili gimuazisti z jednim topom. Puntarji se za njih streljanje še zmenili niso ter so točno spolnih povelje Pugačova: zlezli so na viso-čino, pregnali gimnazijce z golimi pestmi, jim odvzeli top, zasedli poletni dom gubernatorjev, zje-dinjen s predmestji, postavili top pred vrata, začeli streljati doli po ulicah in udrli v trumah v predmestja. Z druge strani se je levo krilo Pugačova vrglo proti Sukonni slobodi. SukonŠčiki (ljudje raz nega stauu in večinoma rokoborci), katere je naudu-šil prečastitljivi Venjamin, oborožili so se s čemer koli, postavili top v krčmi Gorlova, in se pripravili na obrambo. Baškirci so spustili s Šarne gore svoje pušice nanje in planili v ulice. SukonŠčiki segli so po svojih železnih drogih, kopjih in sablah, top njih je pa razneslo s prvim strelom in ubilo top-ničarja. Ta čas je Pugačov postavil na Šarui gori svoje tope in spustil kartečo v svoje in tuje. Sloboda se je unela. SukonŠčiki so bežali. Puntarji so razbili straže in ograjo iz kolov in so jo udarili po mestnih ulicah. Ko so prebivalci in mestna vojska zagledali plamen, pustili so tope in zagnali se v trdnjavo kot poslednje ubežišče. Potemkin je U8topil ž njimi vred vanjo. Mesto je ostalo puntar-jem v plen. Planili so grabit po hisab in prodajal-nicah trgovcev, leteli v cerkve in samostane, obro-pali ikonostase, klali vse, katere so naleteli v nemški obleki. Pugačov je postavil svoje baterije v goBtilui kupCijskega dvora za cerkvami pri triumfalnih vratih in streljal v trdnjavo, osobito na Spas-Bki samostan, zavzimajoč njeni pravi vogel, katerega slabe stene so se komaj skup držale. Z druge strani je Minejev, potem ko je privlekel jeden top k vratom kazanskega samostana, druzega pa nastavil pred vratmi cerkve, streljal v trdnjavo prav v opasno mesto. Priletela je od toli krogla in razbila jednega iziuej njegovih topov. Razbojuiki so oblekli ženske obleke, mašne srajce, kričaje letali po ulicah, ropali in zažigali hiše. Obsedajoči trdnjavo so jih zavidali boje se, da oBtanejo brez plena . . . Najedeukrat jim je Pugačov zaukazal, nazaj pomakniti se, zapalivši Se nekoliko hiš, in se je vrnil v svoj tabor. Nastala je burja. Ognjeno morje se je razlilo čez vse mesto. Ibkre in ogorki leteli 8o v trdnjavo in užgali nekoliko lesenih streh. sedanji dolenjski tovorni vlak vozijo po ravni cesti skozi Žužemberk in Krko, da ae ognejo glasovitih klancev: Mačje rti, Svete Ane, Peščenika in kakor se še| zovejo budi klanci na državni cesti po sicer prijazni, a bregoviti Dolenjski. Tudi na najstrmejšem griči nad vasjo Krka speljana je deželna cesta tako z lahka, da se voziš lahko v trab, torej bi tudi železni konj lahko puhal do vrha, ne da bi mu trebalo kjer Bibodi kakih predorov ali druzih drazih naprav; gotovo bi pa trebalo v sedaj nameravani progi mnogih ovinkov in predorov. K temu bil bi ekoro vea svet ob Gorenji Krki zastonj, ker ob njej nahajajo se občinski pašniki, ki bi se prepustili drage volje; karnnja in peska je ondi na izbdr, les za pragove krog in krog. Govori se, da bi Turjačan, lastnik fužin na Dvoru in ogromnih gozdov, dal brezplačno mnogo železniških šin in lesenih pragov, dosti več kakor sedaj obljubljenih 50 000 gld. za drugo progo. Iz navedenih okolnostij bi morala naSa proga biti tudi ceneja kakor nameravana, i če bi se po tegnila prav pod Novo Mesto, kajti ovinek od Vavte vasi šel bi po ravnem in trebalo bi le malo pomesti, pa bi frčal lukamatija. To Novomeščani vedo že sedaj, kajti tudi z lahkimi vozmi hodijo na Ljubljano ob Krki, da ne govorim o TopliČanih, Semi-Čauih, Čniomeljeih itd., ki vozarijo vsi ondu. Ko ee bode železnica potegnila na Hrvatsko, in to se bode morala, pojde tako preko Toplic in ondu blizu čez Gorjance, ker, da bi šla čez najvišji greben nad Metliko, ni misliti; ako bode torej takrat železnica nadaljevati od Bršlina skoro ravno ondu kakor jo mislimo mi. je pač bolje za Novo Mesto, da se odcepi od Soteske naša proga do Kandije. Proga, ki je sedaj v časti, pouzdignila bi začasno le Brili0 in Stražo, Novo Mesto bi to gledalo