Ortopedija prve življenjske dobe
P,raf. dr. Bagdan Brece\lj
Uvod
Večino prirojenih, pa tudi pridolbljetnih deformacij udov in trup a je
opisal že Hipokrat in v svojih delih nélJkazalcela neikélJteil"eoSnovne principe
zdravljenja, ki jih upOlraibljamoše danes. Če so Itorej ta spoznanja v medicini
stara že rpreika 2000 let, počemu jih tedaj ponavljati ,in na navo opisavati,
poseibno še, ko vemo, da !se sUka deformacij kot télJkihv ,tej doibi ni ibistveno
spil"emenila. Dejanska je taka mišljenje še dO' nedavnega prevladavalo med
laičnilm svetam nasploh, pa [udi v ímedicini. Nameh .telgain nadaljnjih člankov,
ki ibada izhajaU pad naslavam »Ortapedija prve življenjske dabe«, je, sezna-
niti čitatelja z navejšimi pridabitvami in pagledi na artapedska abalenja
nasploh, posebej pa še opozoriti ga na prvo življenjsko dobo, ki je odločilnega
pamena ne le za uspešna zdrarvljenje, marveč v prvi vrsti za preprečevanje
najpogostnejših okvar skeleta in celotnega gibalnega aparata.
Kater,a sa ta nova spoznanja in v čem vidimo nove pridobitve na področju
artapedije in zakaj mislimo, da jih morajo poleg zdil"avnikapoznati nudi me-
dicinska sestra, babica iin drugi zdravstveni delavci, ki jim je v okviru ~drav-
stvene službe poverjena srkribza naša mladina?
Čeprrav vemo, da so se za Hipokratarvih časov rodili otroci z izpahi kol-
kav, ik,rivimi stapali, defekti pmtov ali celih ekstremitet, zajčjimi ustnicami
in slična, prav taka kOlt se s temi in šte,vilnimi drugilmi akvarami porajajo
otroci še danes - vendar ni točna, da se ne bi bila v tem času nič spreme-
nila ne Ile v pogledu zdrarvljenja in uspehav tega zdravljenja, marveč tudi v
pogledu globljega poznavanja vZTokovza nastanek prirajenih akvar kat takih.
Danes veroo, da lahko s pravočasnim zdravljenjem preprečimo marsikatero
akvara, ki je ab :roj,stvu sama nakazana in se do popolne stopnje razvije šele
v nadaljnjih mesecih ali letih. Znana je na primer, da ještevila pravih izpahav
kalka ob rojstvu 'l'elativna majhno. Neprimerno pogostnejši je pri no'varo-
jenčkih nerazvit aU vsaj nedolwnČitla ra~vit kalčni sklep s pHtva panvica, iz
katere polagoma zdrkne glavica zaradi téga mišičja. Pravačasna ugatavitev
takega stanja nam omagača z enastavnimi sredstvi preprečiti izpah in zaga-
taviti narmalen 'razvoj sklepa. Razumljiva je, da sa take ugatO'vitve pastale
mOŽIle šele tedaj, ka je bilo na rentgenu mO'goče zasIedavati razvaj pasa-
meznih delav skeleta.
Baljše in glablje rspaznavanje vzrokO'v je tudi pri drugih ortopedskih aba-
lenjih prve otroške dobe v mnagočem spremenila nekdanja neaktivnost in
celo resignacija, ki je ,ŠeldO'nedavna vladala na tem padročju medicine. Znano
je, da ještevila spas1tičnih ahramljenj (Mrb. Little) rpričela padati v trenutiku,
ka se je slprričobaljše pO'rodniške tehnike zmanj.šala število pošikadb pri po-
rodu, predvsem pa 'Potem, ko 180' se spremenile zélJstarele in nefizialaške me-
tode aživljanja asfiktičnih novOtrajenčkov. Medtem ka sa prej prištevali spa-
stična ohromljenja med neazdravljive balezni in pil"i:iadeteatroke azilirali v
hiralnicah, danes veroa, da je večino ,spastikav mači z ustrezajočo fizična in
mentalna rrehabil1tacijo pdvesti dO'salmostajnega polclica.
Poleg prirajenih srečujemo v prvi življenjski dobi tudi številne pridob-
ljene defarmacije kot IPosledice najrazličnejših aibolenj in poškodb. Infekcijske
1
bolezni, tuberkulozo, rahitis, revmahčna obolenja in lues prištevamo k obo-
lenjem, ki v otroški dobi najčešče povzročajo okvare na skeletnem in mišičnem
sistemu. Na pogostnost teh obolenj vplivajo številni faktorji, ki se v življenju
naroda čes-tospreminjajo, kot so: splošni življenjski standard, stanje higiene,
stanje prehrane, stopnja kulture, stopnja zdravstvene 'prosvete prebivalstva -
vselej pa opažamo nevaren porast tovrstne mOI1bidnostiv povojnih dobah. Z
upadanjem in naraščanjem teh in drugih oholenj se tudi spreminja vrsta
vzrokov, ki vedejo v rani življenjsk!i.dobi do deformacij najrazličnejših vrst
in stopenj.
V prejšnjih stoletjih so različne epidemijeterjale ogromno število otro-
ških življenj, plI'i preživelih pa zapuščale trajne okvare. Odktitja v bakterio-
logiji in epidelIlliologiji, obvezna cepljenja ter uvedba antibiotik so v sodobni
medicini take epidelII1ijev veliki meri omejila, v nekate,rih primerih celo
popolnoma zavrla, potek sporadičnih obolenj pa toliko omilila, da so danes
n. pr. ohromitve po prestani davici ali škrlatinki iJzjemne redkosti.
Med obolenja, ki zapuš,čajo najhujše posledice in pogosto trajno inva-
lidnost, spada nedvomno otroška paraliza (Poliomyelit,is ac. ant.). PI10ti tej
holezni, ki je bila doslej mana po svojih epidemijah v zapadnem svetu, ki pa
se je leta 1954 prvič pojavila epidemično tudi pri nas, smo bili do nedavna
skoro brez moói. Danes je znano, da je končno uspelo izolirati in kultivirati
razne soje poliomielitičnega virusa in izdelati vakcino, s kate,ro se že vrše
poskusna cepljenja v AJrnelrikiin Angliji.
Taki in podobni primeri na}mjasno kažejo, v čem je bistvena razlika med
staro grško in' današnjo - moderno medicino in kam se pomika težišče vsega
zdravstvenega udejstvovanja. Medtem ko se je stara medicina zadovoljevala z
eksaktnim opisovanjem patoloških sprememb, v bistvu pa osredotočila vse
svoje sile v zdravljenje le-teh in odkrivanje novih in novih metod tega ~drav-
ljenja; je pogled sodobne medicinske znanosti usmerjen v odkrivanje vzro-
kov raznih bolezni in bolezenskih stanj, v prvi vrsti pa v preprečevanje
njihovega na,stanka. Videli bomo, kolikega pomenaso preventivni ukrepi na
širokem in pelSt,rempodročju ortopedskih obolenj prve življenjske dobe, kako
malo jih često poznamo in kako nepravilno jih pogosto vrednotimo.
Čím bolj se 'torej medicina razvija in širi iz svojega prvotnega in ozko
omejenega kurativnega kroga na nova in široka preventivna področja v pOlSa-
meznih strokah, tem več je potrebnih zdravstvenih delavcev različnih pro-
filov, da bi mogli zadostiti potrebam in zahte'vam zdravstvene službe. Mnogo-
stranska dejavnost na različnih področjih zdravstva zahteva visoko kvalifi-
cirane kadre, od katerih v,sak dopolnjuje in razširja nekdaj ozko omejeno
področje zdravnika. Medicinska sestra in drugi zdravstveni delavci na te,renu
niso le pomoóniki zdravnika v ožjem smislu besede, marveč opravljajo povsem
samostojne funkcije v okviru zdravstvene službe in so po svoji kvaÍifikaciji
odgovorni, da to delo teče po prindpih sodobne medicine.
Belo na terenu zahteva mnogo več samostojnosti v presojanju in odlo-
čanju, kat delo v ustanovah, kjer je pomoč z nasvetom aH v dejanju vselej
pri roki. To velja za visa področja ,terenskega dela, še celo pa za zdravstvo,
kjer si nove pridobitve le počasi in s težavo utirajo pot v vsakdanje praktično
delo. Če naj zboljšamo in okrepimo periferijo naše zdravstvene službe, potem
je nujno potrebno, da so zdravstveni delavci, zapos1eni na teh področjih, te-
meljito seznanjeni z novimi dognanji v medicini, da spremljajo njen razvoj
2
in da uveljavljajo v življenju vse tisto, kar je po današnjem pojmovanju ne-
ogibno potrebno za dvig splošne zdravstvene ravni naših delovnih ljudi.
Tudi v tem vidimo veliko razliko med nekdanjo in sedanjo medicino, ki
si je zadala nalogo popularizirati znanost in njene izsledke ne le med zdrav-
stvenimi kadri vs~h vrst, marveč prav tako med širokimi sloji prebivalstva.
To je obenem najuspešnejše sredstvo v hoju s stariuni; zakoreninjenimi na-
vadami in zaostalo miselnostjo, kar poleg pomanjkanja materialnih sredstev
najresneje ovira vlsak napredek.
Prirojene ok vare
Prirojene imenujemo na splošno tiste okvare (8 tujko jih nazivamo de-
,{ormacije ali malformacije), s katerimi se otrok rodi. Pri tem mislimo na raz-
vojne motnje in defekte, tako fizične kot psihi,čne pTirode, ki jih novorojenček
pTinese s seboj na svet, ne glede na to, ali srno jih že pTi rojstvu opazili ali
ne. Že takoj na tem mestu lahko povemo, cla 80 med prirojenimi okvarami
take, ki se podedujejo iz roda v rod, včasih presk:očijo kako vejo, pa se pozneje
morda v drugi obliki zopet pojavijo. Jasno je, da je pTi teh prirojenih (here-
ditarnih) okvarah in obolenjih iskati vzrok v okvarjenih genih. Zopet druge
prirojene deformacije se pojavijo šele za časa intrauterinega razvoja fetusa,
pri sicer intaktnih genih in normalnem zarodku. Videli bomo, da je medi-
dni uspelo odkriti nekatere vzroke za nastanek takih deformitet, marsikaj
pa je še' nepojasnjenega. Končno prištevamo k prÍrojenim okvaram tucli take,
ki so posledica raznovrstnih poškodb med porodom samim, posebno pTi težkih
porodih, ki zahtevajo tujo pomoč. Tu gre torej v bistvu za poškodbe, ki jih
sice,r zdrav otrok pridobi med porodom in ki jih z latinskfun izrazom pra-
vilneje označujemo kot konnatalne in ne kongenitalne.
Prirojene deformacije aH razvojne anomalije opažamo .v takih primerih
lahko na katerem koli organu, le da so nekateri organi oZLromaorganski
sistemi pogosteje prizadeti kot drugi. Od malih »znamenj « na koži ali ne-
znatne krivine prsta na roJd ali nogi opažaJmookvare in defekte najrazličnejših
vrst in stopenj do najresnejših, kOltso: popolna slepota, mongolizem, gluho-
nemost in pod. Nekatere od prirojenih napak pa so tako težke narave, da
odmre plod že pred rojstvom v ma1:ernici ali pa se rodi za življenje nespo-
soben otrok, ki umre v prvih dneh po rojstvu.
Današnje statistike kažejo, da je med novorojenčki od 1-2% takih, ki
imajo eno ali drugo resnejšo prirojeno okvaro. Tudi ta številka variira v
raznih dobah in pri r~zličnih narodih. Znano je na prime,r, da je po hudi
epidemiji ošpic, ki je leta 1940 razsajala po vsej Avstraliji, odstotek kongeni-
talnih deformacij ogromno porasel.
Ošpice in druge nalezljive bolezni so predvsem nevarne v prvih treh me-
secih nosečnosti. Celo v primerih, ko poteka infekt pri materi tako milo, da
ga ta komaj zazna, je verjetnost, cla se bo otrok rodil z neko prirojeno okvaro,
mnogo večja kot pri ženah, ki takega infekta niso imele ali pa so ga pre-
bolele v drugi polovici nosečnosti. Pa tudi druga obolenja matere v prvih treh
mesecih nosečnosti utegnejo posta,ti za otroka u:sodna. Med temi omenjamo
toksoplazmozo, katere povzročitelj je bil prvič ugotovljen leta 1937 in ki
često povzroča na plodu hude okva,re, ne da bi mati čutila znake obolenja.
Olmeni1imno že &pastična ohromljenja, katerih število se je zmanjšalo z
zboljšanjem pOiTodnetehnike in z uvedbo novodobnih metod oživljanja. Danes
3
pa poznamo še druge vzroke za nastanelk takih spastičnih ohromljenj, pred-
vsem so to motnje v možganskern krvnelITlobtoku ploda, nastale zaradi padca
krvnega prit1ska ali močne anemije pri materi. Z odkritjem Rh - faktorja v
1}rvi je bil napravljen nadaljnji korak v odkrivanju vzrokov za ta stanja.
Eritroblastosis fetalis se imenuje obolenje pri novorojenčku, čiga,r mati ima
Rh ne,gativno, on sarn pa Rh pozitivno kri, kar privede do katastrofalnega
uničenja otroko,vih rdečih krvnih telesc. Skoro polovico takih otrok je še do
nedalvna pomdo, druga polovica pa je ostala s hudimi okvaralffii,med katerimi
so bila najpogostnejša prav spastična ohromljenja. Ako takernu novorojenčku
izmenjamo klri takoj po rojstvu (eksanguino trans:Duzija), nam uspe pretežno
večino rešiti in obenem preprečiti nastanek možganskih okvar.
Naj omenimo še prirojene srčne hibe, ki so svoječasno povzročale po-
časno hiranje in umiranje otrok, ne da hi jim bila medicina mogla kakor
koli pomagati. Velik napredek sodobne kirurgije in anestezije je omogočil
tudi operacije na srcu in celo pri otrocih. Prva uspela operacija zaradi pri-
rojene srčne hiibe je bila napravljena v Ameriki pred 16 leti in izdelana je
bila metodika, ki jo danes uporabljamo pri nas in drugje na svetu.
Iz prilmerov, ki srno jih navedli, lahko razberemo, cla meclicinska znanost
vse globlje prodira in odkriva vedno nove vzroke tako irnenovanih priro-
jenih okvar. Medtem ko je prej prevladovalo nnišljenje, da je večina le-teh
dedna, pa z novimi dognanji hereditarni faktor vse bolj izgublja svoj pomen
in priJpisujemo danes mnogo večjo važnost insultorn v prvi dobi nosečnosti,
splošnernu zdravstvenemu in prehrambenemu stanju matere, skratka, njeni
fizični in mentalni higieni. Videli bomo, da je prenatalna zaščita otrok v
najširšem smislu besede tudi del profilakse v pogledu prirojenih deformitet.
V nadaljnjih poglavjih bomo obravnavali le en del od naštetih prirojenih
okvar, in sicer tiste, ki spadajo v ortopedijo in za katere verno, da je zgodnje
zdravljenje edina uspešna pomoč. Pogoj za tako ,zgodnje zdravljenje pa je
rana diagnoza. To pa bomo dosegli šele takrat, rko bomo prenehali čakati v
ambulantah, v bolnicah in na klinikah, da nam mati pripelje šepajočega
otroka, mesto da bi strolmvno pomoč prenesli k bolniški postelji in na otrokov
dom in bi bil zdravstveni kader na terenu tisti, ki bi prvi te sltvari poznal,
odkrival in nanje opozarjal.
Ali želi
Kdo bi si tega nE
terensko delo, ki je šl
ljudem. Težnja, da bi
splošni sreči, to sta d,
delo v družbi in mu
uspešno.
Od česa pa so od
si ježe vsaka terensk
govor popolnoma jase;
sestre vsaj same sebi
šanju in da jih je zelo malo,
.
ki si načrtno,
4
uspešno?
ltra, ki se ,je odločila za
bo pomagala in koristila
rojim delom doprinaša k
1 človeku sile za njegovo
,ilo to njegovo delo tudi
ke sestre na terenu? Ali
o vprašanje, ali ji je od-
[čan sem, da bodo mnoge
, razmišljale o tem vpra-
premišljeno prizadevajo, da bi bil
pa poznamo še druge vzroke za nastanek takih spastičnih ohromljenj, ,pred-
vsem 150 to motnje v možganskem krvneun obtoku ploda, nastale zaradi padca
krvnega pritiska aH močne anemije pri materi. Z odkritjem Rh - faktorja v
l)rvi je bil napravljen nadaljnji korak v odkrivanju vzrokov za ta stanja.
Eritrobla,stosis fetalis se imenuje obolenje pri novorojenčku, čiga,r mati ima
Rh negativno, on sam pa Rh pozitivno kri, kar privede do katastrofalnega
uničenja otrokovih rdečih krvnih telesc. Skoro polovico takih otrok je še do
neda'vna pomrlo, druga polovica pa je ostala s hudimi okvarau:ni,med katerimi
150 bila najpogostnejš"! nrav snastična ohromlien;a Ako takemu novorojenčku
izmenjamo ~ri takoj zija), nam uspe pretežno
večino rešiti in obener ih okvar.
Naj omenimo še ,Toječasnopovzročale po-
časno hiranje in umi a medicina mogla kakor
koli pomagati. Velik rl anestezije je omogočil
tudi operacije na src\ ela operacija zaradi pri-
rojene srčne hiibe je ed 16 leti in izdelana je
bila metodika, ki jo c rugje na svetu.
1z pdmerov, ki sr o, da medicínska znanost
vse globlje prodira i tako Íffienovanih priro-
jenih okvar. Medtem ~nje, da je večina le-teh
dedna, pa z novimi d, bolj izgublja svoj pomen
in pripisujemo danes . v prvi dobi nose'čnosti,
splošnemu zdravstvenemu In prenramoenemu s"tanJUmatere, skratka, njeni
fizični in mentalni higieni. Videli bomo, da je prenatalna zaščita otrok v
najširšem smislu besede tudi del profilakse v pogledu prirojenih deformitet.
V nadaljnjih poglavjih bomo obravnavali le en del od naštetih prirojenih
okvar, in sicer tiste, ki spadajo v ortopedijo in za katere vemo, da je zgodnje
zdravljenje edina uspešna pomoč. Pogoj za tako ,zgodnje zdravljenje pa je
rana diagnoza. To pa bomo dosegli šele takrat, ko bomo prenehali čakati v
ambulantah, v bolnicah in na klinikah, da nam mati pdpelje šepajočega
otroka, mesto da bi strolmvno pomoč prenesli k bolniški postelji in na otrokov
dom in bi bilzdravstveni kader na terenu tisti, ki bi prvi te s,tvari poznal,
odkrival in nanje opozarjal.
Ali želiš, da bo tvoje delo uspešno?
Dr. Sr d a n S ev n i k
Kdo bi si tega ne želel? Posebno medicinska sestra, ki se .je odločila za
terensko delo, ki je šla v to službo z namenom, da bo pomagala in koristila
ljudem. Težnja, da bi delal dobro, in zavest, da s svojim delom doprinaša k
splošni sreči, to sta dve najmočnejši pobudi, ki dajeta človeku sile za njegovo
delo v družbi in mu obenem vzbujata željo, da bi bilo to njegovo delo tudi
uspešno.
Od česa pa 150 odvisni uspehi pri delu medicínske sestre na terenu? Ali
si ježe vsaka terenska medicinska sestra postavila to vprašanje, ali ji je od-
govor popolnoma jasen, aH ga je dobila v šoli? Prepričan sem, da bodo mnoge
sestre vsaj same sebi iskreno priznale, da 150 še malo razmišljale o tem vpra-
šanju in da jih je zelo malo, ki si načrtno, premišljeno prizadevajo, da bi bil
4
uspeh njihovega dela čim večji. Malo jih je, ki svoje delo razčlenjujejo in
ga kritično presojajo, ki si po končanem opravilu znajo odgovoriti, katera
dejanja so bila pozitivna, katera negativna in kaj bi bilo treba narediti, da
hi bil uspeh še boljši. To ni očitek, to ne velja samo za medicinsko sestro.
To je le ugotovitev, ki velja danes za večino nas vseh.
Ni torej dovolj samo želja, potrebno je tudi delo za uresničenje te želje.
Kolikor bolj premišljeno, načrtno in kritično je to delo, toliko zanesljivejši in
popolnejši je uspeh!
Poklic medicinske sestre obsega posebno področje, kot ima svoje posebno
področje vsak poklic.
Za uspeh pri delu je važno, da dobro poznamo posebnosti na področju
svojega poklica in da imamočim boljše in čim sirše strokovno znanje. To je
seveda za razne poklice različno. Za uspeh pri delu pa so zelo važne tudi
nekatere splošne vrline, ki si jih mora privzgojiti, kdor dela in želi uspeti,
ne glede na to, v katerem poklicu dela.
Delovno področje medicinske sestre na terenu je človek: zdrav Clovek in
bolan človek. Področje njenega dela je družba: zdravstveni napredek družbe.
Medicinska sestra s svojim delom torej doprinaša k čuvanju ljudskega
zdravja inše več - kar radi pozabljamo - k utrjevanju zdravja. Ona ne
odstranjuje samo vzrokov, ki vodijo v bolezen, ampak dela za uvajanje vseh
tistih ukrepov, ki so danes znani za utrditev in za okrepitev zdravja. Medi-
cinska sestra nudi končno, v okviru svoje strokovne izobrazbe, pomoč
bolnikom.
Kakor so ti stavki, s katerimi' sem nakazal delo medicinske sestre na te-
renu, kratki in enostavni, tako je v resnici njeno delo težko in področje njene
dejavnosti izredno široko ter zapleteno.
Zdrav človek - bolan človek - družba! Kaj vse vpliva na zdravstveno
stanje človeka! Kaj vse je potrebno ukreniti, da ohranimo človeku zdravje,
da mu ga okrepimo! Kaj mora s tem smotrom vedeti in delati sam, kaj mu
mora nuditi skupnost! Kako se mora ravnati posameznik, da s svojimi dejanji
ne ba škodoval zdravju družbe! Kaj mora delati posameznik, ne samo da bi
ostal in si zdravje krepil, ampak da bi pripomogel k dvigu zdravstvenega
stanja družbe itd.
To je tisto posebno delovno področje medicinske sestre na terenu. To ni
samo ozek nauk o zdravju in o boleznih, kakršnega srno se učili v šolah. To
je medicina v pravem smislu besede. Potrebno je široko znanje, predvsem
poznavanje osnovnih predmetov, ki se učijo v medicini. Poznavanje fizike,
kemije, biologije, fiziologije, bakteriologije, epidemiologije in patologije. Po-
trebno je posebno znanje iz psihologije in pedagogike, poznavanje dialektike,
naše družbene ureditve in ciljev, ki jih imamo pri tem pred očmi. Vse to je
šele podlaga - ampak temeljita podlaga - za študij higiene. S takimi osno-
vami je študij higiene igrača. Treba je le še pridobljeno znanje urediti s
posebnim prizadevanjem, da zberemo in povežemo vse tisto" kar srno se na-
učili, da zdravju škoduje oziroma koristi, in si vtej smeri nadalje izpopol-
njevati znanje.
Ob takem delu človek neizbežno doživi zanimive spremembe v svojem do-
jemanju in mišljenju. Odpre se mu nov svet: kadar govori s človekom, zdra-
5
vim aIi bolnim, ne vidi več samo njega in njegovo bolezen, ampak vidi tega
človeka sredi življenja, izpostavljenega neštetim vplivom. Zamišlja si ga v
sredi njegovega dela, v družbi, kjer se giblje, v družini, med prijatelji itd.
Zanima ga, v kakih odnosihživi do vseh teh. Ali je srečen, zadovoljen? Ali
opravlja delo, ki ga veseli? Če je nesrečen, kje je krivda, ali na ljudeh okrog
njega ali v njem samem, v njegovem značaju? Ali še kje drugje? Zamišlja si
ga v okolju, v katerem živi - kakšno stanovanje ima in kje je to stanovanje,
ali je njegova okolica čista, ali je izpostavljen nevarnosti okužbe in drugim
kvarnim vplivom oziroma obratno, ali živi v takem okolju, da mora delovati
povoljno na njegovo zdravje. Kakšno vodů pije, kako se hrani, ali pretirava v
uživanju alkoholnih pij ač, kofeina, ali kadi itd.? Kakšne so zadevne prilike
in navade pri drugih v njegovi okolici, ali so·ljudje tam zdravi ali bolni?
Zanima ga, v kakšnih prostorih vrši svojo službo. Kaj čita, kako ima raz~
porejen svoj čas, ali se izven rednega dela ukvarja s čim, kar ga posebno
veseli? Ali telovadi, hodi na sprehode, ali pravilno diha, ali ima v redu prebavo,
ali svoj organizem zavestno in načrtno utrjuje in krepi? Kaj je z njegovimi
starši in drugimi sorodniki? Kakšno je bilo njih prejšnje življenje itd. Kateri
zdravnik je v njegovem okolišu, katera medicinska sestra? Ali imajo kdaj
zdravstvena predavanja, ali zdravstvena služba pri njih dela kaj za zdrav-
stveno izobrazbo ljudi? Zanima ga, ali je šel kdaj k zobozdravniku, ali je
vprašal kdaj za kak nasvet koga od zdravstvenih delavcev, tudi če ni bil
izrecno bolan itd., itd.
Ob takem razmišljanju začuti potrebo, da bi sam videI vso to okolico, te
razmere, v katerih živi tisti človek, da bi šel tja in storil vse, kar le more,
da bi odstranil oziroma pomagal odstraniti vse tisto, kar vidi, da mora škodo-
vati zdravju - ne samo tistega, s katerim je govoril - ampak tudi zdravju
ostalih, ki tam živijo. Da bi tistemu svetoval, poučeval njega in druge ovsem,
kar ve sam in kar je važno za ohranitev in krepitev zdravja pQsameznikov
in družbe. Bolezen posameznika postane torej v očeh medicinske sestre, ki se
je naučila gledati tako, samo simptom - znak nečesa večjega. To ji je napo-
tilo za iskanje vzrokov, ki so sprožili obolenje, in nalog, da prične te vzroke
odstranjevati v korist posameznikov in skupnosti. Zaradi tega bi bilo napačno
oziroma pomanjkljivo, če bi medicinska sestra delala le tisto, kar je v njeni
moči, če bi se oslanjala samo na sebe. Zmogljivost posameznika v primeri z
družbo je bila pač vedno neznatna. Ogromno pa lahko stori posameznik za
uresrtičenje potrebnih ukrepov, če si zna in more pomagati z družbo, če si
zna pridobiti sodelavcev. V tem: oziru nima medicinska sestradanes nobenih
ovir. Nasprotno, težnja in želja današnje družbe in njene oblasti je, da skupno
delamo za napredek na vseh področjih. DruŽlba in predstavništva oblasti -
pričakujejo od svojih strokovno izobraženih ljudi pozitivnih predlogův, po
katerih naj bi ukrepali skupnosti in posameznikom v korist. Vsa naša družba
s svojimi predstavniškimi in upravnimi organi teži po napredku, želi, da bi
se čimprej dvignili tudi iz higienske zaostalosti. Teži in želi in tudi dela za
to in je pripravljena ~e bolj delati. Vsak naš najpreprostejši kmet je dovzeten
za nasvete, če le spozna njihovo korist. Ni pa dovolj, če vedo ljudje le, kako
- vedeti morajo tudi, cemu! Na ta dejstva medicinska sestra na terenu ne
sme nikoli pozabiti.
Ko je torej medicinska sestra raz členila - analizirala zdravstvene raz-
mere na svojem področju, ko je spoznala kvarne vplive, ki povzročajo bolezni,
6
ki slabijo ljudi, ko je te kvarne vplive, kolikor je le mogoče, tudi po njihovi
važnosti uredila, in ko se je seznanila z gospodarskimi možnostmi, s stopnjo
povprečne izobrazbe, z družbeno razgibanostjo, to je z delavnostjo množičnih
organizacij, z delavnostjo zdravstvene službe in z drugimi važnimi činitelji v
življenju tiste družbe - takratšele se prične njeno glavno delo. Njena dolž-
nost je sedaj, da s svojimi ugotovitvami in predlogi seznani ljudi, da jim
razlaga, cla jih uči. Analize in predloge je dolžna dajati predstavnikom kra-
jevnih' oblasti in od njih zahtevati pomoči in ukrepov. Ne samo od posamez-
nika do posameznika, od hiše do hiše, na predavanjih v vaseh, ampak preko
družbenih organizacij: Rdečega križa, Socialistične zveze delovnih ljudi, Zveze
komunistov in drugih, preko zdravstvenih kadrov in raznih aktivov ter preko
ljudske oblasti mora razvijati svoje dejavnost. Terenska medicinska sestra
mora biti torej učitelj in organizator. To pričakuje od nje družba. To sta tudi
dve izmed posebnosti njenega poklica. Po vsem tem vidimo, da je medicinska
sestra na terenu sicer strokovnjak v zdravstvu, pa vendar družbeni delavec
v pravem smislu ..Kot taka si mor a še prav posebej razviti nekatere lastnosti,
ki bi bile potrebne sicer vsakemu človeku in v vsakem poklicu, ki so pa pri
medicinski sestri še v posebni meri pogoj za uspešno delo. Sem bi uvrstil
predvsem ljubezen in vero v človeka, čut in smisel za skupnost ter spošto-
vanje človeka in skupnosti. To je pravzaprav osnova, od katere je odvisna
naša težnja delati dobro, od katere je odvisno, v kolik i meri bomo zatrli svoj
egoizem. Človek je živa stvar, vsak za sebe predstavlja nekaj samosvojega,
po svoje doživlja, občuti in razmišlja, njegova dela in odgovori pa so le od-
visni od dražlj.ajev, ki jih sprejema deloma iz dogajanj v njegovem lastnem
organizmu, v največji meri pa iz okolja. Pa tudi dogajanja v njegovem orga-
nizmu so posledica vseh že doživetih in trenutno doživljenih zunanjih vplivov.
Okolje in dru~ba torej oblikujeta človeka. Delujeta na njegov organizem in
preko tega odseva~a tu di v njegovo duševnost, ki je produkt delovanja orga-
nizma. Delujeta na duševnost, pa se preko nje kažeta na organizmu, katerega
delovanje je spet odvisno od duševnosti. Vse to še prav posebno - zdrav-
stvenemu delavcu - narekuje primeren odnos do slehernega člbveka. Medi-
cinska sestra mora najti stik - kontakt - zdrugimi besedami: vzbuditi mora
zaupanje v človeka, s katerim govori. V tem bo uspela toliko bolj, kolikor
bolj se bo vživela v njegovo duševnost, kolikor bolj bo upoštevala vse tiste
činitelje, ki so delovali in ki delujejo na njegovo oblikovanje. Potem šele bo
imela možnost nanj vplivati in mu pomagati. Če bo delalaAako, bo videla,
kako različni so ljudje, kako drugače je potreba z vsakim ravnati, da so pa
le vsi dovzetni za dobro, da dobro tudi vračajo. Kako pazljivi moramo biti v
sodbah, ki si jih ustvarjamo o ljudeh in kako površni smo pri tem! Kolikor
več ljudi bo mismo in delalo tako, toliko bolj bo prijetno življenje in delo v
skupnosti, toliko bolj zadovoljni, srečni in - že samo s tem .- tudi zdravi
bodo posamezniki! Duševni mir, zadovoljstvo in sreča so važni činitelji pri
zdravju človeka. Saj razvijajo v njem voljo do življenja in do dela, ne samo
za sebe, ampak za ljudi, dajejo mu širino, ga delajo plemenitega. Kako dru-
gače rpotekajo bolezni pri človeku, ki je zadovoljen in miren, ki si želi živ-
ljenja, in kako drugače pri človeku, ki je nesrečen, ki ne vidi ničesar lepega
pred seboj! Tudi odpornost je odvisna od duševnega razpoloženja. Duševno
razpoloženje pa ustvarjajo človeku v največji meri ljudje s svojimi odnosi do
7
njega. Medicínska sestra na terenu mora to dobro vedeti. Ona mora biti tista,
ki ima pravilen, to je dober odnos do vsakogar, in ona mora učiti druge,
kakšni naj bodo njih odnosi do človeka. Temeljito poznavanje stroke, študij
življenja in njegovih pojavov, delo z ljudmi, vse to nujno oblikuje v človeku
materialistični svetovni nazor, pa če to prizna ali ne. Mnenja sem, da je ta
nazor le posledica široke izobrazbe.
