Poitnina plačana t gotovimi. 23. decembra 1939 St. 50 Leto Ul. ova glasilo narodnega delavstva B oi ure ■ II ragiiui Uredba o pobijanju draginje ne preprečuje, da se življenjske potrebščine stalno draže in da prihajajo konsu-menti v vedno težji položaj. Nekaj časa konsumenti z velikimi žrtvami še nekako zmagujejo višje cene. Konsument se odreče vsemu, kar trenutno neogibno ne potrebuje, da si nabavi vsaj tisto, kar potrebuje za golo življenje. Seveda pa lahko traja to prekladanje težav z ramena n ramena le nekaj časa. Pri tistih, ki zaslužijo nekoliko več, zdrže nekaj tednov več, kakor oni, ki že pri starih cenah niso mogli z zaslužkom shajati. V to drugo vrsto konsumentov spadajo predvsem delavci. Trgovci se pritožujejo, da je uredba o pobijanju draginje zadela samo detajlno trgovino in da pušča v nemar producente življenjskih potrebščin in kartele. Pritožbe trgovcev so upravičene, četudi s tem priznanjem še ni rečeno, da detajlna trgovina ne bi bila potrebnn odločne in dosledne kontrole glede neupravičenega zviševanja cen. Saj je znano, da je detajlna trgovina takoj povišala cene, kakor hitro je nastopilo večje povpraševanje po blagu in četudi je detajlna trgovina imela stare zaloge in povišanje cen zato tudi ni bilo opravičljivo. Res je pa, da bi se morale cene nadzirati in regulirati že pri izvoru: pri producentu, v veletrgovini, v tovarnah in pri kartelih. Prve cene blagu se postavljajo pri imenovanih činrteljih in prav tem bi bilo z odločnimi ukrepi preprečiti, da dvigajo cene ne glede, ali so za to upravičeni ali ne. Naraščanje cen se mora z najstrož-jimi ukrepi omejiti. Uredba o pobijanju draginje se mora razširiti tudi na one, ki se jih še danes lahko izognejo. Cene se morajo uradno maksimirati, tako pri producentu, kakor pri prodajalcu na drobno. Ugotoviti se mora dopustni dobiček producenta, vmesne trgovine in trgovine na drob- B no. Potem bodo šele prišle do veljave cene, s katerimi mora biti danes opremljeno blago, ki je naprodaj. Pro^ sto trgovanje se bo moralo omejiti vsaj za predmete, ki se za življenje nujno potrebujejo. Pod oblastveno kontrolo zaenkrat še ni treba postaviti prav vsega blaga, ki prihaja na trg. Dovolj bo, če se za to tem strožje nadzirajo cene blagu, katerega konsument mora imeti za svoje življenje in katerega tudi največ potrebuje. Važen regulator cen na živilskem trgu bi bile tudi aprovizacije po večjih obratih. Z večjimi nakupi živil, kalere naj bi se izvršikv s podporo države, naj bi se delavstvu omogočilo, da se preskrbi z živili po nižjih cenali, kakor so pa na trgu. Delavstvu naj bi se nudili tudi nakupi na kredit, da bi bile delavske družine preskrbljene z živili vsaj za nekaj tednov. Kar bi n. pr. velike industrije potrošile za aprovizacijo svojega delavstva, to bi prihranile pri mezdah, ki bi morale biti mnogo višje, če bi se delavstvo moralo preskrbovati z živili le na dragem dnevnem trgu. Olajšati bi se moral tudi dovoz živil na trg iz oddaljenejših krajev, ki so danes odmaknjeni večjim trgovskim središčem^ Znano je, da n. pr. v okolici velikih mest, industrijskih krajev producenti dobro prodajajo, dočim oddaljenejši producenti spričo visokih prevoznih stroškov ne morejo postaviti svojega blaga na trg. Uvesti bi bilo posebne vlake, ki prevažajo blago po prednostnih tarifah. Organizirati bi se moral tudi redni dovoz iz oddaljenejših krajev s tovornimi avtomobili, katere bi dale na razpolago občinske uprave, ki žele, da pride na njihov trg tudi cenejše blago. S tako organizacijo aprovizacije večjih krajev bi ne bilo ustreženo samo kon-sumentom, ampak