le s Kapitla; naša proga pa bi imela kolodvor pri Kandiji, ki je že sama le del Novega Mesta, in katera okolnost bi prisilila Trebanjce, Mokro-nožce in sploh večino prebivalstva ob Dolenji Krki, da bi morali s svojimi pridelki prav v mento, vsled česar bi se trgi ogromno povečali in promet po-deseteril. To bi se tudi zgoddo, ko bi železnica od Gorenje Krke prišla inagari samo do Straže, če pride pa od Temenice do Bršlina, ostal bode ves promet ondu in Novo Mesto bode lahko premišljevalo, zakaj je vender toliko nasprotovalo železnici ob Gorenji Reki! Slednjič ni nam treba še naglašati, da je železnica ob Gorenji Krki najkrajša za zvezo s hrvatskimi železnicami, bodi si na Karlovec, Generalski stol itd. ter vsled tega najkrajša zveza naše domovine z vzhodom. To kaže tudi sedanji promet, kakor smo že povedali ter kakor se je lahko prepričati s pogledom na zemljevid. Pokazali smo torej, da ima železniČna proga ob Gorenji Krki prednost,, ker so ob njej vse podlage za pravi dobiček železnici, ker bi ae vsled tega ondu pouzdignilo blagostanje in b tem kupovanje poljskih pridelkov iz Temeuiške in sosednih dolin, da bi pa sicer narod ob Gorenji Krki popolno osiromašil ; pokazali smo, da bi bila ta železnica cenejša kakor druga proga in koristneja za Novo Mesto, sredino Dolenjske, ter da bi bila tudi za V tem trenotku ae je del jedne stene z gromom podrl in pobil nekoliko ljudi. Obsedanci so se stisnili v trdnjavi, vzdignili krik, misleč, da je sovražnik udri in da je že prišla njih zadnja ura. Iz mesta so gnali ujetnike in odpeljali plen. Baškirci ne oziraje m na stroge prepovedi Pugačova bili so ljudstvo z biči in klali s kopji Ženske in otroke, ki so zaostajali. Mnogo jih je utonilo, ko so šli na brod čez Kazauko. Narod, prignan v tabor, je moral poklekniti pred tope. Ženske so zarjule. Naznanilo se jim je oproščenje. Vsi so zakričali „ura.!u in se obrnili k šotor j U Pugačova. Pugačov je sedel v naslonjači in prijemal darove kazanskih tatarov, ki so prišli poklonit se mu. Potem so vpraševali: „kdo želi služiti gosudarju Petru Feo-doroviču ?u Prostovoljnih našlo se je mnogo. Prečastitljivi Venjamin je bil ves čas naskoka v trdnjavi, v Blagoveščenski stolni cerkvi, in je na kolenih z vsem ljudstvom prosil Boga za rešenje kristijanov. Komaj je utihnilo Btreljanje, uzdignil je čudodelne podobe in ne glede na nestrpljivo vročino požara in na padajoča bruna, šel je z vsem okolu njega zbranim duhovenstvom in spremljajočim ga ljudstvom notri po trdnjavi okolu popevajoč molitvene pesni. _ (Dalje prib.) nameravano zvezo 8 hrvatskimi železnicami najkrajša, torej najpripravneja in najceneja. Prečudno se nam vidi, da se na to progo kar ne ozira več. Govorilo se je, da jej neso bili nagnjeni nekateri odločujoči krogi v Ljubljani, češ, da bi jim s železnice nastale tovarne ob Krki škodile v njib dosedanjih podjetjih. Žalostno, ako je to resnica, kajti kdor lastni blagor stavi pred občni, ostal bode osamljen tudi o druzih prilikah. Sicer, ako imate sredstva, pridite v naš kraj! Ne vemo, koliko so se nalezli te misli drugi naši zastopniki. Zakaj se nas je ognit g. prof. Šuklje, če je bilo njegovo potovanje odkritosrčno? On vender pozna opisane okolnosti ter podjetnik, ki jih tudi pozna, odloČiti se mora prav iz lastne koristi za našo črto. Drugi naši poslanci molče še in bodo morda kaj več povedali, predno se začno nove volitve. Jeden deželnih poslancev, ki je naš ožji rojak in je največ glasov dobil prav iz teb okrajev, ureduje „Slovenca" in vender še nesmo brali nobene besede o tej zadevi, odkar 86 nam odklanja železnica. Jeden sam članek o tej zadevi bil bi nam ljubši kakor nepretrgano potezanje za drugo šolo, kakor da je sedanja neverna. Tikom pred smrtjo res nema nikdo poželenja za želodčne potrebe in treba mu je več molitve kakor o spravi, delavni dobi, — tako je videti, kakor bi gospSda tudi nas pripravljata na občno smrt! Vender upamo, da bodo odločujoči krogi ob času stvar še premislili in da bodo naši poslanci v državnem in deželnem zboru pokazali na