V izobrazbi 'n - > bos 503 rVp f mi ca iiJ- - f tiiza- moc in bodočnost. OFFTPT A ^ ^ ^ ^ SLO VENI A The only South Slavic Newspaper in Wisconsin \ i L ORGAN OF THE SOUTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONSIN. RADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. Spoštujmo sa- • • mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tudi tujci .• .) • 3 . J . f t 0 ’ » J N0 .22. ŠT. 22. 66 T 7 \ MILWAUKEE, WIS., JUNE 2, 1916 — 2. JUNIJA 1916 VOL. 2. LETO 2. . Kntered as ' M » 1.1— !■ „-IIIMII H TIM, r~ ~ -«** - — „ —„ , r |-—~ffliHTI— Wl I ~ I 1 1II I Bil ■ ■■ 1 1 | ” 11 -™ 1 1 ■ ■ ^conc dass matter December 22, 1915, at the post office at Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.” % . % i »i NASA MISEL ZMAGUJE MILWAI ŠKA NASELBINA CELA TRI LETA PRED DRUGIMI. Pred dobrimi tremi leti je znaten del naprednih mihvauških Slovencev krenil na popolnoma novo pot, v kolikor se tiče vprašan¬ ja Kako dvigniti slovenski narod v Ameriki iz brezbrižnosti in ne¬ zavednosti do narodne m razredne zavednosti, kako mu pomagati moralno m gmotno. Za glavni predpogoj v dosego tega cilja se je ■ smatrala izobrazba. , i rojaki so namreč stali na stališču da je iz¬ obrazba tisti vazni čimtelj, ki vodi do pravega napredka in trajne¬ ga blagostanja; zato so si napisali na svoj prapor izobrazbo kot vodimo znamenje, lo njihovem mnenju se morajo vsa drima po¬ trebna in koristna vprašanja rešiti z lahkoto, ko je enkrat "narod toliko izobražen, da more samostojno in tre no misliti ter da more razločevati dobro od slabega, pravo od nepravega. To mnenje je ve¬ ljalo tudi glede političnega prepričanja; kajti nepristransko izobra¬ žen človek bo kmalu spoznal smer svojih razrednih interesov in se pridružil tisti stranki, ki najbolje zastopa njegove interese. Vsled tega je bila za te milwauške rojake stvarna izobrazba prvi in glav¬ ni pogoj, strankarstvo pa je prišlo na vrsto šele na drugem mestu. In ker izobrazba ne more biti drugačna kakor narodna, ako hoče doseči svoj namen, je naravno, da se je vzela narodnost za podla¬ go pri tem stavlejnem si smotru. Povsem drugačno mnenje pa so imeli o tem tedanji voditelji v Chicagi. Zanje je bilo strankarstvo alfa in omega, začetek in ko¬ nec vsega javnega in zasebnega mišljenja in delovanja. Njihova pa¬ rola je bila: Vsi v socijalistično stranko; vsak Slovenec mora biti socialist, sicer ne odgovarja duhu časa, je nazadnjak! Nikoli se ni vprašalo, kakšni ljudje prihajajo v stranko,'temveč vedno, koliko jih pride. Naravna posledica tega je, da večina naših socialistov misli, da je oni najboljši socialist, ki najgrše zabavlja čez vero in preklinja kapitaliste in vse, kar je z njimi v zvezi. Milvvauški “upor¬ niki” so bili na podlagi izkušenj prepričani, da je tako početje na¬ pačno in naravnost škodljivo, ker na ta način pridejo v stranko tu¬ di ljudje dvomljive moralne vrednosti in z nepoštenim namenom; zato so se odločili iti svojo pot brez hrupa. Toda, kar ni imelo di¬ rektnega stika ali koristi za stranko, to je bilo smatrano po mnen¬ ju čikažanov za nekaj nedopustnega, nesmiselnega, ali celo škodlji¬ vega, čeravno je morda indirektno pospeševalo težnje njihove stran ke. Kdor se jim je upal le količkaj ugovarjati, po tem so udarili brez prizanašanja. Upoštevati niso hoteli nobenega nasprotnega argumenta, tudi če je bil še tako stvaren. Naravno je torej, da so smatrali za potrebno, začeti boj proti onim Mihvaučanom, ki so odobravali v začetku tega članka označeno stališče ter se tudi rav¬ nali in delali v tem smislu. In ker je bila “Bodočnost” glasilo te no¬ ve ideje, so se seveda najprvo lotili iste. Stališče, ki je je v tem ozi¬ ru zavzela čikaga, je bilo nesmiselno in fundamentalno napačno in zato tudi nevzdržljivo. To je končno čikaga sama sprevidela in zato v veliki blamaži utihnila. Seveda, brez posledic ta boj ni bil; med ne¬ katerimi nerazsodneži se je vzbudi dvom glede tega, kdo ima prav in kdo nima, vsled česar se je njihovo navdušenje za pričeto delo ohladilo. Končno je bil list prisiljen prenehati, h čemer je čikaga pripomogla, oziroma zakrivila več kot polovico. S tem je mihvauš- ka ideja utihnila, a umrla ni, ker prava stvar nikoli ne umrje in je tudi nihče ubiti ne more; sicer se more skriti, toda prej ali slej bo prišla zopet na dan močnejša in sijajnejša. To se je zgodilo tudi v našem slučaju. Usoda je zahtevala, da je prišel v Chicago nov mož, voditelj, s širokim obzorjem, bistrim pogledom, nesebičen in izkušen. Ta mož je takoj sprevidel, da ameriški Slovenci potrebujejo v prvi vrsti iz¬ obrazbe. Zato je bil eden njihovih prvih klicev ameriškim Sloven¬ cem: Več splošne izobrazbe, več luči! — Vprašanje izobrazbe je prišlo zopet na površje, resnica je zopet prišla na dan, mogočnejša kot prej; — milwauška ideja je zmagala. Toda to še ni vse. Jugoslo¬ vanska akademija pod okriljem S. N. P. J. je zagledala luč sveta. Na svoj program si je zapisala: Izobrazba potom čitalnic, knjižnic, pevskih in godbenih društev, dramatičnih klubov, predavanj itd., skratka, potom podrobnega narodnega dela. — čujte, ali ni to prav isti program, katerega je smatrala čikaga za škodljivega napred¬ ku am eriških Slovencev ter se z vsemi silami borila proti njim in ga tudi začasno ustavila, ker ni zrastel na njenem zelniku? V pr¬ vi številki “Bodočnosti”, ki nam je slučajno prišla v roke, čitamo v programu tega lista: “Podrobno narodno delo obstoji v tem, da se skuša pridobiti za napredek človeške družbe mrtve člane naroda (Dalje na tretji strani) IZ BOJIŠČ Bolgarske čete so začele prodi¬ rati v grško ozemlje, kar je le strategična poteza napram zavez niški posadki v Solunu. Zasedli so Bolgari kraje kot Rupel, Dra¬ gotin in Spatovo v bližini Demir- hissar-ja. Glavni namen te pote¬ ze je, da imajo ugodnejše pozici¬ je v slučaju zavezniške