Samo ob sebi je razumljivo, da medicinska sestra, ki nima ljubezni do
svojega poklica, ne bo mogla uspešno vršiti dela, še več, prej ali slej bo mo-
rala ta poklic opustiti. Brez dvoma pa je ljubezen do človeka in smisel za
skupnost tisto, kar daje medicínski sestri na terenu tu di ljubezen do njenega
poklica, tudi če je poprej ni izrazito čutila. Brez dvoma resno in načrtno delo
na terenu, kakor ga opisujem, delo z ljudmi, spoznavanje vsega odkritega in
prikritega, kar ljudje doživljajo, poglablja medicinski sestri ljubezen do člo-
veka in veča v njej željo: človeku pomagati. To jo povezuje z družbo, v kateri
dela, da z njo diha in čuti in dela za njene koristi. Če hoče delati uspešno,
mora le čustva povezati z razumom, s strokovnim znanjem, upoštevati mož-
nosti, biti načrtna in vztrajna. Biti mora torej uravnovešena.
In končno je za uspešno delo medicínske sestre na terenu zelo, zelo važen
njen značaj - karakter. Bolje rečeno: važno je, koliko dela za oblikovanje
svojega rznačaja. Človek mora namreč nepres,tano vzgajati samega sebe in biti
pri tem še bolj kritičen, kot je pa kritičen do drugih. To delo mora biti prav
tako zavestno in načrtno,če hočetmo, da bo uspeŠllo, kot mora biti zavestno
in načrtno vsako delo, v katerem hočemo uspeti. Domača inšolska vzgoja
je le osnova, ki nas nauči loč~ti med dobdm in slabim. Nadaljevati mora vsak
človek sam, pri čemer mora črpati snov iz družbe, iskati primerjave, presojati
svoja in drugih dejanja s !staltšča njihovega pozitivnega in negativnega učinka
na sikupnost oziroma posarrneznika. Š~lečlovek, ki je sam V:lJgojen,lahko vzgaja
drugeJ Najbolje prepričujemo pač z zgledi! To velja še prav posebno za medi-
cinsko sestro na terenu. To je poleg šolanja volje neogibno potrebno za prido-
bitev sugestivnega vpliva, za kar mora zavestno delati vsak človek, ki hoče
pri svojem delu z ljudmi uspeti.
Delo medicínske sestre na terenu je naporno, zahteva veliko samoprema-
govanja in časa pa tudi borbenosti in odločnosti. Premagovati je treba nešteto
zaprek. Sadovi dozorevajo počasi, ampak vendar dozorevajo. Tudi tega si mora
biti medicínska sestra na terenu v svesti,če noče, da bo doživljala razočara-
nja. Nestrpnosti se torej mora odvaditi. Naučiti se mora razumeti vsak dogo-
dek, znati ga mora razložiti kar se da nepristransko. Tudi trenutne neuspehe
mora znati prenesti. Ne sme postati zaradi njih malodušna. Razložiti si jih
mora, napraviti ponoven načrt za delo in z delom znova pričeti.
Pri vsem tem delu za skupnost in za posamezne ljudi pa vend ar ne sme
pozabiti na sebe. Tudi zanjo velja osebna higiena in vse to, kar potrebujejo
drugi ljudje. Tudi sama mora delati vse, kar mora delati človek za ohrap.itev
in okrepitev svojega zdravja - ne samo zaradi zgleda, da vidijo drugi -
ampak zaradi same sebe, da bo zdrav a in zadovoljna in da bo ohranila oziroma
še večala svojo delovno sposohnost. Zlasti je važen tudi zanjo počitek, higien-
sko sestavljen dnevni red. Privoščiti si mora tudi razvedrilo in pasivno ali
aktivno zadovoljevati svoje kulturne potrebe ter razvijati njihovo stopnjo.
To ni nemogoče, kot se bo morda nasmehnila katera, ampak to je le stvar
razumnega, načrtnega dela in vzgojene volje.
8
Samovzgoja, higienska ureditev svojega življenja, ljubezen do človeka,
smisel za skupnost, ljubezen do poklica, široko in temeljito znanje, materia-
listični svetovni nazor, dialektična metoda, temeljito poznavanje terena in živ-
ljenja ljudi, ki je možno šele po analizi vseh dogajanj - izdelan načrt za delo
in samo delo - pri katerem je zlasti važno organizirati ga tako, da sodelu-
jejo vsi družbeni činitelji, pri katerega izvajanju se ne sme pozabiti na izobra-
ževanje in razlaganje koristi, ki jih bo rodilo, na pomen zgledov in sugestiv-
nega vpliva - samokritika, analiza uspehov in neuspehov in s tem upošte-
vanje pridobljenih skušenj za ponovno delo - to so najvažnejši činitelji, ki
medicinski sestri na terenu pri njenem delu zagotavljajo uspeh!
:e sestre
l republika je glede
ocialno zavarovanega
l tudi nove skrbi in
Jri delu so pogostne,
a veliko novih delav-
I s podeželj a. V naši
po osvoboditvi okrog
o področju
Industrializacija naše
industrializacije precej pn
že okrog 60% vsega preb
Industrija daje drža,
nevarnosti za delavce.
Delo v industriji je
posebno še v naši državi,
cev, ki srno jih pritegnil
republiki je letno okrog ,
120 smrtnih.
Tudi zdravje je pri delu v tovarnah in podjet jih bolj ogroženo kakor n. pro
pri kmečkem delu. Kmet dela v svojem individualnem tempu, preneha z de-
lom, če je utrujen, delavca pa priganja stroj in delovni čas je točno odrejen.
Tempo dela je za marsikoga prehud in tu di utrudljivemu nočnemu delu se
ni mogoče povsod v industriji izogniti. Posledica predolgega in preintenziv-
nega dela je utrujenost in izčrpartost ter prezgodnja onemoglost. Le majhen
korak in iz utrujenosti in izčrpanosti se razvije splošna neodpornost in bole-
zen. Snovi, ki so v rabi v industriji, so za delavca pogosto strupene ali zdravju
škodljive. V telo pridejo preko dihal, preko prebavil in včasih tudi preko kože,
se v tel esu kopičijo in povzročajo industrijska zastrupljenja. Te snovi so lahko
plinaste, tekoče ali prahaste. Tudi vročina in mraz, vlaga, mokrota in
prepih spremljajo marsikatero delo. Velike temperaturne razlik~ pri kurjačih,
plavžarjih, metalurških delavcih, v kemični industriji in delavcih na prostem
povzročajo revmatična obolenja in nevralgije. Intenzivno obsevanje z ultravio-
letnimi žarki, rentgenskimi in radijskimi žarki lahko povzroči resna obolenja
kože in ostalih telesnih delov. Vdihavanje prahu povzroča obolenja dihal, ropot
pa povzroča naglušnost in nervoznost ter utruja delavce in zmanjšuje njih
pazljivost pri delu. Delo s kužnim materialom lahko povzroči kužna obolenja
pri delavcih. Koža se pri delu umaže, oznoji in posebno na rokah so pogost~.
ne majhne ranitve, zato so pri delavcih pogostna kožna obolenja, posebno
gnojna vnetja kože in podkožja. Ker pride v delavnicah skup aj veliko ljudi
in ker delajo pogosto natrpani drug poleg drugega, se hitro prenašajo kapljične
infekcije in tudi kontaktne okužbe so pogostne. Težko fizično delo je posebno
9
Samovzgoja, higieI
smisel za skupnost, lju
listični svetovni nazor,
ljenja ljudi, ki je možn
in samo delo - pri ké
jejo vsi družbeni činitel
ževanje in razlaganje 1<
nega vpliva - samokr
vanje pridobljenih sku:
medicinski sestri na tel
1, ljubezen do človeka,
neljito znanje, materia-
nnavanje teren a in živ-
- izdelan načrt za delo
~ati ga tako, da sodelu-
sme pozabiti na izobra-
len zgledov in sugestiv-
pehov in s tem upošte-
najvažnejši činitelji, ki
ajo uspeh!
o področju medicinske industrijske sestre
Dr. Stanko Lajevec
Industrializacija naše države naglo napreduje. Naša republika je glede
industrializacije precej pred drugimi republikami, saj je socialno zavarovanega
že okrog 60% vsega prebivalstva.
Industrija daje državi moč in blaginjo, prinaša pa tudi nove skrbi in
nevarnosti za delavce.
Delo v industriji je zgoščeno in nevarno. Nesreče pri delu so pogostne,
posebnoše v naši državi, kjer še nimamo skušenj, pač pa veliko novih delav-
cev, ki smo jih pritegnili k delu v tovarni neposredno s podeželja. V naši
republiki je letno okrog 40 000 nesreč pri delu, od tega po osvoboditvi okrog
120 smrtnih.
Tudi zdravje je pri delu v tovarnah in podjet jih holj ogroženo kakor n. pr.
pri kmečkem delu. Kmet dela v svojem individualnem tempu, preneha z de-
lom, če je utrujen, delavca pa priganja stroj in delovni čas je točno odrejen.
Tempo dela je za marsikoga prehud in tu di utrudljivemu nočnemu delu se
ni mogoče povsod v industriji izogniti. Posledica predolgega in preintenziv-
nega dela je utrujenost in iJzčrpanost ter prezgodnja onemoglost. Le majhen
korak in iz utrujenosti in izčrpanosti se razvije splošna neodpornost in bole-
zen. Snovi, ki so v rabi v industriji, so za delavca pogosto strupene ali zdravju
škodljive. V telo pridejo preko dihal, preko prebavil in včasih tudi preko kože,
se v telesu kopičijo in povzročajo industrijska zastrupljenja. Te snovi so lahko
plinaste, tekoče ali prahaste. Tudi vročina in mraz, vlaga, mokrota in
prepih spremljajo marsikatero delo. Velike temperaturne razlik~ pri kurjačih,
plavžarjih, metalurških delavcih, v kemični industriji in delavcih na prostem
povzročajo revmatična obolenja in nevralgije. Intenzivno obsevanje z ultravio-
letnimi žarki, rentgenskimi in radijskimi žarki lahko povzroči resna obolenja
kože in ostalih telesnih delov. Vdihavanje prahu povzroča obolenja dihal, ropot
pa povzroča naglušnost in nervoznost ter utruja delavce in zmanjšuje njih
pazljivost pri delu. Delo s kužnim materialom lahko povzroči kužna obolenja
pri delavcih. Koža se pri delu umaže, oznoji in posebno na rokah so pogost~.
ne majhne ranitve, zato so pri delavcih pogostna kožna obolenja, posebno
gnojna vnetja kože in podkožja. Ker pride v delavnicah skup aj veliko ljudi
in ker delajo pogosto natrpani drug poleg drugega, se hitro prenašajo kapljične
infekcije in tudi kontaktne okužbe so pogostne. Težko fizično delo je posebno
9
škodljivo za mlade delavce in noseče žene. Drobno delo v šivalnicah, tekstilni
industriji, tiskarnah,pri fini mehaniki in drugod zahteva hud napor za oči,
posebno še, če razsvetljava ni dobro urejena.
Za uspešno delo v tovarni mora biti red in disciplina. Delo je poraz-
deljeno med posamezne deiavce in če kdo izmed delavcev oboli, morajo veči-
noma njegovi sotovariši opraviti poleg svojega še njegovo delo. Ce obole
strokovnjaki, ki vodijo delo ali ki upravljajo važne stroje, se zgodi, da ni
zamene zanje in delo zastane na nekaterih strojih in celo na celih oddelkih.
Čim bolj se tehnika razvija, tem več strokovnjakov zahteva. Izkušnje kažejo,
da se dajo veliko prej nadoknaditi stroji in surovine kot pa strokovnjaki. Ti
se le počasi vzgajajo in pomenijo posebno za tehnično bolj razvito industrijo
največjo dragocenost.
V naši državi, ki gradi socializem in kjer so tovarne in podjetja prevzeli
v upravo delavci, moramo pa gledati na delavce še z očmi socialističnega
humanizma. Delavec ustvarja večino dobrin, prenaša največjo težo v času
graditve socializma in je nosilec~napredka in ustvarjalec nove družbe.
1z vseh teh razlogov je že od nekdaj v tovarnah urejena strumnejša
organizacija prve pomoči in tu di zdravstvena služba. Zdravstvena služba v
tovarnah in podjet jih ima že dolgo tradicijo v kapitalističnih državah, saj so
tam dobro izračunali, da nosi tovarnarju koristi in dobiček. Že pred zadnjo
svetovno vojno je veljalo med, kapitalisti načelo, da je investicija za organi-
zacijo zdravstvene in varnostne službe v podjetju zelo dobičkonosna. Po vojni
in predvsem med vojno pa se je uveljavilo načelo, da mora nekdo skrbeti za
zdravje in varnost delavcev prav tako, kot mora nekdo skrbeti za surovine,
za tehnološki, proces in za stroje in naprave, če naj tovarna dobro uspeva.
Tudi pri nas imamo že lepo število tovarniških ambulant in veliko dobre
volje, da bi delavce zavarovali pred boleznimi in poškodbami. Saj so za nas
strokovni kadri še posebej dragoceni in vsi napori, pri graditvi socializma so
pravzaprav le skrb začloveka in za njegovo boljšo in lepšo bodočnost.
Žal naše obratne ambulante še ríiso razvile celotnega delovnega program a,
da bi delavcem nudile zdravstveno varstvo v celoti in v sodobnem konceptu.
Zdravje ni samo odsotnost bolezni, ampak je v krepitvi telesnega in dušev-
nega zdravja, v zdravem in intenzivnem razvoju duševnih in telesnih spo-
sobnosti v korist posameznika in družbe ter v popolni socialni zaščiti. Tako
zdravje tudi dviga storilnost delavcev in neposredno koristi tovarnam in
podjetjem ter tu di splošnosti zadvig življenjskega standarda.
Medicinska sestra mora po svojih sposobnostih k ternu zdravstvenemu
varstvu prispevati bodisi s svojim delom v tovarniški ambulanti, bodisi kot
patronažna sestra, ki obiskuje obolele delavce ali njih družinske člane ali pa
pri svojem delu v javnih ambulantah in poliklinikah in drugih zdravstvenih
zavodih.
V zapadnih državah, kjer imajo medicin:skih sester relativno več kot pri
nas, so izdelali lep in širok program dela za industrijsko medicinsko sestro.
V Angliji n. pro imajo preko 3000 industrijskih medicinskih sester in v tej
delavnosti medicinskih sester že več kot 70-letno tradicijo.
Pri nas je precejšnje število medicinskih sester zaposlenih v tovarniških
ambulantah, vend ar se izživljajo ozko ~ kot asistentke pri zdravnikovem
kurativnem delu in kot zdravstvene administratorke. Za širše uveljavljanje
nimajo s strani zdravnikov dovolj izpodbude pa tudi ne potrebnega znanja
in programa. V LRH so to pomanjkljivost že skušali odstraniti tako, da so
10
medicinske sestre iz tovarniških ambulant na krajšem tečaju seznanili z njih
dolžnostmi in delovnim področjem ter jim pri izvajanjudelovnega programa
nudili in jim še nudijo vso materialno in moralno pomoč. V naši republik i
srno za industrijske medicinske sestre razpisali dvoje delovnih mest in name-
ravali poslati kandidatki na isti tečaj, pa žal na razpis ni bilo med medicin-
skimi sestrami nobenega odziva.
Prepričani smo, da je med medicinskimi sestrami dovolj dobre volje,
zrelosti in požrtvovalnosti, da je pa velika večina medicinskih sester popol-
noma neinformiranih o pokHcu medicinske industrijske sestre ter o njenem
področju in perspektivi. Zato ne bo odveč, da to področjenatančneje opi-
šemo in damo s tem našim medicinskim sestram v tovarniških ambulantah
tudi smernice za bodoče delo.
Delo medicinske sestre, ki jezaposlena v' tovarniški ambulanti, lahko
razdelimo v delo v ambulanti sami, delo v tovarni in delo izven tovarne.
A. D e lov a m bul a n ti:
Medicinska sestra je gospodinja v obratni ambulanti. Odgovorna je za
to, da delo v redu poteka in da so delavci, ki prihajajo v ambulanto, lju-
beznivo sprejeti in postreženi. Osebje ne sme nikdar pokazati pacientom, da
je prezaposleno, nikdar ne sme biti osebje nestrpno, temveč mora vsak pa-
cient dobiti občutek, da se mu posveča vsa pažnja in da je takrat, ko pride
na vrsto, on vsemu osebju v ambulanti središče dejavnosti.
Ambulanta naj bo vzor snage in tudi osebje naj bo v predpisani obleki
in naj že s svojo zunanjostjo vzbuja občutek snage in negovanosti.
Medicinska sestra v tovarniški ambulanti je odgovorna za instrumentarij
in opremo. Dobro mora poznati način, kako se lahko oskrbi z novim mate ria-
lom in kako ji je ravnati, kadar se na instalacijah aH drugače kaj pokvari in
je popravilo nujno.
Odgovorna je tudi za snago in red v ambulanti. Snažilka je neposredno
odgovorna njej, od nje dobi natančno navodilo, kako je treba snažiti tla, kako
pohištvo, kako opremo, kam z odpadki, kako se uporabljajo čistila in kdaj se
prostori snažijo, da ne bo delo v ambulanti moteno. Sna'ženje je odgovorno
delo, za katerega je treba tudi precej znanja, posebno če je mehanizirano
(sesalci za prah, mehanično loščenje) in je potrebno še razkuženje tal in
opreme. V ambulanti je pogosto neprijeten duh po razkužilih in zdravilih,
. včasih pa tudi zaradi izparin ljudi, ki čakajo na ordinacijo. Mnogim ljudem
je ta duh zoprn in medicinska sestra mora poskrbeti, da ho tega neprijetnega
duha čim manj. To se da urediti z zračenjem in dezodorantnimi sredstvi.
Administracija, evidenca in statistika v obratni ambulanti je nujno po-
trebna in koristna. Medicinska sestra jo mor a do potankosti poznati, tako da
delo lahko .organizirain nadzira, kolikor ga prepusti zdravstveni administra-
torki. Vsa važnejša poročila o delu am1mlante morajo iti preko njenih rok,
saj si drugače niti ne more ustvariti slike o uspešnem aH neuspešnem delu
ambulante in o gibanju nezgod in obolevanj v tovarni.
Preventivni zdravniški pregledi delavcev (pregled pred nastopom službe,
obdobni zdravniški pregledi, sistematski zdravniški pregledi in pregledi oseb,
ki se po daljši odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe spet vračajo na delo)
so važen del celotnega delovnega programa obratne ambulante. Organizacija
teh pregledov je v glavnem dolžnost medicinske sestre. Ni to lahka in eno-
11
stavna stvar: Treba je te preglede tako organizirati, da ne trpi redno delo,
da delavci ne izgube veliko časa in da so pregledi kljub temu temeljiti. Po-
sebno je paziti na delavce, ki pridejo pred nastopom službe v ambulanto. Prvič
prestopajo prag ambulante in v kontakt z zdravstveno službo in od tega
prvega kontakt a je odvisno, kako bodo ti delavci v bodoče gledali na ambu-
lanto. Zato je na mestu vsa korektnost in prijaznost pa tudi umerjenost in
redoljubnost in nepristranost pri teh pregledih.
Če delavcu nenadoma pride slabo pri delu ali se poškoduje in ga je treba
nujno peljati v bolnico, mora nekdo o tem obvestiti svojce tega delavca.
Medicinska sestra je najbolj primerna za to včasih težko in neprijetno opra-
vilo.
Čakanje ni nikjer prijetno, v obratni ambulanti pa ga sploh ne sme biti.
Ambulanta mora biti telefonično povezana z vsemi oddelki v tovarni in delo
. v ambulanti je treba tako urediti, da bo dotok pacientov enakomeren, da
čakalnica nikdar ne ho prenatrpana, za kar bo skrbela medicinska sestra s
tem, da bo obveščala posamezne oddelke, kdaj naj pošljejo svoje bolnike.
Preobvezovanje delavcev, ki so na delu, naj se po možnosti izvrši pred de-
lom ali po njem. Razumljivo je, da· imajo nenadno oboleli in poškodovani vso
prednost.
Pacienti so večinoma zelo občutljivi, ko razkladajo svoje težave zdrav-
niku in se. slačijo pred njim. Če je še tako skromna ambulanta, se le da
kako urediti, da bo imel pacient občutek, da je sam z zdravnikom in da se
lahko potoži in sleče, ne da bi se o tem kaj zvedelo v tovarni ali drugod.
Pacienti niti ne vedo, da je vse zdravstveno osebje dolžno varovati poklicno
tajnost in posebno malo zaupajo klepetavim osebarn. Zato ne klepetaj s
pacientom niti o nedolžnih stvareh!
Pri arnbulantnem delu dobi medicinska sestra dragocene vtise, izkušnje
in napotila za preventivno delo izven ambulante. Tam, kjer so ljudje bolj
občutljivi in boječi, se dobro obnese posebna posvetovalnica rnedicinske sestre,
kjer dobijo pacienti točnejše pojasnilo glede svoje bolezni in glede zdravljenja
pa tu di nasvete, kako premagati razne težave ·doma v času bolezni.
B. D e lov t o var n i i z ven a m bul a n t e
Medicinska sestra mor a svojo tovarno poznati tako dobro kot svoj dom.
Poznati mora organizacijo uprave in osebno tudi vse vodilnejše osebe v
podjetju. Tehnološki postopek je včasih zelo zamotan, vendar pa mor a medi-
cinska sestra le vedeti o njem toliko, da ve, kje so delavci zdravstveno bolj
ogroženi in kje so delavci v večji nevarnosti zaradi nezgod. Vedeti mora tudi,
na katerih delovnih mestih je delo fizično težko in utrudljivo. Medicinska
sestra res ne more vedeti vsega iz industrijske higiene, poznati mora pa vsaj
osnovna načela glede razsvetljave, glede mikroklime, glede ventilacije in in-
dustrijskih strupov. Skoraj več kot zdravnik pa mora vedeti o tem, kako se
vzdržuje čistoča in red v tovarni, predvsem v sanitarnih prostorih (strani-
šča, umivalnice, kopalnice, garderobe, soba za nudenje prve pomoči, obednica).
Organizacija prve pomoči v podjetju je naloga, kjer se medicinska sestra
lahko izkaže s svojim strokovnim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi
Vsebina ornaric za prvo pomoč je naslednja:
1. 6 prvih zavojev za prste (tip 00)
2. 6 prvih zavojev za ude (tip 1.)
12
3. 3 prve zavoje za trup (tip II.)
4. Sterilna gaza 1m - 2 kosa
5. Sterilna gaza 1/4 m - 3 kose
6. Sterilna vata (10 g) - 4 kose
7. Hidrofilni povoji (5 cm X 5 m) - 5 kosov
8. Hidrofilni povoji (8 cm X 5m) - 5 kosov
9. Kaliko ali platneni povoj (10 cm X 10 m) 2 kosa
10. Dermaplast - 1 kos
11. Trikotne rute - 4
12. Zaponke - 12
13. Gumijeva cev in pas za prevezo - po 1 kos
14. Škarje - 1
15. Pinceta - 1
16. Jodova tinktura - 20 g
17. Alkohol 75% - 100 g
18. Bencin - 100 g
19. Sulfamidno mazilo - 50 g (tuba)
20. Sulfamidni prašek za posipanje ran - 20 g
21. Boehlerjeva žična opornica za prst (vatirana) - 3 kose
22. Cramerjeva opornica a 50 cm (vatirana) - 2 kosa
23. Cramerjeva opornica a 1m (vatirana) - 1 kos
24. Diteriksova opornica za golen in stegno - 1 kos
25. Nosila zložljiva - 1 kos
Diteriksova opornica in zložljiva nosila naj bodo v glavnih postajah za
nudenje prve pomoči v rudnikih, metalurških obratih, stavbarskih in gozdnih
podjet jih.
Vsako podjet je aH delovišče ne glede na število zaposlenih mora imeti
predpisano omarico s potrebnim sanitetnim materialom za nudenje prve po-
moči na delovnih mestih. Omarica mora biti nameščena na varnem in lahko
dostopnem mestu. Porabljen sanitetni material je redno dopolnjevati iz zaloge.
Omarice moraj'o biti pod ključem, da neodgovorne osebe ne morejo raz-
našati dragih obvezil ali zamazati in okužiti obvezila v omarici. Čeprav pred-
pisuje »Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih«, da
mora biti omarica za prvo pomoč na vseh oddelkih, pa le rajši vidimo, da
je nudenje prve pomoči centralizirano na manj mest. Tam, kjer se nudi prva
pomoč, pa zahtevamo, da je urejena dežurna služba, da so osebe res na teko-
čem, kako se strokovno pravilno nudi prva pomoč, da imajo možnost dobro
si umiti roke, preden nudijo prvo pomoč, in da je prostor hitro in lahk0
dostopen za poškodovane delavce. Medicinska sestra mora imeti o vseh osebah,
ki jim je zaupano nudenje prve pomoči v tovarni, točno evidenco in mora
izposlovati zamenjavo vseh tistih, ki nimajo dovolj čuta odgovornosti ali po-
trebnega znanja, da bi lahko prvo pomoč strokovno nudili.
S tečajem za prvo pomoč v podjetju, ki ga mor a organizirati in tudi
voditi medicinska sestra, še ni vse opravljeno. Pridobljeno znanje morajo
tečajniki večkrat obnoviti in jih je treba pozvati k sodelovanju pri vsaki
večji nezgodi, pri organizaciji preventivnih pregledov in tudi sicer jih je
večkrat povabiti v ambulanto ali preobvezovalnico, da se jim privzgoji obču-
tek za sterilno manipuliranje pri preobvezovanju. Med osebami za prvo pomoč
13
v podjetju si lahko medicinska sestra pridobi sodelavce za vse preventivne
akcije in preko njih ji uspe marsikaj, česar sama ne bi zmogla.
Reševalna služba je sicer večinoma samostojna edinica v podjetju, vendar
mora biti medicinska sestra z njo stalno v stiku, da bi poškodovanci čim
bolje in čim hitreje prišli do zdravstvene pomoči.
Žene, mladoletni in invalidi ter rekonvalescenti in kronični bolniki mo-
rajo biti v podjetju pod posebno skrbnim nadzorstvom, da se najde za nje
ustrezno delovno mesto, ki so mu po svojih telesnih in duševnih zmogljivostih
kos. Za pravilno zaposlitev žena, posebnoše nosečih, je v vsakem večjem
podjetju posebna komisija. V tej komisiji bi morala imeti prvo besedo medi-
cinska sestra. Saj ona najbolj ve, kakšno delo lahko škodljivo vpliva na ženo
inše posebej na nosečnice. .
Že pri pregledu delavcev pred nastopom službe si mora medicinska se-
stra napraviti kartoteko tistih, ki imajo kakšne kronične bolezni ali okvare.
Skup aj s personalno službo je treba tudi tem ljudem najti ustrezno delovno
mesto, se zanimati, kako na tem delovnem mestu napredujejo, in urediti vse
potrebno, da se kronični bolniki zdravijo in da invalidni bolniki dobe tudi
potrebne ortopedske pripomočke.
V tovarnah in podjet jih se spet uveljavljajo kantine in restavracije. Me-
dicinska sestra mora v teh prostorih nadzirati snago, redin higiensko ravnanje
z živili ter dajati tudi strokovne nasvete glede prehrane delavcev. Osebje
v kantini in restavraciji mora biti pod stalnim zdravniškim nadzorstvom.
Medicinska sestra naj vodi evidenco, če je to osebje v predpisanih rokih
pregledano in če se drži zdravnikovih navodil.
Medicinska sestra je tudi zelo pripraven vmesni člen med ambulanto in
upravo podjetja. Ve~krat je treba upravi podjetja poročati, kako je z bolnimi
delavci, intervenirati za premestitev rekonvalescenta na lažje delovno mesto
ter urediti razna vprašanja v zvezi s popravili in vzdrževanjem ambulante.
Kadar koli opravlja medicinska sestra nadzor nad delovnimi prostori in
sploh vedno, ko je v službi, naj bo v uniformi, snažna in negovana, da tako
že s svojo zunanjostjo vzbuja misel na snago in higieno.
Zdravstvena vzgoja delavcev bo še dolgo· na delovnem programu zdrav-
stvene službe v podjetju. Medicinska sestra naj tu prispeva po svojih močeh.
Pomni naj, da ima individualno, vztrajno prepričevanje velikokrat več uspeha
kot pa bučno propagiranje s predavanji in plakati.
Posebno za žene in nosečnice lahko medicinska sestra mnogo stori. Pri
nas se n. pro uvajajo higienske sobe za intimno žensko toaleto. Opremljene
so z bidejem, umivalnikom, ležalnikom, omarico s čistimi predlogami in posodo
za umazane predloge. Žene pa v to sobo ne hodijo rade in tudi ne znajo upo-
rabljati bideja. Tu je prav lepa prilika navajati žene na osebno higieno in
jih tudi naučiti, kako se ta osebna higiena opravi. Ob tej priliki bodo žene
postale tudi bolj zaupne, potožile bodo svoje težave glede obolenj na spolo-
vilih in bodo tudi že v samem začetku nosečnosti preko medicinske sestre
lahko dobile primerno zaposlitev.
Medicinska sestra je samo en člen v celotni zdravstveni in varnostni
službi v podjetju. Uspeh bo večji, če bo svoje delo tesno koordinirala z osta-
lim zdravstvenim personalom v ambulanti, z oddelkom za varnost pri delu,
s komisijo za higiensko-tehnično zaščito in tudi s socialnim delavcem, če ga
tovarna ima. Pri nas namreč še nimamo šole za socialne delavce in bo tako
14
marsikakšno dolžnost, ki bi jo moral sicer opravljati socialni delavec, morala
opraviti medicinska sestra. Tako bo morala n. pr. skrheti za udoben prevoz
delavca z dela in na delo, za zdrav in pameten oddihpo delu in za pravilno
izrabo dopustov, za šport in zdravo zabavo pa tu di za socialno in moralno
podporo delavcem v težkih življenjskih trE'nutkih.
C. DeI o i z ven t o var n e
Ambulanta v tovarni je seveda tesno povezana s splošno zdravstveno
službo v kraju in okraju. Treba je pošiljati razna poročila zdravstvenemu domu
in oblastvenim forumom ter jim prikazati tu di neuspehe in težave tam, kjer
lahko pomagajo.
Veliko pacientov pošIje obratna ambulantá v bolnice, okrevališča, na
prešolanje in druge zdravstvene zavode. Spodobi se, prav je in tu di koristno,
da se ambulanta za svoje paciente zanima tudi tedaj, ko so v bolnicah in
drugih zdravstvenih zavodih. Največkrat bo spet medicinska sestra tista, ki
bo šla obiskat v bolnico obolelega in poškodovanega delavca, se zanimala,
kako napreduje zdravljenje, in pri tem nikdar ne bo pozabila napraviti vljud-
nostnega ohiska prÍ nadzorni medicinski sestri na oddelku b01nice. Medicinska
sestra bo lahko tako pokazala delavcu, da se v tovarni zanimajo zanj, obenem
pa bo lahko videla, kakšno je sodobno zdravljenje in diagnostični postopek.
Tudi .zá delavca, ki ostane zaradi bole'zni in poškodbe v domači oskrbi,
mor a obratna ambulanta skrbeti. Obisk medicinske sestre bo prav gotovo
dobrodošel in s hvaležnostjo sprejet, če bo le pravilno izvršen. Medicinska
sestra se pri tem nikakor ne sme vpreči v vlogo kontrolorja in priganjača,
temveč mor a skušati le zdravstveno in socialno pomagati delavcu in njegovi
družiní. Sploh mora povsod in ob vsaki priliki paziti na svojo priljubljenost
in ugled, ker le tako bo lahko postala zaupna oseba za delavce, ki potrebujejo
njene pomočí. Tako bo tudi lahko več koristila v tovarni in splošnosti, kot
če hi prevzela ozko vlogo kontrolorja in priganjača, ki včasih tudi nehote
napravita kakšno krivico.
Medicinska sestra se mora sicer počutiti kot član delovnega kolektiva,
vend ar pa mor a zastopati predvsem zdravstvene in varnostne koristi delavcev
in to tudi takrat, ko so te na videz v nasprotju z začasnimi koristmi tovarne.
Kadar je treba n. pr. izpolniti družbeni pIan, uprava podjetja rada pritisne
na delavce, da delajo nadure in tudi v nočnem času, pa tu di mladincev in
celo nosečih pri tem ne izvzame. Medicinski sestri bo samo zrastel ugled,
če tudi ob takih prilikah dosledno zahteva spoštovanje predpisov. Če ima pa
kakšna uprava le gluha ušesa za opomine in I).asvete, je prav, da se obrne
medicinska sestra na Inšpekcijo dela in na Sanitarno inšpekcijo, da v to-
varni napravita red.