občno korist ter prednost naše proge. Našim občinam pa treba brez odloga skupno potegniti se za železnico ob Gorenji Krki, sestaviti dotične razloge ter razjaBuilo poslati jednemu državnih poslancev, ki naj je predloži nemudoma na pravem mestu. Ž. Iz državnega zbora. Na Dunaji 22. marca. Danes nadaljevala se je generalna debata o vladni predlogi glede Dunajske užitninsko davčne meje. Govorniki proti predlogi poudarjali so vsi škodo, ki bi zadela predmestja a tem zakonom. Vergani je trdil, da življenje za srednje Bloje zato ne postane nič ceneje, le nekateri posredni trgovci bodo obogateli Vse te ugovore je minister Duna-jevski ali ovrgel ali pa na pravo mero spravil. Njegov govor je bil najbolj znamenit izmej vseh, govor je bil stvaren, pa tudi osoljen z raznimi ostrimi izreki, da mu je zbornica večkrat pritrje vala. Kronawettrove napade zavrnil je on šaljivo in dobro. Kot prvi govornik proti predlogi nastopil je poslanec Vergani. On ne vidi, da bi bila ta predloga prijazna narodu, ž njo bo dobila državna blagajna dobiček. Ako je rekel finančni minister, da bo imel za jeden milijon manj dohodkov, je to slaba Šala in za volilce zelo bridka. Z odstranjenjem linijskih nasipov živež ue bode ceneji, le nekateri posredni trgovci bodo obogateli, a srednji stanovi in obrtniki bodo morali ravno tako drago kupovati, kakor do zdaj. Vrednost realnega posestva v predmestjih se bode vsled te predloge neizogibno znižala in hišni najemni davek se bo po zjedinjenji predmestij z Dunajem ravnomerno določil. V tej predlogi se nahaja zopet neko kapitalistično načelo, kakor v vseh naših davčnih zakonih. Potem govornik pretresa davek za vino in meso ter sklepa, da bode davek za vino imel jako škodljive nasledke za vinogradnike. Dalje govori o zistemi, po kateri se davek v zakup daje in katera bb je narodu zelo pristudila ter prosi vlado, to zistemo odpraviti. Slednjič predlaga resolucijo, po kateri bi se imelo pobiranje užitninskega davka na meso in vino izven zaprtih krajev odpraviti. Poslanec \Vrabetz polemizuje proti prejšnjim govornikom, ki so na predlogi le slabe strani videli. On trdi, da se bo s to predlogo slabo sedanje stanje zboljšalo. Obremenenje ubogega prebivalstva v predmestjih s to predlogo je malo. Vino in meso, katerima davek se poviša, najmanj uživajo ubogi ljudje. Sicer je pa tudi v Dunajskih krogih mnogo revnih ljudij, ki ravno tako nemajo nič, kakor prebivalstvo v predmestjih. Vbj ti ubogi ljudje imajo od predloge to korist, da je najvaž-neji živež, kakor moka, krompir, sočivje, maBlo in gorivo davka prosto. Poslanec Kronavvetter izjavlja, da kot poslanec Dunajskega mesta ne more glasovati za pred- logo, ker ni osnovana na pravičnosti. Vsak davek mora biti splošen in jednak za vse. Tudi delavec si želi od svojega zaslužka kaj prihraniti in zato se mora pri vsakem zakonu ozirati na kapital de-lajočo silo, kar pri tej predlogi ni, Zakaj se ima z Dunajskimi predmestji slabeje ravnati, kakor z bogatimi kopelišči, kjer bogati Aogličani in Američani svoj denar puščajo in kjer se užitninskl davek ne pobira v oni visokosti, kakor v Dunaj* skih predmestjih? Poslanci se sem pošiljajo, ne da bi /»stopali lokalne interese, koristi privilegovanih razredov, ampak koristi vsega prebivalstva. Potem se govornik čudi, zakaj ni finančni minister tudi Klosterneuburg v novi okraj užitninskega davka uvrstil, dočim mora revni Gaudenzdorf ta davek plačevati. Govornik misli, da zato ne, ker tam je velik samostan in prelatura. Delavci to vidijo in računajo, kaj se od njih zahteva, oni vidijo, da za njih ni pravice ni postave. Celo na Ruskem, pravi govornik, ni vratnega (užitninskega) davka, in o Rusiji se pravi, da je na pol azijatska. Potem trdi, da bode ta predloga plačo delavcev v predmestjih povišala in da bo fabrikacija na deželo potisnena. Zatem se govornik obrača h gališkim poslancem in pravi, ako bi kdo hotel tem gospodom in magnatom tak davek naložiti, ne bi bilo minister-stva, ki bi le 10 000 gld. dobilo. Ogerska država je užitninski davek na pravični podlagi