ofenzive. Iz Pariza naznanjajo, da so začeli Grki utrjevati Demirhissar in da obstoja med Bolgarijo in Grško tajna pogodba, za vsebino katere se ne ve. Znamenja kažejo, da najbrže obstoji med tema dvema državama tajna pogodba, ker sc se Grki umaknili pred Bolgari brez kakega boja in ker se naha¬ jajo v Demirhissar-j u bolgarski oficirji brez vojaštva. Grška vla¬ da ni proti prodiranju Bolgarske v njeno ozemlje niti protestirala. Avstrijska ofenziva napram I- taljanom na tirolski fronti se na¬ daljuje z uspehom za Avstrijce in Lahi se morajo vedno umikati. Kot izgleda, ima Avstrija namen, da bi prodrla od Tirolske v j užni smeri proti Benetkam; ako bi se ji to posrečilo, bi se morali Ita- ljani umakniti sami iz fronte ob Soči, ker drugače bi bil odrezani od Italije. S tem bi dosegla Av¬ strija z eno dve zmagi naenkrat. Gotovo je, da bodo Lahi zasta¬ vili vse sile, da preprečijo to av¬ strijsko namero; vsled tega sme¬ mo pričakovati, da se bo vršila v doglednem času še krvava bitka na italjanskih tleh, kjer še bo zgubil marsikateri vojak svoje življenje. Italija se tolaži zaradi svojega umikanja, da bodo zavez niki započeli na drugih straneh z močno ofenzivo, ki bo odvrnil avstrijski pritisk na Italijo. Sa¬ mo, da je le tolažba! Na francosk fronti pred Ver¬ dunom se nahaja takozvani grič “mrtvih mož” in vas Cumiers že v nemških rokah. Dolgo časa se je že vršil boj za te pozicije, ki so prehajale iz ene roke v drugo. Napadi na prihodnje pozicije A- vocourt, Esnes in Chattancourt se pripravljajo. Iz Rima naznanjajo, da so La¬ hi torpedirali v pristanišču Trsta neki avstrijski transportni par¬ nik, ki se je potopil. Akoravno je pristanišče zastraženo s subma- rini in minami, je vendar prodrl skozi laški submarin. DEVETLETNI TAT IN DETEKTIVI V torek je bilo več detektivov žrtev devetletnega Alojz Warner Alojz je bil aretiran, ker je bil ob dolžen, da je ukradel zlato uro svojemu učitelju v Grant Street šoli. Detektivom je rekel pri iz¬ praševanju, da jo je skril na dre¬ vesu pri svojem domu, 1103 Be- cher st. Več detektivov se je po¬ dalo na lice mesta, ki so splezali na vsako drevo v bližini stanovan ja, toda ure ni bilo nikjer. Ko so se vrnili praznih rok, jih je zo¬ pet potegnil, da je bila to samo šala, uro pa da je skril v istini pod kup lesa doma. Zopet so de¬ tektivi šli na delo; premetali so ves kup lesa, toda ure še vedno ni bilo. Vrnili so se razjarjeni v detention home, kjer se je naha¬ jal deček ter so zahtevali od nje¬ ga natančno pojasnilo, kje je li¬ ra. Alojz je segel v žep ter izvlekel iz njega eno prav poceni uro. U- kradeno zlato je zamenjal za nič¬ vredno. KRVAVI DOBIČEK Wilmington, Del. — E. I. Du- pont DeNemours & Co, izdeloval- nica smodnika, je razglasila skup no 25 odstotkov dividende za pr¬ vo četrtletje, kar je na leto 100 odstotkov. Razdelilo se bo za ta četrt leta čez 15 miljonov dolar¬ jev dobička. Koliko bodo dobili od tega delavci, taisti, ki so ta do biček pripravili ? ŽELEZNIŠKI KRALJ UMRL St. Paul, Milin. — V ponede¬ ljek je umrl tukaj železniški kralj James J. Hill v starosti 87 let. Hill je bil rojen kot sin far¬ marja v Ontario. Ko je bil star 14 let mu je umrl oče; svojo kari¬ ero je začel v vaški trgovini. Sedaj je zapustil okoli 250 mi¬ ljonov dolarjev premoženja, ki se bo delilo med njegove tri sinove in hči. Kapitalistično časopisje mu poje slavo ter ga časti kot “vstanovitelja carstva” in kot ve likega moža, ki je znal nagrabiti v svojem življenju velikansko premoženje. Toda tega ne upoštevajo, da je za njega delalo tisoče in tisoče trpinov, ki nimajo ničesar, čerav no so oni producirali to ogromno bogatstvo. Ko se je vršil “kraljev” pokop, so governerji in župani zahteva¬ li, da se mu izkaže ista čast in ne¬ umnosti, kot kadar umrje v Ev¬ ropi kak kronanec. Zavednemu delavcu ni treba k temu komen¬ tarja, ker ve, da Hill ni pomagal delavstvu, ampak da so delavci pripomogli njemu do miljonov! PONESREČEN FANT Devetletni sinček M. šimenc-a, iz 287 Mineral st. je hotel preko¬ račiti cesto na križišču Reed in Mineral st v nedeljo popoldne. Pri tem ga je zadela Cudahy ka¬ ra ter ga poškodovala na levi no¬ gi tako, da so mu jo morali od¬ rezati. Na desni nogi in po telesu je tudi močno poškodovan. Pre¬ peljali so ga v Emergency bol¬ nišnico. Sprva se je mislilo, da bodo morali dečku odrezati tudi desno nogo. RUSKA DUMA r ZOPET‘ZBORU JE Ai.l . • t Akoravno je Rusija znana kot najbolj absolutistiČirh \ država, vendar pa večkrat Sklice dumo, ki zboruje tudi sedaj;* dh reši več zelo važnih zadev, ki še tičejo na¬ daljevanja vojne. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi ameriški poslanik D. R. Francis. Car ni bil navzoč, -. * ker se nahaja nekje na fronti. Avstrija še ni sklicala držav¬ nega zbora, odkar : traja voj na,- ampak je dala poslancem puške v roke in jih poslala v^zakope.' Vlada se popolnoma absolutistič¬ no. Vso vlado ima v rokah- le mi¬ litarizem. Tako se spoštuje v-na*' ši domovini - mačehi 'ha-papirju- • * AJ zajamčena ustava! •• -L DRZNI ZLOČINI V “MALI ITALIJI f. ♦z-' / K 44 ‘4 • * .4 \ 6» Mala Italija v tretjem, vardu * V« še vedno razburja prebivalstvo^ s svojimi drznimi zločini, j>ri-ka¬ terih ostane zločinec navadno ngr^ poznan ali pa nekaznovanj Sedaj : i .A bombe, potem zagoneten ujnorin. zopet drzen umor idt. . ,, . j V ponedeljek popoldne je Tho- l; mas Crisfullo ali kakor se; je tudj, imenoval Gaetano Christofro u- *• **« |' ' ' - • s r\ strelil s štirimi krogi jami 15 let-; no Maria D’Amico. Napadalec-je • star 28 let ter je po izvršenem;; zločinu ušel. Detektivi so i*a ,de r j lu, toda brez uspeha. Crisfullp, je, prišel na stanovanje deklice na : ^ 186 Huron st; ker je dekle,zavr-j- nilo njegovo ponujano• Ijubezep, : je ustrelil enkrat proti njej, na r kar je deklica ušla skozi pkno. Za x tem je še ustrelil za njo trikrat'*;; Vsak streljaj je zadel. Marijo so , - • ..