Vsaka komisija, ki pride v tovarno v zvezi z zdravstveno zaščito in var-
nostjo delavcev, bi se morala oglasiti tudi v tovarniški ambulanti. Včasih je
dovolj nekaj pojasnil, večinoma je pa najbolje v take komisije pritegniti tudi
medicinsko sestro. .
Tudi povezavo s Socialnim zavarovanjem mora ambulanta vzdrževati, in
to ne samo administrativno, temveč tudi z osebnim stikom, saj se marsikakšno
})zamotano« in })nerešljivo« vprašanje hitro in zadovoljivo reši samo na tak
način.
15
Za zdravje delavcev je večkrat važnejši tisti čas, ki ga delavec preživi
izven tovarne, v družini in v naselju. Pravo medicinsko sestro morajo boleti
vse težave glede stanovanja, bolezen v družini in celo nezdrave razvade, kot
je pijančevanje, razuzdanost, zdrava prehrana in vraževernost. Z dobro voljo
in vztrajnim delom se da tudi pri trmastih ljudeh veliko doseči, treba je le
ubrati prave strune.
Našteli srno že kar lepo vrsto dolžnosti in nalog, vendar se bo v življenju
pokazalo, da jih je še več, če naj delo poteka uspešno. Če smo govorili o dolž-
nostih medicinske sestre, pa s tem nismo mislili na eno samo. V veliki tovarni
jih bo treba za tako obsežen program več. Kadar je v istem zavodu več medi-
cinskih sester, je po skušnjah v svetu vedno priporočljivo, da najzrelejša in
najsposobnejša prevzame vodstvo. Seveda ni s tem rečeno, da mora vse mlajše
in podrejene gnjaviti. To vodstvo mora vršiti na tak način, da v vseh pod-
rejenih vzbudi voljo do konstruktivnega sodelovanja in da vsem da tudi mož-
nost, da v službi uveljavijo vse svoje sposobnosti in težnje, kolikor je to
seveda v skladu z namenom in koristmi ambulante.
Verjetno mlajše sestre, ki so komaj zapustile šolo, ne bodo kos naštetim
odgovornim nalogam. Tudi v inozemstvu skoraj povsod (Anglija, Finska) za-
htevajo starost 24 let in večletno prakso na terenu, nato pa še polletni ali
celo enoletni tečaj iz industrijske higiene. Tudi pri nas bomo še letos priredili
tak tečaj in upamo, da se Hh bo toliko priglasilo, da se bo tečaj splačal.
Kjer vodi obratno ambulanto dober, preventivno usmerjen zdravnik, bo
dobila industrijska medicinska sestra navodila in spodbudo za svoje široko
delo od njega. Pri njem se bo lahko učila, on ji bo priskrbel potrebno stro-
kovno literaturo in ji utiral tudi pot v tovarniške prostore in v upravo pod-
jetja ter tudi skrbel, da bo njeno delo primerno cenjeno in honorirano. Težave
bodo pa tam, kjer obratni zdravnik nima smisla za preventivo in tudi medi-
cinsko sestro odvaja od nje. V teh primerih bo",potrebno veliko takta, še več
pa vztrajnosti in iznajdljivosti, da bo sestra pridobila za svoje delo tudi
zdravnika. Za začetek bo verjetno najbolj primerno začeti s preventivnim
delom znotraj ambulante, ki bo prav gotovo ugajalo še tako starokopitnemu
zdravniku.
V inozemstvu imajo medicinske sestre tudi tam, kjer ni obratne ambu-
lante. Medicinske sestre so tu popolnoma samostojne, organizirajo in nudijo
predvsem prvo pomoč in nadzirajo red in snago v podjetju ter vršijo, kolikor
pač morejo in znajo, ostale dolžnosti medicinske sestre, ki smo jih zgoraj
opisali.
Pri nas verjetno zaradi pomanjkanja medicinskih sester še dolgo ne bomo
imeli tega tipa industrijskih medicinskih sester, čeprav bi jih mnoga podjetja
zelo potrebovala in sprejela z odprtimi rokami.
Za to težko in odgovorno delo moramo seveda zahtevati, da so sestre, ki
se posvete temu poklicu, telesno in duševno popolnoma zdrave. Biti morajo
iniciativne, domiselne, sposobne morajo biti delati z ljudmi, imeti morajo
organizatorske sposobnosti in veselje, da se izpopolnjujejo v svojem znanju in
metodah dela. Dobrodošla je tudi prijetna zunanjost, še važnejši pa je pri-
kupen nastop in resna volja pomagati bolnim in poškodovanim ter .širiti
zdravstveno zavest in pospeševati naprečlek.
Dobre medicinske sestre v tovarni ni mogoče dovolj plačati za njeno delo.
Že dosedanje izkušnje kažejo, da se delovni kolektivi kljub togim predpisom
16
o plačah in nagradah le primerno oddolžijo medicinskim sestram za njihovo
delo in jih nikdar ne pozabijo, kadar se deli v tovarni dobiček.
Žal se zdravstveni delavci sami med seboj še včasih nepravilno ocenju-
jemo in pri dodatnih plačah še ne upoštevamo dovolj družbene koristnosti po-·
sameznih poklicev.
Če nam bo s tem člankom uspelo pridobiti kakšno medicinsko sestro za
delo v obratni ambulanti in če bomo tiste medicinske sestre, ki že delajo v
obratnih ambulantah, spodbudili, da svoj program razširijo in pogumno sto-
pijo v delovne prostore, med delavce in v delavske domove, bo namen članka
dosežen in trud poplačan.
Sodobna š sestre na šoli
S spremembo pOl verbalno podajanje učne
snovi zamenjal nazo nove zahteve glede na
obliko učilnice. Podo :treza več, ker je razme-
ščanje miz za skupins in dostikrat neizvedljivo.
Nova metodika pouk, lata. Pri kvadratni obliki
8 X 8 m ali celo 9 X :ako v tako globoki učil-
nici ustrezno osvetlit lel, ne da bi arhitekt bil
primoran dvigniti vH metra. Sad dolgotrajnega
razmišljanja arhitekt( la učilnica, t. j. učilnica,
v kateri imamo poleg glavne okenske fronte, ki osvetli razred neoporečno v
globino 6 metrov, še okna v zgornjem delu notranje ali zadnje stene učilnice,
ki osvetle 2-3 kritične metre notranjosti.
Kvadratna oblika razreda z dvostranskim osvetljenjem je ustvarila po-
sebne tipe sodobne šole. Tako na primer pritlični paviljonski sistem, ki ga
uporabljamo predvsem za osnovne šole in pri katerem dosegamo dvostransko
osvetlitev z znižanjem hodnika. Na drugi strani pa za srednje šole večetažni
sistem, kjer dobimo dvostransKo osvetlitev z zamikanjem posameznih razredov
ali z nanizanjem dveh razredov na 1 hall, t. j. veliko obsežno predsobo.
Ni pa doživela šola samo vnanje preobrazbe z arhitektonskega stališča,
spremenil se je tudi gradbeni program. V šole so začeli uvajati ročno delo za
dečke, gospodinjski pouk za deklice. V skladu s tem delom učnega načrta so
začeli v gradbeni program vključevati prostore za rokotvorni poduk in prak-
tično gospodinjsko delo. Zdravstvene težnje, da pedagog prenese del pouka v.
prosto prirodo, pa 80 privedle arhitekta do tega, da oblikuje v najbližji oko-
lici šole, vendar izven vidnega in slušnega področja učilnic raznolika rriesta
za poduk na prostem.
Skromne stavbe z yelikimi okenskimi površinami, zelenimi ploskvami za
rekreacijo otroka, prostori za razno športno dejavnost in prenos pouka na
prosto so značilni za zunanjost sodobnešole.
Velike, svetle in zračne učilnice kvadratne oblike, skoro enako število
delavnic, od model arnice do strugarnice, mizarske, elektromehanske delavnice,
šivalnice, kuhinje, pralnice, likalnice, dvorane, ki služi sestankom mladine,
17
o plačah in nagradal
delo in jih nikdar ne
Žal se zdravstvei
jemo in pri dodatnih
sameznih poklicev.
Če nam bo s ten
delo v obratni ambuJ
obratnih ambulantah,
pijo v delovne prosto:
dosežen in trud popla
Ilskim sestram za njihovo
~ni dobiček.
včasih nepravilno ocenju-
i družbene koristnosti po-
:šno medicinsko ses.tro za
;ke sestre, ki že delajo v
~azširijo in pogumno sto-
lomove, bo namen članka
Sodobna šolska stavba in delo sestre na šoli
D r. S 1a vaL u nač e k
S spremembo pouka na osnovni šoli, ko je zgolj verbalno podajanje učne
snovi zamenjal nazorni pouk, so učitelji postavili nove zahteve glede na
obliko učilnice. Podolgovato oblikovan razred ne ustreza več, ker je razme-
ščanje miz za skupinsko delo v takem prostoru težko in dostikrat neizvedljivo.
Nova metodika pouka zahteva razred v obliki kvadrata. Pri kvad:r;atni obliki
8 X 8 m ali celo 9 X 9 m pa je nastalo vprašanje, kako v tako globoki učil-
nici ustrezno osvetliti notranji, od okna oddaljeni del, ne da bi arhitekt bil
primoran dvigniti višino na 4 ali celo na 4 in pol metra. Sad dolgotrajnega
razmišljanja arhitektov je bila dvostransko osvetljena učilnica, t. j. učilnica,
v kateri imamo poleg glavne okenske fronte, ki osvetli razred neoporečno v
globino 6 metrov, še okna v zgornjem delu notranje ali zadnje stene učilnice,
ki osvetle 2-3 kritične metre notranjosti.
Kvadratna oblika razreda z dvostranskim osvetljenjem je ustvarila po-
sebne tipe sodobne šole. Tako na primer pritlični paviljonski sistem, ki ga
uporabljamo predvsem za osnovne šole in pri katerem dosegamo dvostransko
osvetlitev z znižanjem hodnika. Na drugi strani pa za srednje šole večetažni
sistem; kjer dobimo dvostransko osvetlitev z zamikanjem posameznih razredov
ali z nanizanjem dveh razredov na 1 hall, t. j. veliko obsežno predsobo.
Ni pa doživela šola samo vnanje preobrazbe z arhitektonskega stališča,
spremenil se je tudi gradbeni program. V šole so začeli uvajati ročno delo za
dečke, gospodinjski pouk za deklice. V skladu s tem delom učnega načrta so
začeli v gradbeni program vključevati prostore za rokotvorni poduk in prak-
tično gospodinjsko delo. Zdravstvene težnje, da pedagog prenese del pouka v.
prosto prirodo, pa so privedle arhitekta do tega, da oblikuje v najbližji oko-
lici šole, vendar izven vidnega in slušnega področja učilnic raznolika niesta
za poduk na prostem.
Skromne stavbe z yelikimi okenskimi površinami, zelenimi ploskvami za
rekreacijo otroka, prostori za razno športno dejavnost in prenos pouka na
prosto so značilni za zunanjost sodobne šole.
Velike, svetle in zračne učilnice kvadratne oblike, skoro enako število
delavnic, od modelarnice do strugarnice, mizarske, elektromehanske delavnice,
šivalnice, kuhinje, pralnice, likalnice, dvorane, ki služi sestankom mladine,
17
šolskim odmororn, prireditvam itd., dijaške knjižnice in čitalnice, vse to pa
daje poseben pečat notranjosti današnje šolske stavbe.
Tudi mi srno začeli graditi v skladu z našimi ekonomskimi možnostmi,
razpoložljivim gradbenim materialom in našimi klimatičnimi razmerami nove .
šole po sodobnih načelih. Vendar bo vzlic naglemu tempu graditve v zadnjih
dveh letih preteklo še mnogo časa, preden nam bo uspelo nadomestiti vse one
šole, ki so bile požgane ali porušene v dobi okupacije, in one, ki so zrasle še
v Avstro-Ogrski in ki jih je zob časa oglodal tako, da nimajo več osnovnih
higienskih pogojev, ki jih zahtevamo od šolske stavbe.
V bližnji bodočnosti bo naš fond šolskih zgradb približno tak, kot je
danes skoro v vseh državah Evrope. Relativno majhen odstotek modernih šol
z visokim higienskim standardom in širokimi možnostmi za pester nazorni
poukin ročno delo ter sorazmerno visok odstotek starih šol s slabimi in skrajno
neugodnimi objektivnimi pogoji.
Katero šolo naj si izbere medicinska sestra za torišče svojega dela? Delo
sestre je važno tako v sodobni kot stari šoli. V stari šoli mogoče še bolj, ker
je v tej potrebno, da z dobrim subjektivnim činiteljem, t. j. s pravilnim od-
nosom učitelja do zdravstvenih vprašanj, nevtraliziramo negativni vpliv, ki ga
ima na otroka higiensko neustrezno okolje. Delo je potrebno v obeh, le oblike
, in pogoji za delo so različni. Lažje bo delo na sodobni šoli, ker bo učitelj za
napredne higienske težnje dostopnejši, saj ga stimulira že lepo šolsko okolje,
ki budi v njem željo, da tudi on prispeva nekaj k ohranitvi in napredku
zdravja med mladino, ki jo vzgaja. Težje bo delo v zelo starih šolah, kjer je
učitelj pod vplivom nehigienskega okolja pogosto že otopel in se je v njem
zakoreninila misel, da se v danili okoliščinah ne splača truditi, ker izdatnega
zboljšanja tako ali tako ne bo dosegel. Laže bo organizirati socialno zdrav-
stveno zaščito v novih šolah nego v starih, toda kér je nujno potrebna vsej
učeči se mladini, mora torišče sestrskega dela biti na obeh šolah.
Gradbeni program sodobne šole obvezno vključuje, kot sem že omenila,
kuhinjo z vsemi pritiklinami pri srednji šoli, vsaj mlečno kuhinjo pa pri
osnovni šoli. Pri srednjih šolah služi kuhinja tako vzgojnim namenom, torej
praktičnemu gosPQdinjskemu pouku, kakor tudi prehrani mladine. Srednje
šole, nižje in popolne gimnazije postavljamo v center večjih šolskih okolišev.
Radius šolskega okoliša je na podeželju navadno tako velik, da mora en del
mladine v internate, drugi del pa za dnevno prihajanje v šolo uporablja
razna prometna sredstva, vlak, avtobus i'pd. Pri tej »vozeči se« mladini je
prehrana navadno neurejena, saj dobi mladinec svoj opoldanski obrok šele,
ko 'pride domov, in to v obliki postane hrane, ki je vitaminsko skoraj brez
vrednosti. Če k ternu prištejemo še večji napor zaradi dnevnega vozarjenja,
manj počitka zaradi bolj zgodnjega vstajanja, potem je razumljivo, da trpi
zdravstveno škodo, da tudi učni uspehi niso na višku in da zaostaja za sreč-
nejšimi součenci, ki žive v internatu ali pri starših. Tej mladini bi bilo treba
pomagati iz zdravstvenih in pedagoških razlogov. Važen del te socialno-zdrav-
stvene zaščite je na sestri. Ne samo, da mora dajati pobudo za ustanavljanje
šolskih kuhinj, temveč postati mora aktiven in požrtvovalen član njenega
upravnega odbora. V šolski kuhinji ima obilo priložnosti, da zdravstveno
vzgaja mladi rod, da neposredno ali posredno širi mednje higienske navade
18
in da preusmerja nezdrave prehrambene običaje. Da Sl Je treba umiti roke
pred jedjo, o tem je slišal tudi že zadnji človek v najbolj oddaljeni vasi 810-
venije. A koliko ljudi si je prisvojilo to zdravo navado? Zelo malo! Zakaj?
Ker sta dom in šola zanemarila zdravstveno vzgojo, premalo upoštevajoč njeno
važnost za zdravje človeka. V šolski kuhinji se otrok te navade kar hitro
oprime, samo če je prijem učitelja ali sestre dober. Oglejte si našo mladino
pri jedi! Koliko manj tegob bi bilo, če bi otrok dobro prežvečil hrano in je
ne zmetal vase. In zbirčnost, zdravju tako škodljiva vzgojna napaka! Poučna
beseda o pravem času, predvsem kolektiv ni vzgled, pa že jé otrok stvari, ki
jih je sicer odklanjal, čeprav so nujno potrebne za njegov normalni telesni
razvoj. Navajanje mladine h kulturnemu vedenju pri mizi, k pravilni rabi
jedilnega orodja, so prav tako važne stvari, vendar se mi najvažnejše zdi
sodelovanje sestre pri sestavljanju neoporečnih jedilnikov v okviru ekonom-
skih možnosti. Niso vedno sredstva vzrok nesmotrni prehrani, v veliki večini
primerov je to le neznanje. Širiti znanje o pravilni in zdravi prehrani med
pedagoge, tehnično osebje šolskih menz in mladino mora biti poglavitna
vsebina rednega sestrskega dela pri kuhinjah šol in internatov.,
Ker bo pa šolska kuhinja v bližnji bodočnosti služila tudi gospodinjskemu
poduku mladine, ker bo gospodinjski poduk verjetno obvezen del šolskega
učnega program a, bi morala postati medicinska sestra posvetovalni organ pe-
dagoga pri poduku zdrave prehrane in higienske kulture stanovanja. Na ta
način bi sestra prispevala svoj delež k higienskemu napredku naših kmečkih
in delavskih domov.
V osnovni šoli, ki zajame otroke bližnjih naselij, bi morala sestra danes
pospeševati mlečne kuhinje. Te kuhinje so nam potrebne, da izpopolnimo po-
manjkljivo domačo prehrano. Vsa raziskavanja oddelka za prehrano pri Cen-
tralnem higienskem zavodu so pokazala primanjkljaj vitaminov A in D ter
kalcija in živalskih beljakovin v hrani našega šolskega otroka. Kvarne po-
sledice tega primanjkljaja, ki se kažejo zlasti v slabokrvnosti našega šolarja
in manjši odpornosti proti boleznim, bomo odstranili, če damo otroku skode-
lico mleka ob glavnem šolskem odmoru. Dnevni obrok mleka ne bo samo
zboljšal zdravstvenega stanja našim šolarjem, temveč bo prispeval tudi k
bolj.šim učnim uspehom.
Nova oblika sestrskega dela na šoli je pobuda za prenašanje poduka na
prosto. Vsak učenec bi moral vsaj eno, po možnosti dve učni uri imeti na
prostem, na svežem, čistem zraku, in to od najzgodnje pomladi pa do pozne
jeseni, ob sončnih dneh pri ne prenizki temperaturi izjemoma včasih tudi po-
zimi, seveda, če je otrok primerno oblečen. 8 čim pa utemeljujemo to našo
željo? V razredu, kjer diha večje število otrok, se zrak hitro prekomerno
ovlaži in segreje - okvari. V okvarjenem zraku začne otrok plitkeje dihati.
Ob manjši količini vdihanega zraka dobi otrok tu di manjšokoličino kisika.
Zaradi manjše količine kisika se vsi procesi v telesu odigravajo počasneje,
okrne se tu di sposobnost koncentracije, ki je osnovni pogoj za dojemanje
učne snovi. .
Na prostem, kjer je zrak čist in neokvarjen, se dihanje poglobi in poveča
sposobnost dojemanja. Zato prenos pouka ni samo zdravstveni, temveč prav
tako tudi pedagoški ukrep. Na medicinski sestri pa je, da odpravlja zastarele
19
poglede nekaterih naših učiteljev, ki se boje, da bo priroda odvrnila pozor-
nost otroka od učne snoví. Če zna učitelj učno snov zanimivo podajati, se mu
ni treba bati dekoncentracije, tudi če sedi otrok pod kostanjem!
Poleg prenosa poduka na prosto, ki je zlasti važen za stare šole z za-
tohlimi učilnicami, je potrebno, da sestra posveti nekaj skrbi šolskim odmo-
rom. Najprej mora paziti na to, da učitelj ne prikrajša šolarja za odmor. Žal
delajo to naši pedagogi kaj radL V nekaj minut ah šolskega odmora bi želeli
povedati vse, kar jim ni uspelo med šolsko uro. In naenkrat spet zapoje zvonec
in odmora, ki za otroka ni bil odmor, je konec. Pedagogi se ne zavedajo, da
so s tem prizadeli otroku dvojno škodo. Prvo škodo, ker z odmorom ni mogel
obnoviti svoje sposobnosti za delo v naslednji uri in bo njegovo delo manj
uspešno, kot bi bilo sicer. Drugo škodo, ker niso prezračili razreda med od-
morom, kar tudi vpliva, kot srno slišali, na kvaliteto dela. Sestro mora tudi
zanimati, k j e prebije otrok svoj odmor. Higiensko načelo je, da otrok med
odmori ne sme ostati v razredu, da mora na dvorišče, igrišče, v najslabšem
primeru ob vremenskih neprilikah na dobro prezračen hodnik. V času njihove
odsotnosti odpremo vsaj dve okni v zgornji in spodnji polovici, da izmenjamo
okvarjeni zrak s svežim, ki ho zopet dvignil delovno zmogljivost otroka v
prihodnji uri. Zelo važno je tudi, da pogleda, k a k o prebije otrok svoj odmor.
Odhod na dvorišče v strnjenem gosjem redu ne pomeni sprostitve. Otroci naj
se razlete s hodnika na dvorišče - se tam sprehajajo ali vključujejo v razne
lahke skupinske gibalne igre. Divjanje bi jih telesno prevečutrudilo, kar bi
se pokazalo v slabšem duševnem delu.
Prezračenje razreda med vsakim odmorom in pravilna uporaba šolskega
odmora sta izredno važna za zboljšanje učnih uspehov na šoli in za očuvanje
zdravja naših otrok.
In osebna snaga otrok? Redna tedenska kontrola otrok na čistočo, oprav-
ljena ločeno po spolu, ne stimulira samo otroka k boljši telesni negi, temveč
tudi starše k redni tedenski izmenjavi telesnega perila, k zakrpanju nogavic,
perila in obleke. Tako je kontrola telesne čistoče važen zdravstveno vzgojni
prijem, na katerega ne bi sestra pri obisku šole smela pozabiti. Mogoče ji bo
celo uspelo, da prevzame ta posel pedagog, kar bi rodilo še boljše rezultate,
ker bi preglede lahko opravljali redno vsak teden.
Na koncu omenjam to, kar bi moralo stati na prvem mestu, to je snago
in čistočo šolske stavbe. Če staro šolsko stavbo še slabo čistimo, postanejo
razmere na šoli z zdravstvenega stališča nevzdržne. S snago vsaj delno omi-
Hmo škodljive vplive higiensko pomanjkljive okolice. Seveda ni dovolj, če
pazimo samo na snago tal. Prepričamo se, če se svetlobna telesa in okna čistijo
vsaj enkrat mesečno, da prah, ki se nabere na steklu, svetlobnim žarkom ne
ovira poti, ker bi to znatno zmanjšalo osvetlitev delovnih mest in delovno
sposobnost otrok. Ali se brišejo pozimi cevi radiatorjev vsaj enkrat tedensko,
da se odstrani prah, ki se sicer osuši, dvigne v zrak in poslabša mikroklimo v
razredu. Vzgojno delo sestre obstoji v tem, da prepriča učiteljstvo o važnosti
čistoče. Snaga lahko stori starošolo znosno in manj škodljivo za zdravje, na-
šprotno pa nepravilen odnos do vprašanj snage utira škodljivim faktorjem pot
v sodobno šolsko stavbo.
Nakazala sem le nekaj vprašanj z delovnega področj a sestre na šoli, toda
če bodo sestre to delo redno opravljale, bodo v veliki meri pripomogle k bolj-
šemu zdravstvenemu stanju otrok, kolikor je odvisno od šolskega okolja.
20
Skrb zd stare Ijudi - zrcalo naše kulture!
D r. Dam j a n a B e b 1e r
Sestra, ki dela na terenu, često naleti v družini tudi na stare ljudi, ki
jih mučijo razne težave in do katerih družinski člani včasih nimajo pravega
odnosa. Res je, da so stari ljudje, ki ne delajo več in ki postanejo včasih tudi
nekoliko čudaški in sebični, družini dostikrat tudi v breme. Toda ne smemo
pozabiti, da so v svoji produktivni dobi bili s svojim delom družini vendarle
v korist in jim je družina dolžna to delo na stara leta povmčati z nesebično
skrbjo in nego. Pravilen odnos, primerna zaposlitev in nega bo pozitivno vpli-
vala na staregačloveka, ki bo tak o dobil občutek, da je še koristen član
družine in da ješe vedno njegovo življenje smiselno.
Ne samo to, z izvajanjem higienskih načel lahko staremučloveku ZlV-
ljenje celo podaljšamo, izboljšamo telesno in duševno zdravje, dvignemo pro-
duktivnost in s tem njegovo osebno srečo. Vse to bo pa brez dvoma odsevalo
v zadovoljstvu vse družine.
Tudi v naših domovih za onemogle je odnos do zavarovancev včasih pre-
več hladen. Nihče se ne ukvarja z mislijo, kako bi starčke njihovi zmogljivosti
primerno zaposlili, kako bi jim pripravili razna razvedrila in s tem vlili ne-
koliko več sreče v zadnja leta njihovega življenja.
Jasno pa je, da vseživljenje in tudi v starosti vpliva na duševno in te-
lesno zdravječloveka še neštetočiniteljev, med katerimi je na zelo važnem
mestu tudi prehrana. Znanost, ki obravnava fiziološke spremembe v starosti
(gerontologija), je razsvetlila tu di vprašanje prehrane v tem življenjskem
obdobju. Danes je znano, da se fiziološke potrebe po posameznih snoveh v
prehrani na starost spremene. Pomen živil, kidajejo kalorično vrednost,
se zaradi zmanjšane aktivnosti in zaradi znižane osnovne presnove nekoliko
zmanjša, na drugi strani pa se poveča pomen zaš·čitnih snovi, ki poživljajo
osnovne življenjske procese. Torej je jasno, da na starost padejo potrebe po
maščobah in ogljikovih hidratih, da pa na drugi strani porastejo potrebe po
beljakovinah (ki jih delno tudi prištevamo k zaščitnim snovem), posebno po
rudninah, predvsem po kalciju in biokatalizatorjih t. j. vitaminih.
Za praktično uporabo si zapomnimo tole:
Meso dam o na mizo 3-4-krat tedensko, in sicer samo ob opoldanskih
obrokih.
Meso naj bo po možnosti belo, pusto (tudi ribe in drobovina) in brez
mastne omake.
Če je zobovje slabo, bomo meso sesekljali.
Jajca dajemo 2-3-krat tedensko, bodisi za večerjo ali pri kosilu. Najpri-
mernejša so mehko kuhana.
Mleko je izredne važnosti za starčke zaradi velike količine kalcija, ki
ga vsebuje, in pa zaradi tega, ker je lahko prebavljivo in ne obremenjuje
prebavil. Vsaj pol litra bi ga moral dobiti star človek dnevno in to bodisi kot
pijačo, z dodatkom kave, ali pa za pripravo jedi (pire, puding, mlečni zdrob
itd.).
21
Maščobe bomo dajali samo toliko, kolikor je to nujno potrebno za pri-
pravo jedí. Ogibali se bomo po možnosti svinjske masti ter uporabljali name-
sto nje olje ali pa margarino in ,po možnosti surovo maslo (vitamina A in B).
Kruh. Ce je zobovje zdravo, bomo dajali prepečen kruh ali kekse. Ce pa
je zobovje pomanjkljivo, bomo kruh nadomestili :z ogljikovimi hidrati (n. pro
s testeninami, zdrobom, ovsenimi kosmiči, rižem itd.).
Povrtnina zavzema važno mesto v prehrani starih ljudi: krompir, zelena,
povrtnina, korenček. Izogibati se je težko prebavljive povrtnine (zelja, zelene).
Surova zelenjava in sadje 50 še važnejši, ker so predvsem vir vitamina
C: razno sadje (hruške in jabolka bomo zaradi slabega zobovja naribali).
Suho sočivje (fižol, leča, grah) bomo dajali le v obliki pireja.
Suho sadje (češplje, mareliee, orehi, lešniki) so važen vir rudninskih
snovi. Ker je za žvečenje orehov in lešnikov potrebno dobro zobovje, jih bomo
v raznih sladkih jedilih pripravile zmlete.
Če je star človek navajen vina, in prave kave, mu tega ne bomO branili,
toda le v majhnih količinah in ne premočno (2 kozarčka ali 2 skodeliei
dnevno).
Tudi na prebavo bomo v starosti bolj pazili. Zadostna surova hrana, sadni
sokovi in krajši dnevni sprehodi bodo zaprtost omilili. V splošnem naj veljajo
tale načela:
Jirana naj ne bo pretežka, ne preobilna in ne premastna. Kruha, testenin,
močnatih jedi, sladkorja in maščobe naj uživajo stari lj:udje v zmernih koli-
činah. Izogibati se je treba živil, ki napenjajo, in prepikantnih jedí. Dajanje
vitaminskih preparatov, posebno preko zime, bo staremu človeku zelo kori-
stilo. .
Obrok i naj bodo primerno porazdeljeni preko dneva, tako da nikdar ne
bodo prebavila preveč obremenjena, kar je tudi za sree večji napor. Posebno
velja to za večerjo, ki mora biti lahka in zadosti zgodnja (ob 6. uri do
1/27. uri). Zajtrk je nasprotno lahko nekoliko obilnejši, kot je to navada pri
nas. Teoretične potrebe po posameznih snoveh so v starosti naslednje:
Tabela I.
Zenske od 55-70 let I Zenske in moški nad
Moški od 65-70 let 70 let starosti
1. Kalorije
2. Zivalske beljakovine
3. Rastlinske beljakovine
4. Skupaj beljakovin
5. Masti (vidne)
6. Ogljikovi hidrati
7. Fosfor v mg
8. Kalcij
9. Zelezo
2000-2400
25
35
60
46
440
1150
800
17
22
1900-2200
25
30
55
45
395
1050
735
16
2enske od 55-70 let
Moški od 65-70 let
2enske in moški nad
70 let starosti
10. Vitamin C
ll. Vitamin Bl
12. Vitamin B2
13. Vitamin PP
14. Vitamin A
15. Vitamin D
70 65
13 12
2 1,8
15 13
0,2 0,2
0,003 0,003
Tabe1a II.
To tabelo bi v količinah (in v gramih) izrazili približno takole:
Meso, ribe. .
Jajea .
Sočivje (suho)
Mleko
Sir .
Maslo
Kruh, testenine, ovseni kosmiči,
riž, zdrob . .
80 Sadje.
1/2 Krompir
25 Maščobe razen masla
500 Sladkor
15 Marmelada aH suho sadje .
20 Skupno kalorij . . . . .
250
300
260
20
40
30
2100
Primeri jedilnikov pa bi bili n. Pl'. takšni:
I.
Zajtrk: mlečni zdrob, naribano jabolko.
McL1iea: kozarček mleka, biskvit.
Kosilo: prežganka, telečji sesekljan zrezek, solata, ,pire krompir, sadni sok.
Maliea: kos sadja, biskvit. '
Večerja: sadni puding, ·skodeliea bele kave.
II.
Zajtrk: bela kava, prepečenec z maslom, kos sadja.
Maliea: sadni sok, biskvit.
Kosilo: pasirana fižolovka, pražen krom pil', špinača, košček mladega sira,
sadje.
Maliea: kozarec jogurta.
Večerja: mlečni riž, kompot iz suhega sadja.
Starčki, ki žive osamljeni brezdružine in si hrano pripravljajo sami, često
svoje jedilnike zelo poenostavljajo in se tako privadijo na zelo enostransko
hrano. Tej hrani pa primanjkuje mnogo za dobro zdI;avje zelo važnih, posebno
tako imenovanih zaščitnih snovi. Zato opažamočesto pri njih znake raznih
deficitarnih obolenj (osteomalacija, anemija in razne hipo- in celo avitaminoze).
Take starčke bomo napotile najprej k zdravniku, potem pa jim bomo po-
magale urediti njihovo prehrano.
Vsekakor pa se zavedajmo, da iz odnosa do starih ljudi lahko v veliki
meri sklepamo, kakšno kulturno stopnjo je dosegel kak narod.
23
Tabela važnejših nalezljivih bolezni,
Medicinska sestra
Na pobudo medicinskih sester v podiplomskem tečaju za patronažno službo
srno izdelali tabelo osnovnih podatkov o najvažnejših nalezljivih boleznih. Za
medicinsko sestro niso ti podatki nič novega, saj si je znanje o infekcijskih
boleznih pridobila v času študija. Ker pa človek marsikaj pozabi, če s stvarjo
Bolezen Povzročriteljin naóinširjenja
I I
I Inkubacija I P:rvi znaki obolenja
Povzroča tifusna klica.