uvela, z^kaj se ne bi to i v Cislitvaniji storilo? Minister Dunajewski polemizuje posebno proti govoru posl. Kronavvetterja ter pravi: Besede ubogi ljudje (in mali ljudje) se zdaj častno zlorabijo. (Tako je! na desnici). Kjer ni drugega dokaza, tam mora „ubogi čl o v ek" pomagati, ne glede na to stoji li v logični zvezi s predmetom ali ne. On se obrača do pravičnosti poslanca in ga prosi, da bi vladi s sumničenjera in ne dokaznimi obdolženji prizanašal. Da za Dunaj s to predlogo nastopi polahčanje, tega nihče ne taji, le v imenu predmestij se pritožbe prinašajo. Predgovornik, pravi minister Dunajevvski, je navel številke, da bi dokazal, kako so se predmestja pouzdignila, pa ni na to pomislil, da je njih prebivastvo risal, kot najbolj ubogo. Po mnenji govornika se ne dajo predmestja in Dunaj duševno ločiti. Ali vi mislite, da bi se bila predmestja tako pouzdignila, ako ne bi se bil Dunaj tako mogočno razvil ? In baš zato, ker jih Pnijski nasipi umetno ločijo, je pravično, da se nasipi odstranijo. Pod zaščito velikega industrijalnega mesta Dunaja se razširjajo predmestja in potrebujejo mesto ravno tako, kakor Dunaj predmestij. l)i so predmestja politično in administrativno samostalna, se ne da tajiti, no ekonomično se točenje ne da misliti. Kar se tiče premene realitetne vrednosti, tako bo morda nastopila, ali ue hkratu. Potem govornik polemizuje proti računom glede užitninskega davka, in pravi, da je prepričan, da obremenjenje ne bode tako veliko, kakor se misli, in da bede zjedinjenje prestolnice s predmestji za oba dela koristno. Predmestja že zdaj uživajo koristi velikega mesta in ne plačajo zato, pravično je torej, da taka ekonomična celota, kot je Dunaj in predmestja, tudi glede užitninskega davka sestavljajo celoto. Dalje pravi minister, da on ne taji, da utegnejo s časoma dohodki iz tega davka biti veči in, da morebiti zopet stopi pred zbornico in predlaga, da bi se cenik ponižal. No zdaj še ne more nič obljubiti. Vladi zdel se je zdaj ugoden čas, da se Dunajskemu mestu izpolni dolgo gojena želja. Dalje vlada ni mogla. Vlada je sklenila zdaj iti do jed-nega milijona zgube, no odbor je to mejo za 250 do 300.000 gld. prekoračil. Ako pojde dobro, pravi govornik, pojdemo dalje. Naposled prosi zbornico, da bi vsprejela to predlogo, (Odobravanje). Poslanec Klibeck se izraža za razdelitev užitninskega davka na vso deželo. Kot glavni govornik proti predlogi govoril je dr, Exuer. Ou poudarja, da se tudi on mora postaviti na stališče poslanca Kronavvettra, vender samo zanikavanje predloge ni na mestu, ker ona podaje mestu Dunajskemu velike koristi. Predmestja ne bi imela nič proti temu, ako bi se jim užitninski davek po malem naložil tako, da bi v prvem desetletji plačala 1 gld., potem 2 gld. itd., dokler bi po pretfčenji 5 desetletij to plačala, kar jih zdaj na jedenkrat zadene. Predloga bi morala vsaj odškodnino za predmestja določiti. Zato bode govornik v specijalni debati predlagal, da bi se od časa veljavnosti te postave in dokler se ne napravi pašna železnica predmestjem, dovolila podpora od 300.000 gl. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. marca. Drž u viii zbor bode imel jutri zadnjo sejo pred Velikonočjo. Po Veliki noči se pa začne hud-getna debata. Pride li odpis gališkega zemljiško-odveznega dolga letošnjo pomlad na vrsto, de ni določeno, ker se še ne ve, če bi se dala dobiti večina. C"hi pretš, da bodo glasovali proti dovolitvi dispozicijskega zaklada, ker se je Gauč izjavil, da se ne more ozirati na njihove želje glede šolstva. Najbrž bode pa le pri pretenji ostalo, kajti mi ne verjamemo, da bi Staročehi, ki vsekako hočejo veljati za vladno stranko, se res upali postaviti po robu. Čas bi bil sedaj ugoden, da pokažejo svojo odločnost, dokler češko nemška sprava Je ni pod streho. Čehi bi pa morali vladi naravnost povedati, da, če ne izpolni njih želj, tudi v deželnem zboru za spravo glasovali ne bodo. Ko bode deželni zbor pritrdil Dunajskim dogovorom, se bode vladi še manj zdelo potrcbuo ozirati se na češke Želje. Ko