« • ■ « • »• « ^ . •'» prepeljali v Emergency bolnišni¬ co, kjer je umrla v nekpj;,u;rah;, ne da bi prišla k zavesti. , : • • ' . . • . .f • /. <5 *• k . i:. .i VELIKO NEZGOD NA CESTI ... ' • Toplo vreme v nedelj ah priva¬ bi na cesto veliko izletnikov z mo' \’> ‘4 v. • • • • tornimi kolesi in avtomobili,“od • 1 i.' * ; , ■/j katerih vozijo nekateri želo brez¬ obzirno; vsled tega se ni čuditi,. ****** • ,i j* * da se prigodi na cesti toliko ne- • . • r ! i* * • sreč. Zadnjo nedeljo je bilo po- f * t -...j • ^ . * škodovanih pet oseb. Policija je samo v nedeljo aretirala 35 gs|b, ki so kršile z motornimi kolesi ali avtomobili cestni red ali voli¬ le prehitro. Pazite na sebe in otroke, ■ • t v .j križate cesto; po nesreči je pi*e- • . .. . ; J !i pozno! O 1 » ' F . * . . G A T .t 550 OSEB UBITIH PRI ZRAȬ NIH NAPADIH V ANGLEŠKI London — Pii zračnih nap; y • s ■* od strani Nemcev na Angleško’' je bilo ubitih 550 oseb ih rauje-“ nih 1616, od kar se je priČr^' ' vojna. Lepo število žrtev! 'At argrerariST; r.~vr ■ .... — m ...., “SLOVENIJA” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj : Družba Slovenija. 296 Grove St., Milwaukee, Wis. Naročnina: Vse leto.$1.50 Pol leta.$-.75 3 mesece.$-.40 “THE SLOVENIA” Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Veranich. 296 Grove St., Mihvaukee, Wis. Subscription. One year . $1.50 6 months.$-.75 3 months . $-.40 ALI UNIJA KAJ KORISTI DELAVCU? “Saj mi unija nič ne pomaga”, tako slišimo nekaterega rojaka, ko se ga nagovarja, naj bi se pri¬ družil svoji strokovni organiza¬ ciji. Nekateri utemeljuje to s tem, da se povišajo takoj iste po¬ trebščine oziroma izdelki v ceni, kjer se je dalo delavcem boljšo plačo in da je zvišanje v ceni na¬ vadno večje, kot je zvišanje pla¬ če ter da se na ta način draži le življenje. Da, nekaj je že resnice pri tem, namreč pri izdelkih, kjer ima izdelovalec takorekoč mono¬ pol ali kjer je izdelovanje v ro¬ kah trusta, ne pa tam, kjer je prosta konkurenca. Proste kon¬ kurence imamo v Ameriki prav in za prav malo; izdelo vatel ji ene in iste vrste produktov imajo po¬ vsod svoje zveze, organizacije ali association ali kakor jih pač i- menujejo, ki nimajo druzega na¬ mena, kot da ne hodijo člani e- den drugemu v zelnik, s tem, da bi prodajali ceneje in da se več¬ krat posvetujejo med seboj, ka¬ ko varovati svoje koristi, to je zvišati svoje profite z zvišanjerr cene ali z zmanjšanjem delavs¬ kih plač. Izdelovalci vedo, da j€ za nje velike koristi, da so orga¬ nizirani ter da imajo kot taki moč. Ravno tako dobro tudi ve¬ do, da imajo delavci moč, ako sc organizirani. V sled tegavidimo,da delodajalci ne bodo priporočali nikoli delavcem strokovne orga¬ nizacije, ker se boje delavske mo¬ či, katere nimajo, ako so vsaki sam zase. Mnogo delavcev pa še je, ki sc proti organiziranju, ker še spoznajo, da bi bilo to zanje k< ristno. Da ne bodo izdelovalci zv šali cen svojim pridelkom, pa ti di leži v rokah delavcev samih i sicer indirektno. Delavski razre je v Ameriki v večini; ako bi i: rabili vsi solidarno pri volitva svoj glas za delavskega kandidi ta, bi prišli v postavodajo le d< lavci oziroma njihovi prijatelj ki bi delali postave delavstvu korist; izdelovalcem potrebšči bi se lahko določilo, koliko smej zahtevati profita za sebe. Moč k ži toraj v rokah delavstva; t moč bo delavstvo izrabilo, kada 1)0 dovolj izobraženo ter se bo zb vedalo v polni meri te moči; zb torej pa je treba nezavedne, zb spane tovariše vzbuditi in jih 12 obraziti. Nekateri zopet pravi ,da so n nije za delavca za nič, ker so pre več razcepljene, to je, da imamo v enem in istem podjetju cel du¬ cat raznih unij. Da tudi v tem je nekoliko britke resnice, ampak ne povsod. Nekatere unije so že to napako izprevidele ter delajo na to, da to napako odpravijo in unije okrepijo. Drugič pa je na¬ ša delavska dolžnost, da pristo¬ pamo v te unije ter delamo na to, da jih spravimo skupaj, da bomo samo ena močna organizacija. Po glejmo v Milwaukee delavce v pi¬ vovarnah! Ker so v uniji, se jih ne izrablja z dolgim delavnim ča¬ som in tudi plače niso tako nizke, da bi morali delavci živeti po be¬ raško, kot v nekaterih drugih podjetjih, ki trpe mnogo več ter še imajo grše delo. In kadar za¬ htevajo pivovarniški delavci kak priboljšek, ga tudi vedno doseže¬ jo, akoravno ne popolnoma. In tako je povsod, kjer je delavst¬ vo v uniji. Sedaj se deluje na to, da se or¬ ganizira vse delavce v usnjarnah, kjer vladajo v Mihvaukee že od nekdaj razmere, ki so za psa in ne za človeka. Ustanavlja se za vse delace samo ena unija, brez razlike na to, kakšno delo kateri opravlja. Delodajalcem seveda to ni prav, ker, kakor hitro bi bili organizirani vu delavci, se bo podjetjem nekoliko prikrajšal njihov ogromni dobiček. Posebno hud nasprotnik unije je družba Pfister & Vogel. Ker se sedaj vr¬ še shodi, ki imajo namen delav¬ stvo organizirati, uporablja ta družba vsa sredstva, dovoljena in nedovoljena, da odvrne delavce od organizacije. Delavcem žabi- čuje v tovarni, da bo odpuščen vsakdo, kdor bo pristopil k uniji. Seveda, to ne ostane popolnoma brez posledic. Veliko je takih de¬ lavcev, ki se jim kar hlačke tre¬ sejo, kadar zagledajo v svoji bli¬ žini “bossa” ter bi najraje padli na kolena in poljubili roko! Prav tako, kakor v starem kraju, če je zagledal pred seboj kakega ba¬ rona ali grofa. Ti strah opetneži se kar od samega strahu prekri¬ žajo, ako slišijo ime unija, ker jim je “boss” razložil, da je unija za delavca nekaj strašnega. Rav¬ najo, kot kake stare pobožne že¬ nice, kadar slišijo bagokletne be¬ sede. Za en del je pa tudi skoraj prav, da taki strahopetneži ne pridejo v unijo, ker bi v morebit¬ nem štrajku postali tako ali tako skebi ter bi delali uniji le sramo¬ to. Ko se je vršil zadnji petek shod v