Način širjenja: klice so
I v blatu in seču bolnika,Trebušni pre bolevnika ln klico- 14-21
tifus nosca. Okužimo se sko- dni
zi usta S hrano in vodo.
Živila pogosto okužu-
I
jejo muhe. " I
Povzroča paratifusna
Paratifus klica 3-14 cOstalo - glej trebušni dni
tifus.
. Povzročajo različne kli- II
ce griže.
Najdemo jih v blatu
prebolevnika in bolni-
ka.
Griža Okužimo se skozi usta 3-7
s hrano, Id j0 pogosto dni
okužujejo muhe. Bole-
zen često na1ezemo ob
neposrednem ali po-
srednem stiku z bolni-
kom.
24
Začetek počasen, po-
stopno naraščanje tem-
perature na 39 do 40°,
Glavobol, zaprtje, ne-
jasne bolečine v ~rebu-
hu, pozneje driske. Du-
ševna prizadetost.
Začetek nagel, često z
mrzli co, vročina, Dole-
čine v trebuhu, driska.
Bolečine in krči v tre-
buhu, driske s pogost-
nim iztrebljanjem. Bla-
to tekoče, sluzavo, v
resnih primerih pome-
šano s krvj o.
katerih prlJava je po zakonu obvezna
Hermina Andoljšek
nima ravno neposrednega opravka, naj bi ji tabela, ki jo objavljamo, prihra-
nila prelistavanje učbenikov v času, ko si mora biti hitro na jasnem, kako
ukrepati pri ezatiranju obolenj, ki so pri nas pogostna in je njih prijava po
zakonu obvezna.
Trajanje kužnosti I
Od konca 2. tedna
boleezni do okreva-
nj a, ce ne ostane
bacilonosec.
Od ezačetka bolemi
do okrevanja, če ne
ostane bacilonosec.
Od prvih drisk do
ozdravlJenJa, če ne
ostane kronični bol-
nik.
Komplikacije
Predrtje črevesa,
krvavitev v čre-
vo, kasneje raezna
gnojenja.
Glej trebušni ti-
fus! - Nastopaj o
redkeje, ker je
boleezen milejša.
Nastopaj o redko.
25
Protiepidemični ukrepi
.Izolacija v bolnici je obvezna
po uredbi o zatiranju nalezlji-
vih bolezni. - Razkuževanje
bolnikovega jedilnega pribora,
posode, blata, posteljne posode
in stranišča. Umivanje rok pred
vsako jedja. Zavarovanje živil
pred muhami. Po izolaciji bol-
nika razkuženje doma. Prijava
bolezni zdravstvenim oblastem.
I
Cepljenje odr.edi ezdravstvena
oblast po potrebi.
Glej trebušni tifus!
Iwlacija v bolnici je obvezna
po uredbi o zatiranjú nalezlji-
vih bolemi. - Razkuževanje
bolnikovega jedilnega pribora,
pošode, telesnega in posteljne-
ga penla, blata, postelJne po-
sade in stranišča. Umivanje rok
pred vsako jedjo. Zavarovanje
živil pred muhami. Po izolaciji
bolnika razkuženje doma. Pri-
java bolezni zdravstvenim obla-
stem.
Bolezen
Otroška
ohromelost
Ošpice
Škrlatina
Povzročitelj in način
širjenja
Povzroča virus, ki ga
najdemo predvsem v
blatu bolnika, prebo-
levnika in zdravih lju-
di, včasih pa tudi vI žrelni sluzi. Okužimo
se skozi usta kakor
pri črevesnih nalezlji-
vih boleznih (tifus, pa-
ratifus), lahko pa tudi
kapljično (ošpice, škr-
latinka, davica).
Povzroča virus v žrel-
ni sluzi, ki jo bolnik
pri govoru, kašljanju,
kihanju prši okolí se-
be v drobnih kapljicah
(kaplj. širjenje). Oku-
žimo se z vdihavanjem.
Povzročitelja najdemo
v žrelu bolnika in zdra-
vih ljudi.
Širjenje kapljično!
(Glej ošpice!).
I Inkubacija
različno
dolga
10 dni do
prvih zna-
kov oz. 14
dni do
izpuščaja
7-10
dni
Prvi znaki obolenja
Povišana temperatura,
znaki vnetja v žrelu
in nosu. Po dozdev-
lnem nekajdnevnem iz- Iboljšanju ponovno po-
slabšanje s povišano
temperaturo, s preob-
čutljivostjo in ohromit-
vami.
10. dan po okužbi: po-
višana temperatura, na-
hod, kašelj, hripavost
in vnetje oči. 14. dan
značilen izpuščaj, ki se
pojavi najprej na obra-
zu in lasišču.
Nenaden začetek s po-
višano temperaturo,
bruhanjem in angino.
Značilno droben izpu-
ščaj se pojavi 2. do 3.
dan bolezni predvsem
po prsih in trebuhu.
Davica
Povzroča klica davice, I
ki je na sluznici žrela
in nosu pri bolnih in
lahko tu di pri zdravih
ljudeh. Prenaša se kap-
ljično! (Glej ošpice!).
26
5-7
dni
Bolečine v grlu, povi-
šana temperatl\ra, v
žrelu značilne sivkaste
obloge, včasih otežko-
čeno dihanje in hripa-
vost.
·Trajanje kužnosti
Doba, ko se povzro-
čitelj izloča v blatu,
ni točno določena.
Kapljično se bolezen
širi v prvih dneh
bolezni.
Od prvega dne pred
pojavom začetnih
bolezenskih znakov
do 5. dne po izpu-
ščaju. Skupno 9 dni.
Od zadnjih dni in-
kubacije do okreva-
nja - včasihše po
okrevanju.Prizdrav-
ljenju s penieilinom
se doba kužnosti
močno skrajša.
Od začetka obolenja
do okrevanja, v red-
kih primerih klieo-
nosei.
Komplikacije
Trajne ohromitve
in invalidnost.
Vnetje srednjega
ušesa, pljučniea.
Zmanjšana odpor-
nost proti drugim
kužnÍm boleznim.
Vnetje ledvie in
vnetje srednjega
ušesa.
Ohromitve meh-
kega neba, red-
keje začasne ohro-
mitve drugih mi-
šie Okvara srčne
mišiee.
27
Protiepidemični ukrepi
Izolacija bolnika v bolnicÍ je po
uredbi o zatiranju nalezljivih
bolezni obvezna. RazkuženjeI kakor pri črevesnih in kapljič-
nih nalezljivih boleznih. Umi-
vanje rok po opravljeni potrebi
in pred jedjo! Omejitev teles-
nih naporov.
Zaščita otroka s serumom pre-
bolevnikov, z zbirnoplazmo ali
s krvjo staršev čimprej po I
okužbi. Zaščita se priporoča pri
slabotnih, bolehnih otrocih in
pri otroeih do 3 let.
Izolaeija bolnika v bolniei je po
uredbi o zatiranju nalezljivih
bolezni obvezna. Razkuženje
stanovanja in predmetov, ki jih
je bolnik upora"bljal.
Izolaeija bolnika v bolniCÍ je po
uredbi o zatiranju nalezljivih
bolezni obvezna. Razkuženje
kakor pri škrlatini. Obvezno
eepljenje v prvem, drugem in
sedmem letu starosti.
Bolezen
Oslovski
kašelj
Povzročitelj in način
širjenja
Povzroča klica oslov-
skega kašlja, ki je na
sluznici žrela in sapni-
ka bolnih otrok, zlasti
v začetku bolezni. Zdra-
vih kliconoscev med od-
raslimi ne poznamo. Bo-
lezen se širi z nepo-
srednokaplj. okužbo,
prenos s predmeti prak-
tično ne pride v poštev.
Inkubacija I
3-21
dni,
najpogo-
steje
7 dni
Prvi znaki obolenja
Začetek počasen in ne-
jasen: Rahla in nestal-
na povišanja tempera-
ture, kataralni znaki, ki
spominjajo na navaden
prehlad. Neznačilen ka-
šelj, ki se postopoma
ojačuje in v 10-14
dneh preide v tipične
napade, ki jih mnogo-
krat spremlja bruhanje.
o p om ba: Zdravljenje nalezljivih holezni v holnici je po zakonu
brezplačno, prevoz !inzJdrav1jenjeje dolžan plačati okrajni ljudski odbor.
Za
gospodinjstva v okviru
:lne 27. I. 1955.
Zdi se mi, da je pra- ), ki smo jo zavzeli na
zadnjem lwngresu AFŽ društvih, to se pravi,
v društvih, ki so »žensk namreč pomagajo od-
stranjevati ovire, ki se lsti, v težnjah, da po-
stane skrb za mater in ( lžbe. V bis,tvu teži vse
njihovo društveno delo z se tičejo žene, rešujejo
načeloma kot družbena ' _ _ ta našem posvetovanju
kaže, da je tu di res samo tako mogoče reševa,ti pnlblE:ime,saj sodeluje pri tem
našem posvetu veliko ,število tovarišic in tovarišev, ki jih tu postavljena vpra-
• šanja zajemajo. Mislim, da se iz tega posvetovanja tovarišice na terenu lahko
nauče, kalm se je treba me,todično lobti posameznih problemov, ki posegajo
v življenje žene, in kaj nam je storiti, da odstranimo vse tisto, kar nas ovira,
da bi dosegli lepše življenje ne samo žena, ampak tu di sleherna družina in
sleherni delovni človek.
Posvetovanje je rodilo dobre uspehe, ker temelji na izkustvih, ki smo si
jih že pridobili z delom na tem področju, posebno še z dolgoletnim delom
ženskih organizacij, in ker temelji na uspehih, >ki srno jih pri tem delu že
dosegli. Nadalje pa tudi zato, ker smo nove institucije, kakdna je Zavod za
napredek gospodinjstva, pričeli skromno in ne s. pretirano veliktmi načrti,
marveč smo se pri svojem delu oiZÍ'ralizlasti na naše lastne potrebe, na to,
kaj nam je potrebno, in na to, kar na terenu že imamo.
28
I
Povzročitelj in način Inkubacija I
.
Bolezen širjenja Prvi znaki obolenja
Povzro( ačetek počasen in ne-
skega I lsen: Rahla in nestal-
sluznici a povišanja tempera-
ka boh He, kataralni znaki, ki
Oslovski v začet1 )ominjajo na navaden
kašelj vih klic rehlad. Neznačilen ka-
raslimi ~lj, ki se postopoma
lezen s \ V jačuje in v 10-14sredno neh preide v tipične
prenos! apade, ki jih mnogo-
tično nE rat spremlja bruhanje.
I
Opomba: Zdravljenje nalezljivih bolezni v bolnici je po zakonu
brezplačno, prevoz ,in zdTavljenje je dolžan plačati okrajni ljudski odbor.
Gospodinjstvo V socialistični družbi·
Vida Tomšič
1z govora na sestanku učiteLjic gospodinjstva v okviru
Zavoda za napredek gospodinjstva dne 27. I. 1955.
Zdi se m.i, da je prav to posvetovanje potrdilo linijo, ki srno jo zavzeli na
zadnjem lmngresu AFŽ glede bodočega dela v ženskih društvih, to se pravi,
v društvih, ki so »ženska« samo po svojih težnjah, da namreč pomagajo od-
stranjevati ovire, ki se postavljajo ženski enakopravnosti, v težnjah, da po-
stane skrb za mater in otroka - skrb celotne naše družbe. V bistvu teži vse
njihovo društveno delo za tem, da se vsa vprašanja, ki se tičejo žene, rešujejo
načeloma kat družbena vprašanja. Vse dosedanje delo na našem posvetovanju
kaže, da je tudi res samo tako mogoče reševa,ti probl~me, saj sodeluje pTi tem
našem posvetu veliko š-tevilo tovarišic in tovarišev, ki jih tu postavljena vpra-
. šanja zajemajo. Mislim, da se iz tega posvetovanja tovarišice na terenu lahko
nauče, kako se je treba metodično lotiti posameznih problemov, ki posegajo
v življenje žene, in kaj nam je storiti, da odstranimo vse tisto, kar nas ovira,
da bi dosegli lepše življenje ne samo žena, ampak tudi sleherna družina in
sleherni delovni človek.
Posvetovanje je rodilo dobre uspehe, ker temelji na izkustvih, ki smo si
jih že pridobili z delom na tem področju, poseJmo še z dolgole1tnim delom
ženskih organizacij, in ker temelji na uspehih, kl srno jih pri tem delu že
dosegli. Nadalje pa tudi zato, ker srno nove institucije, kakršna je Zavod za
napredek gospodinjstva, pričeli skromno in ne s' pretirano velikimi načrti,
marveč srno se pri svojem delu ozkali zlasH na naše lastne potrebe, na to,
kaj nam je potrebno, in na to, kar na terenu že imamo.
28
Trajanje kužnosti
I
Komplikacije Protiepidemični ukrepi
Izolacija otroka na domu. Z Iijo
Na splošno zmanj- ne morem o preprečiti okužb v
šana odpornost. okolici, ki so nastopile, ko bo-
Od začetka bolezni, Pljučnica, resen lezen še ni bila ugotov lj ena.
ko je kužnost naj- potek vseh dru- Razkuženje zaradi majhne od-
večja, do 4 tednov gih akutnih na- pornosti kHc ni potrebno. -
po nastopu značilnih lezljivih bolezni, Preprečevanje obolenja z anti-
napadov kašlja. poslabšanje kro- biotiki samo priposebnih indi-
ničnih infekcij, kacijah. Priporoča se zaščitno
zlasti tuberkuloze. cepljenje, ki močno zniža obo-
levnost in umrljivost.
Toda v prvi 'vrsti je važno, da na našem posvetovanju zavzamemo dolo-
čeno načelno staHšče. Zdi se mi, da imamo dovolj idej, dovolj tovarišic in
tovarišev, ki bodo tudi v bodoče iskreno delali na tem področju, toda prven-
stveno si moramo le biti na jasnem glede osnovnih pricipov našega dela, kaj ti
človek, ki ve, kaj hoče, lahko v vsaki, tudi najmanjši vasi in v najzakot-
nejšem kraju naše domovine, ureSiIliči te m.aše misli tudi v najrazličnejših
razmerah.
Zaradi tega menim, da je naš najpomembnejši uspeh prav v tem, ko vi-
dimo, da gleda danes večina delavcev na tem področju na vprašanje gospo-
dinjstva tako napredno, kakor srno ga postavJ.jali na nekaterih naših kon-
gresih in plenumih AFŽ. Vemo, da je treba gospodinjstvu odvzeti ozki ka-
rakter privatnega gospodinjstva in ga smatrati kot vejo naše celotne druž-
bene proizvodnje, še več, gledati je treba nanj kot na vprašanje, ki se tiče
vsega delovnega ljudsltva. Na gosrpodinjstvo bi ne smeli več gledati samo kot
na delo, ki ga opra,vlja žena doma. Na gospodinjstvo moramo gledati kot na
skupek vseh naporov, da bi pridobitve znanosti in tehnike izboljšale življenje
posameznika in življenje družin. Če gledamo na gospodinjstvo tako, potem
vidímo, da gospodinjstvo ni nekaj konstantnega, neke vrste dohra tradicija,
ki se brez kakih sprememb prenaša iz roda v rod, kot n. pro kako je treba
skuhati kosilo, oprati perilo, šivati, sploh opravljati to aH ono. Na gospodinjstvo
moramo gledati kot na nekaj, kar se stalno ra,zvija, na kar neprenehoma
vpliva razvoj sodobne znanosti. Takšen je naš pogled na gospodinjstvo z ene
- če hočete - tehnične plati.
Gospodinjstvo je ze,lo tesno povezano s položajem žene v družini in v
družbi. Dohro vemo, da je v življenju naših družinše mnogo konservativ-
nosti in zaostalosti. Zato je treba prav tu zlomiti pasivni odpor. Pri tem ne
mislim na odpor moških in žensk v tem smislu, da bi se ne hoteli naučiti
česa novega ali da bi ne hoteli bolje živeti; toda stare navade so jim prešle
29
v meso in kri in prav zato je treba, da z neumornim delom zanesemo v dru-
žino drugačno življenje. Delo v tem smislu v socialistični Jugoslaviji ni samo
važno in -možno, ampak tudi nujno in je :tesno povezano z načeli naše sociali-
stične i'zgradnje kakor tudi z mate,rialnimi možnostmi, ki jih naša sociali-
stična Jugoslavija nudi. Mislim, da bi delavci na tem področju morali poznati
teoretske postavke, ki jih je formuliral Engels v svoji znani knjigi »0 izvo,ru
družine, privatne lastnine in države«. Položaj žene in karakter odnosov v
družini sta v najtesnejši zvezi z odnosi v družbi. V Jugoslaviji ustvarjamo
nove družbene odnose. Srno generacija, ki je v desetih letih našo domovino
ne le povedla iz zaostalosti na pot industrijskega razvoja, ampak srno gene-
racija, ki bo tudi na področju družbenih odnosov uresničila davne ideale
človečanstva. Rada bi vam prebrala iz omenjene Engelsove knjige odlomek,
ki je pred sto leti zvenel kot prerokba, ki jo pá danes občutimo že kot nekaj,
kar se pri nas ure:sničuje in pri čemer moramo tudi sami odigrati aktivno
vlogo.
V omenjenem delu píše Engels, da je bilo gospodinjstvo sprva - ko so
ljudje še živeli v velikih skupinah - veja družbene proizvodnje; kasneje, z
nastankom privatne lastnine in patriarhalne monogamne družine pa je po-
stalo privatno delo, ki je ženo kot gospodinjo potisnilo v podrejen položaj.
Nadalje pravi: '.
»Že iz tega je razvidno, da osvoboditev žene in njena enakopravnost z
možem je in ostane toliko časa nemogoča, dokler je žena izključena iz druž-
benega proizvodnega dela 'in omejena le na domače privatno delo.Žena se
lahko osvobodi šele takrat, ko bo množično sode:lovala v dru~beni proizvodnji
in jo bo domače delo le še neznatno obremenjevalo. To pa je postalo možno
šele z veliko moderno industrijo, ki ne le dopušča množično zaposlitev žene,
ampak jo celo formalno zahteva in teži za teun, da privatno domače delo
izpremeni v javno industrijo.«
Delavci na tem področju ne smejo pozabiti na to, kar se pri nas dogaja.
Industrializacija pomeni revolucijo v nač inu življenja ne samo glede gospo-
d1njstva, ampak tudi v načinu življenja družine. Toda mi nismo čakali na to,
kaj nam bo prinesel razvoj, ampak smo storili vse, da bi bil ta razvoj čim
hitrejši. Zato gospodinjstvo, kakor je poudarila tudi že diskusija, za nas ne
pomeni vračanja žene v dom, ampak razhremenitev žene, racionalizacijo dela
doma, modernizacijo v tem smislu, da to delo v čim večji meri izpremenimo
v vejo javne produkcije. Nismo se posebno veliko ustavljali pri tem, da se
je treba borití tudi proti nadlogam, ki jih srečujemo vsak dan, kot je n. pro
boj proti zaostalosti, nehigienskim navadam itd., saj dobro vemo, da ni socia-
lizma in komunizma tam, kjer žive ljudje v umazaniji in neznanju, čeprav
je jasno, da bodo tovarišice in tovariši, ki se bore za napredek gospodinj-
stva, morali na vasi najprej poučevati in opravljati prav te najbolj vsak-
danje ali tudi najpotrebnejše posle.
Če bodo imeli pred sabo jasno perspektivo, tedaj ne bodo učili žena le
tega, kako je treba opravljati delo doma, ampak bodo vaščane seznanjali tudi
z nujnimi spremembami, ki jih terja sodobno gospodinjstvo. Morali se bodo
zna,ti olwristiti z možnostmi, ki jih bo nudil razvoj komun, in marsikatero
stvar bodo lahko rešili le, če bodo iz privatnega, individualnega gospodinjstva
načenjali probleme kot nekaj, kar se tiče skupnosti, komune, kot n. pro pe-
karne, pralnice itd.
30
Na tem področju, na katerem se odigrava ta velika revolucija, je zlasti
važno, da se vsi delavci zavedajo perspektive, ker se bodo le tako lahko
okoriščali z vsemi možnostmi na terenu, ker bodo le tako lahko vedeli, kaj
jim je storiti. Včeraj je tov. Branka Saviéeva pravilno poudarila, da bo ko-
muna najpri:rodnejša baza za naše delo, da pa moramo za vsak kraj, za vsako
komuno v Jugoslaviji uporabiti drugačno metodo. To pa se nam bo posre-
čilo le, če nam bo jasna splošna linija. Nikakor pa ne moremo upati I).a
uspeh, če se oprimemo nekega zaključka, če bi n. pro skušali v vsej državi
neko stvar izvesti na popolnoma enak način, kajti to ni možno. Napak bi bilo,
če bi se ne zavedali, da je možno in potrebno isto misel in isto perspektivo
v različnih razmerah uresničiti na razltčne načine.
Komuna pa bo tista skupnost ddavljanov in. bo ustvarila tiste odnose, v
katerih si bomo lahko konk1'etno zastavili naloge ,glede na razvoj pogojev za
dvig gos:podinj:stva, in bo za to lahko dajala tudi materialna sredstva.
Pri delu za gospodinjsko prosvetljevanje se delajo danes ponekod tudi
napake, propagira se stara miselnost in podobno. Toda zaostalost je v neka-
terih naših krajih tolikšna, da je po mojem mnenju boIje, če se pri teh na-
pakah ne us,tavljaroo preveč, ampak raj,ši z naŠe strani podpremo vse, kar
je napredno.Če bomo n. pro iskali, kaj je v tem ali onem tečaju narobe,
bomo s tem pogosto samo slabili voljo ljudi, ki navadno predano delajo na
terenu. Naša naloga je, da pridemo do osnovnih institucij in do kadrov, ki
nam bodo omogočili, da dosežemo tisto stopnjo, ki si jo vsi želimo. Zato je
izredne važnosti, da v prvi vrsti kriHčno gledamo na naše delo v Zavodu za
napredek gospodinjstva, na to, kakšna bo po svoji vsebini naša šola za
učitelje gospodinjstva itd. Na terenu, kjer delajo naši ljudje, je třeba pouda-
ríti uspehe, kí so jih že dosegli, povedati jim moramo, kako je treba nada-
ljevati z delom, nikakor jih pa ne samo opominjati le za njihove napake, ker
nam to veliko bolj škoduje kakor pa kodsti. Moramo jim povedati, kaj je
prav, pokazati jim moramo perspektivo, ki jo nudi pravilno delo, to pa mo-
remo storiti le, če je tudi nam samim jasno, kaj hočemo.
-Nadalje moramo prav tako kritično sprejemati prakso iz inozemstva, ka-
kor klritično sprejemamo vse Usto, kar je bilo storjenega v stari Jugoslaviji.
Z inozemskimi in doma,čimi izkustvi se pa okoristimo lahko le tedaj, kadar
vemo, kaj hočemo doseči. Naš cilj je, da ženo pri gospbdinjstvu in domačem
delu razbremenimo, ker je v socialistični družbi žena enakopraven državljan,
ki so mu odprta vsa vrata; istočasno pa hočerno izboljšati življenje naših
družin, dvigniti življenjski standard. V inozemstvu so mnenja, kakor svoj čas
tudi v s,tari Jugoslaviji, da je bistvo vprašanja v tem, kako bi iz žene nare-
dili, kako bi ženO vzgojili v dobro gospodinjo, ne vidijo pa, da gre v bistvu
za vprašanja družbenih odnosov, družbenega razvoja in obenem za razvoj
stanovanjske in komunalne izgradnje, prehrambene in druge industrije,
trgovine itd.
Nadaljnji uspeh našega posvetovanja se kaže v tem, da se je na njem
odločno postavilo vprašanje vzgoje. Tudi o tem vprašanju že dolgo in z uspe-
hom razpravljamo. Končana je prva faza naše borbe za to, da je končno le
jasno, da vprašanje vzgoje ni samo vprašanje nekih improviziranih tečajev,
večje ali manjše aktivnosti ene ali druge družbene organizacije, marveč v
31
prvi vrsti vprašanje splašne vzgaje člaveka v sacializmu, v akviru rednega
šalstva. Gaspadinjstva ni predmet, ki ga je! treba sama vnesti v učni pragram
in je s tem stvar že apravljena. Vprašanje gaspadinjstva je tesna pavezana
s celatna refarma šalstva. Patrebna bi namreč bila, da pi nekateri predmeti·
s svaja vsebina in metadična abravnavo pakazaH, kakšna kadst Ílna člavek
ad znana8,ti v vsa~danjem življenju. ZatO' mislim, da je naše pasvetavanje
prav zdaj dabradašla, ker se danes na širaka razpravlja a refarmi šalstva, a
družbenem upravljanju šale in je ta diskusija prišla že taka daleč, da nam
stvarna amagača, da naše zamisli izvedema tudi v šali. Seveda bama marali
a tem problemu še mnaga razpravljati, tada važna je, da je prav ta zbara-
vanje uspasabila diskUltante v zve'zi s šalska refarma, diskutante v zvezi s
šalskim svetam, da je OImogačilavsakemu ad nas, da pave, kaj misIi a tem
vprašanju, da ga zna postavljati načelna, da se·zna boriti za te naše paglede.
Navadna mtslija ljudje, da pameni uvajanje gaspadinjstva všale - vzgajiti
dekleta taka, da bada znale kuhati. Menda smOlže ugatavili, da pri tem ne
mislima na kuhanje, ampak na ta, kaka bi dagnanja znanasti izrabili v karist
družine.
S tem v zvezi bi pavedala še dve stvari. Zastavili srna si vprašanje
kadrav. Res je, da nam prav na tem padračju najbolj manjkaja prav kadri.
Če bi kadri bili, če bi jih imeli in če bi t18ti, ki že delaja, zavzema1i jasnO'
stališče dOltega vprašanja, bi lahka v velika večji meri izkariščali materialna
sredstva in materialne pagoje, ki že ohstajaja. Materialnih sredstev je davalj,
tada manjkaja nam kadri. ZatO' je važna, da bi ta pasvetavanje vplivala, in
misHm, da tudi ba vpliva,la na adlačitev, kakšne šale je 1ireba farmirati za
vzgaja teh kadrav. Ni nam treba ravna hiteti, ali gotava bama marali slej
kOlprej priti dOlvisaka kvalificiranih kadrav. Kadri, ki bada v~gajali nava
generacija v gaspadinjstvu, bi se motali seznaniti z vsemi najsadabnejšimi
pridabitvami znanasti, morali bi vedeti, kaj hačema daseči, in ne smeja, kakar
zdaj, zavzemati nekaka podrejenega palažaja, kOlenkrat ali dvakrat tedenska
paučujeja račna dela, kuhanje, higiena. Marali bi biti asebnasti, ki bi kat
strakavnj aki v šalah vplivali, da bi se tudi pauk drugih predmetav prilagadil
in uskladil, marali bi znati svaje dela prikrajiti patrebam kraja glede na
perspektiva, a kateri tu gavarima.
Druga, Kar nas mati, je naziv »gaspadinjstva«, ki ílma pri Slavencih pa-
seben prizvak. Marda bi bila prav, če bi skušali najti za ta pajem kak drug
izraz. Če bi rekli »nauk a gaspadinjstvu«, bi se verjetna takaj pajavila vpra-
šanje, čemu naj se ga uče tudi dečki, ker Sol pač gaspodinje - le ženske.
Beseda vsebuje stara m1selnast in verjetna bama težka našli nav izraz. Nika-
kega predlaga nilmam za nav naziv, ta je pač vprašanje diskusije. Marda pa
ha tudi iz prak se same izšel boljši izraz. lsta se nam dogaja tudi na drugih
padračjih, zlasti pri pravu, kajti pajmi, ki SOl nastajali v drugačnem druž-
benem sistemu, za nas nimaja več natanka istega pomena, kat SOl ga imeli
takrat, ka SOl nastali.
Ta pasvetavanje naj ba le uvad v ra,zna strakavna pa8vetovanja a vpra-
šanjih, ki jih n18mo niti hateli niti magli rešiti, kat n. pro a vprašanju
Zavada za napredek gaspadinjstva, a vprašanju šale za gaspadinjstva itd.
Mislim, da lahka reč~ma, da je Zveza ženskih društev v Jugaslaviji s
tem pasvetavanjem marsikaj daprinesla k razvaju sacialističnih družbenih
adnasov pri nas.
32
Za višjo higiensko raven kmečkega doma
D r. I van Bon ač
Mestni ljudje, še bolj pa oni iz industrijskih centrov, pogosto občutijo
živo potrebo, da pohite ven iz di;rna, megle, smradu in ropota, st;-an iz gneče
čemernih ljudi - na deželo in v prirodo, da se naužijejo sonca in svežega
zraka, da se krepko razgibljejo, pa tudi razvedrijo v družbi šegavih ljudi.
Človek bi upravičeno sodil, da je na deželi samo zdravje doma, in vendar
- ni tako. Zdravstvene razmere tamkaj navadno niso najbolj ugodne. Skoraj
povsod imajo mesta nižjo splošno umrljivost, dojenčki redkeje obolevajo in
v blažjih oblikah, njih morrtaliteta je znatno nižja. Pra:v isto velja za tuber-
kulozo in druge nevarne bolezni. V mestih je tudi precej manj bolezni, ki
80 V zvezi z nesnago (izjeme so le hidrične epid€\mije v mestih, ki pa nasta-
nejo zaradi defektov na centralni preskrbi z vodo)..Tudi mladina je v mestih
na splošno fizično bolj razvita kot na deželi. Dejstvo je torej, da prebivalstvo
na deželi nima pričakovanih koristi od raznih prednosti, kot so: obilje sonca
in 8vežega zraka, krepka zaposlitev na prostem, sveža prirodna živila, redka
zazidava naselja, manjši pro;rnet ipd. Podeželje pač počasneje sledi velikemu
napredku, ki ga doživlja mesto. Vzemimo samo intenziven razvoj komunalne
higiene, obsežne asanacije, boljšo organizacijo in kvaliteto zdravstvene službe,
širjenje splošne in zdravstvene kulture. Zato moramo v izgradnji socialistične
družbe vzporedno z industrializacijo dežele storiti vse, da zmanjšamo obsto-
ječe razlike med mestQ'm in vasjo. Veliko vlogo igrajo nedvomno socialno-
ekonomski činitelji. Kmetijske zadruge pa v svojem bistvu pomenijo materi-
alno bazo, od njihovega razvoja je odvisna finančna moč - torej tudi sred-
stva za higiensko ureditev naših vasi, kar nas kot zdravstvene delavce najbolj
zanima. Da bi znali ljudem in tudi vodstvom kmetijskih zadrug ter bodočih
komun s kmečkim prebivalstvom pravilno svetovati, kako naj zboljšajo živ-
ljenje 8vojemu zdravju v prid, mOTamo dobTOpoznati higienske pomanjklji-
vosti naših kmečkih domov. Način bivanja namreč prav na podeželju pogosto
upravičuje znano staro pravilo: slabo stanovanje - slabo zdravje! /
Oglejmo si pozorno domačije na deželi, od zunaj, pa tudi njih notrranjost,
pa bomo pogosto ugotovili številne higienske pomanjkljivosti! Nešteto domov
ima .n. pT. kaj malo sonca, toplote in svežega zraka. Bivališča so zato vlažna,
hladna in celo temačna, v njih vlada neugodna, škodljiva mikroklima. Nevarni
mikrobi imajo v vla,gi in mraku vse pogoje za neoviTano rast in razvoj. Mar-
sikje zanemarjajo tako osebno kot kolektivno higieno. Slabo služijo potreb~
nemu počitku majhne spalnice in neprimerna ležišča; ljudje pogosto ležejo
kar v oblačilih, ki jih nosijo čez dan! Pomanjkljiva osnovna snaga pri ljudeh
in v njih okolici nudi obilo priložnosti, da se ra~mnoŽJujevsako'vrstni mrčes
in golazen, ki prenaša nevarne infekte. Obširna anketa pred petimi leti je
pokazala, da nad tri četrtine stranišč, gnojišč in smetišč ne ustreza osnovním
higienskim zahtevam glede njih izgradnje in higienskega režima. Tudi pre-
skrba z vodo je marsikje tako primitivna, kat je bila pri davnih prednikih.