Be bode zaključil državni zbor, bodo se sešli v izredno zasedanje deželni zbori češki, dolenjeavstrijski in gališki. Najvažnejša posvetovanja bodo v deželnem zboru češkem, kjer se bodo imeli uzakoniti Dunajski dogovori. Vseh predlog glede izvršbe Dunajskih dogovorov pa vlada Ae ne bode mogla predložiti, ker še vse poizvedbe ne bodo končane Tako najbrž komisija pri nadsodišči še ne bode izdelala načrta za razdelitev okrajev po narodnostih. Dokler pa ta načrt ni gotov, se deželni zbor tudi ne moro posvetovati o novej razdelitvi volilnih okrajev in ouvedenji narodnih kurij. Vsekako se bode pa letos spremenil volilni red za skupino veleposestva, ki se bode razdelila v več volilnih okrajev. Po novem volilnem redu ne bode več mogoče, da bi v velepose-tvu bili volieni samo liberalci ali pa samo konservativci. Namestnik tlrolakl, baron VVidmaun, pojde v kratkem v pokoj. Konservativci bodo zadovoljni, da se ga znebe, ker mož je očitno kazal liberalno mišljenje svoje. Njegovemu uplivu je nekoliko pri pisovati, da so zadnje deželnozborske volitve na Tirolskem za liberalce precej ugodno izpale. V nanj«* dr/avc Po poročilih iz Belegrada, ttrl»ija ni zalite vala, da se odpokliče Itolgarnki zastopnik Min čevid, temveč je le bolgarskej vladi izjavila, da mu več ne zaupa, naj potem v Sofiji sami store, kar se jim zdi umestno, da se nasprotje poravna. Sicer pa ta izjava ni druzega nego zahteva, da se Min-čević odpokliče, samo da se je stavila v malo lepšej obliki. Boulangistični listi objavljajo depešo Boulan-gerjevo Laisantu, v kateri zahteva general, da ga sedanje ministerstvo i ran con k <» postavi pred apelno sodišče ali pa pred vojni svet. V tem slu čaji se on hoče takoj povrniti v Francijo. Ta izjava ima seveda pred vsem nameu, nekoliko osvežiti popularnost Boulangerjevo. General sam ve, da Frevcinet ne bode napenjal zaradi njega vseh sil, da Be razveljavi izrek državnega sodišča. Tudi bi vlada tega ne dosegla, ko bi tudi hotela, temveč bi le pebe zvrtoglavila. Vodja nemškemu katoliškega centra se je izjavil proti dopisniku ameriškega lista, da se ka toliČaui v državnem zboru ne bodo za trdno zvezali z nobeno stranko. Draga jim bode pomoč vsake stranke, kadar hode šlo za dosego njih namenov. Pospeševali bodo cesarjevo politiko glede socijalne reforme in ohrHnenja miru. Vladi ne bodo nikoli naravnost nasprotovali in jej delali težav Komisija konference za varivtvo delavcev se je izjavila, da bi se delo v tovarnah otrokom, ki še neso spolnili 12 leta, popolnoma prepovedalo, otroci od 12. do 14. leta bi smeli de lati največ 16 ur, in otroci od 14. do 16. leta pa največ 10 ur na dan. Ne smeli bi se pa po rahljati za delo ob nedeljah in po noči, ravno tako tudi ne za delo v nevarnih in nezdravih vršbah. Nadejati se je, da bode vse zastopane države uvele zakone, po katerih se bode omejilo delo otrok v zmislu nasvetov konference. Glede Nemčije nema določba o porabi otrok, ki še neso spolnili 14. leta itak nobene važnosti, ker taki otroci se že zaradi šolske dolžnosti ne porabljajo za delo v tovarnah. Drugače je pa seveda v Angliji, kjer občna šolska dolžnost še ni uvedena. minsk večer, pri katerem bo sodeloval pevski zbor čitalnice in h kateremu so povabljeni tudi čitalniški društveniki. Ustrezajoč pozivu »Pisateljskega podpornega društva, prosi tedaj čitalniške društvenike, da se tega večera prav mnogobrojno udeleže. Odbor čitalnice. — (V Konjicah) zbolel je tamošnji rodoljub in zdravnik gosp. dr. Dragotin Prus tako opasno, da so ga že prevideli s Bvetstvi za umirajoče. Upajmo, da vrli mož, ki bi bil za tamošnji okraj neizmerna izguba, kmalu okreva — (Dr. Konstantin Jireček,) profesor na češkem vseučilišči v Pragi in slavni literarni historik, bavil se bode letos delj časa v Dubrovniku, da preišče vire za zgodovino Dubrovniške književnosti. — (V Zagrebu) začeli so snovati „Novinarsko družbo". A iz te moke ne bode kruha, ker so člani uredništva .Obzora" in „Hrvatske" iz do-tičnega kola že izstopili in se je nadejati, da bode uredništvo „Srbobrana11 isto