Iilirija dvorani, je posla¬ la družba Pfister Vogel tja svo¬ je agente; vzlic vsem grožnjam v tovarni, je bila dvorana premaj hna, toliko se je zbralo zavedne¬ ga delavstva, ki žele zboljšanja. Zaradi tega je bil prihodnji dan odpuščen rojak Frank Poličnik. Razume se, da družba ne odpusti vseh delavcev, ki se udeleže agi¬ tacijskega shoda, ker bi se potem preveč spraznila tovarna. Kože strojijo le sami delavci, pa ne “bo si” ali odpuščen j e delavcev. Brez dobrih posledic pa le ta agitacija ni ostala; družba Pfis¬ ter & Vogel se je zbala prevelike¬ ga nezadovoljstva med svojimi “podložniki” ter je vsled tega zvi čala plačo za 5 odstotkov; vrgla jim je drobtinico, da bi jih lačne potolažila in jih odvrnila od unije vzela jim bo pa to gotovo zopet nazaj, kakor hitro bi agitacija za unijo ponehala. SLOVENIJA Da je treba v usnjarnah bolj¬ ših delavskih pogojev in boljših plač, tega menda no bo zanikal nihče razen kompanijskih pri¬ ganjačev. Delavci zaslužijo pov¬ prečno po $12 na teden za deset urno težko delo. Da napravijo to, delati morajo v blatu in smradu. Ako bi strojarna stala v kraju, kjer žive njeni lastniki, bi jo go¬ tovo takoj “premufali”, češ da povzroča preveč hrušča in prijet¬ nega duha. Umrljivost med delavci v us¬ njarnah je večja kot v drugih gih delavnih ur in slabih zdrav¬ stvenih razmer, kot je pronašla preiskava, katero je vodil pred kratkim javni zdravstveni odbor Združenih držav. Zdravniki, ki so vodili preiskavo so našli, da stoji visoko število bolezni in smrti v razmerju s številom delavnih ur. številne preiskave so dognale, da povprečna ameriška družina, ki obstoji iz pet oseb, rabi za obleko in hrano in stanovanje najmanj $800 na leto. Kateri izmed delav¬ cev v usnjarni pa zasluži na leto to svoto brez nadčasa, skupno po 14 ur dela na dan ? Kako more ži¬ veti družina človeško življenje, ako manjka družinskemu očetu skoraj dvesto dolarjev na leto, da bi zamogel izhajati. In kako še naj izhaja oni, katerega družina šteje več kot pet oseb?! Ako se živine ne krmi ter se jo strada, se za njo zavzame društvo za var stvo živali. Ako pa strada delav¬ čeva družina, kdo se pa zavzame za njo? ... Ako se delavci ne bo¬ mo pobrigali za naše zboljšanje sami, bodemo ostali vedno tam, kjer smo bili in kjer smo še se¬ daj! Usnjarne delajo sedaj ogrom¬ ni dobiček. Odkar traja vojna, je cena usnju poskočila do never¬ jetne višine; ne zaradi pomanj¬ kanja usnja ali zaradi zvišanih proizvajalnih stroškov, ampak za radi nikoli polnih bisag tovarnar¬ jev z izgovorom, da usnja pri¬ manjkuje v Ameriki, ker ga po¬ šiljajo v krvavo Evropo po viso¬ kih cenah ter moramo vsled tega plačati vsi večje profite v žepe tovarnarjev. Usnje je v ceni po¬ skočilo; ali pa so se zvišale tudi delavske plače? Delavec naj po¬ gine od lakote, med tem ko dela delodajalec take dobičke, da se kmalu ne bo več videl iz kupov denar j a! Pri Pfister & Vogel so na stav¬ ki “shaver-ji”. že zadnjič smo o- menili, da je ugoden izid stavke zelo dvomljiv, ker ni organizaci¬ je in ker je še preveč garjevcev, ki za nekoliko judeževih grošev prodajo, delavske koristi. Drugič pa stavka ni zavzela prave poti. Stavkarji bi morali imeti stalno svoje “pikete”, da bi skebe podu¬ čili o svojih zahtevah ter da bi pridobili še več delavcev za svojo upravičeno zahtevo. Tako pa se njihova mesta napolnjujejo že z novinci - stavkolomci in deloda¬ jalec ne čuti potrebe, da bi se s stavkarji pogajal, ampak raje po šil j a svoje priganjače od hiše do hiše. bo priznal, čeprav bi ga stalo tri miljone. On lahko izgubi tri mi¬ lj one, ker ne bo izgubil svojih in ni trpel za nje, ampak so le miljo- ni, ki so mu jih napravili delav¬ ci v potu svojega obraza. On ni trpel za nje ničesar! Ako bi unija res ne koristila delavstvu ničesar, ali mislite, da bi se j e potem delodaj alec res bal ter imel tak strah pred njo! Ako bi delavcem ne prinesla nobenih koristi, bi delodajalec organiza¬ cijsko gibanje celo podpiral! || NAJBOLJŠE OBLEKE |.f h _ __ h IZDELUJE, CISTI,, LIKA, PO¬ PRAVLJA IN BARVA STARE V VSESTRANSKO ZADOVOLJ¬ NOST VSEGA OBCNSTVA PO NIZKI CENI JOHN KRAINC &296 GROVE ST. V I AVTOMOBIL! TELEFON IIANOVER 2686-Y FRANK ERMENC JITNEY OPERATOR AVTOMOBIL OD ČASA ALI OD DALJA¬ VE NA RAZPOLAGO PO NOČI ALI PO DNEVI ZA KRSTE, ŽENITVE, IZLETE IN DRUGE PRILOŽNOSTI PO UGODNI CENI. 300 MINERAL ST. Mihvaukee, Wis. HRENS and VAH Obuvala za vso družino 355 GROVE STREET V Bratom Slovencem in Hrvatom priporočam svojo BRIVNICO z dobrim in točnim * delom. Pridite in prepričajte se! S. FABIJANCIC 5124 JOHN STAMPFEL, Grafton, Wis. lankl,n St., Port Washington, Wis JOHN TURK. 466 - 54th A ve.. West Allis Wis POMOŽNI ODBOR- W MARTIN JELENC, 300 Mineral St mm MARTIN ROP, 308 SecondAveMif lhv ? ukee ' Wis. ANTON SEM, 440 — 7th Avp M-f llw ? ukee - Wis. VRHOVNI ZDRAVNIK : DR. P. Li^^GLANrv a p kee ' ST 1 *:, Glavne seje se vrše vsako drug sredo meseca na Nat L Avo - in Grove-st _ Uradno glasilo: SLOVENIJA C St * ob uri večer. NAŠA MIŠKI. ZMAGUJE. (Nadaljevanje iz 1 . strani ) za smotreno kulturno delo, ki omogočuje posamezniku, kakor tudi narodom boljše in popolnejše življenje. Za dosego tega namena M najvspesnejsa sredstva izobraževalne organizacije kakor pevska dramatična, godbena, telovadna društva, zlasti pa knjižnice in či' talnice.” — Na kratko komentirano: Nekdanji nasprotniki mikvauš ke ideje po treh letih priznavajo, da so milwaučanom delali krivico in obenem pnpoznavajo, da se je naša naselbina borila za pravo stvar.Zmaga milwauške ideje je torej popolna! * * * Drugo vprašanje, ki se je v Milwaukee tudi ob vsaki priliki poudarjalo, je bilo naše gospodarsko in narodnostno vprašanje. Po¬ udarjalo se je, da je treba v našem narodu vzbuditi samozavest ter mu izrovati utepeno napako - samoponiževanje in podcenjevan¬ ja, kajti dokler se sami sebe