Več kot tretjina Slovencev uporablja vodo iz vodnjakov in 75 % le-teh daje
bakteriološko neprimerno vodo. Tudi od kapnic le redkokatere ustrezajo
33
higienskim predpisom; 3% Slovencev je celo navezanih na uZlvanje prave
površinske vode. V podeželju pa se močno uveljavljajo še drugi škodljivi či-
nitelji: prehrana je pogosto enolična in po kvaliteti nepopolna, saj ji zlasti
manjkajo biološko važne »zaščitne snovi«. Ljudje navadno ne poznajo niti
osnovnih načel profilakse in se to maščuje pri pojavu kužne bolezni v hiši,
pa tudi ob poškodbah (te,tanus!). Delo naspIoh je naporno, premalo mehani-
zirano; po delu ni pravega počitka in ne oddiha.
Vse te neprilike zmanjšujejo življenjsko moč in odpornost prebivalstva,
hkrati pa ustvarjajo stalno nevarnost za endemije in za epidemično širjenje
kužnih črevesnih bolezni in parazitarnih invazij, zlasti za številne akutne ga-
stroenteritise dojenčkov in otrok, ki so najčeš.če infekcioznega značaja. Dolgo-
trajne stanovanjske škodljivosti so povod, da so ·hudo razširjeni tu,di kronični
infekti, zlasti tuberkuloza in revmati,čne bolezni, pri mladini pa angine, pre-
bavne motnje, avitaminoze, anemija, ra:stna slabost in splošna oslabelost; to
pa je zopet povod za pogostne nevarne komplikacije pri akutnih otroških na-
lezljivih boleznih. Dolgotrajni fizični napori pod trdimi delovnimi pogoji so
vzrok, da se tako pogosto pojavljajo krčne žile, hemoroidi., kile, težave v
zvezi s porodi ipd. Te bolezni in nadloge zmanjšujejo delovni zanos in spo-
sobnost prebivalstva ter povzročajó ogr,omne materialne izdatke. Medicinskemu
kadru prizadevajo mnogo dela in skrbi, pa še uspehi pogosto niso zadovoljivi
in se zdravstvene razmere ne izboljšajo kaj prida! Medicinski kader bi zato
moral posvečati mnogo več pozornosti preventivnemu delu v smíslu načel
sodobne medicine, ki postavlja na prvo mesto študij socialne etiologije in
patologije ter široko in specifično preventivo, ,potem šele terapijo in reha-
bilitacijo. Uspehi dela v tem smislu se sicer ne bodo takoj pokazali, bodo pa
trajni, vnajvečjo korist ljudskemu zdravju, medicinskemu kadru pa v veliko
zadoščenje.
Medicinska sestra prihaja pri svojem delu - v ustanovah in na terenu
- vosebni stik z ženami in gospodarji, ki so že pokazali resno voljo, da
zlasti v okviru kmetijskih zadrug in Rdečega križa aktivno sode1ujejo pri
reševanju aktualnih zdravstvenih vprašanj na va:si.Medicinski sestri bo uspe10
aktivirati tudi one, ki ,danes še stoje ob strani, če jim bo 1e nazorno in s
primeri razložila, da je higienska ureditev domačije eden osnovnih pogojev
za gospodarski napredek. Prva konkretna naloga medicinske sestre bo torej:
dvigati higiensko raven kmečkega doma in razvijati higiensko kulturo nje-
govih stanovalcev. Kateri pa so ti problemi, na katere je treba stalno
opozarjati?
V bivališču se razvija velik del živ1jenja družine, zato můra nuditi opti-
malne pogoje ter ustrezati fiziološkiJm zahtevam. Biti mora neposredno oson-
čeno, suho in urejeno, tako ,da se v njem lahko vzdržuje komfortna mikro-
klima, ki organizmu omogoča uspešno uravnavanje telesne toplote. Domačijo
v celoti moramo tako urejati in vzdrževati, da nas uspešno ščiti ,pred infekcijo.
Potrebne so torej dovolj prostorne in z,račne spalnice s posebnimi ležišči tudi
za otroke, zadostna količina zdrave pitne vode, pdprave za vzdrževanje osebne
higiene, čisto in higiensko urejeno stranišče, gnojišče in smetišče. Pov,sod mo-
rata vladati snaga in red; mleko in druga živila je treba skrbno čuvati pred
okvaro in okuženjem. Zdravo bivanje zadovoljuje tudi psihološke in socialne
potrebe družine, saj omogoča hal1Illonično sožitje in lepo razvijanje družin-
34
skega življenja. Zdravo bivanje torej pQspešuje ne samo fizično, temveč tudi
duševno zdravje družine!
Vselffizahtevam ustrezajoča bivališča seveda ne bomo mogIi ustvariti v
starih stavbah Z vlažnim ali celo kamnitim zidovjem, ki neprestano črpa vlago
iz vlažne zemlje. Z razvojem materialne in kulturne blaginje pa bo zgrajenih
vise več novih stanovanjsh:ih poslopij, v katerih se bodo dala urediti res
zdrava in udobna biválišča. Za čudo se celo pri novih gradnjah pogosto vse
premalo pazi na higiensko kvaliteto gradbišča: hiše postavljajo v senčno lego,
na vlažna tla aIi na pTemalo trden teren, tako da so škodljive posledice
neizbežne. Žal je take napake pozneje skoraj nemogoče popraviti. Dandanes
že prodira zavest, da je treba gradbišču posvetiti vso pozornoslt in že vnaprej
rešiti vprašanja, kot so: preskrba z dobro pitno vodo, higiensko odstranjevanje
odplak in narpeljava elektdke. Za pravilen razvoj kmečkega gospodarstva je
nadalje zelo važna smotrna lega hiše ing9spodarskih rposlopij (kar je treba
predv~deti v na,črtu), da bosta sonce in zrak imela prosto pot. Za vsako
zgradbo najvažnejši so trdni in suhi temelji. Na količkaj vlažnem terenu
(najbolje v vsakem primeru) je treba temelje vodoravno in navpično izolirati
pred talno vlago (s slojem asfalta ali asfaltne lerpenke). Priporočljivo je pod-
kletenje stavbe, cla zrak kot slah toplotni prevodnik loči hišna tla od zem-
ljišča. Pri nepodkleteni hiši naj se tla pritličja dvignejo vsaj za 30Cm nad
zemljo: spodaj leži gramozni nas1p, nad njim betonska plošča z vodoravno
izolacijo, zgoraj pa še peščen nasip kot toplotna zaščita hišnih tal. V dobi
varčevanja je treba opozoriti na nevarnost, da se s starim gradhenim mate-
rialom, pa tudi z vlažnim lesom lahko prenesejo spore nevarne hišne gohe
(drvojedke). Stranišče naj bo na vlsak način prizidano k hiši. Gradi se kot
suho stranišče z greznico, pri vodovodni preskrbi pa kot splakovalno stra-
nišče, ki dobi mala hišno čistilno napravo.1 Kopalnica dandanes ni več kako
razkošje, temveč važen sestavni del bivališča. Higiensko udobje in zdravstvena
varnost zahtevata na sončno stran razporejene dnevne in otroške prostore,
ločene spalnice za otroke in morebitne preužitkarje, za gospodinjsko delo
smotrno urejeno kuhinjo, široka večdelna okna z zračilnimi krili ipd.
Pozornost je treba posvetiti tudi okolici hiše, zlasti dvorÍŠču. Pameten
kmetovalec si bo na senčnem vrtu zgradil higiensko betonirano gnojišče z
gnojnično jamo, uredil bo tudi mnetišče ali kompostni kup, pa bo s tem rešil
zdravstveno in gospodarsko vprašanje odpadnih snovi oziroma gnoja in gnoj-
. nice. Vprašanje preskrhe s pitno vodo je treba - kot omenjeno - načelno
rešiti že pred gradnjo .hiše. Tu imajo velike naloge sanitarni in tehnični
organi na okrajih. Odpraviti morajo namreč tudi posledice dosedanje higienske
zaostalosti ter asanimti številne majhne objekte, ki so v bistvu vzrok slabih
zdravstvenih razmer (Istranišča, gnojišča, smetišča, vodnjaki, kapnice ipd.).
Ljudska oblast in množične organizacije podpirajo to delo - male asanacije,
s katerimi je· oddelek za komunalno higieno CHZ začel že v letu 1951.Mnogi
odbori za male asanacije na okrajih so razvili že lepo aktivnost. Medicinska
sestra je dolžna, da v ljudstvu razvija smisel za higiensko kulturo domačije
in s tem pripomore k čim lepšemu razvoju malih asanacij.
Posebno vprašanje je higfenska ureditev gospodarskega dela pri kmečki
hiši. Tudi živali namreč imajo zahteve glede ugodne mikroklime, glede ustrez-
1 Ing. France Dolni,čar (CHZ): Male in hišne čistilne naprave odplak.
35
nih ležišč, razsvetljave, nege in prehrane. Vse to imenujemo zoohigiena. Ri-
g,ienskim zahtevam se bo dalo v celoti ustreči le z gradnjo novih hlevov za
živmo. Osnovne higienske pomanjkljivosti, ki nevarno ogrožajo zlasti ka-
kovost mleka, pa se dajo odpraviti z malo asanacijo.
Rišo, stanovanje in okolico hiše je treba tudi pravílno vzdrževati in ne~
govati. Pozorna medicinska sestira bo ob hišnem posetu opozarjala ljudi na
marsikakšno pomanjkljivost. Tudi v 'skrolmnem bivališču se da vzdrževati
osnovno higiensko udobje. Vzoren red in snaga, pogostno zračenje in sončenje,
sprotnje zatiranje mrčesa, občasno beljenje in sprotnje porpravljanje nastalih
malih okvar - vse to ne zahteva ,velikih izdatknv, vse bolj pa razumevanja
in nekaj dobre volje. Vselej je treba poudarjati važnost pireventive: preprečiti
je treba prenašanje nesnage v bivališče, raz,voj mr,česa in golazni, nastanek
slabega zraka, stanovanjske vlage ipd. Stanovanjska kultura mora biti neloč-
ljivo zvezana z osebno higiensko kulturo stanovalcev; uvajati je torej treba
higienski režim življenja v družino. Tudi na tem važnem področju čaka
zdravstvene delavce še mnogo dela! Medicinska sestra se bo živo zanimala
za vse te probleme in bo pomagala kmeókitm ženam preko Zveze zadružnie
in odborov Rdečega križa, da se v naših domačijah na podeželju us,tvarijo
pogoji, ki so temelj zdravja v družini.
za gospodarski.vas.
lati Zveza zadružnie, ki
jih vključi v čim aktiv-
akor tudi drugih gospo-
lžnie Jugoslavije je čla-
tej je včlanjenih preko
Delo zadružnic
in kl
Leta 1951. je na :
združuje pretežni del
nejše sodelovanje pri
darskih in prosivetnih
niea Mednarodne zve:
20 milij onov žena iz \
Kako je pa Zvez; na? V Beogradu deluje
glavni odbor Zveze za~. ~~.u~ ~_"'~ . -J _, __ posameznih republik pa
republiški glavni odbori pri Glavnih zadružnih zvezah tistih republik. In'
korično imamo še pri okrajnih zadružnih zvezah odbore zadružnic, ki pove-
zujejo zadružniee iz vseh zadrug. Pri zadrugah na vasi zadružnice nimajo
posebnih odborov, temveč so neposredno povezane v zadrugo kot vsi drugi
člani kmetijskih zadrug. V okviru Zveze zadružnic povezujemo vse tiste žene,
ki so v kmetijskih zadrugah včlanjene same ali pa so z zadrugo povezane
preko katerega od članov družině (moža, staršev, brata).
Dokler so bíle splošne kmetijske zadruge samo slabo urejene trgoviniee
na vasi, se naši kmečki ljudje niso kaj prida zanimali zanje. Toda zadnja
let a se je večina kmetijskih zadrug preusmeriJa od trgovine, ki naj bi bila
samo njihova postranska dejavnost, k pospeševanju kroetijstva kot svoji
osnovni nalogi. S tem se je število članstva znatno povečalo, obenem pa je
za tako zadrugo, ki ima na skrbi zboljšanje kmetijske proizvodnje, izredno
močno naraslo tudi zanimanje med kmečkim prebivalstvorn. Ob vsem tem
36
Lvilna vzdrževati in ne-
etu apazarjala ljudi na
llišču se da vzdrževati
na zračenje in sančenje,
e papravljanje nastalih
,e bolj pa razumevanja
;t preventive: preprečiti
sa in galazni, nastanek
ultura mara biti nelač-
: uvajati je tarej treba
važnem padračju čaka
'a se ba živa zanimala
preka Zveze zadružnic
uomaclJan na padeželju ustvarija
nih ležišč, razsvetljave, nege in prehrane. Vse ta imenujema zaahigiena. Ri-
gienski,rn zahtevam se ba dala v celati ustreči le z gradnja navih hlevov za
živino. Osnavne higienske pamanjkljivasti, ki nevarna agražaja zlasti ka-
kavast mleka, pa se da~ adpraviti z mala asanacija.
Riša, stanovanje ir
gavati. Pazarna medici
marsikakšna pamanjkl,
asnavna higienska udol
spratnje zatiranje mrčE
malih akvar - vse ta
in nekaj dabre valje. V
je treba prenašanje ne
slabega zraka, stanavar
ljiva zvezana z asebna
higienski režim življer
zdravstvene delavce še
za vse -te prableme in
in adbarav Rdečega kllL.d, Ud :;e v nCi:;lll
pagaji, ki sa temelj zdravja v družin i.
Delo zadružnic je velikega pomena za gospodarski
in kulturni napredek naše vas.
Ing. V i 1maP i r k o v i č
Leta 1951. je na padračju Jugaslavije začela delati Zveza zadružnic, ki
združuje pretežni del kmečkih žena z namenam, da jih vključi v čim aktiv-
nejše sadelavanje pri reševanju splašna zadružnih kakar tudi drugih gaspa-
darskih in praSivetnih vprašanj na vasi. Zveza zadružnic Jugaslavije je čla-
nica Mednaradne zveze s sedežem v Landanu. V tej je včlanjenih preka
20 milijanav 'žena iz Vlsehdelav sveta.
Kaka je pa Zveza zadružnic pTi nas arganizirana? V Beagradu deluje
glavni adbar Zveze zadružnic Jugoslavije, na sedežih posameznih republik pa
republiški glavni adbari pri Glavnih zadružnih zvezah tistih republik. In-
kančna imama še pri akrajnih zadružnih zvezah adbare zadružnic, ki pave-
zujeja zadružnice iz vseh zadrug. Pri zadrugah na vasi zadružnice nimaja
pasebnih adbarav, temveč sa nepasredno pavezane v zadruga kat vsi drugi
člani kmetijskih zadrug. V akviru Zveze zadružnic pave,zujema vse tiste žene,
ki sa v kmetijskih zadrugah včlanjene same ali pa sa z zadruga pavezane
preko katerega ad članav družine (moža, staršev, hra ta).
Dakler sa bile ::>plašnekmetijske zadruge sama slabo urejene trgavinice
na vasi, se naši kmečki ljudje niso kaj prida zanimali zanje. Tada zadnja
leta se je večina kmetijskih zadrug preusmerila ad trgavine, ki naj bi bila
sama njihava pastranska dejavnost, k pospeševanju kmetijstva kat svaji
asnavni nalagi. S tem se je števila članstva znatna pavečala, abenem pa je
za taka zadruga, ki ima na skrbi zbaljšanje kmetijske praizvadnje, izredna
mačna naraslo tudi zanimanje med kmečkim prebivalstvom. Ob vsem tem
36
procesu navezovanja kmečkih ljudi na zadrugo kot njiho'Vo organiJzacijo, s
katero upravljajo sami, in sicer z namenom, da povečajo proizvodnjo in zbolj-
šajo življenjske razmere na vasi, so klmeoke žene spočetka stale ob strani,
delno zaradi svoje preobremenjenosti in pomanjkanja časa, delno pa tudi
zaradi tega, ker jim ni bilo jasno, kakšne važnosti je kmetijska zadruga tudi
za žene same. S pomočjo vzt'rajnega dela in pojasnjevanja najaktivnejših
kmečkih žena v okviru Zveze zadružnic je v teku triletnega dela uspelo pri
večini k.mečkih žena vzbuditi zanimanje za gospodarske in druge skupne pro-
bleme naše vasi. Danes so redke vasi, kjer bi ženam ne bilo prav tako do
gospodarskega napredka njihove domačije in njihovega k.raja, kot je to nji-
hovim možem. Pa ne samo to, da se' zanimajo, temveč tudi prav dobro vedo,
da drži pot k zvišanju življenjske ravni na vasi, s tem pa tudi k razbreme-
nitvi kmeČ!ke žene, samo preko dobro organiziranega kmetijskega zadružni-
štva, ki z vsemi svojimi silami deluje za povečanje klmetijske prolz,vodnje
pri individualnih proizvajalcih. Zato se kimečke žene tudi vse bolj vključujejo
v gospodarsko dejavnostOkmetijskih zadrug, v njihove živmorejske, polje-
delsko-semenske, sadjarske in druge pospeševalne odseke. V prosvetni dej av-
nosti kmetijskih zadrug so pa kmečke žene in dekleta nosilke aktivnosti. Ta
aktivnost se razvija predvsem v treh smereh: 1. v smeTÍ gospodarskega izobra-
ževanja zadružnikov in zadružnic preko strokovnih kmetijskih predavanj in
tečajev, 2. gospodinjsko izobraževanje (gospodinjski tečaji, razstave) in 3. šir-
jenje obzorja podeželskemu prebivalstvu (ustanavljanječitalnic, prirejanje
izletov in ekskurzij, naročanje na kmetijsko in drugo literaturo itd.).
Sedaj, ko so se kmečke žene v okviru svojih zadrug razgibale, postale
iniciativne in aktivne, ko so se z delom pri reševanju splošno gospodarskih
in proslVetnih nalog v zadrugi in na vasi vključile vdružbeno dogajanje na
podeželju in v naši skupnosti spl oh, so sipoleg dosedanjih zadale šenove,
obširnejše naloge. Gre za načrtno povečanje proizvodnje tistih prehrambenih
artiklov, ki nam jih v vsakdanji prehrani naj'bolj primanjkiuje in katerih
proizvodnja leži skoro izključno na ramah kimečkih žena. S smotrnim pospe-
ševalnim delom plreko zadrug hočejo zadružnice doseči, da bo:mopri nas
pridelovali več povrtnin, jajc, mesa in mleka, kajt,i le z večjo in ravnomer-
nejšo proizvodnjo bomo lahko bistveno vplivali na zboljšanje našega pre-
hrambenega položaja, na uvajanje zdrave in sodobne prehrane v vsako meS'tno
in kmečko gospodinjstvo. Z organiziranim delom na tem področju smo pri-
čeli šele pred kratkim. Dasi zahtevajo te naloge, če j,ih hočemo izve8ti na
široko in s tem vplivati na splošno zboljšanje naše prehrane, večletno siste-
matično delo, vendar se že po dosedanjih"pdpravah vidi, cla se je stvar široko
razmahnila in da je tako v zadružnih organizacij ah kot tudi pri samih kmečkih
ženah vzbudila veliko zanimanja in pripravljenosti za delo, pa tudi s kon-
kretnim delom se je v večini okrajev že pričeloo
Pri prizadevanju za čim večjo, cenejšo in smotrnejšo proizvodnjo mesa
in jajc gre predvsem za to, da povečamo nesnost naših kokoši in proizvodnjo
svinjskega mesa tel' perutnine. To delo bodo vrši1e zadružnice s pomočjo
kmetijskih strokovnjakov, materialno in organizacijsko pa jim bodo pomagale
kmetijske zadruge in njihovi živinorejski odbori. Ne bi bilo pravilno, če bi
težili za gojenjem večjega šte,vila perutnine in prašičev, ker za to ne pri-
37
delamo dovolj krme in je še ta živina, ki jo ima:mo, nedohranjena in zato
tudi slabo produktivna. Zato so naši napori usmerjeni v to, da naše prašiče-
reje in perutninarstva ne povečamo številčno, pač pa ju zboljšamo po kako-
vosti z vzrejo kvalitetnih ple,menskth svinj in merjascev, z organiziranjem
vzrejnih središč, z zboljšanjem prehrane, z urejanje:m higienskih svinjakov in
kurnic, z uvajanjem selekcioniranih petelinov in piščancev štajerske kokošje
pasme itd.
Medicinske sestre, ki 80 sleherni dah v sUku s klrnečkimi ženami, lahko v
znatni meri pomagajo pri tolmačenju teh nalog in usmerjanju dejavnosti
kmetijskihproizvajalk, kajti vsi ti ukrepi hodo v korist ne samo celotni skup-
nosti, temveč tu di vsakemu individualnemu kmečkemu gospodinjstvu, ki bo
te nove ukrepe v resnici izvajalo. Posebno še pri higienskem urejevanju
svinjakov in kurnic, ki bi morale biti svetle, zračne in čiste, lahko veliko
pomaga prav zdravstveni kader.
Še večjo pomoč kot pri doslej omenjenih nalogah pa lahko nudijo medi-
cinske sestre pri tolmačenju in pravilnem uSlmerjanju kmečkih žena za večje
gojenje povrtnin ter za večjo in higienično proizvodnjo mleka. 50 področja v
5loveniji, kjer ,gojijo kmečke gospodinje že precej zelenjave za domačo po-
trošnjo in za trg, vend ar izbor zelenjave ni vedno najboljši. Poleg tega so pa
v zimskemčasu in zgodnji pomladi, ko nam v prehrani najbolj primanjkuje
vitaminov in rudninskih snovi, kmečki vrtovi večinoma prazni brelz kakršne
koli sveže zelenjave, čepralVbi jo lahko prr-idelovali tudi v tej dobi. Imamo
pa tudi v 5loveniji še precej zaostalih predelov, kjer niti v poletnem času ne
gojijo in ne pozmajo razne zelenjave, kaj šele pozimi in pomladi. Zato so si
zadružnice zadale nalogo, da z raznimi krajšimi tečaji, organiziranim pride-
lovanjem in nabavo semen in sadik v okviru 'ladrug, na vzornih šolskih ali
zadružnih vrtovih preko vseh letnih dob obenem tudi popularizirajo važnost
zelenjave v vsa~danji kmečki prehtrani in raznovrstne načine pripravljanja
povrtnin v svežem ali predelanem stanju.
'I1udi glede mleka verrno, da je stanje pri nas precej slabo, da proizva-
jamo premalo mleka in še tega yečinoma v nehigieničnih okoliščinah, kar
povzroča razna obolenja, zdravstveno in gospodarsko škodo. Za zboljšanje
tega ,stanja je poleg boljšega krmljenja kravin uvajanja rodovniške živine
treba sk,rheti tudi še za čistočo hlevov, vimena, mlečne posode, za pravilen
način molže inčistočo osebe, ki molze, za precejanje in hlajenje mleka itd.
Vse to so pa stvari, ki 80 odvisne pretežno od klmečkih žena, ali jih hodo
pravilno izvajale ali ne in če jih bodo znale pravilno izvajati v vsakdanjem
življenju. Ravno akcija za izvajanje higiene mleka, za higiensko ravnanje z
mlekom vse od hleva pa do potrošnika, kakor tudi akcija za večjo proizvodnjo
in uporabo povrtnin v vsakdanji prehrani nujno klíčeta po koordinirani de~
javnosti zdravstvenega ÍJIl kmetijskega kadra. Če hodo medicinske sestre po
svojih močeh, kjer kolí bodo za to imele priložnost, podprle to dejavnost za-
družnic in zadružnih organizacij, bodo brezdvoma v znatni meri pripomogle,
da se bodo zboljšale življenjske razmere v naših vaseh, istočasno pa v mestih
in industrijskih središčih.
38
Kaj moramo vedeti o mleku 1
"
Vet. Ante Stefančič
Mleko je glede na svoje sestavo in hranljivost v ljudski prehrani čedalje
pomembnejšeživilo. Kakšne važnosti je zd r a vo ml e k o za zalivančka,
sestram ni potrebno rposebej naglašati. Naslednji sestavek ima namen opo-
zoriti medicinske sestre v patronažni službi, da zastavijo svoje delovanje za
pridobivanje zdravega mleka. S tem bodo že pri začetku preprečevale hude
posledice, ki jih prinaša pokvarjeno in okuženo mleko.
Na žalost okvare mleka pri mleku, ki ga mlekarne zbirajo in potem pro-
dajajo, zlasti v večjih potrošniških središčih rpri nas, niso redke. Zaradi tega
je rpreskrba otrok z mlekom, zlasti poleti, ko je možnost okva·r zelo velika,
posebno za matere v mestih in industrijskih centrih naravnost pereče vp~a-
šanje. Pa tudi pri proizvajalcih samih se mleko pogosto pokvari. Pri množičnem
zbiranju mleka se prav pogosto primeri, da en sam liter z raznimi kalmi
onesnaženega mlekaokuži in pokvari več tisoč likov za prehrano otrok tako
važnega živila.
Ob takem stanju higiene mleka pd nas se upravičeno sprašujemo, ali ga
je mogoče sploh popraviti in, kakao Na taka vprašanja je samo en odgovor.
Naši otrod bodo dobivali zdravo mleko, kadar bo vsak, ki ima z mlekom
količkaj opravka, ravnal z njim kar se da čisto. Temeljno načelo za prido-
bivanje zdravega mleka so zdrave krave in pa brezpogojna snaga v ravnanju
z mlekom od molže pa do potro.§nika. Po tem na čelu se morajo ravnati pred-
vsem proizvajalci mleka, in to so pri nas največkrat naše kmečke gospodinje.
Od teh je v prvi VI1stiodvisno, da se mleko že ob samem izvoru ne okuži.
Napake in pogreške, ki jih zagrešijo proizvajalci, pri nas kmečke gospo-
dinje, gredo največkrat. na rovaš neznanja. Pač ne vedo, zakaj in kdaj se
onesnaži in okuži to zlasti za otroke tako važno živilo. Še manj pa se zave-
dajo posledice okužb.
Zato je potrebno, da prosvetljevanju kmečkih gospodinj glede higiene
mleka posvetimo vso pozornost. Žene na vasi so željne znanja in se dajo rade
poučiti, zlasti če jim o tem spregovori žena. Medicinske sestre so si s svojim
delom že pridobile zaupanje naših kmečkih gospodinj. Zato bodo uspele tudi
v tem, saj bodo njih nasveti glede pridobivanja zdravega mleka zalegli več
kakor vsa predavanja, ki so jih o tem že imeli agronomi, veterinarji in drugi
mlekarsrki strokovnjaki. S tem namenom je tudi napisan ta članek.
PO'men mleka v ljudski prehrani glede na njegovo' kemično sestavO'.
Preden preidemo k vprašanju, zakaj se nam kvari mleko, ne bo Qdveč, če
skušamo nekoliko obnoviti, kakšna je kemična sestava mleka. Potem šele si
namreč lahko razložimo, zakaj je za rp~ehrano ljudi, zlasti pa za prehrano
otrok, mleko tolike važnosti in zakaj je to eno tistih živil, ki se la):lko in hitro
kvarijo.
Naslednja razpredelnica nam kaže kemično sestavo ženskega mleká in
mleka naših dOmačih živali, od katerih pri nas pridobivamo mleko. Odstotki
posameznih sestavin se menjajo tako rpri ženah kakor pri posameznih, tudi
istovrstnih živalih. Zato je odstotke vrazpredelnici smatrati za neko povprečje.
39
I Vsebuje v odstotkih Kaloričnal
Mleko Spec. I sušine I si:o~- I tolšče I~:~1~~I Vita- vrednostteža vode rud. minisnovi II mleka
Zensko 1.0298 87.58 12.42 6.37 3.74 2.01 0.30 A 484
Kravje 1.0313 87.27 12.73 4.94 3.68 4.94 0.72 B2 670
Kozje 1.0329 86.88 13.12 4.44 4.07 4.44 0.85 704
Ovčje 1.0355 83.57 16.43 4.17 6.18 4.17 0.93 944
1z razpredelnice je predvsem razvidno, da vsebuje mleko vse tiste sesta-
vine, ki so za ra:zvoj in obstoj organizmov potrebne. Poleg ogljiikovih hidratov,
tolš'č in beljakovin vsebuje mleko v bolj ali ma:ilj zadostni količini tako ime-
novane ~;':aiščitnesnovi, t. j. rudnine in vitamine. Rudninske snovi, ki jih vse-
buje mleiko, so v njem raztopljene. Poleg prvin: apnenca (kalcija), na,trija in
magnezija vsebuje mleko še majhne količine železa, bakra, aluminija, bora,
cinka in silicija. Od vitamin ov sta v mleku samo vitamin A in B2, v sledo-
vih pa vitamin C. Nato moramo pri prehrani dojenčkov vedno misliti in
ostale vitamine po potrebi dopolniti z drugimi živili. 1z razpredelnice je tudi
razvidíno, cla mleko posameznih vrst sesalcev vsebuje vse za življenje potrebne
sestavÍlle. Te so zastopane različno, vendar pa njih količinsko ra:zmerje vedno
v največji meri ustreza prebavni zmogljivosti mladičev tiste vrste.
Ce žensko mleko po sestavi primerjamo 'z mleikom posameznih vrst naših
domačih 'živali, nam postane jasno, zakaj je kravje mleko v prehrani dojenčkov
najustreznejše nadomestiloza mleko žene. Kravje in ikozjemleko sta po sestavi
in hranljivosti najbližja ženskemu mleku. Treba jima je dodati le sladkorja
in ju razredčiti z vodo. Ker pa kozje mleko ne vsebuje železa in bakra, dojenčki
in otroci kaj hitro obolijo Izahudo malokrvnostjo,' če se hranijo z njim. Zato
za prehrano dojenčkov ni priporočljivo.
Od mleka udoma,čenih sesalcev pdja človeku po sestavi najbolj kravje
mleko. Ker je govedo razšÍ!rjeno skoraj po vsem svetu in je pri krav ah laikta-
cija ~doba,ko Í'zločajomleko) dolga, količÍlla mleka pa zato precejišnja, j~ spričo
tega mzumljivo, da dandanes v kulturnih državah izkoriščajo kot mo,lzne
živali skoraj i~ključno le krave.
Če poznalmo sestavo mleka, ,pa vemo tudi, zakaj spada mleiko med živila,
ki se hitro in lanko pO'kvarijo. Posebno poleti postane sveže pomolzeno mleko
kaj kmalu neprimerno za ljudsiko hrano. To slabolastnost mleka je človek že
davno poznal. Ni si je pa znal ra:zjasniJti, dokler ni vedel, kako je mleko se-
stavljeno, in dokler mikrobiologija. ni odkrila povzročiteljev okvar v mleku
v obliki raznih vrst mikrobovo
Danes vemo, da posamezne vrste mikrob ov že salffiepo sebi lahko ogrožajo
ljudsko zdravje; druge vrste zopet razkrajajomlečne sestavine, pri če'mer se
pogosto tvorijo strupene snovi-toksini, ki so prav tako lahko škodljivi člo-
veškemu ~dravju.
Mleko je glede na sestavine (beljakovine, ogljikovi hidrati, tolšče in voda),
ki jih vsebuje, naravnost tdealno gojišče vseh vrst mikrobov, če se okuži z
njimi. Toplota, kakor je znano, pa še pospešuje njihovo življenjsko silo, saj
se to kaže v njihovem naglem razmnoževanju. Tako 50 pri nekerr:nposkusu
neposredno po molži našteli v 1ccm mleka 9500 kali. Nato so mleko hranili
v toplem pros'toru in že 9 ur nato je bilo v 1 ccm mleka že 1000000 teh kali,
40
v 24 urah pa je njih Š'tevilo naraslo na 577 000 000. V mleku, ki so ga po
molži ohladili in hranili na hladnem, so se mikrobi razvijali in množili veHko
počasneje. Tako so v 1ccm mleka z 9500 kalmi nalšteli 9 ur po molži 46000
mikrobov, 24 ur nato pa 5700000. Ta poskus nalIn torej dovolj jasno pove,
zakaj se mleko poleti hitreje kvari kot pozilmi in zakaj so obolenja otrok po
uživanju mleka poleti pogostnejša kot pozimi.
Če torej hočejo proizvajalci mleka pridobivati zdravo mleko, morajo pa-
ziti, da se mleko ne okuži z mikrobi nasploh, zlasti pa ne z mikrobi, ki utegnejo
škodovati ljudskemu2jdravju. Zato jih je treba predvsem podučiti o izvorih in
načinih vseh mogočih okužb mleka kakoT tudi o tettn, kako se dajo okužbe
preprečiti.