storilo. — (Spominsko ploščo) uzidali so dne 17. t. m. v Šibeniku v rojstveno hišo pesnika Nikolaja Toma8ea. — (Na Dunaji) prenašal je v klubu avstrijskih turistov dne 14. t. m. dr. Hoernes o starinskih najdbah v Bosni, katere ho se odkrile v poslednji čas in spadajo v kamneno in bakreno dobo. Vse te najdbe imajo na sebi pečat vzhodne kulture, a nahajajo se na njih tudi sledovi grškega upliva. — {„Vojna i mir".) Hrvatski prevod (A. Harambašića) slavnega tega romana bode skoro gotov. Pred par dnevi izšel je 27. zvezek. Celo delo obsezalo bode 30 zvezkov po 25 kr. V^ dosedanji zvezki se še dobe. — (Iz Vojnika pri Celji) se nam piše: Jedva je končana pravda proti ženskam morilkam iz Soštanjskega okraja, že se je pričela nova pre iskava zaradi zastrupljenja. V bližnjem Arclinu umrl je nedavno posestnik Korošec in sumi se, da je bil otrovan in da mu je zaudala njegova žena, Neža Korošec, ki je zaradi poskušenega zastrupljenja bila že več. let zaprta in je še le preteklo jesen iz ječi prišla. Te dni bodo umršega Korošca izkopali, da preiščejo truplo, je li kaj sledov zastrupljenja. — (Iz Brežic:) V našem okrajnem glavarstvu je bilo preteklo leto ustreljenih: 85 sni, 1174 zajcev, 74 gozdnih jarebic, 8 fazanov, 308 jarebic, 246 prepelic, 105 sluk (kljunačev), 17 kozfc, 1 divja gos, 74 divjih rac Od Škodljivih živali) pa: 11 kun, 8 dihurjev, 111 lisic, 56 podlasic, 8 jazbece v, 2 orla, 141 sov, 98 jastrebov. Aix les Bams 27. marca. Kraljici Viktorija semkaj dospela in je bila slovesno vsprejeta. Kanea 27. marca. Uradno se javlja, da je Porta razveljavila sodbo javnega sodišča in mesto zapora v ječah določila denarne globe. Bazne vesti. Domače stvari. — (Občni zbor „Narodne Tiskarne") bode v nedeljo dne 3 0. marca ob lO. uri do-poludne in ne ob 1 1. uri, kakor je bilo prvotno naznanjeno. — (Trstenjakov večer.) „Pisateljsko podporno društvo" napravi v zvezi z drugimi narodnimi društvi v soboto zvečer v dvorani čitalniški pokojnemu Davori n u Trstenjaku na čast spo- Telegrami „Slovenskomu Narodu": Krakovo 26. marca. Član gospodske zbornice, grof Artur Potočki danes v Krze-szovicah umrl. Berolill 26. marca. Cesar vsprejel danes ob 11. uri kneza Bismarcka v avdijenci, ki je trajala tri četrt ure. Bismarcku vozečemu se v dvorec in nazaj napravila je nebrojna množica velikanske ovacije. Dame metale so mu cvetlice, ljudstvo pa mu je neprestano z gromnimi klici izrekalo svoje simpatije in hotelo celo konje izpreči, česar pa Bismarck ni dopustil. Beligrad 26. marca. Skupščini predložil se je zakonski načrt, s katerim se Ga-garinovi parabrodski družbi podeljuje privilegij za petrolejska skladišča v Kladovi in Beleni-gradu na petnajst let. Samo doma prodano petrolje spada pod carino. Prvih deset let sme družba stroje in ladije uvaževati brez carine. Sofija 26. marca. Panica je obširno vse izpovedal o nameravani zaroti, ki je imela namen spraviti Bolgarijo in Rusijo. Dunnj 27. marca. Budimpeštanske vesti ob ostavki vojnega ministra in poveljnika Dunajskega voja so neosnovane. Dunaj 27. marca. „Wiener Zeitung" objavlja zakon glede državnega gospodarstva v aprilu in maji 1890. Pariz 27. marca. Klavniški delavci v Lavallette so sklenili, da pojutršnjem prirede demonstracijo in ustavijo delo. Madrid 'J 7. marca. Zbornica odobrila zakon glede upeljave splošne volilne pravice. * (Zasledovan kralj.) froljufan hotelir v Oatende prosil je od Pariške sodnije dovoljenja k sodniJ8kemu zasledovanju njegovega Veličanstva Manija I., kralja Sedangov, da mu povrne 7500 frankov, za kar )e pustil eksotični kralj škatljo a kraljevim pečatom, v katerej je bil lep dragocen biserni ovratnik, v zastavo. Upnik zahteva poluomočje, da se da odtvoriti zabojček in prodajati dragocenosti. Kje je sedaj kralj, se ne ve; zadnjič stanoval je z imenom grofa Drey v Parizu na hainotskem boulevardu- * (Premija za zavarovanje življenja.) Največjo kupčijo sklenila sta nek kupec in generalni konzul g. Thoo A. H iymayer, h katerej so pristopili še njega štirje rodbinski člani. Ta premija po desetletnem