podcenjujemo, se sramujemo svoje na¬ rodnosti, toliko časa ne moremo pričakovati zase spoštovan aj a od tujcev in toliko časa tudi ne more biti govora o naši istovrednosti in enakopravnosti z drugimi. Kdor smatra svoje sposobnosti za manjše ali slabše kakor iste svojega konkurenta, ta ne bo kon¬ kuriral, ta si ne bo upal dvigniti pogleda do stopnje nad seboj, tem¬ več bo ostal vedno na najnižji stopnji in večina Slovencev v res¬ nici opravlja najnižja, najtežja in najslabše plačana dela. To je ena! Drugi vzrok, da Slovenci opravljajo najslabša dela kljub svoji pi-irojeni bistroumnosti, j e deloma pamanjkanje izobrazbe, kar one¬ mogočil j e zadostno priučenje angleškega jezika, deloma pa je vzrok naše lastno podcenjevanje svojih sposobnosti. Večina naših ljudi ne veruje v svoje zmožnosti, da bi se mogli naučiti angleščine in zato niti ne poskusijo. Dalje, najvažnejša vprašanja, kakor “Zavetišče”, “Združenje jednot” itd., o vsem tem smo razpravljali pred nekaj te¬ dni in zato danes ne bomo. Ta vprašanja so za vse ameriške Slovence večje važnosti in od večje koristi kakor vprašanje stranke. To se je v Milwaukee vedno poudarjalo, zaradi česar smo bili smatrani kot nekaki san¬ jači in nesmiselneži in celo nazadnjaki. Toda glejte čudo! Zopet je v vrstah naših nasprotnikov vstal mož, iskren in neustrašen ter široko-obzoren, ter svojim somišljenikom in ostali javnosti povedal to, kar so v Milvvaukee pisali svoj čas “Bodočnost” in sedaj “Slove¬ nija”. Ta mož je dr. F. J. Kern, vrhovni zdravnik S. N. P. J., S. S. P. Z. in S. D. P. Z., torej organizacij, broječih okolu 20,000 članov. On je priobčil 25. maja v G. N. članek, ki ga tu podajemo svojim čitateljem dobesedno: Naše podporne organizacije, Slovenstvo in drugo. — že par let mc ni bilo slišati po slovenskih časopisih, dasiravno sem se ves čas zanimal za slovensko javno življenje v Ameriki. V tem času smo imeli na dnevnem redu razna vprašanja: glede združenja jednot in zvez, slovensko ligo, zavetišče in drugo. Večina teh vprašanj še se¬ daj ni rešenih ker jih sploh nismo smatrali resno. S polemiko in pre¬ rekanjem po časopisju se taka vprašanja ne rešijo in se niso rešila. Zadnje čase smo tudi preustrojili naše Zveze in Jednote. Po¬ stavili smo jih na “business” stališče. Tako daleč smo prišli, da smo iz slovenskih organizacij napravili mednarodne ali nevtralne Jed¬ note in Zveze. Slovenska “Narodna” Podporna Jednota sprejema za člane judovske trgovce, ki pristopajo vanjo za reklamo! Po pra¬ vilih sme sprejeti tudi zamorce in Kitajce, ako se naučijo brbrati nekoliko kak slovanski jezik. Vsaj tako mi je poročal neki uradnik Jednote. Druge Jednote in Zveze imajo Nemce in Italjane za člane, sploh je dobrodošel vsak, kdor hoče pristopiti. Postali smo kozmopoliti, kakor če bi bili narod, ki šteje sto miljonov ljudi namesto dvestotisoč (v Ameriki) in naše Jednote primerjamo velikim ameriškim organizacijam, ki štejejo na stoti- soče članov._Nekateri — in to odločujoči! — faktorji pri napred¬ nih organizacijah zahtevajo, da mora biti vsak napreden Slovenec socialist, in to popolnoma mednaroden socijalist, kateremu je za slo¬ venski narod toliko mar kot za vse druge narode. — Nekateri zahte¬ vajo, da naj 30 tisoč članov slovenskih organizacij opusti vse delo za narodna vprašanja, da se zavedamo kot Slovenci oziioma kot Jugoslovani, in da naj ne bomo nič drugega kot socijalisti m ne dela mo nič drugega kot agitiramo za socijalizem. — Nekateri zahtevajo da naj ubogi slovenski delavec žrtvuje vse za socijalizem, aocim je komaj 60,000 Amerikancev izmed 90,000 000 organiziranih v so¬ cialistični stranki. — Jaz sam verujem, da bodo socijalisticna na¬ čela končno zmagala tudi v Ameriki, kadar se tudi Amenkanci za¬ vzamejo zanj a, ne verjamem pa, da bodo vse to izpeljale naiodnosti, ki ne znajo niti deželnega jezika, škoda bi bilo da bi ravno slovens¬ ki narod izgubil vso energijo in podjetnost tei zitvoval ves svoj Sas in svoj denar, da postane kot nekaka prva žrtev za socijalizem v Ameriki, dokler se ostali ameriški državljani ne zanimajo za to Zašli smo brez dvoma malo pre daleč. Zastavimo malo korak, da se ne zvalimo v prepad. — Študirajmo socializem, organizirajmo r C sev uniji, a izven tega si vzamimo čas tudi za druga vprašanja. Zad njih sedem ali osem let smo porabili samo za polemiko o socializmu — za in proti. Ukradli smo rojakom neštevilno ur časa z dolgovez¬ nimi članki in dopisi. Pozabili smo, da smo Slovenci, pozabili smo, da imamo druge važne zadeve rešiti! — Deveindevetdeset odstot¬ kov — in več — vseh prošenj za vstop, katere sem pregledal v zad¬ njih dveh letih kot vrhovni zdravnik S. S. P. Z., S. D. P. Z. in S. N. P. J. (1916), kaže, da so prosilci premogarji ali delavci po tovarnah pri težkih delih. Dvajset let se selimo sem v Ameriko, pa je 99 od¬ stotkov Slovencev še vedno težakov. To pomeni, da se v 20 letih Slo¬ venci niso naučili niti toliko angleškega jezika, da se niso niti toliko tmerikanizirali,da bi vsaj nekaj odstotkov izmed njih postalo “fore- menr*, “bossi” itd., kaj še, da bi bili vzgojili kako inteligenco. Do sedaj smo vzgojili pet ali šest zdravnikov in par nas je prišlo na¬ študiranih že iz strega kraja. Advokata nimamo menda nobenega, inženirjev ali arhitektov še manj. Imamo nekaj starih premožnih trgovcev, ki se pa nekateri sramujejo svojega naroda, ki mu je a- merikanizacija in ameriški jezik deveta briga, zato rajši delujejo med tujci. — čas je, da naše podporne organizacije in ljudstvo ob¬ če začnejo o tem misliti. — Zadnje čase je bilo socializma preveč, zavzemalo je skoraj sto odstotkov našega dela. Porabimo za socija¬ lizem sedaj samo eno desetino ali magari nekoliko več, drugo pa posvetimo amerikanizaciji in pa da vzgojimo narod v pravem slo¬ venskem duhu. Jaz sem ponosen, da sem Slovenec, da znam angleš¬ ko. Ako bi po 14. letih bivanja v Ameriki ne znal vsaj nekoliko an¬ gleško, bi me bilo pred Amerikanci skoro sram reči, da sem eden izmed naseljencev naroda, ki se po tolikih letih ne zna in noče pri¬ vaditi jeziku ter navadam dežele, ki nas je gostoljubno sprejela za svoje. — Slovenske organizacije in rojaki po raznih naselbinah naj začno takoj v tem smislu misliti, čutiti in delovati, pa bomo imeli več materij alnega in duševnega vspeha kot smo ga imeli do sed z Potem bomo lahko korakali po konci in pogledali vsakem nost v oči ter ne pripogibali naših hrbtov in naših glav pr d drugi¬ mi, ki so ljudje kot mi. — Pričakujem, da se oglasijo rojaki, ki si upajo v sedanjem času cenzure izreči kako besedo po lastnem prc- pi ičanju. Dr. Kern je organiziran socialist, torej ne more biti dvema o iskrenosti njegovih besed, ki so utisnile neizbrisljiv p. ča‘ nespo¬ sobnosti čikažkim voditeljem, obenem odobrile in potrdi e stališče milwauške naselbine. Nadaljno sodbo prepuščamo čitator em in os-1 talim rojakom. Oni napredni mihvauški rojaki, ki so bili napadeni ■ od čikage, so dobili popolno zadoščenje in s tem je zavije pozabljena tozadevna preteklost, kakor upamo! Uredništvo Slovenije si je štelo v svojo nalogo enkrat pribiti ta dejstva ter mihvauškim rojakom pokazati, kdo ima prav in kdo je v zmoti. Priložnost se je ponudila prej kakor smo mislili, često je bilo namreč slišati, da so bili mihvauški rojaki zapeljani po ne- veščih voditeljev, čas pa je pokazal, da je imela mihvauška nasel¬ bina dobre in prave voditelje, ki so vedeli kaj govore i/i kaj delajo. Ako je kje kaj krivde, tedaj je na strani onih, ki so jim naspro¬ tovali. O 7 T 7 _ tlicl V FRANK SKOK SLOVENSKI FOTOGRAF, 438 — 52 nd Avenue zraven slovenske cerkve Telefon WEST ALLIS 456-J IZDELUJE VSAKE VRSTE FINE SLIKE PO NIZKIH CENAH. Z VSAKIM NAROČI¬ LOM ŽEN IT BEN III SLIK NAPRAVIM ENO VELIKO ZASTONJ. NA ŽELJO GREM FO¬ TOGRAFIRAT TUDI NA DOM ALI KAMOR ME KDO ZAHTEVA. DLL A M IZ MALIH SLIK VELIKE V VSA¬ KOVRSTNIH BARVAH NA PLATNO IN PA¬ PIR CENEJE IN BOLJE KOT ČIFUTI. POSTREŽBA IIITRA IN DELO IZVRSTNO [ TgNAC KUŠLAN- SLOVENSKA GOSTILNA IN RE3TAURANT 229 First-av., Milvvaukee Prodajem izborne vsako¬ vrstne pijače in dobre ciga¬ re. Topel prigrizek ob vsa¬ kem času. Slovencem se priporočam V” * t i. t * ? N* .< KAKO SE ZAMORE PODALJŠATI DAN? Nekateri tovarnarji, med nji¬ mi tudi znani Vilter so mnenja, da bodo delavci imeli velikanske koristi, ako se podaljša dan na ta način, cla se prestavi ura za eno uro naprej, češ, da bodo potem delavci vstali zjutraj eno uro pre je ter tudi šli eno uro preje do¬ mu iz dela ter bodo imeli potem¬ takem zvečer več prostega časa za sebe. O ti blažena neumnost in hlimba! Dvomimo, da je bil Salomon tako pameten, akoravno velja za najpametnejšega člove¬ ka v zgodovini! Vprašanje kraj¬ šega delavnega časa hočejo reši¬ ti ti delavski prijatelji na ta na¬ čin, ker bo prišel delavec eno uro preje iz dela domu! Stvar izgleda na prvi pogled smešna; toda kdor pozna te gos¬ pode, ve, da mislijo resno, ker so menda prepričani, da ne bo tre¬ ba potem nikoli dati delavcu kraj šega delavnega časa. človek bi šel mirno mimo takih neumnosti ako bi se ne norčevali tako javno iz ubogega delavca. OŠPICE V KENOSHI V Kenoshi se je začela močno razširjati otročja bolezen ošpice. V zadnjem tednu je bilo okoli 40 slučajev poročanih. PREREZALA SI JE ŽILE Mrs. R. Riga, stara 59 let, sta¬ nujoča na 218 12 Grove st si je prerezala v nedeljo z britvijo žile na obeh rokah. Prepeljali so jo v bolnišnico ter upajo, da ukreva. Vzrok je neznan. SLOVENSKI FARMERJI! 10,000 akrov zemlje je na pro¬ daj v državi VVisconsin. Naša zemlja se nahaja zraven nasel¬ bin in železniške proge. Naša ze¬ mlja leži v naj rodovitne j šem kraju te države. Odplačilo zemlje je naj ugodne j še. Za nadaljne podrobnosti se obrnite na MAROHNIč in MILAKOVIč 124 - 5th STREET ^ BLIZU UNION POSTAJE TELEFON GRAND 3112 TA KRASNA COLUMBIA GRAFONOLA SAMO SAMO $15°" 815°“ $1°° Jžlgg MB $r u VSOKOVRSTNA GODALA POPOLNA ZBIRKA SLOVENSKIH PLOŠČ 1000 plosc na obeh straneh po 65c. WINT£R PIANO CO 375 GROVE STREET POZOR ROJAKI! Dobro izučen starokrajski klo¬ bučar. Stare klobuke ženske in mož- ke, naredim kot nove in po naj- aiovejši modi. Poskusite! Postre¬ ženi boste vedno dobro pri • PAUL DETIč, 367 NAT’L AVE. Telefon Hanover 1486 L. SVOJI K SVOJIM FOTOGRAFIJE ! Za ženitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF. FOTOGRAF. SEDAJ NA 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Kroegerja Zahtevajte vedno po¬ vsod le naše domače, fine in prijetno dišeče HAVANA cigare, BALKAN, BRITA- NICA, REGALITAS, HIN- DERBURG, izdelane iz naj- boljega TOBAKA, katere dela vaš rojak FRANK PERSHE 278 GROVE STREET FRANK BANKO GOSTILNA 5202 National Avenue, zraven Slovenke cerkve, WEST ALLIS, WIS. Fine smodke, dobro vedno sveže SCHLITZ pivo in iz¬ vrstno domače VINO. TELEFON WEST ALLIS 261-X KJE JE? Alojz Gnader, član dr. Sloga št. 1, J. P. Z. S. v Milwaukee, ki je s potnim listom in se ne ve za njegov naslov. Prosim rojake, da mi naznanijo njegovo bivališče, a ko kdo ve, ali pa se naj sam javi. F. Matitz, 212 Greenbush st, Milwaukee, Wis. VARUJTE SE NEPRILIK! Ako hočete poslati denar v stari kraj, ne pozabite, da vam to opravi naisigurneje rojak, ki je že osem let v tem poslu ter i- ma zadostno izkušnjo. Cene so nizke JOŽEF TRATNIK, 26« ttrst avenue SLOVENIJA DELO IN POČITEK (Konec) To je neumno, pravite — ima¬ te prav. To je zelo neumno, a kdo je tega kriv? Kdo drugi nego vi, ki izdelujete noč in dan vrednost in tako unijčujete vrednost svo- so neumni ali pa hudobni. Nočem vas spominjati zlatih časov pastir j ev iz Arkadi j e, da bi se vam preveč ne cedile sline. No¬ čem vas spominjati nekdanjih Grkov in Slovanov, ki so uživali ta lepi svet in darove, ker vas no- jega