Izvori in načini okužbe mleka. Za človeško zdravje najnevarnejše so
okužbe mleka s povzročitelji nalezljivih bolezni. Te lahko izvirajo od živali
in ljudi. Tako živali kakor ljudje lahko namreč okužijo mleko z nevarnimi
mikrobi, povzročitelji nalezljivih bolezni. Od živalskih nalezljivih bolezni ali
tako imenovanih antropozoonoz, ki se prenašajo od živali na ljudi, so ne'varne
in pri nas pogostnejše: vr~nični prisad, slinavka in parkljevka, bruceloza in
tuberkuloza. S povzročitelji omenjenih bolezni se mleko lahko okuži že v
vimenu, kamor preidejo povzročitelji iz krvnega obtoka. Bolne živali pa 1zlo-
čajo bolezenske kali tudi z izdihanim zrakom, blatom in sečem. Tako se lahko
okuži z njimi tu di že namolzeno mleko. Zlasti mleko tuberkuloznih in _bruce-
loznih krav je dostikrat okuženo s povzročitelji teh za ljudi, posebno pa za
otroke zelo nevarnÍh bolezni. Pogosto so s temi boleznimi okužene na videz
zdrave krave, ki jih je mogoče odkriti edinole z razpoznavnim cepljenjem oz.
s pregledom krvi.
Prav tako pa lahko okužijo mleko tudi ljudje, ki so zaposleni pri prido-
bivanju mleka in so bolni za katero od omenjenih nalezljivih bolezni. Najpo-
gostnejše so pri nas okužhe s povzročitelji bolezni, kot so tuberkuloza, tifus,
paratifus, dizenterija, angina, gnojne rane in celo poliomielitis itd. Za širjenje
ljudskih bolezni z mlekom so zlasti nevarni tako imenovani bacilonosci.
Temni, vlažni, zatohli in nesnažni hlevi so kajkrat leglonajrazličnejših
mikrobovo lz ozračja, nasičenega z mikrobi, le-ti kaj lahko pridejo v mleko,
zlasti z muhami, ki poleti kar rojijo v takih hlevih. Razen -(ega lahko muhe
prenašajo mikrobe tu di iil nepokritih gnojničnih jam, stranišč in mlak nepo-
sredno v mleko in v posode za mleko.
Nesnažna stojišča v hlevih, kjer so krave skoraj do kolen pogreznjene v
blato, so nadaljnji izvor za okužbe mleka. V takih stojiščih imajo molznice
vedno zamazane in blatne zlasti tiste dele telesa, od koder lahko nesnaga z
milijardami mikrobov pride v ml~ko, tako n. pr. rep, zadnje noge, potrebušje
in z1asti vime.
Pogrešeno je, če take nesnažne molznice tik pred molžo poskušamo oči-
stiti, kajti vsako tako ščetkanje in čiščenje je prav tako izvor okužbam mleka
Oblaki prahu, ki se pri ščetkanju dvigajo s kože in dlake živali, okužijo
ozračje v hlevu. Prah z mikrobi pada v pripravljene molznjake, med molžo
in po njej pa tudi v mleko. Oblake prahu dvigamo v hlevu tu di z nastiljanjem
in pokladanjem krme pred molžo. V stelji in senu je vedno vse polno za
mleko škodljivih mikrobovo Nekateri od teh stvarjajo tudi trose, ki jih niti
s pasteriziranjem niti s kuhanjem ni mogoče ugonobiti.
41
Mleko lahko okužijo tu di osebe, ki pri molži ne pazijo na osebno higi-
eno. Neredko se gospodinje pripravijo k molži v najbolj zamazani oblek i in
neosnaženih rok. Z zamazanim krilom potem opletajo nad molznjaki in. po-
sodo, ki jo imajo v hlevu razpostavljeno za prelivanje mleka.
Neustrezni molznj aki so tudi zelo pogosto izvor okužbam mleka. Pri nas
so po kmetijah še vedno v rabi leseni molznjaki. Takih molznjakov (tudi
golid in žehtarjev irrnenovanih) po uporabi skoraj ni mogoče temeljito oprati
in so zato pravo gojišče najrazličnejših mikrob ov, ki škodujejo mleku in s
katerimi se mleko okuži že ob molži.
Pri molži se mleko tudi okuži, če pranju vimena in seskov pred molžo ne
posvečamo dovolj pažnje. Prav tako se mleko okuži, če se prvi curki molzejo
v molznjak in če se krave ne molzejo pravilno. Pogosto vidimo, da gospodinje
umivajo vime in seske z vodo iz molznjaka, 'a jih po pranju ne osušijo s
čisto krpo in nadaljujejo z molžo v molznjak, ne da bi tega prej oprale. Mleko
prvih curkov je vedno okuženo z mikrobi, ,zato prvi curki ne smejo v molz-
njak.Nepravilna molža z dvema prstoma je ne le za krave boleča, temveč je
tudi izvor okužbam mleka. Pri tem načinu molže je treba prste večkrat
ovlažiti. Navadno jih gospodinje v ta namen pomakajo v mleko in ga s tem
vedno bolj okužujejo.
Nadaljnji izvor okužbam mleka je precejanje skozi neustrezna cedila in
neoprane krpe. S takim precejanjem se mleko sicer očisti večje nesnage, ne
pa mikrobovo Število teh se celo poveča, če cedila in krp pred uporabo ne
razkužimo. Površno umite, toda nerazkužene posode, v katere se nalije mleko,
nudiio vse pogoje za razmnoževanje mikrobov, zlasti če mleko postavimo v
neprimerne in tople shrambe. Razmnoževanje mikrob ov pa pospešuje tudi
mešanje mleka večernje in jutranje molže, ker ima starejše mleko več klic,
ki okužijo potem še sveže mleko.
Na opisani, do kraja nehigienski nač in pridobljeno mleko roma v zbiral-
nice, ki povečini tu di ne ustrezajo higienskim pogojem. Mleko donašajo pro-
izvajalci v neustreznih, neprimernih in nepokritih posodah. Zbiralci ga zli-
vajo v mlečne vrče, ki po navadi neposredno pred tem niti niso bili ustrezno
razkuženi. Vrči nato - izpostavljeni vremenskim vplivom - čakajo pred zbi-
ralnico, cla jih spet na' neprimernih vozilih odpremijo v mlekarne.
Kakšna je higienska kakovost zbranega mleka, najbolj nazorno vidimo,
če si takoj po dostavi v mlekarno ogledamo kapljo mleka pod mikroskopom.
Poleti se pogosto celo zgodi, da je kakršna koli bakteriološka preiskava v mle-
karno dospelega mleka sploh odveč, ker nam že okus in vonj povesta, da je
mleko pokvarjeno in za ljudsko prehrano neuporabno.
Končno še nekaj besed o pasterizaciji in kuhanju mleka. Res je sicer, da
s pasterizacijo in kuhanjem lahko uničimo večino mikrobov, ki so v njem,
ne pa vseh. Bakterij, ki stvarjajo trose, in teh je v nehigiensko pridobljenem
mleku vedno več kot preveč, ne moremo uničiti ne s pasterizacijo in ne z
navadnim kuhanjem. Pasterizacija sama pa tudi ni porok, da 80 v mleku uni-
čeni morebitni povzročitelji tuberkuloze, zlasti pri uporabi obrabljenih in
zastarelih pasterizatorjev. Prav tako ne uničimo bacilov tuberkuloze, če mleko
samo prevremo. Da jih uničimo, mommo mleko kuhati najmanj 30 minut.
S takšnim kuhanjem pa bi zmanjšali hranilno vrednost mleka in bi dojenčki,
hranjeni z njim, bolehali za prebavnimi motnjami ter bi obenem seveda za-
ostajali tudi v razvoju in ras ti.
42
Ko srno se tako več aH manj podrohno seznanili z izvori in načini okužh,
lahko preidemo k ohravnavanju vprašanja, kakojih preprečiti, oziroma k
ternu, kar v vsakdanjem življenju imenujemo higieno mleka. S higieno mleka
so mišljeni vsi ukrepi, ki so potrehni, da potrošniki ,prejmejo dohro in zdravo
mleko, ki jim ne ogroža zdravja. O teh ukrepih bo govora v naslednjem po-
glavju, in sicer po vrstnem redu, kakor srno obravnavaH izvore in načine
okužb mleka. Z doslednim izvajanjern teh ukrepov bi proizvajalci pridobivali
tako zdravo mleko, ki ne bi ogrožalo zdravja potrošnikov in hi ga celo nepa-
steriziranega in neprekuhanega lahko uživ aH tudi dojenčki. Od tega pa srno
še daleč.
Higiena mleka - ukrepi za pridobivanje zdravega mleka. Prvi pogoj za
pridobivanje zdravega mleka so zdrave molznic!". Ker je pa tudi količina in
sestava mleka odvisna od zdravja krav, je zato še tem bolj važno, da njih
lastniki posvetijo vso pozornost ternu osnovnemu po.goju. Vsa goveda je treba
dati vsaj enkrat letno preiskati, zlasti na tuberkulozo in brucelozo. lz hleva
morajo ne samo krave, ampak vse živaH, ki reagirajo na tuberkuHnski poizkus
pozitivno. Prav tako morajo iz hleva vsa goveda, ki jih veterinar spozna za
brucelozna. Ne glede na letni pregled morajo proizvajalci klicati veterinarja
. ob vsakem huj,šem obolenju molznic, zlasti pa pri vsakem obolenju vimena.
Mleko bolnih krav se v nobenem primeru ne srne mešati z mlekom zdravih
krav.
Osebe, ki imajo kakor koli opravka z mlekom, posebno pa z molžo, morajo
biti zdrave. Osebe, ki so prehlajene, ki kašljajo, imajo nahod ali pa ranjene
roke, naj za časa bolezni nimajo z mlekom nobenega opravka, zlasti ne z
molžnjo. Po uredbi morajo vse osebe, zaposlene z živili, torej tudi z mlekom,
biti dvakrat na leto zdravniško pregledane. To je pa pri zasebnih proizvaja1cih
za zdaj še težko izvedljivo.
Večina naših hlevov kaj malo ustre,za pogojem za higiensko pridobivanje
mleka. Nehigiensko zgrajenih hlevov pa ne moremo čez noč podreti in zgra-
diti novih, ker za to navadno ni denarja in ne materiala. Z manjšimi in ne
predragimi preureditvami je pa vendar mogoče tudi v starih hlevih marsikaj
doseči v pogledu njih higiene. Db primerno povečanih oknih bodo hlevi zračni
in svetli. Z ureditvijo zračnikov je mogoče tudi iz starih hlevov pregnati
vlago in zatohlost. Tudi ureditev odtoka gnojnice iz hlevovni zvezana s pre-
velikimi stroški. Najmanj stroškov pa zahteva beljenje in čiščenje hlevov, ki
naj ga proizvajalci mleka izvršijo vsaj dvakrat letno, in sicer spomladi in
jeseni. Sredstva za tako čiščenje: vodo, živo in gašeno apno ter pepel ima na
razpolago vsak kmečki dam. Največkrat manjka za to važno delo le dobre
volje. V zvezi s higieno hleva je treba skrbeti tudi za higieno dvorišč in zlasti
gnojišČ. Pokrita gnojišča z gnojničnimi jamami so osnovni pogoj ne samo za
higieno kmečkih domov, temveč tudi za pridobivanje dobrega gnoja, tako po-
trebnega njivam in travnikom.
V hlevu je vse leto in vsak dan skrbeti za snago ter urediti stojišča
molznic tako, da ne stojijo in ležijo v blatu, nesnagi in mokroti. Snažno sto-
jišče je mogoče z majhnimi stroški urediti tako, da se molznice iztrebijo v
jarek za stojiščem, kamor odteka tudi seč. Z dnevnimčiščenjem dosežemo, da
se na potrebušju, na zadnjih nogah in na repu ne zasUši nesnaga. Takoj po
čiščenju je treba odstraniti gnoj in nastlati stojišča.
43
Higiena molže. Glede na higieno molže je najbolje, če je pri hlevu na
razpolago za to opravilo poseben prostor. Če ga ni, je primerneje, q.a mol-
zemo na prostem in ne v hlevu. Za časa molže naj se molznicam ne poklada
krma, zlasti ne seno. Na to je živali lahko privaditi.
Pred molžo je kravam treba oprati vime in seske in jih nato osušiti S
čistimi krpami. Kjer gre za večje število molznic, naj opravi to delo samo
za to določena oseba. Pri manjšem številu krav lahko opere in OSUSl vime
oseba, ki molze. To delo naj opravi v navadni obleki, nakar naj si obleče za
molžo namenjeno delóvno obleko. Preden začne z molžo,.si mor a seveda umiti
in razkužiti roke. Prve curke pomolze v posebno posodo; mleko prvih iz-
molzkov je prekuhati in uporabiti za hrano prašičev. Krave je treba molsti
s celo pestjo in ne z dvema prstoma. Dolgi, nategnjeni seski pTi krav ah pri-
čajo, da se krave nepravilno molzejo. Molža s celo pestjo je najboljša, ker ne
povzroča molznicam bolečin in jo lahko opravljamo s suho roko. Pri nas je
ta način najmanj v rabi, ker je najbolj utrudljiv. Kakršno koli vlaženje rok
pri molži, zlasti pa z mlekom, kakor to tako rade delajo naše kmečke gospo-
dinje, je nehigiensko. Glede na higieno mleka je treba opozoriti tu di na to,
da se krave do čistega izmolzejo. Zadnje mleko je najbolj mastno, krave, ki
jih ne izmolzemo redno do čistega, pogosto obolijo za vnetjem vimena.
V molznjake namolzeno mleko je treba precediti v posode skozi cedila
in skozi čiste ter prekuhane platnene krpe. Najbolje pa je mleko precediti
skozi posebna cedila, pri katerih je med gosta kovinska cedila vložena sterili-
zirana vata. Ta mor a biti po vsakimolži sveža. V gospodarstvih z večjim
številom molznic jo menjajo po vsakih 30 do 40 litrih preeejenega mleka.
Mleko se ne sme preeejati v hlevih. Po preeejanju je mleko treba takoj shla-
diti na najmanj 12°C. Bolje je seveda doseči še nižjo temperaturo do 4° C.
Med hlajenjem je treba mleko mešati od spodaj navzgor sprej razkuženimi
mešalkami. Za hlajenje je najprimernejša hladilnica ali ledenica. Kjer te ni,
1ahko shladimo mleko v tekoči hladni vod.i. Če tudi to ni mogoče, si moramo
pomagati s hlajenjem vvodnjakih ali pa v posodah s hladno vodo, ki jo je
treba večkrat menjati.
Po ohladitvi je treba mleko do odprave v zbiralnieo čuvati v snažnih.
temnejših, zračnih in hladnih prostorih. Če je le mogoče, naj taki prostori
služijo samo za shrambo mleka.
Posod z mlekom ne smemo zapirati, pač pa jih moramo pokriti s čisto
redko krpo ali gosto tančico. Tako je mogoče zavarovati mleko, dase ne one-
snaži s prahom in raznim mrčesom, zlasti muhami. Mleko v pokritih posodah
dobi neprijeten zadah.
Higiena posode za mleko. Molznjaki in posode za spravljanje mleka so
najboljši iz kovine, ki ne rjavi in se da lahko prati in razkužiti. V ta namen
najbolje služi~o posode iz nerjavnega jekla, ki so na Švedskem splošno v
rabi. Dobro se obnesejo tudi posode iz aluminija, manj iz pocinjene pločevine.
Pološčeni molznjaki in posoda niso posebno priporočljivi, ker se lošč kaj
kmalu okruši, zlasti pri nepazljivem ravnanju, pločevina pa potem rjavi. Ne-
primerni pa so leseni molznjaki, ki jih je skoraj nemogoče imeti čiste. Molz-:
njake je treba po uporabi umiti z mlačno vodo in jih potem kuhati 30 minut
v 2-odstotni raztopini pralne sode in nato še umiti s čisto vrelo vodo. Tako
razkužene molznjake in drugo posodo za mleko je treba povezniti na čisto
polieo: Pred zopetnjo rabo jih je treba samo poplakniti.
44
Prevoz mleka potrošnikom oziroma v zbiralnice. Čim prej pride mleko od
pJ;'oizvajalca do potrošnika, tem bolj bo ta zadovoljen, ker bo dobil sveže in
nepokvarjeno blago. Za prevoZ je zlasti poleti najprimernejši jutranji hlad.
Mleko naj se prevaža v dobro zaprtih vrčih iz aluminija na vozovih ali vo-
zičkih z vzrnetmi in gumijastimi obročí. Prevozna sredstva za mleko naj slu-
žijo samo v ta namen. Če proizvajalci oddajajo na higienski način pridob-
ljeno mleko neposredno potrošnikom, tedaj ga ti lahko prekuhanega uživajo
brez skrbi za svoje zdravje.
Ob rastoči potrošnji mleka večja mesta in industrijski kraji ne morejo
več kriti svojih potreb neposredno od proizvajalCev samih. Mleko se mora v
taka mesta dovažati iz oddaljenih kraj ev. Potrošniki v velikih mestih in indu-
strijskih krajih se rnorajo zato danes zadovoljiti z mlekom iz mlekarn. Te
zbirajo mleko od proizvajalcev širom po dežeÚ v zbiralnicah in ga potem
dovažajo v mesto potrošnje. Mlekarne mleko pred oddajo potrošnikom na-
vadno še pasterizirajo.
Prednosti take preskrbe so ob vestnem izpolnjevanju higienskih predpisov
tako s strani prOizvajalcev kakor zbiralnic in mlekarn preizkušene že po vseh
naprednih držav ah. Naša ljudska oblast skuša odpraviti vse ovire, ki zavla-
čujejo splošno uvedbo take preskrbe delovnega ljudstva z mlekom. V ta na-
men se gradijo moderne mlekarne. Premalo pozornosti se je pa do sedaj po-
svečalo higieni mleka pri proizvajalcih, higienski ureditvi zbiralnic in prevozu
mleka od zbiralnic v mlekarne. Ko bodo tu di te pomanjkljivosti odpravljene,
tedaj bodo tudi prenehale pogostne in upravičene kritike potrošnikov mleka
v Ljubljani in drugih večjih mestih o slabi preskrbi mestnega in industrij-
skega prebivalstva z mlekom.
)spodinjstvo
,o se skup no z udele-
lomesečnem tečaju za
i gospodinjski šoli v
lIje nam je dalo mož-
mu problemu, kot je
'edavatelji pa so nam
sto, kar srno v dopol-
o tečaju za 2
M
Medicinske sestre, pl
ženkami podiplomskega 1
zdravo prehrano in gos
Grobljah pri Domžalah. :
nost, da srno se v resn'
ravno zdrav a prehrana.
V popoldanskih urah nuc
danskih urah praktično 1
Naj prav na kratko Ull!""U! .""'u.~••v~. ~_~_ ~~~__o_.nizacijo. Šestindvajset
udeleženk nas je bilo razdeljenih v dve skupini, in to v kuharsko in gospo-
dinjsko. Medtem ko je prva štirinajst dni v dopoldanskih urah pripravljala
kosilo in delno večerjo, se je druga skupina seznanjala z ostalimi gospodinj-
skimi posli. Servirale srno, pripravljale mize za obede, čistile madeže iz oblek,
čistile prástore, prale in likale tako, kot bi to morala vsaka gospodinj a, da po
nepotrebnem ne izgublja svojih moči. Kar je pa najvažnejše, dobile srno pri
tem še pravilen pogled na smotrno organizacijo vsega dela v gospodinjstvih
ali ustanovah.
45
~trijski kraji ne mareja
:amih. Mleka se mara v
velikih mestih in indu-
nlekam iz mlekarn. Te
biralnicah in ga patem
Iddaja patro.šnikam na-
Prevoz mleka potrošnikom oziroma v. zbiralnice. Čim prej pride mleka ad
praizvajalca do. patrašnika, tem balj ba ta zadavaljen, ker ba dabil sveže in
nepakvarjena blaga. Za.--lli'evaz je zlastj Doleti m,;uTÍmernejši jutranji hlad.
Mleka naj se prevaža inija na vazavih ali va-
zičkih z vzmetmi in K ~dstva za mleka naj slu-
žija sama v ta namer higienski način pridab-
ljena mleka nepasredn ka prekuhanega uživaja
brez SkDbiza svaje Zdl
Ob rastači patrašr.
več kriti svajih patreb
taka mesta davažati iz
strijskih krajih se ma
zbiraja mleka ad prai
davažaj a v mesta patr
vadna še pasteriziraja.
Prednasti take pres • u ju higienskih predpisav
taka s strani prOizvajalcev kakar zbiralnic in mlekarn preizkušene že pa vseh
naprednih državah. Naša ljudska ablast skuša adpraviti vse avire, ki zavla-
čujeja splašna uvedba take preskrbe delavnega ljudstva z mlekam. V ta na-
men se gradija maderne mlekarne. Premala pazarnasti se je pa do. sedaj pa-
svečala higieni mleka pri praizvajalcih, higienski ureditvi zbiralnic in prevazu
mleka od :lJbiralnic v mlekarne. Ka bada tudi te pamanjkljivasti adpravljene,
tedaj bada tu di prenehale pagastne in upravičene kritike patrašnikav mleka
v Ljubljani in drugih večjih mestih a slabi preskrbi mestnega in industrij-
skega prebivalstva z mlekam.
o tečaju za zdravo prehrano in gospodinjstvo
Med L Bogdana Sevšek
Medicinske sestre, pavečini patranažne delavke, sma se skupna z udele-
ženkami ipadiplamskega tečaja v Ljubljani zbrale na enamesečnem tečaju za
zdravo. prehrana in gaspadinjstva kat gastje na Višji gaspadinjski šali v
Grabljah pri Damžalah. Prijetna urejeni prastari in akalje nam je dala maž-
nast, da sma se v resnici lahka pasvetile taka važnemu prablemu, kat je
ravna zdrava prehrana. Skrbna izbrani in res dabri predavatelji pa sa nam
V papoldanskih urah nudili teQretična padlaga za vse tista, kar srna v dapal-
danskih urah praktična uparabljale.
Naj prav na kratka apišem razdelitev dela in arganizacija. Šestindvajset
udeleženk nas je bila razdeljenih v dve skupini, in ta v kuharska in gaspa-
dinjska. Medtem ka je prva štirinajst dni v dapaldanskih urah pripravljala
kasila in delna večerja, se je druga skupina seznanjala z astalimi gaspadinj-
skimi pasli. Servirale srna, pripravljale mize za abede, čistile madeže iz ablek,
čistile prostare, prale in likale taka, kat bi ta marala vsaka gaspadinja, da pa
nepatrebnem ne izgublja svajih mači. Kar je pa najvažnejše, dabile sma pri
tem še pravilen pagled na smatrno arganizacija vsega dela v gaspadinjstvih
ali ustanavah.
45
Najvažnejši poudarek pri teoriji kuhanja, kuhanju samem in predava-
njih o zdravi in pravilni prehrani je bil na pravilnem sestavljanju jedilnikov
glede na dovoljno količino beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov
in rudnin v posameznih obrokih. Seznanile srno se s pravilnim načinom ku-
hanja, ki ga naše žene tako malo uporabljajo in -ób takih nepravilnostih uničijo
pri kuhanju veliko tistega, kar bi hrana morala vsebovati. In kako si poma-
gati v zimskih mesecih, da bo naša prehrana polnovredna? Tudi na to srno
pomislile, se pomenile o izdelavi surovih sadnih in zelenjavnih sokov, o vla-
ganju in pri predavanju o vrtnarstvu nekaj tudi o zelenjavi za zimo, le da
na žalost premalo, ker nam je šla trda za čas. Predavanja srno imele tudi. o
nalogah kmetijstva, zadružništva za zboljšanje prehrane prebivalstva, o pra-
šičereji in perutninarstvu, proti koncu tečaja paše o nalogah družbe za ure-
ditev sodobnega gospodinjstva. .
Čemu neki nam ho vse to potrebno, kakšen je bil namen tečaja, aH je
namen dosežen? Na zadnje vprašanje lahko mirno odgovorimo, da je tečaj
svoj namen dosegel. Vsaka od udeleženk ve, da bi vse gospodinjske in tudi
del gospodarskih stvari morala vedeti prav vsaka sestra. Patronažna sestra,
sestra na oddelku bolnice, glavna sestra bolnice in vse sestre, ki so še v vseh
mogočih preventivnih ali kurativnih ustanovah, bi našle v snovi tečaja veliko,
kar bi moralo dopolniti znanje pri njihovem delu. Zato je želja po podobnih
tečajih velika, potreba pa nujna.
In kdo je bolj poklican, da svetuje v vseh mogočih stvareh vsakdanjega
življenja, če ne ravno patronažna sestra? Specifičnost patronažnega dela kot
popolnoma samostojnega sestrinskega poklica zahteva od nas poleg strokovne
izobrazbe in toplega čuta za zbližanje s človekom široko obzorje ob reševanju
prav vseh življenjskih problemov. Ali med temi ni prehrana edep najvaž-
nejših? Prvo, s čimer se bo sestra lahko približala naši ženi, bodo praktični
nasveti, seveda ne s kakimi. finančno nezmogljivimi zahtevami, temveč s kon-
kretnimi in sedanjim stroškom posamezne družine primernimi spremembami.·
Družina mora imeti zaupanje v sestro in ta si ga bo lahko priborila samo, če
bo v osebnem zadovoljstvu in v svesti si svojega znanja bolniku, zdrav emu
človeku ali materi z otrokom iskrena svetovalka in pomočnica.
Če pomislimo, da se iz let a v leto v okviru splošnega izobraževanja ljudi
vrše gospodinjski tečaji, nam je zdaj bolj kot kdaj koli jasno, kolike važnosti
je sodelovanje medicinskih sester na teh tečajih. Kje bomo laže uvajale higi-
enske navade, kakor ravno pri praktičnem pouku kuhanja in gospodinjskih
poslov? Res nas je malo, vendar bo v bodoče nujno treba posvetiti več pozor-
nosti pravilni zaposlitvr medicinskih sester. Saj so zdaj še marsikje obreme-
njene z nalogami, ki bi jih morda lahko .opravil tudi drug zdravstveni kader.
Na prvem mestu je gledati, da bodo utegnile posvetiti več časa zdravstveni
vzgoji prebivalstva. Res je, da je patronažna sestra že po svoji vlogi vzgoji-
teljica družin svojih varovancev. Tu individualno vzgaja in ima na ta način
tudi največ uspeha. Vendar bo nujno potrebno, da to sočasno združi s kolek-
tivno vzgojo - tudi v okviru praktičnih tečajev, za katere je med prebival-
stvom veliko zanimanje.
Akcija za zdravo prehrano, ki jo je v preteklem »Tednu otroka« spro-
žila Zveza ženskih društev Slovenije, pa naravnost terja, da se zdravstveni
delavci in posebno medicinske sestre z vso odgovornostjo lotijo tega tako pe-
rečega. vprašanja. Seveda bo to delo uspešno samo v primeru, če obnovimo
46
in dopolnimo svoje znanje z napredkom v higieni prehrane, ki je prerasla v
široko in pomembno znanost.
Tečaj o zdravi prehrani odraslega človeka in otroka skupno z nekaj urno
teorijo in prakso o dietetiki je izpopolnil vrzel, ki smo jo na terenu to-liko-
krat čutile. Hvaležne smo organizatorjem, Društvu diplomiranih medicinskih
sester in Zvezi ženskih društev Slovenije. Prav od srca bi želele, da se podobni
tečaji še organizirajo in se tako omogoči izpopolnjevanje vedno širšemu krogu
medicinskih sester.
-----------~----
o nekaterih
V zvezi z okvirnim p
lanskega letnika, prinaš,ú
:I kongresa
l objavili v 2. številki
~ v kratkem izvlečku.
o teh vprašanjih je al je vlogo državnih
in zasebnih ustanov za z, ) ter sodelovanje teh
ustanov z družino. Nadal. !pih in pomoči, ki je
družini potrebna, da more izpolnjevati svoje naloge in dolžnosti do otrok. Na-
daljnji dve skupini odseka pa sta razpravljali o vzgoji staršev ter načinih in
možnostih sodelovanja med šolami, okrevališči, mladinskimi gibanji in družino.
Zlasti pomembni in .obenem zanimivi so bili pogledi, ki jih je razvila
d i s k u s i j a o v z g o j i s tar šev. Šlo je najprej za opredelitev tega pojma
in v zvezi s tem določiti, komu pravzaprav naj bo ta vzgoja namenjena: dejan-
skim staršem ali tistim, ki naj to nekoč postartejo. Po splošnem mnenju se vzgoja
staršev pač razlikuje od nasvetov za zakonsko življenje in od spolne vzgoje,
vendar pa je enakovredna vzgoji, ki se tiče družinskega življenja. Izrazili so
celá misel, ali bi se tako imenovana vzgoja staršev ne mogla kratko malo
povezati z vzgojo pri pouku splošne higiene. Končno je bilo predlaganih več
definicij, ki so večidel vse podčrtavale vrednost slehernega človeškega bitja
in pa odgovornost, ki jo imajo roditelji za splošno blaginjo otroka. Ce bi te
definicije hoteli na kratko povzeti, bi rekli, da vzgoja staršev v roditeljih
ustvarja in krepi čustvo odgovornosti do potomstva ter jim obenem kaže, kako
otroka v~gajati in mu utirati pot v srečno življenje.
V zvezi z vprašanjem, v čem dejansko obstoji ta vzgoja, je skupina bila
mnenja, da so instinkti, ki roditeljem spočetka narekujejo skrb, nekaj pri-
rojenega, kar se ne da priučiti, ampak samo do neke mere razviti. Vendar
bi se staršem kljub temu dalo pomagati, kolikor ne gre za ovire, kot so ne-
vednost, praznoverje ipd. Seveda pa kak skupen in enoten program ni mogoč
zaradi razlik, ki so med posameznimi deželami v pogledu kulture ter gospo-
darskih in socialnih razmer. Ustrezal bi pa primeren pouk, ki se lahko imenuje
tudi »vzgoja staršev«, če to definiramo kat ustvaritev okolja, in to duševnega,
telesnega in prirodnega okolja, v katerem ba otrok lahko ohranil vero v
srečno življenje.
47
in dopolnimo svoje zna
široko in pomembno zr
Tečaj o zdravi prel
teorijo in prakso o die
krat čutile. Hvaležne Sl
sester in Zvezi ženskih (
tečaji še organizirajo in
medicinskih sester.
~hrane, ki je prerasla v
ka skupno z nekaj urno
10 jo na terenu toliko-
plomiranih medicinskih
bi želele, dase podobni
ie vedno širšemu krogu
o nekaterih zaključkih SvetOynega kongresa
za zaščito otrok
V zvezi z okvirnim poročilom, ki srno ga o Kongresu objavili v 2. številki
lanskega letnika, prinašamo to pot najvažnejše zaključke v kratkem izvlečku.
Splošna vprašanja
o teh vprašanjih je razpravljal 1. odsek. Obravnaval je vlogo državnih
in zasebnih ustanov za zaščito otroka v zvezi z družino ter sodelovanje teh
ustanov z družino. Nadalje je odsek razmotrival o ukrepih in pomoči, ki je
družini potrebna, da more izpolnjevati svoje naloge in dolžnosti do otrok. Na-
daljnji dve skupini odseka pa sta razpravljali o vzgoji staršev ter načinih in
možnostih sodelovanja med šolami, okrevališči, mladinskimi gibanji in družino.
Zlasti pomembni in obenem zanimivi so bili pogledi, ki jih je razvila
d i s k u s i j a o v z g o j i s tar šev. Šlo je najprej za opredelitev tegapojma
in v zvezi s tem določiti, komu pravzaprav naj bo ta vzgoja namenjena: dejan-
skim staršem ali tistim, ki naj to nekoč postartejo. Po splošnem mnenju se vzgoja
staršev pač razlikuje od nasvetov za zakonsko življenje in od spolne vzgoje,
vendar pa je enakovredna vzgoji, ki se tiče družinskega življenja. Izrazili so
celá misel, ali bi se tako imenovana vzgoja staršev ne mogla kratko malo
povezati z vzgojo pri pouku splošne higiene. Končno je bilo predlaganih več
definicij, ki so večidel vse podčrtavale vrednost slehernega človeškega bitja
in pa odgovornost, ki jo imajo roditelji za splošno blaginjo otroka. Če bi te
definicije hoteli na kratko povzeti, bi rekli, da vzgoja staršev v roditeljih
ustvarja in krepi čustvo odgovornosti do potomstva ter jim obenem kaže, kako
otroka vzgajati in mu utirati pot v srečno življenje.