garantijskem načrtu za življensko rento znaša okolu 1,469.800 gold. samo za prvič, seveda da ta ogromna svota še ni zadnja premija. ■ (Igralka s tremi možmi.) Po svojem igrališkim imenom Minnie Palmerston poznata igralka stala je nedavno pred zakonskim sodiščem v L-'mlonu. Sodilo si je o tem, kateri treb mož, r katerimi se je poročila, je njen istiniti soprog. L. 1878 poročila se je z inšpektorjem Birdsleyem v ŠtockportM; tedaj izdala se je za 21 letno vdovo Eiizo Nichelson. Nedolgo potem se je ločila in vzela 1882 1. doktorja Conzensa. Tedai bila je po svojem obvestji mladoletna in neomožena. Njen oče povzdignil se je od najemn ka že na laitenanta. Dolgo ni trajtda niena zvestoba in I. 1884 pri predstavah v Boulogne seznanila se je z nekim rentirjem Piersonom, kateri se je 1. 1885 v Londonu ž njo poročil. V trm zakonskem pismu imenovala se je devica Bing, 21 let stara in nien oče je mej tem časom dobil doktorsko časn — doktor Bing bil je zapisan v listinah. S Piersonom živela je tri leta, zaradi nekega razpora ločila ara se in pozvedovanja Piersonova odkrila so oba prejšnja zakona. Sodnik Futt voščil jei je srečo na tem, da je postala pri vsakem sklepanji zakona mlajša in jo prisodil prvemu možu. B irdsley pa je precej storil potrebne korake k ločenju zakona. + (Čudna smrt.) Sedemdesetletna vdova hišna poseatnica gospa L. v Boulogne na Selskim pogrešala se je že nekaj dnij pri sosedih. Ti obvestili bo policiji in ta je otvorila dolgo zaprta vrata, Oudno tožen prizor presenetil j« policiio Na svojej postel i ležala je gospa v svojej mrtvaške j obleki. Na mizi gorele sta dve sveči na svečnikih, škro-pilnik z oljkiuo vejico, križ in molitvena knjiga 80 bile mej nj,ma. Na peči ležalo je pismo, v katerem je natančno pokojmea izrazila vse svoje želje in svojo oporoko. Smrt sicer stare, vender pa še trdne ženske se ne more po mnenji nje znancev tolmačiti naravnim potom. * (Predrznost jastrebova.) V Mtlzgen-dorfu nedaleč od VVittenberga napal je devetletnega dečka jastreb odzadi in mu zasadil svoje kremplje v suknjo in na klobuk. Deček imel je pri sebi samo lahko palico in s to je jel udrihati po pre-drzuej roparici. Odpravil jo je za malo časa in letel naravnost k vodi in je še o pravem času dobil debelejšo palico, ko ga je še znova držal jastreb s kremplji. Na njegovo vpitje prileteli so ljudje na pomoč in do dobra pobili dr/ripg0 ; ia pol leta gld. 2.3©; m «dit leta 1-1*5. Zahvala. Slavno vodstvo „Kmetske posojilnice na Vrhniki" Eodarilo je zopet letos tukajšnjim revnim učencem iu učen-am 35 gld. za nakup učil in šolskih potrebščin. — Za ta lepi dar izrazujeta podpisana bImv. vodstvu v imenu kraj-nega šolskega sveta in v imenu Šolsko mladine najtoplejšo zahvalo ter klićeta blagim dobrotnikom iskrenosrčno: Bog plačaj! Na Vrhniki, dne 24. marca 1890. R. Kotnik V. Levstik predsednik kraj. šol. sveta. Šolski vodja. _____ 26. niHrca. Pri Nlonu : Ilenkel, Low z Dunaja. — Mahu iz Budimpešte. — Jaubi ti Šturja. — Kreseel iz Bregenca. — Miiller iz Monakovega — Marki iz Weiperla. — Douiladis iz Ilirske Bistrice. — Holzer iz Beljaka. — Bein iz Šlezije. Haberfeld iz Dombora. Pri Mali«-i i Burkhardt Lahu, VVetzl, Kolin, Porko Planer, Kempner z Dunaja- — Jerschan iz Rakeka. — Schupter iz InonioBta. Pri Jut nem kolodvoru: pl. Kani iz VraLislave. Vesile iz Trsta. — Kuhu iz Biunika. I mrli so t 1 ,jiil>l.j -v lludovljicl »»i Gorenjskein. X Na najnovejši in najboljši način Z X umetuc (1083—24) * I la zobovj a | X ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- £ ♦ -niiju in vse sobne operne!j«1, — odstranuje ♦ X sobne bolečine z usmrtenjem živca * j zobozdravnik A. Paichel, | ** poteg Hradeckesa (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ IVAN JAX v Ljubljani. Velika zaloga šivalnih 8 traje v I za rodo vine in obrtnike. Najboljša Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna finega snkna SIEGEL-IMHOF v Brnu. Km elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je 1 odreiek v dol gosti 3'JO metra, to je 4 Dun. vatli. 