dela. Kdo drugi nego vi, ki. g em dražiti. A spomniti se mo- prodajate deset, dvanajst, štiri-| ram vendar vsaj srednjega veka naj st ur dela na dan za nekoliko bornih desetic in h koncu še po¬ ljubite roko, katera si prilasti ves plod vašega dela. V ušesih vam je zazvenela pe¬ sem, ki slavi delo in sedaj mislite res, da ni na svetu nič lepšega in boljšega od dela; sedaj ste poza¬ bili, da je svet lep in velik in ne vprašate več, zakaj ste na svetu. Odprite vendar oči in mislite ne¬ koliko, mislite sami in potem go¬ vorite, zakaj vendar živite. Mar¬ ie zato, da vas zapro do smrti v rudnike, kamor nikdar ne priha¬ ja solnce, v tvornice, kjer ni nik¬ dar čistega in zdravega zraka, v delavnice, kjer vam vsakovrsten prah polni pljuča ter jih pretvar¬ ja v gnezdo bacilov? Ali zato, da or j ete in kopij ete spomladi in j e- seni, po leti in po zimi, da imajo bogatci lepe fine pogače in kola¬ če, vi pa še ovsen j aka ne ? Ali j e večno delo res življenje? Delo je po vaših nazorih svrha tega življenja; a to je velikans¬ ka zmota. Kar bi vam moralo bi¬ ti le sredstvo za živi j en j e, vam j e postalo sveto. Vi bi morali živeti, da uživate svet in njegove lepo¬ te in delate le toliko, kolikor bi bilo treba, da imate kruha in vi¬ na, obleko in stanovanj e. Seveda, toliko bi morali delati vsi, nihče •I* pa ne vec. Nikar se ne hvalite, da živite. Tega vam ne verjamemo. Kdor živi, mora uživati, vam je pa vsak užitek neznan, življenje bi moralo biti vesel j e ; vaš obstanek je pa sama žalost in tuga. Ne za¬ trjujte mi, da je delo veselje. To pravi lahko Spielhagen v svojih romanih, a vaše življenje ni ro¬ man, temveč tragedija. Da, še tragedija ni, ker je za to preveč enostavno, preveč brezpomemb¬ no. Vi ne živite, vi še celo ne ve- gitirate! Kajti cvetlica, ki vegi- tira, duhti in je lepa — ohlepa! Kje pa je vaša lepota? Mar v va¬ ših bledih licih in upadlih očeh? V naših nagubančenih obrazih in sključenih postavah? Ne, ne. Vi niste in ne morete biti lepi, ker delo, vaše suženjsko delo ne trpi lepote. Vi ne živite, vi ne vegitirate — vi ste stroji, avtomati, ki nimajo druge svrhe, kakor edino delo; a- li pa še manj, ker j e stroj vaš go¬ spodar. Jaz — ne slavim več dela, ker moderno delo je strup za človešt¬ vo. In če hočete zopet postati ljudje, pričnite drugače misliti. Ako hočete živeti, morate uživati za uživanje je pa potreben poči¬ tek, — več počitka, kakor dela. Vi nikdar niste bili mladi. Kot otroci ste začeli delati, ker oče in mati nista imela kruha. O, tovar¬ nar ima mehko srce. On sprejme tudi otroke v delo, pa jim plača desetico ali pa dve na dan. Zakaj bi ne, ko je to njegov dobiček? Tovarnar je pametnejši od vas. Njemu je ljubše, da dela sto ali tisoč ljudi zanj, dočim on lahko uživa. Ali ste pa vi pametni, da vas sto in tisoč dela noč in dan le za to, da eden lahko uživa ? Oni, ki hvalijo današnji vek k^kor zlato dobo človeškega rodu žalostnega spomina, ki je bil pa vendar v marsikaterem oziru boljši za ubogega trpina, kakor pa današnji čas. V srednjem veku je cerkev za¬ jamčila 90 počitnih dni na leto, namreč 52 nedelj in 38 praznikov in te dni je bilo vsako delo stro¬ go prepovedano. V očeh “svobo¬ doumne buržoazije” je bil to naj¬ več ji greh cerkve in buržoazija je postala le zaradi tega “brez¬ verska”, ker je cerkev zahtevala počitek za delavce, še le ko je na¬ stopila kupčij ska in industrij alna buržvazija na oder javnega živ¬ ljenja, se je začelo opazovati so¬ vraštvo do praznikov. Cesar Hen¬ rik IV. je zahteval od papeža, naj zmanjša število praznikov, a pa¬ pež se je temu uprl. Leta 1666 je pa škof Perefexus v Parizu sam prepovedal 17 praznikov. Zadnji papež je šel še dalje. In danes ne misli skoraj nihče več na to, da je treba delavcu počitka, dasi je postalo delo bolj težko in ne¬ varno. In delavci sami niso prijatelji praznikov, ne ljubijo počitka. O- ni hočejo delati, vedno delati, da bi zaslužili kruha. Kako dolgo pojde to še naprej ? Ali še ne boste sprevideli, da ne bo konca vašega trpljenja, va¬ šega mučenja, vašega suženjstva dokler vlada na svetu dandanaš¬ nji “red”? Ali se še ne boste združili, da ustvarite novo človeš ko družbo, katera zajamči vsake¬ mu članu dovolj časa za počitek, veselje, izobraževanje in uživa¬ nje. Odprite oči! Ozrite se posvetu! Lep je, vaš pa ni, ker vam večno delo ne da časa, da bi ga uživali. Združite se, zjedinite se, da osvo¬ jite ta svet za sebe, za ves člo¬ veški rod! 3 OSEBE MRTVE VSLED VIHARJA | Memphis — Tri osebe so mrt- ? ve in veliko jih je ranjenih, ko < je strašen vihar razsajal v okoli- j ci Memphis-a. Vihar je dosegel brzino 125 milj na uro. Izruvana in padla drevesa so poškodovala mnogo hiš. Mnogim hišam je od¬ neslo strehe. POZOR SLOVENCI IN HRV A 11 Po zelo nizki ceni prodam trgovino z manufak turnim blagom (Gents Fumishings) ter dam tudi lease. Najemnina je nizka. Kdor ze . pričeti s trgo¬ vino, se mu nudi sedaj najlepša prilika v srediscu slovenske naselbine. Pišite ali pa osebno vprašajte pri JOHN ERMENC 288 Grove St., lastnik. POMANJKANJE PAPIRJA Pomanjkanje papirja za časo¬ pise se občuti vedno bolj; izdelo¬ valci papirja so obvestili svoje odjemalce, da naj varčujejo s pa¬ pirjem kolikor največ mogoče ter priporočajo, da se časopisi zmanj šajo. Naravna posledica pomanj¬ kanja je, da je papir zelo drag. SVOBODA TISKA JE V NEVARNOSTI Washington — Senat se ta te¬ den peča s poštno predlogo, ki bi dala generalnemu poštarju polno moč, da bi lahko prepovedal po- šil j anj e periodičnih tiskovin, ma¬ gazinov in časopisov po pošti, a- ko bi pisali tako ,kakor bi ne bi¬ lo njemu prav. S tem bi se tako- rekoč omejila svoboda tiska in časopisi, ki bi ne odobravali vlad¬ nega početja, bi se morali poši¬ ljati z železnico kot tovor. To bi uničilo mnogo časopisov. Sodi se, da se ta predloga stavi, da bi se izrabila