V zvezi z vprašanjem, v čem dejansko obstoji ta vzgoja, je skupina bila
mnenja, da so instinkti, ki roditeljem spočetka narekujejo skrb, nekajpri-
rojenega, kar se ne da priučiti, ampak samo do neke mere razviti. Vend ar
bi se staršem kljub ternu dalo pomagati, kolikor ne gre za ovire, kot so ne-
vednost, praznoverje ipd. Seveda pa kak skupen in enoten program ni mogoč
zaradi razlik, ki so med posameznimi deželami v pogledu kulture ter gospo-
darskih in socialnih razmer. Ustrezal bi pa primeren pouk, ki se lahko imenuje
tudi »vzgoja staršev«, če to definiramo kot ustvaritev okolja, in to duševnega,
telesnega in prirodnega okolja, v katerem bo otrok lahko ohranil vero v
srečno življenje.
47
Glede na to, kako naj bi se ta vzgoja izvajala, so bile nasvetovane številne
metode, v okviru teh pa različne oblike poučevanja v skupin ah po mestih in
podeželju, pri čemer naj bi si pomagali tudi s časopisi, knjigami in radiom.
Vzgoja staršev pa mora svoje začetke imeti že v letih obveznega šolanja,
če hočemo, da ne bo izvzet nobeden od poznejših roditeljev. Seveda še daleč
ni namen te vzgoje, da bi iz vsakega od staršev napravili nekakšnega izve-
denca za otroško zaščito, pač pa bi jim po stopnji njihove kulture in sposob-
nosti dojemanja prikazali perspektive srečnega odnosa med starši in otroki.
Nekateri pa so bili mnenja, preden se lotimo bolj čustvenih plati tega vpra-
šanja, da bi še prej kazalo morda organizirati vsesplošno in množično vzgojo
z najosnovnejših vidikov higiene.
In kdo naj bi ta pouk prevzel? V poštev b.i prišla cela vrsta morebitnih
vzgojitelj ev, tako n. pro zdravniki, učitelji, psihologi, medicinske sestre, ma-
tere, ki imajo v materinski vlogi uspebe tudi same, inše marsikateri drugi.
Brez dvoma pa morajo vsi biti za to nalogo kvalificirani. Imeti morajo ne le
globoko poznanje, ki je neogibno potrebno, ampak biti morajo tudi prepričani
o koristnosti te naloge in si na vso moč prizadevati, da se res dodobra sezna-
nijo z domačim življenjem svojih učencev. Razen tega pa mOra oseha, ki ji je
vzgoja poverjena, imeti za to delo potrebno znanje in čutiti mora do otrok
ljubezen.
Po končanem razpravljanju je odsek s svojimi diskusijskimi skupinami
sprejel zaključke, ki so v glavnem tile:
- Države - članice Mednarodne unije za zaščito otrok - naj v mejah
svojega področja usmerijo socialno politiko k vsestranski zaščiti družine, ki
je v normalnih rázmerah hrez dvoma najugodnejše okolje za otrokov tele sni,
. čustveni in duševni razvoj.
- Otrok in družina naj bosta v prvi vrsti deležna koristi, ki jih prinaša
družbeni in gospodarski napredek države. Težiti je za tem, da se zviša življenj-
ska raven in da se v mejah gospodarske zmogljivosti družinam na ustrezen
način nudi pomoč v obliki družinskih dodatkov.
- Družinam z otroki je zagotoviti vsestransko pomoč in jih upoštevati
pri splošni socialni, politični, ekonomski, juridični in zdravstveni zakonodaji
ter notranji ureditvi države.
- Družinski materi, ki hodi v službo, naj se s pomočjo socialnega do-
datka pri plači skrajša delovni čas, da se tako vsaj deloma razbremenjena
lahko res posveti svojim odgovornim nalogam v družini.
- Za pomoč družinam naj se organizira mreža kvalificiranih socialnih
delavcev-svetova1cev.
- Gospodarsko manj razvitim deželam je nuditi pomoč s tehničnimi pri-
pomočki in morebitnimi denarnimi sredstvi, v prvi vrsti z namenom, da se
zagotovi zaščita otroka in družine.
- Z vzgojo staršev je treba začeti že v letih obveznega šolanja. Namen
te vzgoje je posredovanje pravilnega odnosa, ki naj vlada med starši in otroki.
- Ker so pogoji šolanja v različnih državah različni, naj se staršem vsaj
da možnost, da izberejo tip šole, ki je za oŠolanje njihovih otrok primeren.
Tudi naj se otroci šolajo v materinem jeziku, tako da tuj jezik ne ovira po-
trebnega sodelovanja med šolo in starši. Starši sami pa naj bodo tesneje po-
48
vezani z upravljanjem šole in njeno pedagoško dejavnostjo. K sodelovanju
pri vsem tem naj se pritegnejo tudi šolski psihologi in socialni sodelavci. Vsa
ta načela, ki določajo odnose med šolo in otroki, pa naj se smiselno uvelja-
vijo ravno tako po okrevališčih, mladinskih organizacijah in raznih drugih
socialnih ustanov ah, namenj~nih otrokom.
Otrok, ločen od družine iz zdravstvenih aH vzgojnih razlogov
Z vidika, kako čimbolj omiliti neugodni učinek, ki ga ima v danih pri-
merih na otroka ločitev od matere in družine, je ločeno po diskusijskih sku-
pinah II. odsek obravnaval tale vprašanja: dojenček in otroček v bolnici ali
v dečjem domu; predšolski il! šolski otrok v bolnici ali drugi zdravstveni
ustanovi; telesno prizadet otrok (slep, gluhonem, pohabljen); duševno prizadet
otrok; težko vzgojljiv ali socialno ogrožen otrok.
Po izčrpnem obravnavanju nakazanih vprašanj se je II. odsek s svojimi
diskusijskimi skupinami odločil za sledeče zaključke:
Za dober duševni in telesni razv2j otroka v predšolski dobi je potrebno,
da je v neprekinjeni zvezi s svojo materjo in da živi v ustaljenem družinskem
okolju.
- Če je mali otrok ali otrok v predšólski dobi bolan, je najboljše, da ga,
če je to le mogoče, neguje njegova mati doma. Če to nikakor ni izvedljivo in
otrok iz zdravstvenih razlogov mora v bolnico ali kak drug zavod, tedaj je
treba storiti vse, da se zveza med otrokom in materjo ne pretrga, temveč
vzdržuje tu di v času, ko je otrok zaradi bolezni v kakem zdravstvenem zavodu.
Ta stik med otrokom in domom je bistvenega pomena za zdravljenje, samo
in obvaruje otroka tudi morebitnih duševnih oškodb.
- Najboljše sredstvo, da se ohranijo stiki med otrokom in starši, so
obiski, ki bi jih bilo treba dovoliti čimveč. Tudi stiki med starši in osebjem
zavoda naj bi bili čim tesnejši.
- Nega otrok ,po zdravstvenih ustanovah naj bi bila urejena tako, da
bi otroka negovalo čim manjše število osebja. Tudi naj bi bilo ves čas otro-
kovega bivanja v bolnici to osebje po možnosti vedno isto.
- Na sprejem v bolnico ali kako drugo zdravstveno ustanov o je otroka,
kolikor je to glede na njegovo starost pač mogoče, treba iskreno pripraviti.
Materi naj se dovoli, da ga spremlja in je navzoča ob vseh sprejemnih po-
stopkih (po možnosti tudi pri kopeli in namestitvi v posteljo). Otroku je treba
dovoliti, da ohrani nekaj najljubših stvari in igrač, ki jih je prinesel od doma.
Tudi naj bo otrokom dovoljeno, da odstaršev in drugih domačih sprejemajo
pisma in darila, ker jih vse to miselno in čustveno povezuje z domom.
- Pri graditvi in opremi sodobnih otroških bolnic je predvideti vse po-
trebne možnosti za čim ustreznejšo nastanitev otrok, upoštevajoč pri tem tu di
čustvene potrebe otrok. Otroške bolnice in druge otroške ustanove naj otroke
sprejmejo le, če je to iz zdravstvenih razlogov brezpogojno potrebno.
Kar se tiče nastanitve otrok po drugih zavodih in domovih za otroke,
veljajo smiselno ista načela. Tod je otroke treba porazmestiti v manjše dru-
žinske skupnosti otrok raznih starosti.
49
Tudi otrokom, ki so kakor koli telesno prizadeti oziroma defektni, je za
nemoten duševni in telesni razvoj morda še v večji meri potrebno razpolo-
ženje in čustvena toplina domačega ognjišča.
- Po dovršenem 15.. letu starosti je vsakega telesno defektnega otroka
primerno zaposliti, in to po možnosti v stroki, za katero je najbolj sposoben
in obeta v njej največ uspeha.
- Pri projektiranju novih ustanov za vzgojo in zaposlitev telesno de-
fektnih otrok je imeti pred očmi izobraževanje primernega strokovnega osebja.
- Omogočiti je čim tesnejše stike med telesno defekt nim otrokom in nje-
govo družino. Čim večkrat mu je treba dati priliko, da pride v stik tudi z
zdravimi otroki, in sploh vse okolje primerno urediti, da v čim večji meri
lahko razvije svoje osebnost. Priporoča se tudi čim tesnejše sodelovanje med
samimi ustanovami za zaščito telesno defektne mladine in pa čim ožja pove-
zava med osebjem teh ustanov ter družinami oskrbovanih otrok.
- Kakor pravice pa je nujno potrebno podčrtavati tudi dolžnosti, ki jih
imajo ti otroci do skupnosti. To je velike važnosti posebno zato, da se končno
preusmeri v nekem pogledu zelo škodljivo in marsikje že skoraj tradicionalno
stališče javnosti do telesno prizadetih otrok in njihove zaščite.
Pri duševno manj razvitih ali duševno defektnih otrocih se glede nji-
hovih odnosov d~ družine pojavlja v glavnem troje vprašanj: položaj otroka
v družini, položaj družine same in pa vprašanje, kako pomagati tak emu otroku
in njegovi družini.
Vprašanje duševno manj razvitega otroka je tesno povezano z vprašanjem
družine, zlasti če ni računati nl:! ozdravljenje. Tudi vsakemu duševno pri-
zadetemu otroku je omogočiti čimboljšo vzgojo in se v danem primeru od-
ločiti za najustreznejšo ,rešitev, bodisi da ostane otrok doma v družini ali ga
namestimo v kaki rejniški družini ali pa ga oddamo v zavod.
Duševno defektne otroke delimo naspioh v tri velike skupine.
Otroci, ki so duševno samo zaostali ali manj razviti (debilni), ostanejo po
navadi doma v družinLObiskujejo naj pouk v posebnih razredih, drugače
namreč redno zaostajajo in razred stalno ponavljajo.
Pri duševno bolj zaostalih (imbecilnih) je možnosti za nastanitev več.
Ostanejo lahko bodisi doma, lahko kot zunanji učenci oziroma gojenci obisku-
jejo pouk in delo v posebnih ustanov ah ali pa so po ustreznih zavodih raz-
meščeni tu di stalno, seveda v manjših skupinah, ki naj posamezne~praviloma
nimajo preko 20 gojencev, tako da je med njimi in vzgojitelji možna čim
tesnejša povezanost. Seveda je tu di v takih primerih treba stike z otrokovo
družino nadalje vzdrževati in jih po možnosti še krepiti.
Za otroke, pri katerih ne gre samo za večjo ali manjšo duševno zaostalost,
temveč za bebavost ali idiotijo, pride razen prav redkih izjem v poštev le
stalna namestitev v posebnem zavodu. Njihovo bivanje doma v družini bi
staršem prej ali slej postalo skoraj neznosno breme. Tudi je vprašanje, kaj
bi s takim otrokom bilo po smrti očeta in matere. .
Kar se tiče zopetne vključitve duševno defektnih otrok v družbo, je rav-
nati povsem individualno, pač glede na to, kakšne uspehe je v danem primeru
dosegel otrok pri vzgoji in šolanju v posebnem zavodu oziroma šolL Vsekakor
50
pa je treba storiti vse, da otrok lahko razvije maksimum svojih sposobnosti
in da pride na rriesto, kjer lahko pridobljene možnosti uporabi v čim večji
meri.
Vprašanje težko vzgojljivega in socialno ogroženega otroka je prav tako
treba reševati skrajno previdno. Glede na pomembnost družinskega okolja
za otrokov razvoj si je na vso moč prizadevati, da se ločitvi izognemo in da
. otrok ostane v družini. Zato tu di naj bi starši dobili vso razpoložljivo pomoč,
strokovno in materialno, da otroka lahko obdrže pri sebi.
Ce je pa odstranitev otroka iz družine vsaj za določen čas nujno po-
trebna, naj se to ne zgodi brez predhodne privolitve staršev, ker bo njih
sodelovanje v poznejšem času velike važnosti.
V večini 'primerov se mora otrok po začasnl odstranitvi zaradi prevzgoje
vrniti zopet domov. Zato je treba gledati, da si v dobi ločitve od družine ne
ustvari o njej nepravilne in neresnične podobe.
Ker je po mnenju večine res uspešna prevzgoja možna samo v manjših
zavodih, zato naj bi se sedanji veliki zavadi v tem smislu primerno preure-
dili, v bodoče pa naj bi se za te namene zidala le majhna poslopja.
V času ločitve je starše treba sproti obveščati o otrokovem življenju in
napredku. Notranja ureditev v zavodu naj bo kar se da svobodna (dopiso-
vanje, obiski, paketi itd.).
Vsa navedena načela je smiselno treba ravno tako upoštevati, tudi če je
otrok oddan zaradi prevzgoje kam drugam, n. pro v kako rejniško družino.
Ko se pa otrok vrne domov, se stiki med njim in družino ter zavod~,
v katerem je bil, ne smejo kar takoj pretrgati. Vsekakor naj se pa prekinejo,
kakor hitro družina zopet prevzame svoje dolžnosti.
Če s ponovno vrnitvijo otroka v družino nikakor ni r~čunati, si je kljub
temu treba prizadevati, da se zveza med otrokom in družino ohrani, obenem
pa je otroku omogočiti, da si pridobi ustrezno kvalifikacijo in na ta način
možnost za zopetnjo vključitev v družbo.
Otrok v nepopolnem družinskem okolju
o tem poglavju otroške zaščite je v svojih diskusijskih skupinah raz-
pravljal III. odsek. Obravnaval je predvsem troje vprašanj: Otrok v nepo-
polnem družinskem okolju (nezakonski otroci, sirote, otroci ločenih staršev);
zanemarjen in zapostavljen otrok; otrok, ki ga starši izrabljajo. .
Po izčrpnem in vsestranskem pretresanju obsežne snovi, zajete v teh te-
meljnih vprašanjih, je odsek sprejel več zaključkov, ki jih navajamo v kratkem
izvlečku.
- Zaradi zaščite nezakonskih otrok in spričo dejstva, da na pogoje za
njih vzgojo vpliva kulturna stopnja in struktura družbe, v kateri živijo, naj
bi sleherna država s svojo zakonodajo zagotovila nezakonskim otrokom iste
možnosti vsestranskega razvoja kakor zakonskim.
- V zvezi z zaščito otrok ločenih staršev se priporočajo ukrepi, ki naj
vplivajo v smislu preprečevanja zakonskih ločitev, tako n. pro s posvetova-
51
njem že pred sklenitvijo zakona. Staršem, ki se nameravajo ločiti, pa naj bi
zakonske posvetovalnice s pravilnimi nasveti pomagale premostiti morebitne
težave.
Kadar gre za vprašanje, komu od razvezanih zakoncev naj se prisodijo
otroci, naj bi sodni in skrbniški organi vselej, tu di v primeru sporazumno
predlagane razveze, imeli možnost, da zahtevajo izčrpno socialno anketo, ki
jo izvrše za to posebej kvalificirani socialni delavci. Tako se natančno lahko
pouče o razmerah v otrokovem bodočem življenju in je otroku ločenih staršev
poznejša zaščita na ta način zagotovljena. Ce smatra za potrebno, pa sodna
oblast lahko določi strokovno usposobljeno osebo, da z nasveti pomaga raz-
vezanemu zakoncu, ki mu je bila poverjena skrb za otroka.
Ce je zaradi smrti aH iz kakega drugega razloga skrb za otroka prepu-
ščena enemu samemu roditelju, mu je s pravnimi, gospodarskimi in social-
nimi ukrepi zagotoviti pomoč, ki jo utegne potrebovati za vzdrževanje dru-
žinskega življenja in vzgojo otrok.
Tudi kadar gre za zanemarjenega ali trpinčenega, zapostavljanega otroka,
si moramo na vso moč prizadevati, da družinsko skupnost ohranimo, dokler
le moremo, saj je družinsko okolje kljub svoji pomanjkljivosti in napakam za
otroka še vedno najbolj~e. Seveda pa je za odkrivanje in pravilno presojanje
takih okolij in vseh posameznih okoliščin treba res kvalificiranih in izkušenih
socialnih delavcev.
Kar se tiče zaščite otrok, ki jih starši izrabljajo, je treba upoštevati, da
so oblike tega izkoriščanja precej različne in so v določenih primerih potrebni
tudi strožji ukrepi. Seveda pa ne pomaga noben zakon in nobena prepoved,
če istočasno z ekonomskimi in socialnimi ukrepi ne pomagamo družini tudi
materialno.
Preprečevati razpad družin je mogoče samO s pomočjo primernih reform
v posameznih državah. Zavedati se je namreč treba, da so vzročničinitelji tega
pojava deloma v élružinah samih, deloma pa v socialni struktur i in krajevnih
običajih te ali one dežele. Da bi preprečevanje v tem smislu bilo učinkovito,
ga je treba izvajati po splošnem načrtu in pa individualno po družin ah samih,
da se zanemarjenim otrokom na ta način pripomore do lepšega in boljšega
življenja. Za družine, ki so v nevarnosti, da razpadejo, pa je dobro, če so si
v svesti, da S9 vendarle tudi one del skupnosti in da jih ta skupnost lahko
podpre.
V primeru otrokove odstranitve iz lastnega družinskega okolja je otroku
zagotoviti nemoten razvoj v nadomestnem družinskem okolju, ki ga omogoča
predvsem posvojitev ali adopcija. Seveda se ta ne sme izvršiti brez pristanka
otrokovih roditeljev in tudi šele po predhodni psiho-socialni anketi otroka
samega in njegovih bodočih adoptivnih staršev. Treba je pa v vsakem primeru
ravnati strogo individualno in upoštevati vse okoliščine, da za otroka, ki
prihaja iz nepopolnega družinskega okolja, storimo na ta način vse, kar le
moremo.
52
\
Povezava patronažne sestre z otroškimi zdravstvenimi
ustanovami
D r. B o žen a G r o s man
Med najvažneJse naloge terenske medicinske sestre spada »preprečevanje
obolenj ali vsaj pravačasna napotitev obolelega na pravo mesto«. Pri tem pa
lahko že na'Stopita dve oviri. Preprečevanje obolenj je često celo težavnejše
kot njih zdravljenje, saj marsikdo niti ne verjame v njih nevarnost, dokler
jih ne občuti sam ali njegova družina. Zato mora terenska sestra imeti pre-
pričevalen in odločen nastop, kajti že majhna negotovost lahko poruší težko
priborjeno zaupanje. Čim več znanja in izkušenj' pa bo irnela, tem laže se bo
znašla v vsaki situaciji, tem prej si bo pridobila zaupanje ljudi.
Druga ovira v njenem delu nastopi često, kadar mora obolelega otroka
napo,titi na »pravo mestoi<, t. j. k zdravniku ali v bolnieo. Marsikje še vedno
služi bolniea kat sredstvo za ustrahovanje otrok. »Če gre otrok v bolnieo,
bo tam tudi umrl, prej pa ga Dudo, revčka,še mučili z raznimi injekeijami,
operaeijarni Ltd.« - »Saj je tudi ta in ta umrl, koso ga dali v bO'lnieo«itd.
Seveda ljudje pri tem ,govoričenju navadno pozabljajo, da so ga dali v bol-
nieo šele tedaj, ko že vsa »žlahta«, sosedje in mazači niso Imogli nič pomagati,
bolezen se je pamedtem neovirano razvijala naprej. Ko je bolnik že umiral,
pa so poslmsili še zadnje. Tu potem pač vsa medicinska znanost ni mogla več
pomagati. Še vedno se odrasli oziroma starši ne obvladajo, da bi o vsem tem
ne govorili vpdčo otrok. Tako je otrokova predstava o bolnici često vse prej
kot pomirljiva. Razen tega pa 'starši neposlušne otroke svare 'pred raznimi
obolenji, prehladi in poškodbami s strahovanjem. Ta strah, to strašilo pa je
zdravnik in bolnica, kamor bo oboleli neposlušnež moral. Ali je tedaj kaj
čudnega, če se otrok boji zdravnika, človeka v beli halji, ki mu je mogoče
že prej kdaj prizadejal bole<ČÍ<nopri eepljenju, ko mu je dajal kakšno pre-
ventivno injekeijo, mu izdrl zob ali prerezal tvor itd. Bela halja je osovra-
žena pri velikem delu malih otrok, še frizerju zaradi nje ne zaupajo! Kaj pa
šele bolniea! Zapustiti bo moral mamieo, svoj dom, kjer pozna vsak kotiček,
in biti bo moral med čisto tujimi ljudmi! Ves čas bo moral mirno ležati v
postelji, tega verndar ne zdrži noben otrok. Ali niso dovolj že težave in bole-
čine, ki mu jih povzroča bolezen, mar naj se revček podvrže še najrazličnej-
šim bolečinam, ki so v zvezi z zdravniškimi preiskavalIIJ.iin ZJdravljenjem? Pa
še dieto mu bodo predpisali, ko vendar tako rad je klobase in bonbone. Take
pomisléke sliši otrok od svoje okoliee, bolnieo si predstavlja kot nekakšno
ječo, kjer bo moral prestajati kazen zato, ker ni ubogal in ker je zbolel. Ali
je tedaj ,kajčudnega, ,če se bolniee brani z vsemi štirimi?
Na take in podobne ugovore mora biti terenska medicinska sestra pri-
pravljena, mora jih pa tudi znati pravilno zavrniti. Znati mora pomiriti
otroka in starše ter abenem pravilno tolmačiti zdravniško delo. Zna,ti mora
zdravnika zbližati z ljudimi, kar ji največkrat niti ne bo posebno težko, saj
je njeno delo na moč tesno povezano z zdravnikovim. Brez takega dobrega'
sodelovanja pa je Itudiildravniško delo atežkočeno. Razen tega mora ljudem
prikazovati bolnko v pravi luH Če pa hoče o zdravstvenih ustanovah pre-
pričevalno govoriti, jih mora temeljito poznati. Zato se mora z njimi čimbolj
povezati. Biti mora posredovalka med otrokom in bolnieo, opozoriti mora
53
zdravnika na ta ali anO' pasebnost atroka azirama družine, na marebitne na-
lezljive balezni v akalici, na dasedanje zdravljenje, zanimati se mara za patek
zdravljenja al,i pa vsaj za nadaljnja navadila ab otrokovem adpustu.
Tako bi ta pat seznanili medicinske sestre z otraškim oddelkom Klinike
za ušesa, nas in grla. Oddelek ima 50 otraških pastelj, poleg tega paše 4 v
izolirnici in 3 pasteljeza doječe matere. Seznaniti harčem tukaj terenska sestro
sama v glavnem, kaka skušamo našim malim balnikam alajšati hivanje v bal-
nici. Različni sa načini, kaka si pridabiti zaupanje in pazneje tudi ljwbezen
malih balnikov, pri čemer ravnama seveda pavsem individualna. Otrok pride
na balniški addelek navadna ves preplašen, nezaupljiv in z adparam. S sa-
mimi sladkimi besedami ga pač ne bamo prepúčali, da je balnica zanj tre-
nutnO' najboljši kraj. V prastaru, kjer starši z analim balnikam čakajo na pe-
diatrični pregled, stoji pod bohatna razraščenim filadendranam akvarij s pre-
lepimi »živimi« ribicami. Na otrake pa gleda s stenskih slik vrsta nasmejanih
atraških abrazkav. V sasednjem hadniku staji vaziček z lutka, gugalni stalček,
jahalni konj, t'ricikel in avtomabilček, tak, da se lahka voziš v njem. Tudi v
sobi, kjer se vrše pediatr1čni pregledi, mzen bele halje p'rav nič nespaminja
na zdravniška ardinacija. Obtčajna pateka pregled 'nekaka takale: Otrak pa-
hiti k manjšemu arkvariju z zlatin:ni ribicami z vzklikon:n: »Mama, glej, tu di
tu ribice!« Patem se pa zagleda v stekleno amaro, kjer staji palica s stra-
kovna literatura sredi med palica z atroškimi knjigami in risankami tel'
palica, palno mičnih igračk. Navadna se otrak brez upiranja pusti sleči in
pregledati. Če se pa le še baji, pride na vrstanajprej starejši atrak' prvi pa
iz varnega materinega naračja opazuje ves patek in patem gre navadna kar
rad saiIn na »vrtiljak«. Če sa kak!šne težave, 80' te navadna šele na kancu, pri
pregledu, :zata je dabra, če atrak že pri svajem predhodniku vidi, da tudi jezik
in zabke pokazati ni nič hudega. Važna je, da atraci ne jačeja, pasebna tista
dva dni v tednu ne, ků sprejmema pa 12 dO'-20 otrak za aperacija tanzil in
adenaidnih vegetacij. Ti atroci sa 'še pasebna nervozni zaradi pregleda in ča-
kanja v ambulanti, laboraJtariju in sprejemnem uradu, razen tega pa 80' utru-
jeni, zaspani in lačni. V st'rahu sa, kaj vse hudega jih še čaka, gatava kaj
groznega, saj je še mamica vsa zajakana in slabe valje. Šele ka vidija, da pri-
hajajo otraci od ptegleda nasmejani in hite v igralnica, v katera sa že prej
pakukali in kjer jih žečaka paleg najrazličnejših ,slik in igrač dabra malica,
se pomirija. Če pa atrak med preiskava joče, kaj hitra preplaši in dO'jaka
pripravi še druge. ZatO'je halje, da gre tak kričač ven in počaka. Kljub mate-
rinemu pratestu in zatrjevanju, da ha tu di pazneje jakal, gre patem navadna
v,se kar dobra, ka je otrok dabil v rake kakšna igrača. Nadaljnji patek - pa
materinem adhadu - je kar miren. Otraci, ki maraja biti za aperacija teš,č,
se naslednjega dne v igralnici lepa ig1raja,pagavarjaja se O tem in anem doma,
ra'zkrivaja drug drugemu svaje zaklade, paslušaja pravljice ali ugibajo uganke
in 80' v glavnem prav razumni in disciplinirani.
Razen atrok z abalenji 'grla pa imama vedna mnoga atrak z raznimi ba-
le2mimiušes, nosu in ustne vatline. Večina atrak prav kmalu pastane zaupljiva
in se vpriča drugih atrok kmalu vživi v pasebne raztmere. Tu nam pamagaja
še igrače, 'knjige in slikanice, radia, pa tu di lepa apremljeni prastari, ki prav
nič ne spaminjaja na kasarnišrke balnice, in akusna pripravljena hrana. Še
zdravila naj bada - kalikar le možnO'- dabrega akusa v abliki (raznobarv-
54
nih) sirupov, čokoladnih in osladkorjenih tablet lepe barve, v m1čni škatlici,
ki jo bo dobil otrok, ko bo porabil rzdravilo. In če se bo ravnal po zdravni-
kovih predpisih, bo kmalu lahko vstal in šel v igralnico. Kako junaško zato
marsikateri prenese tudi injekcijo, samo da bi prišel čimprej v igralnico, o
kateri je že toliko slišal, in na i'griš'če, kjer da je razen gugalnic, »tehtnice«,
peskovnika in tobogana več majhnih hi'šic in nič koliko udobnih ležalnikov
pod pisanimi senčniki, pozimi pa se gredo otroci 'sankat, topl0 oblečeni v
volnene bajace in škornje. V nedeljo pa mamici, ki jih skoroda objokana pride
obiskat, vsi srečni pripovedujejo, kaj vse so doživeli, .kaj dobili, kaj so videli,
s čim so se igrali, da ISO imeli »kino«, lutkovno gledališče itd. Tako naši bol-
niki po Isvojem odhodu domov spontano vrše propagando za bolnico, kjer da
ni »ni,č hudega«.
Prav poserbno pozornost pa posvečamo otrokom, ki ISO po nesreči pili raz-
topino lužnega kamna. Preprečevanje takih nesreč in opozarjanje odraslih,
naj pred otraki skrbno zaklepaje vse strupene tekočine, razne kisline in tudi
zdravila, bi moralo bit~ ena najvažnej.ših nalog slehernega zdravstvenega de-
lavca. Vsaka terenska sestra bi morala videti takega bolniika in strašne po-
sledice take nesreče, pa čeprav je otrok zaužil salmo nekaj kapljic lužnega
kamna. Tu ne pomaga kaj prida, tudiče otroku takoj damo piti kakšno kislo
tekočino, kis, lilmonado, v skrajni sili morda mleko. Ravno taiko tudi takojšnja
zdravniška intervencija ne more prerprečiti vseh rposledic. Tem huje pa je, če
otroka zaradi nekaj kapljic Isploh ne .peljejo k zdravniku in pride otrok v
bolnico z znaki stenozešele takrat, ko že ves sestradan in izsušen niti lasltnih
slin ne more več požirati. Pa tudi otroci s svežo poškodbo pridejo v bolnico
navadno šokirani, v zelo resnem stanju. Prve dni večinoma ne dobe per os
nobene hrane in ne tekočine, ležati morajo v posteljici in prejemati poleg
antibiotik in drugih injekcij ViSO tekočino v obliki infuzij.Zato posltanejo
nasproti zdravstvenemu osebju večkrat nezaupljivi, zapro se vase, ne smejejo
se niti ne govore, igrače in" knjige odklanjajo. Tak bolnik potrebuje mir in
ne smemo siliti v njega. Toda kmalu otrok sam spozna, da mu hočemo le
dobro, začenja se zanimalti za i,grače in druge otroke, vmešava se v pogovore
in sam nagovorizdravnika. Led je že prebit, ko sme prvič v igralnico. Poleg
stenoze pa je velika nevarnost perforacija požiralnika z vrsto najhujših kom-
plikacij, ki slede. Taki otroci se zdravijo po več mesecev in tudi več let,
posebno še, če jilm naredimo gastrostomijo in postanejo sčasomačisto »naši«.
Njim bolnica ni več bolnica, ampak drugi dom. Ker pravijo razni strokovnjaki,
da taki otroci ne zaostanejo le telesIl1o,ampak tudi duševno, je naša naloga,
da to po možnosti preprečimo. Res nam z izredno skrbno pripravljeno hrano
uspe, da otroci telesno dobro uspevajo, kar se pa tiče duševnega razvoja, srno
pa z.gornjo »normo« postavili na laž, kaj ti naši otroci se tudi duševno zelo
dobro razvijajo, lako da ve'ČÍnoma celo prekašajo normalne otroke istih let.
Seveda se z njimi zelo mnogo pe,čamo, na razpolago imajo mnogo knjig in
igrač, razen k lurtkovnim in filmskim predstavam na oddelku in v mestu jih
peljemo k raznim proslavam, koncertom in vojaškim paradam. Sprevod Dedka
Mraza, ki jih vsako leto obišče in obdaruje na oddelku, gredo gledat tudi v
mes.to. Vesele se sonca in snega, vesele se vzgojiteljice, ki pride vsak popol-
dan in z njimi riše, modelira, raja in poje, jim 'pripoveduje pravljice in še
mnogokaj. Trud, ki ga rposvetimo tem otrokom, nam bogato poplačajo lepi
uspehi in pa iskrena vdanost in ljubezen teh otrok.
55
Vzgojno problematična mladina in naloge patronažne
medicinske sestre
D r. K a t j a Vod o p i v e c
Patronažna sestra je socialno-iffiedicinska delavka, ki na terenu prihaja v
neposreden stik z družino. Zaradi njenih zdravstveno preventivnih nalog ji
družine na široko odpirajo vrata, iščejo stika z njo 'same in ji poleg svojih
zdravstvenih težav odJkrivajo tudi težave, ki nastajajo v odnosih med posa-
meznimi člani družine, tako na primer vzgojne in ekonomske težave. Če 180
posamezn1ki bolj zaprte narave in teže potožijo svoje dnevne skrbi, ima medi-
cinska sestra ob svojih obiskih nešteto možnosti, da nekatere probleme opazi
sama in se zanje pozanima. S tem postaja medicinska sestra važen delavec na
področju ,socialnega skrbstva in socialne pomoči posameznikom in družinam.