1 odrezek velja: y~gl.-I.8Q iz navadne ""M gl. 7.75 iz fine'W r g|. io.50> iz jako fine *"P< rgl.12.40 iz najfinejše"'** (129) prlntiie (10) ovčje volne. Nadalje bo v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, |oden za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, predpisana* sukna za gg uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki se sme prati, pristna piquč-gilet-b!aga itd. itd. Za dobro blago, natančno uiorou odgovarjajočo ln točno dopošilja- tev se jamči. I'zor«-i Kanton j 1 franko. Opozarja se na razglas, objavljen v štev. 67. „Slovenskega Naroda" z dne 22. marca zastran zagotovljenja zakupne oddaje, oziroma zalaganja drv za postajo Celovec s Št. Petrom vred za čas od 1. dne septembra 1890 do konca avgusta 1891. Natančneji pogoji se lahko ogledajo v c. in kr. vojaškem pre-skrbovalnem magacinu v Celovci do dne 31. marca t I. mej 10. in 12. uro dopoludne. (237_i) i ♦ Izvrstno i dvojno, marčno, kozlovo in bavarsko i^ivo v sodčkih po Va, lU in Vi hektolitra in v steklenicah po Vtj 7/io in 1 liter po najkulantnejšib cenah priporoča slavnemu občinstvu ter prosi za mnogobrojna naročila SIMON KUKEC posestnik združenih pivovaren v ŽalcI in I^iNkvui trgu. 2P9"~ Zaloge piva: V Ljubljani pH g, J. C. Juvančio-u v Šiški V Knrminu, Gorici in v Sagrada pri g. GlusBeppo Ruasianl-jl v Gradiški. V Herpeljah-Kusina ori gosoej Samsa v Herpoljah V Divači pri g. Andr. Obersnel-u. V Trbovljah pri p. Franu Pollak-u. V Brežicah pri g. F. Presker-ji. Na Krškem pri g. F. Vauič-i. V Celji pri g. Oto K«stor-Ji. V St. Jurji na jnž. železnici pri g Rud. Dobovi&ek-U. V Mozirjl pri gospej Rozi Llpold. V Mistlji pri g. Jak. Frevalnik-U. V Sevnici pri g. A. Fabiani-Ju. V Relohenburgn pri g. Gustavu Unschuld-u. (251—1) ♦■(■♦♦»♦♦■»♦♦■I i l l i S * i t i ♦ l**EBl i«*«i V iiliijskcj kleli graščine Drežiee (postaja Brežice pri Zidanem Mostu železnice Zidani Most-Sisek) proda se |»o ceni 800 hektolitrov t/l oJr m iz let iHtn do 1**1) v sodih okolo po lOO veder. Oskrbništvo graščine Brežice dne 20. marca 18 9 0. (245—2) lekarna na Dunaji, Singerstrasse št. 15 „zum goldeneu Reichsapfel", Hri <'*i(-ii ilm* Itrogrljice», poprej universalaie krogljlce imenovane, zaslužujejo po vsej pravici poslednje ime, ker je v resnici jako mnogo boleznii, pri katerih te krogljice izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. Od teh krogljic velja: 1 dkalljica s 15 krogljicaini 21 kr,« 1 zavoj s 6 gkatljlcanii 1 gld. 5 kr., pri nefrankovauej pošiljatvi po povzetji 1 gld. IO kr. Če se naprej pošlje denar, velja s poštnino prosto podiljatvijo: 1 zavoj krogljio 1 gld i5kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 85 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr, 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj negJ jedeu zavoj se ne moro odposluti.) Prosi se, da se zahtevajo izrecno: i Pserhofer-ja tri čistilne in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski počrk J. Pnerhofer in sicer v ■ md« < i ■ barvi. Kol^un, AffAriliinA J* Paertiofer-Jn. 1 lonček 40 kr., s I »HI/.1*1 III ZA OZeillJIIie trankrvauo pošiljatvijo G5 kr. n^...,^4 1, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju i. t. d. L I |>01CeV fcOK, L Bteklenica 50 k^r. Ameriška maža za protin, cr S? 1 gld. 20 kr. cena škatljici 50 kr., s fran-kovano pošiljatvijo 75 kr. Prašek proti potenju no Balzam za gušo, Zdravilna esenca (Praske kapljice), Seu!!12( 1 đakon 40 kr., s frankovano poSiljatvijo 65 kr. apride- '? slabe] prebavljivosti i. t. d. 1 steklenica 22 kr. Angleški čudežni balzam, ku^tkr50 kr"' mftla 8te" FiiolraKdlri m.«ualr Ploti kašlju i. t. d. 1 škatljica 35 kr., b fran-ljitlvfil SK1 pi riS^K, kovano pošiljatvijo 60 kr. T«i iwwta-llillin-IWllbi'Hl'l J* ■•*»'l»»fer-J». najboljše sredstvo za I «1111H M 1111211! |MIIU.MI<1 pospeševanje rasti las, 1 škatljica 2 gld. I i I \ i .!•'/■ ! 11J ailtli'/ prof. Steudel-a, domače sredstvo proti ranam, IJI1IVC1 Adllll UIMIA oteklinam i. t. d. 1 lonček 50 kr., a frankovano poSiljatvijo 75 kr. TTn.v'tH-vnlll-l Mfifilflfl