pri letošnjih volitvah. Želimo Vas, da se zainteresirate osebno v NAŠO trgovino. Upoštevajte pred. nostj, ki so v VAŠ dobrobit in za Vašo ugodnost Naši uslužbenci, zaloga in vse naprave so Vam na razpolago in vse kar kupite tukaj, je prodano pod pogojem, da je pravično v količini, v kakovosti in v ceni; ako pa ni kaj PRAV, Vam naredimo takoj prav. FERDINAND GLOJEK 453 PRVOVRSTNA MESARIJA IN GROCERIJA 53 rd AVENUE, WEST ALLIS. TELEFON WEST ALLIS 363-X ROPAR NAPADEL SPREVODNIKA I V soboto je napadel nepoznan ropar blizu S. Milwaukee sprevod nika električne železnice, da bi mu odvzel nabrani denar. V boju NADŠKOF PROTI PRE¬ MAJHNI ŽENSKI OBLEKI Nadškof Sebastijan Messmer je poslal duhovnom krožnico, v kateri prepoveduje in biča krat¬ ka krila in izrezane jopice, kate¬ re nosijo sedaj ženske, ker je ta¬ ka moda. Priporoča, da se vrše v cerkvah tozadevno pridige, da se odvrne katoliške ženske od te za¬ peljive obleke, pri kateri izpos¬ tavljajo brez sramu gole roke, pr sa, hrbet in noge človeškim po¬ gledom. Ako pristopi katera v ta ki obleki h obhajilu, se je ne sme obhajati, dokler ne zakrije golih delov, češ, da vsaj v cerkvi se morajo odpovedati zemeljski ni- čeniurnosti. SLOVENSKI URAR IN ZLATAR! V ZALOGI IMAM VSE VRSTE ZLAT¬ NINO IN SREBNINO TER URE, URE BUDILKE, ZAPESTNICE ITD. Popravljam ure vseh vrst po najnižjih cenah, hitro in dobro. Za vse jamčim. FRANK VAČUN, 291 GROVE STREET ***** ODERUŠKE CENE ZA LED Prodajalci naravnega ledu ra- ga je ustrelil ter ranil smrtno- 1 cuniJ0 v i s0 ^ e cene > da se je vsled tega združilo na West Alli- nevarno ter je pozneje ranam podlegel. Motorman je prišel na pomoč, bandita premagal ter ga zvezal. Ko je vozil proti S. Mil- waukee, se je bandit rešil ter u- šel. Do sedaj ga še niso dobili. Lopov je dobil revolver in patro- ne ta način, da je prejšnji dan napadel nekega nočnega stražar¬ ja, ga zvezal ter mu odvzel orožje su več trgovcev, ki so sklenili, da bodo postavili lastno izdelovalni- co umetnega ledu, ki bo cenejši, kot ga morajo kupovati sedaj. Nova družba bo imela okoli dvaj¬ set tisoč kapitala. Zadevo vodi M. A. Cudahy iz Park Hotela. RAZNO IZ SHEBOYGANA Pastor E. Vornholz je vodil avtomobil; na oglu 9th st in On¬ tario ave je zavil s tako brzino, da se je avtomobil prevrnil ter pokopal pod seboj razun ene vse osebe, katerih je bilo pet. Pastor se je pobil na glavi, neka gospo¬ dična pa si je strla roko, ostali pa so zadobili le lažje poškodbe. M. Feller, gost v Park hotelu je kadil v postelji cigaro. Pri tem je zaspal ter se je vnela postelj, katero j e zmetal gorečo skozi ok¬ no. Gasilci so ogenj pogasili, ško¬ da ni velika. KAJZER BO ZAHTEVAL VELI KANSKI VOJNI KREDIT Berolin — Der Tageblatt poro¬ ča, da bo te dni kajzer zahteval 12 biljonov(12,000,000,000)mark vojnega kredita za nadaljevanje vojne. Denar bo šel za povzdigo ali zaton kajzer j eve slave, plača¬ ti ga bo pa moral delavec! ako se le gre za njihov dobiček, ali ako to nič ne stane in tudi ni treba ničesar žrtvovati. Kjer pa ni dobička, tam pa tudi ni njiho¬ vega patriotizma. Zahtevajo pa, da bi bili patriotični vedno stal¬ no le delavci, kadar se rabi njiho¬ ve žulje in njihova kri! Kje da se patriotizem konča, nam pripoveduje resničen dogod- ljaj H. Wendlandt iz Sheboygana ki se je mudil tri tedne v Canadi v Toronto zaradi dela. V isti to- j varni kot on je bil zaposlen tudi neki delavec v knjigoveznici. Ta se je bil vpisal v vojake takoj v začetku vojne. Na fronti je bil ranjen dvakrat ter je še bil ved¬ no poslan na fronto nazaj, ko je industrijah, kar je posledica dol- ozdravil. Nazadnje je trpel od strupenih plinov toliko, da so ga izpustili, ker ni bil več za rabo. Povrnil se je v Canado ter iskal svoji moči odgovarjajočo delo, to da ker je bil telesno preveč uni¬ čen ter vsled tega preslab, je bil kmalu povsod odpuščen. Ravno tako se mu je tudi zgodilo v knji¬ goveznici. Od vlade dobiva na le¬ to le po sedemdeset dolarjev. MALI OGLASNIK Za enkratno prjobčenje 3 cente za vsako vrsto. Najmanj 10 c. za enkrat. Na mesec stane vrsta 10 centov. NOVE OBLEKE po meri in nizki ceni do¬ bite pri J. KRAINC, 296 GROVE STREET. PRODA SE v najlepšem kraju naselbine hi¬ ša pod lastno ceno. J. ERMENC, 288 Grove St I HIŠA Z ENIM AKROM zemlje se proda Cena $1500. Naplavilo $200 in $10 na mesec. Vprašajte na upravništvo (7MO) 296 GroveSt. NOTARSKA DELA vam izvrši hitro in po ceni J. ERMENC, 288 GROVE ST. Tolmač pri sodiščih. 9 PATRIOTIZEM SAMO ZA “BUSINESS” Trgovci so patriotični le zaradi “biznesa”, naj si že bo v kateri ODPOšILJATELJEM DENAR JA NA znanje: čast mi je naznaniti vsem ro¬ jakom, kateri pošiljajo denar T staro domovino, da današnjo p šiljanje ni sedaj, kot je bilo lans¬ ko leto. Vzrok je težko zaplet® vojska, angleška in francoska mornarica, ki zaplenita v Avstri¬ jo ali Nemčijo namenjeno pošt® ako nalete nanjo. Zaradi tega ni denar zgubljen, ker denarjan ( morejo dobiti, pač pa vzamejo 111 kaznice ter potem v Avstriji & šf Nemčiji ne morejo izplačati a kazanega denarja, ker ne W Ker ni mogel napraviti po- koliko in komu. Ako denar ni habljenec delodajalcu dovolj ve¬ likega dobička, ni bilo patritične- ga navdušenja! Amerikanski denarni kralji ni¬ so nič boljši; priporočajo vojaš¬ ko pripravljenost, ker bi ji m to neslo velikanske dobičke in bi se jim tak patriotizem izplačal; ako bo pa treba kedaj v resnici kaj žrtvovati, četudi najmanjšo ma- državi že hoče. Povsod kažejo ve-, Ttfnetol ^ likansko patriotično navdušenje, jv ognju. S ° pieizkusi plačan sedaj v vojskinem ^ izplačal se bo po končani voj* 1 tam ali pa tu pošiljatelju ZGUBE NI NOBENE, le za^ Ako ^ am drugi agenti ali P^ ljatelji denarja obljubujejo ^ šo točnost, ne verjamite ji ,n ’^ sedajšne vojne razmere za P°* 1 jan je denarja so take, R°* , poročam odkritosrčno vsefl 1 pošiljateljem. JOŽEF TRATNIK