To zlasti sedaj, ko strokovnih socialnih delavcev sploh še nimamo, ostale pa
ji bodo te naloge tudi kasneje, ker nikoli ne bo primerno, da bi isto družino
obiskovala dva različna tujačloveka: eden Samo z zdravstvenega stališča,
drugi pa s socialnega: podmčja. Ljudje 150 namreč pripravljeni za reševanje
svojih težav sprejeti pomoč tuje osebe, če ji v resnici zaupajo, težko pa bi se
odločili za to, da bi svoje v,časih zelo intimne težave razkrLvali in obenem
reševali z večosebami. Zato je prav, da se medicinska sestra tudi te svoje
socialne - družbene funkcije v celoti zaveda in jo pri svojem delu dejansko
tudi vrši. DeI takih nalog pomenijo za medicinsko sestro vzgojno problema-
tični otroci.
Pojem vzgojno problemati.čnih otrok je širok in nam kaj malo pove.
Otroci 180 vzgojno problematični lahko sami po sebi, zaradi določenih telesnih
ali duševnih hib; 180 lahko vzgojno zanemarjeni zato, ker jim družina v po-
gledu vzgoje ni dala vsega, kar bi potrebovali; 150 lahko moralno ogroženi,
ker posamezni člani družine žive in ravnajo nemoralno; nekateri od teh otrok
pa 180, morda že sami ravnali pro,ti obstoječim predpisom in zakonom naše
družbe in postali - delinJkventni. Pri tem je treba takoj opozoriti na to, da je
prava delinkventnost otrok le neznatnejšidel celotne vzgojne problematike,
čeprav važen del, in da postanejo otroci lahko delinkventni iz katerega koli
navedenih razlogov. Beseda delinkventnost izhaja namreč iz latinske besede
delinquere in pomeni zapustiti - obstoječe šege, navade in zakone, ne po-
meni pa neke do kraja opredeljene in zaključene lastnosti človeka oziroma
otroka.
Med otroke z določenimi telesnimi - somatičnimi hibami štejemo poleg
res invalidnih otrok tudi vse one, ki 180 na pogled morda izrecno neprijetni
ali imajo manjše govorne napake, neredko p'a tudi mladino, ki po svoji fizični
zrasti izredno odstopa od povprečja (izrecno preveliki alí rpremajhni otroci,
ki se jim zaradi te hibe drugi otroci posmehujejo). Take, na videz morda sicer
neznatne hibe lahko povzroče v mladostniku manjvrednostne občutke, ki jih
skuša nadomestiti s povečano dejavnostjo na katerem kolí družbenem področju,
lahko pa seveda tu di v opr~ki z družbenimi pravili in zakoni, tako da si pri-
dobi ugled na tem podmčju in odvrne pozornost svoje družbe od značilnosti,
ki 180 zanj neprijetne.
56
Otroci z duševnimi hibami, zlasti manj nadarjeni otroci, so čustveno bolj
odvisni od odraslih oseh in manj kri,tični. Če nanese slučaj , da je vpliv odra-
slih oseb negativen ali da odrasli namenoma izkoristijo duševno zaostalost
takih otrok za svoje anU,socialne namene, potem ti otroci kaj lahko postanejo
orodje neodgovornih odraslih ljudi.
Vzrokov za vzgojno zanemarjenost je zelo veliko in težko, da hi jih kdaj
koli mogli navesti vse. Življenje in človeška čustva so preveč stara, da hi
jih lahko vse zajeli v nekaj primerih. Nekatere od ,teh pojavov pa vendarle
pogosteje srečujemo in je prav,če si jih ogledamo pohliže. Čeprav velja za
normalno, da imata oče in mati svoje otroke rada, to vendar ni povsod in
vedno res. Poleg tega pa je ljuhezenčustvo, ki ni dovolj, da samo obstoji,
ampak ga je vedno znova. treba oživlja,ti in uresničevati s tem, da ljuhezen
nekomu posredujemo - dajemo, sicer se nam· kaj rado zgodi, da se je sami
zavemo in jo morda tisti, ki mu je bila namenjena, ohčuti šele takrat, ko je
že prepozno in &močloveka izguhili, bodisi da se je družheno iztiril ali pa se
je dogodila fizična nesreča. Ljubezni in nege odraslih ljudi ni nihče potrehen
holj, kot majhen človek, ki svoji okolici ni kos ne po velikosti in ne po razumu.
Napačno pa hi hilo misliti, da se ljubezen izraža v razvajanju otrok, V dajanju
ne vem kakšnih sredstev, hodisi v obleki, prehrani ali igračah. Ljuhezen jé
mogoče dajati predvsem v skrhi za normalen, prisrčen, zdrav tele sni in duševni
razvoj otroka. Nohen kupljen predmet ne more nadomesrtiti iskrenega in spro-
ščenega razgovora matere ali očeta s s'vojim otrokom. Če se otrok o stvareh,
ki ga zanimajo, ne more pogovoriti s svojimi starši, potem pač ni deležen nji-
hove ljuhezni v celoti. Huj,še ohlike vzgojne zanemarjenosti pa nastopajo se-
veda tedaj,če so združene z zanemarjanjem dnevnih skrhi staršev za otroke.
Higienska zanemarjenost ima često za posledico občutek sramu in manjvred-
nosti, zanemarjenost v prehrani vodi večkrat otroka v tako imenovano »krajo«
sladkarij, vzgojna zanemarjenost v najožjem pomenu besede pa pomeni, da
za to, kaj otrok počne, kod hodi, s kom se druži in kaj misli - nihče ne skrbi.
Moralno ogroženi so otroci, ki žive v družinah z nizko in premalo utrje-
nimi moralnimi pravili. To so lahko: družine, v katerih prihaja med starši do
velikih razprtij, in to vpričo otrok; potem družine, v katerih se posamezniki
prostituirajo, in končno še družine alkoholikov.
Vsi ti vzroki le redko nastopajo tako posamič, kakor srno jih navedli. Ve-
činoma naletimo v eni sami družini na celo kopico problemov hkrati in je
potrebno, da jih spoznamo v celoti, ker prav v tej različni medsebojni pove-
zanosti pomenijo za nas vedno nov, vedno drugačen problem, lahko bi rekli,
edinstveni problem neke prav določene družine. Naš namen pa je, pomagati
določenemu otroku, pomagati določeni družini.
Kako se pa lahko vsi ti negativni vplivi kažejo pri otroku? Otrok je v
svoji dejavnosti lahko preveč nebrzdan - agresiven, nepOIslušen; lahko je
preveč boječ in se prerad vdaja tujim vplivom; lahko je neurejen in neod-
govoren do Isvojih dolžnosti (n. pro do šole); lahko ječustveno neutrjen in se
ne zna odreči svojim trenutnim željam (emocionalno nezadoščeni otroci);
lahko postane nevrotičen, kar se često izraža v nemirnih kretnjah, v grizenju
nohtov, v enurezi, lahko je delinkventen.
Kot poseben problem, s katedm se bodo medicinske sestre lahko srečale
v mestih, je treba omeniti onanijo. Podčrtati moramo, da moderna psiholo-
57
gija onanije v zmerniobliki nikakor ne smatra za abnormen pojav in če je
otrok zdrav, za svoje dolžnosti prizadeven in se pri svojem dnevnem delu
primerno utrudi in kaže za zunanje dogajanje normalno zanimanje, toliko
časa ternu problemu ni potrebno posvečati posebno pozornost. Prav pa je, da
se s starši pomenimo o pravilni in pravočasni spolni vzgoji, ki naj bi jo v
danem trenutku na primeren način posredovali otroku, kolikor to želi.
Če srno se torej pomenili o nekaterih vzgojnih problemih, s katerimi se
bomo nujno srečali v družinah, v katere prihajamo, moramo zdaj preiti k
nalogam, ki jih imamo, da družini v konkretnem primeru pomagamo s pri-
mernim svetovanjem. Treba je namreč vedeti predvsem, da včasih lahko sicer
neznaten, toda primeren nasvet pomaga zgraditi iz razsula lepo harmonično
celoto. .
Medicinska sestra, ki v družini opazi tako problematiko, naj bo v svojih
analizah previdna in naj ne prihaja prehitro do določenih sklep ov. Prvo, kar
lahko stori in mora storiti, je sklep, da se bo k družini še pogosto vračala in
se o problemu, ki ga je opazila, še in še razgovarjala s človekom, ki ji ga je
razkrilali ki se ji dozdeva najbolj primeren, cla bi ga razumel in tako tu di
odstranil. Šele po večkratnih obiskih naj si napravi načrt, kako in s čim bo
lahko pomagala, kako svetovala, da bodo nekateri člani družine postali zmožni
sami odstraniti problem, ki jih teži. Ako si tudi po več obiskih ne more ustva-
riti slike o celotni problematiki družine, potem naj za začetek skuša pomagati
reševati probleme posamič, tako, kakor jih je opazila.
Pri otrocih z manjšimi telesnimi hibami je treba predvsem opozoriti
starše, naj otroku s primernim naóinom oblačenja skušajo omiliti neprijetno
zunanjost. Treba jim je razložiti težave, s katerimi se otrok zaradi tega utegne
boriti. Po drugi strani je treba obenem s starši, ki žele sodelovati, poiskati
otroku primerno področje dela, na katerem se bo otrok lahko res uveljavil.
Tu ne bo odveč razgovor s pedagogi v šoli, z vzgojno in poklicno posvetoval-
nico, kjer pač sta. Izredno važna je zlasti pri agresivnem značaju otroka pra-
vilna poklicna usmerjenost, ob prostem času pa nam morejo izredno dobro
služiti mladinske športne organizacije, taborniki, ljudska tehnika ipd. Docela
zgrešeno bi bilo prizadevanje, da otrok Isvojo preveliko težnjo po udejstvo-
vanju in uveljavljanju omeji in potlači. Edina naša naloga je, púmagati njemu
in njegovi družini, da jo pravilno in pozitivno usmeri.
Pri preveč boječih otrocih, ki se hitro vdajajo tujim vplivom, je treba
obenem s starši najti osebo, ki bo voljna žrtvovati potrebnJ čas, da bo otroka
čustveno nav€'zala nase in mu predstavljala pozitiven vzor odrasle, odgovorne
osebnosti. Če za to niso primerni starši sami, je morda tako skrb možno na-
ložiti starejšemu bratu, sestri, teti, stricu ali prijatelju. Za manj nadarjene
je rešitev v primernem šolanju, sevecla po predhodnem posvetu s psihologom
ali psihiatrom.
Neurejenim in neodgovornim otrokom je možno dvigniti čut za disciplino,
in odgovornost veókrat že samo s tem, da opozorimo šolo ali družino na dej-
stvo, da otroku manjka spodbud za delo in večkrat tudi malenkostnih pohval.
Tudi pri teh otrocih organizacije, kakor društva Partizan, Taborniki, Gasilska
zveza itd., močno vplívajo na utrjevanje discipline, ki je ne uvajajo z na-
siljem, ampak z igro.
58
Pričustveno neutrjenih otrocih mora biti naša pozornost usmerjena zlasti
v to, ali otrok uživa doma vso ljubezen, ki jo potrebuje, in ali ima na razpo-
lago vsa sredstva, ki so za normalen razvoj potrebna. V primerih, ko ugoto-
vimo, da v družini sicer je ljubezen, da pa je otrok ne občuti in ne ve zanjo,
se je treba s človekom, ki ima otroka rad, pogovoriti o njegovih odnosih do
otroka in ugotoviti, ali res pozna svojega otroka in sploh ve za njegove te-
žave. Če sestra spozna, da to ni tako, naj se z odraslo osebo pomeni in naj ji
razloži, da otrok predvsem potrehuje odraslega svetovalca, ki bo Ivoljan
otroku rposvetiti večkrat tederusko nekaj časa za razgovor, v katerem naj govori
predvsem otrok, odrasla oseba pa resno posluša, razlaga ali svetuje.
V primerih, ko starši tega otroku ne morejo dati, bodisi da ga nimajo
dovolj radi ali pa si sami ne vedopomagati, Je treba tako osebo poiskati v
bližnji okolki otroka, morda tu di v šoli. .
Pri otrocih, ki zabredejo v tako imenovano »krajo« sladkarij, majhnih
tehničnih drobnarij, ali dekleta luksuznih pripomočkov, morda manjše ko-
ličine denarja, je po eni strani treba ugotoviti, ali se pravilno hranijo in jim
prehrana po svoji sestavi nudi Vise,kar organizem minimalno potrebuje, po
drůgi strani pa, ali ima otrok na razpolago vsaj minimalno vsoto denarj a za
male potrebe, da si zanj lahko nabavi malenkostne stvari. Popolnoma jasno
je, da vsaka družina tega denarja otroku ne more dati, vendar pa je res, da
bi.v veliko primerih neznatno vsoto denarja otroci vendarle lahko dobili po-
vsod, kjer oče nemalo potroši za tobak ali alkohoL Zavedati se moramo nam-
reč, da je minimum take lastnine otroku najmanj tako potreben, kot je luksus
odrasli osebi, če ne še bolj. Odrasel človek namreč more in mora biti zmožen
kontrolirati svoje nagone, med tem ko se otrok to šele uči.
Najtežji je problem otrok iz moralno nizko stoječih in delomrznih družin.
Toda tudi v teh primerih je treba počasi in z vso odgovornostjo ugotoviti, ali
so vzrok taki moralni ravni vsičlani družine ali pa samo nekateri. V pri-
merih, kjer povzroča moralno razsulo samo eden od članov, je treba zlasti
videti, ali je možno to osebo zdraviti ali iz družine začasno odstraniti (ne
pozabimo na možnost zdravljenja alkoholikov) ali pa vsaj njen vpliv znatno
zmanjšati (skrbništvo otroškihdoklad). Otrok 'sam naj bo !ladnji, ki ga iz dru-
žine odstranjujemo, čeprav samo začasno. Zavedati se moramo namreč, da
nivno otroka običajno odstranjujemo po krivdi odraslih in da ni otrok nikdar
dovolj majhen, da tega dejstva ne bi občutil kot veliko in hudo krivico. Še
več, vzeti otroku dom se pravi, vzeti mu nekaj, kar uživajo vsi drugi otroci
po svoji edini, pravno zaščiteni pravici otrok. Tudi začasno odstranjevanje
otroka je nadvse boleča operacija, ki je. otrok nikoli ne bo mogel popolnoma
preboleti.
Zato bo v nekaterih primerih družinskih motenj morda zadostovalo, če
svetujemo družini, da otroka odda za določen del dneva v dom igre in dela,
v otroški vrtec, šolarja pa zaposli v izvenšolskem času pri delu v mladinskih
organizacijah. "
. Le v primerih, ko je terenska delavka poskusila in preizkusila že vse
naštete možnosti, pa v svojem delu ni uspela, naj se obrne na organe social-
nega skrbstva in naj svetuje, da se vzgojno problematični otrok odda določeni
družini, za katero ve, da bi otroka sprejela v rejů in dobro skrbela zanj, aH
pa v Prehodni mladinski dom v Ljubljani, ki ima triažno postajo in bo po
daljšem opazovanju otroka svetoval, da se ta odda primerni družini ali v
zavod.
59
Pogledi na organizacijo rejnišfva v Sloveniji
Lidija Skofie
Rejništvo je zelo važna veja socialnega varstva otrok, ki so na kakršen
koli način ostali brez staršev ali pa iz vzgojnih oziroma zdravstvenih razlogov
ne morejo živeti v krogu svoje družine. Še večji poudarek pa so vprašanju
zaščite takih otrok v rejniških družinah dala dosedanja izkustva, da mladina,
ki je daljšo dobo živela v raznih sicer dobro urejenih zavodih, ni pokazala
v samostojnem življenju tiste zdrave življenjske sile, kot otroci, ki so zrasli
v toplem družinskem okolju.
Rejniška služba se izvaja preko okrajnih tajništev za ljudsko zdravstvo
in socialno politiko. Pri tej važni socialni službi si tajništva seveda prizade-
vajo, da pritegnejo k sodelovanju tu di vzgojne in zdravstvene delavce, zlasti
uči,telje in medicinske sestre na terenu, razen teh pa tudi naše družbene orga-
nizacije, med njimi v prvi nsti društvo prijateljev mladine. Po predvideni
reorganizaciji državne uprave pa se bo rejniška služba verjetno izvajala preko
samostojnih referatov za rejništvo pri večjih občinah, medtem ko naj bi se
pri manjših občinah referat za rejništvo združil z referatom za zaš,čito matere
in otroka.
Kakor vsaka druga socialna služba, zahteva tudi organizacija rejniške
službe trdnega znanja in sistematičnega organizacijskega in vsebinskega dela.
Ker je potrebno najširše sodelovanje naših socialnih in zdravstvenih delav-
cev in drugih državljanov, zato je velike važnosti, da poznajo sodobne poglede
in načela v zvezi z razmeščanjem otrok v družine ne le strokovni socialni
delavci, temveč sploh vsi, ki z njimi sodelujejo pri iskanju, izbiri in nadzoru
rejniških družin.
Komisija za varstvo matere in otroka pri republiškem Svetu za zdrav-
stvo in socialno politiko je pred kratkim razpravljala o najvažnejših načelnih
vprašanjih v zvezi z organizacijo rejniške službe in s tem v zvezi predlagala
splošna in organizacijska načela.
Zaradi enotnosti skupnega dela na terenu ni odveč, da se s temi načeli
seznanijo vsi socialni in zdravstveni delavci, ki delajo na področju teh
vprašanj:
Rejništvo je najprimerne]sa oblika zaščite tistih otrok, pri katerih ni za-
časne ali sploh nobene možnosti, da bi živeli pri starših ali sorodnikih. -
Razlogi, da otrok ne more živeti vlastni družini, so na primer smrt aH daljša
bolezen staršev aH sorodnikov kakor tudi nevzdržne socialne aH stanovanjske
razmere in asocialna nagnjenja v družini (alkohoHzem, prostitucija itd.).
Vendar moramo vsako odločitev, da se otrok trajno aH začasno loči ocl
svoje lastne družine, najskrbneje pretehtati, ker še tako dobra rejniška dru-
žina ne more otroku nadomestiti materine ljubezni in topline v krogu lastne
družine. Tudi pri otrocih brez staršev je treba prej ugotoviti, če nimajo morda
svojih bližnjih sorodnikov, ki bi jih sprejeli v varSitvo.
Zato je potrebno, preden otroka oddamo v rejniško družino, da pristojna
socialna. služba prej vse poskusi, kar je le mogoče, da se zboljšajo socialne in
zdravstvene razmere v otrokovi lastni družini. Zlasti je to važno pri materah, _
60
ki se vzdržujejo same, ker smo v praksi na žalost že vsa leta ugotavljali, da
so :mnoge matere zaradi pomanjkanja osebnih stikov popolnoma pozabile na
svoje lastne otroke, ki rastejo v tujih rejniških družinah. Le pri vzgojno zelo
iztirjenih materah ne bomo vztrajali, da bi same skrbele za svoje otroke,
katerim bomo čimprej poiskali drug dom v primernem družinskem in vzgoj-
nem okolju.
1z. raznih vzrokov, ki narekujejo razmestitev posameznih otrok v rej-
niške družine, si moramo biti takoj v začetku na jasnem, aH je potrebno, da
ostane otrok v rejniški družini krajšo aH daljšo dobo. Od te ugotovitve je
edvisna tudi izbira posameznih okoliščin priiskanju primernih rejniških dru-
žin in ostalih pogojev, ki so važni za pravilen telesni. in duševni razvoj
rejenčka.
Če razmešču<mo otroke v rejniške družine za daljšo dobo, je potrebno po-
udariti sledeča načela:
Za otroke brez staršev in za tiste otroke, pri katerih nikakor ni pričako-
vati, da hi se kdaj vrnili v lastno družino, je najboljša oblika zaščite posvo-
jitev. V posvojitev dajemo praviloma otroke šele po enem letu starosti.
Glede starosti otrok, ki jih razmeš'čamo v rejniške družine, je treba
poudariti, da se otrok tem bolje vživi v novo okolje, čim mlajši je, kar je
posebno važno za otroke, ki gredo v posvojitev. Otroke razmeščamo že od
šestega meseca dalje, pri tem pase je treba ozirati na mnenje zdravnika in je
treba obravnavati vsakega otroka v skladu z njegovimi zdravstvenimi in osta-
limi pogoji.
Posebno skrh je treba posvetiti otrokom telesno in duševno obremenje-
nih sta~šev. Malih otrok brez svojcev, pri katerih predvidevamo duševne
motnje, praviloma ne dajemo naravnost v posvojitev, temveč v dolgoročno
rejništvo ali v domovno zaščito. Če pa dajemo otroke duševno obremenjenih
staršev ali duševno in Zldravstveno obremenjene in invalidne otroke kljub
ternu v posvojitev, morajo biti posvojitelji o zdravstvenem stanju otrok na-
tančno poučeni.
Prav tako je treba posvetiti veliko pozornost vzgojno problematičnim
otrokom, glede katerih se po skrhni presoji odločimo za razmestitev v rej-
niške družine. Rejniki za te mladoletnike morajo biti najskrbneje izbrani, da
bodo sposobni pravilno vzgojiti zaupane jim otroke.
Otrok iz mestnega okolja v kasnejši otroški in šolski dobi ni priporoč-
ljivo razmeščati v kmečke družine na podeželju in tudi obratno ne, ker je
treba pri tem upoštevati sociološke in družinske pogoje tel' navade. Zlasti bi
to bilo zgrešeno pri otrocih, ki bi jih iz boljših razmer razmestili v slabše
okolje in drugo kulturno sredino.
Pri razme:ščanju posameznega otroka so velikega pomena tudi njegove
podedovane lastnosti in nagnjenja tel' posebnosti v rijegovem značaju. Otroci,
ki 810 živeli v drugem okolju in imeli druge kulturne potrebe kot družina rej-
nika, se morda tudi v zelo dobrih razmerah pri rejniku ne bodo dobro razvijali.
Pri oddaji otrok v rejniške družine je treba upoštevati načelo sporazum-
nega dogovora s starši oziroma svojci otrok.
Odnosi med rejniki in njihovimi rejenčki bi se morali razvijati kot v
normalni družini. Važno je, da otrok že v zgodnji mladosti zve, da rejniki niso
61
njegovi pravi starši, ker le tako je možno ohraniti obojestransko zaupanje,
ki bi bilo porušeno, kakor hitro bi otroci o svojih starših zvedeli resnico.
Prav tako je važno, da je vsak otrok za oddajo k rejniku psihološko pri-
pravljen, kar velja tudi za rejnike same, saj je prvo srečanje otroka z njego-
vimi novi:mi starši mnogokrat življenjskega pomena. Že pred razmestitvijo
posameznega otroka v rejniško družino je treba izkoristiti razne možnosti, Cla
otroka navežemo na njegove nove starše. Odrasle otroke, pri katerih ne mo-
remo zanesljivo računati, da bi se mogli med njimi in rejniki razviti topli
družinski odnosi, je treba predhodno poslati na krajše bivanje k predvidenim
rej nikom, morda v časušolskih počitnic. •
V resnejših primerih (zdravstveno in vzgojno problematični otroci) je pred
razmestitvijo otroka k rej nikom skrbno proučiti; ali ni morda za otroka bolje,
da ostane v domovni zaščiti.
Pri izbiri rejniške družine pa je najvažnejša ocena družbeno pozitivne
orientacije in etične višine družine; o'zirati pa se je treba tu di na bližino šol
in zdravstvenih centrov. Načelno naj bi rejenčke razmeščali v drutbeno n;;\-
predne rejniške družine, v kulturno bolj razvitih predelih ali vsaj v njih
neposredni okolici.
Vsakemu otroku je treba poiskati individualno najprimernejšo rt::jniško
družino, zato je tudi prvotni način razmeščanja otrok v rejniške kolonije že
zastarel.
.Zaradi pravilnega duševnega razvoja rejenčkov je priporočljivo izbirati
po možnosti mlajše, popolne družine (t. j. zakonski par z otroki). Rejniške
druži:ne naj imajo po možnosti manjše število lastnih otrok približno enake
starosti, sicer je treba vplivati nanje, da vzamejo v rejů več kot enega otroka.
Otrok naj ostane v isti rejniški družini praviloma do svoje sam.ostojn(;lSti.
Bratcev in sestric tu di v rejniški družini praviloma ne ločimo in jih pustimo
skupaj, zato izbiramo zanje rejnike, ki so v takem primeru pripravljeni spre-
j-eti v rejo tu di več kot enega otroka.
V primerih, ko je treba otroke razmeščati v rejniško družino za krajšo
dobo, je potrebno že navedena osnovna načela dopolniti še v sledečem:
Za kratkoročno rejništvo pridejo v poštev zdravstveno ogroženi in kro-
nično <bolniotroci, ki so primerni za rejo, otrocl zdravstveno ogroženih dru-
žin in začasno socialno ogroženi otroci. Še' pri teh otrocih pa je treba skrbno
proučiti, ali naj gredo k rejnikom le za kraj'šo dobo. V vseh dvomljivih pri-
merih je bolj priporočljivo razmeščati otroke v dolgoročno rejništvo.
Pri razme,ščanju otrok za krajšo dobo je možno spremeniti otroku geo-
grafsko okolje, ni pa priporočljivo niti v teh primerih menjati družbeno
okolje, zlasti če so otroci že nekoliko starejši.
Pri kratkoročnem razmeščanju otrok je tudi še možno razmeščanje v
rejniške kolonije, v katerih se oskrbujejo rejenčki v okviru enega ali dveh
naselij, ker je s tem možna izdatnejša zdravstvena kontrola otrok (n. pro
rejniška kolonija Dečjega doma v Ljubljani: Lukovica - Moravče).
Odgovornost, v kakšno rejniško družino razmeščamo otroka, je tak o važna,
da mora vsako odločitev pred dokončno razmestitvijo rejenčka prej odobriti
pristojni odbor za zaščito matere in otroka.
62
Prav tako je važna stalna in posebna skrb za posameznega otroka po
razmestitvi v rejniško družino, kako v njej raste in kako se je vživel v novo
okolje. Ta posebna skrb obsega zlasti:
zasledovanje in sodelovanje pri razvoju čustvenih odnosov med rejenč-
kom in novimi starši;
skrb za zdravstveno stanje otroka;
skrb za šolanje in poklicno usposabljanje;
skrb 'za celotno adaptacijo otroka v novem okolju.
Za vso to skrb so odgovorni rejniški referenti, ki pa brez stalne in mno-
žično organizirane pomoči ostalih terenskih socialnih in zdravstvenih delavcev
ter drugih državljanov nikakor ne morejo vršiti" res življenjske kontrole nad
vsakim posameznim otrokom, ki je potreben zaščite v rejniški družini. Za vsa-
kega posameznega rejenčka je treba namreč izbrati najprimernejšo rejniško '
družino, v okrilju katere bo zrasel v celega in samostojnega človeka; pri tem
pa je potrebnih nemalo skrbi za njegov pravilen duševni in telesni razvoj
ter poklicno usposobitev. Zdravstveni kader naj zlasti sodeluje pri izbiri
rejnikov in pri nadzoru rejenčkov v rejniških družinah, po enotnih načelih
in kriterijih.
Ko bomo pričeli s sistemati'čnim delom v rejniški službi, razmeščanje
otrok v družine ne bo več kampanjsko, temveč rezultat skrbne izbire rej ni-
ških družin ter pravilne presoje vseh ostalih okolnosti. To vse pa bo v korist
našim otrokom, ki so ostali brez lastnih družin in so zato potrebni pomočí
vse naše skupnosti.
I~~~~--~~~-~~-~~~-~~-~~~~~
i
LETOŠNJI 7. APRIL S SVOJIM GESLOM »CISTA VODA -
BOLJŠE ZDRAVJE« NAJ NAM BO POBUDA, DA SODELUJEMO
l PRI VSEH ASANACIJAH NAPRAV ZA PRESKRBO ZDRAVE
i PITNE VODE!t~~~~~~~~~~~~~~~~~~_~__~~~~_~_~~~.
63
Medicinska sestra v reha)Jilitacijskem
centru za otroke. Svetavna zdravstvena
Drganizacija (OMS) je v ,sklapu Organi-
zacije združenih naradov. Njen namen je
doseči za v,se narDde sveta kar najvišja
stDpnja zdravja. Zdravje pa je ta orga-
niza<cija definirala takole: Zdravje ni ,sa-
mO'adsOJtnostbalez'ni, temve,č zajema kam-
pl,etna fizična, mentalno in sacialna
~dravje.
Ta organízacija izdaja ilustriran časa-
pis "OMS Nouvel1es« (Navice svetDvne
zdravstvelIlJe arganizacije), ki izhaja me-
sečna na 4 straneh.
Decembrska številka preteklega leta je
pasvečena mentalno higienskim prable-
mam balnega človeka. Opisana je dela
medioinskih sester v rehabmtacijskih cen-
1Jrih za atrake, ki sa preboleli paliamie-
Htis. Vso fiziaterapijD, ki JO'izvajaja, pre-
tvarija v prijetno igra, palna smeha in
razigranosti. Taka atroci spl oh izgubija
občutek, da sa balni in da se zdravija, in
za nekaj časa pozabija, da sa pr1krajšani
za talika ,lepih stvari, ki jih je atraška
doba taka bogata. Cim manjša je nam-
rečžalost, strah in osamljenDst in čim
manj je drugih negativnih učinkov na
otrakava duševnost v času zdravljenja,
tem balj uravlllavešen ba zapustil balnica
. in tem pagumneje ba stapil nasproti vsem
težavam, ki jih zlasti pahabIjenemu otra-
ku pnnaša življenje.
Nadalje razčlenjuje ,ta števHka mental-
na higienske principe, ki jih je treba uve-
ljavljati pri slehernem balniku, pasebna
takem, ki je sprejet v bolnicD in pastane
tam samO' številka, ki predstavlja zgalj
neka daločena balezen. Njegave pravice 80'
zdaj amejene, njegO'v dam je pastelja.
JasnO', da je njegova ugadjé, občutek var-
nasti, zaupanja, upanje na azdravljenje,
da je vse ta advisna sedaj le ad zdrav-
8tvenega asebja, ad 'Odnasa, ki ga ima ta
osebje dO'balnika in ki mara biti čimbalj
tapel.
64
Svetavna zdravstvena arganizacija apa-
zarja na dejstva, da v nekaterih državah
in' neka,terih splašnih in specialnih bolni-
cahčista pazablj ajo, da je 'člavek psiha-
somatična bi,tje, ki ga ne mareš obravna-
va1Jikot številka, pad katew se skriva le
bolj ali manj zanimiva balezen. Maderna
medicina je odkrila kamplicirane odnase
med so:c:ialnimi tel' psihalaškimi in sama-
tiČlnimi vzraki balezni, ki se med sebaj
taka prepletaja, da jlih tudi v terapiji ne
marema zanikati ali katerega kratka mala
izločiti. Uspešna zdra'V11jenjeje mažnO' le,
če borna upoštevali sacialna akalje, iz ka-
terega je balnik prišel, in pa njegava du-
ševna stanje tel' "bolezeu« važjem smi-
slu. V preteklos,1Ji, ka je prevladaval še
tip "domačega zdravnika«, sa ti zdtavniki
ta načela upaštevali, 'čeprav mentalna hi-
g,iena kot posebna panaga še ni bila raz-
vita. Tada danes, ka imama v medicini že
vse magoče specializacije, zdravstveni de-
lavci čedalje bolj izgubljajO' izpred oči
trpečegačlaveka in abravnavaja balezni
vedno balj sama kat zanimive primere.
ZatO' Svetovna ZJdravstvena arganizacija
apelira na vse :ZJdrav:stvenedelavce sveta,
da svaj adnas dO' balnika temeljita spre-
mene.
Znani francaski atalaringalO'g apisuje
dela na ,svoji kliniki, ki je usmerjel10
predvsem k temu, da zmanj;ja števila psi-
hičnih operativnih šokav. Pravi, da pre-
gleduje bO'Inike vedna v sobL kjer ni ste-
klenih amaric z insltrumenti, ki bi balnika
strašili pred aperativnim posegam. PrO'-
met na kliniki se razvija bim, da bolnik
pred aperacija nikdar ne sreča vozička z
narkotiziranim balnikam. Pa tanzilektami-
jah, kje:r je še nekolika krvavitve iz ust,
dajeja pasebna otrokam :;ama tekačine
rdeče barve, da se íle uslrašijo krvi, ki se
pQmeša s pijačo v kazarcu. Taki in še ne-
š,teti drugi sa drobni nasvetl, ki jih daje
ta list zdravs1Jvenim delavcem, da r)Í ma-
gli bolniku čimbolj alajšati trpljenje.