tudi kmetom, ki do danes niso mogli prodati svojih priči elkov. Tešit a pogreška L Skoraj čez noč je stopilo pred nas vprašanje, kako preskrbeti našo industrijo s surovinami. Vse polno je industrij, ki so morale zaradi pomanjkanja surovin že delno skrčiti svoje obratovanje. Velika nevarnost je, da bodo nekatere industrije primorane, sploh ustaviti obratovanje, če se položaj glede preskrbe s surovinami takoj ne zboljša. Pomanjkanje surovin ima za posledico, da so se cene raznim industrijskim proizvodom zvišale. Nabava novih surovin je vedno težavnejša in zvezana z vedno večjimi stroški. Pomanjkanje surovin pa nima samo za posledico porast draginje. Delavstvu grozi še druga nevarnost. Če surovin ne bo, bo delavstvo ostalo brez dela in s tem tudi brez zaslužka. Nastopila ne bo samo draginja industrijskih proizvodov, ki so odvisni od uvoza surovin, na tisoče delavcev bo napolnilo ulice in zahtevalo kruha in podpor. Ne draginja in ne brezposelnost delavstva iz državnih in socialnih razlogov ne more biti zaželjena. ZatcV bo nujno potrebno, da dobimo potrebne surovine, -da preprečimo ustavitev tovarn in preprečimo brezposelnost delavstva. Težka pogreška je bila storjena, da se pri nas ni pravočasno poskrbelo, da bi imeli vsaj za izvestni čas dovolj surovin na zalogi. Saj so si odgovorni činitelji lahko mislili, da preskrba s surovinami v vojnem času ne bo brez težav. viv OSIC Veliko je lepote in ubranosti v svetosti božičnih dni. Naj je človek še tako zagrenjen s tegobami vsakdanjega življenja, je na sveti večer sproščen vsega zemeljskega in se dviga iz samegu sebe v nebeške višave in je tako blizu božjega, da ga je samo srce in duša, ubranost, molitev in ena sama želja po dobrem in plemenitem. Vsa skrita in sebična nagnjenja človeka so izbrisana in ostalo je le hotenje po neskončni dobroti. Srce posluša le utrip srca in oko se zazre v daljave in išče in išče, dokler se ne vtopi v globinah, skrivnosti polnih, nikdar izrečenih, a vendar tako močno občutenih. Prva misel je posvečena družini, očetu, ženi, materi in otrokom. Da bi bili srečni, da bi jih usoda obvarovala hudega in zlega, trpljenja, bridkosti in razočaranja. Da bi bil mir med njimi in z njimi, da bi laže nosili križ na goro življenja, ki je lahko tako lepo, a je lahko tako grozno in viharjev polno, da človek omaga, še preden je zatonilo in ugasnilo sonce hrepenenja po delu in ustvarjanju. Da bi jim bil odločen vsaj najskromnejši delež kruha, ki je sicer tako nebistven za prave vrednote življenja, a tako potreben, da dosežejo izpolnjenje vsega onega, zaradi česar so bili poklicani, da žive. Da ne bi nikdar sovražili in bili sovraženi, da bi jih družila sama čista ljubezen in jih spremljala dobrota, polna razumevanja in dejanske pomoči. Da ne bi nikdar storili nikomur ničesar žalega, prav ničesar, kar sami sebi ne bi želeli, da se njim zgodi. Da bi bili dobri ljudje, resnični ljudje in nikdar kaj drugega. Da bi našli samega sebe, svojo božjo podobo, ki nikoli ne bi smela biti izbrisana, zatajena in pozabljena. Praznik duhovnega miru naj bi prevzel vse družine in ves svet. Bratstvo, strpljivost, razumevanje in uvidevnost, da ima vsakdo pravico do svobodnega življenja, naj bi bila edino merilo za presojo dobrega in zlega. Nasilje velikih nad malimi, objestnost bogatih nad revnimi, močnih nad nebogljenimi, bi se morala umakniti večni miselnosti človečan-stva, miselnosti, ki edina vrednoti v minljivosti posameznika in narodov. Te miselnosti je dandanes zelo malo na svetn. Zato se tudi rahljajo temelji družine in družbe... V praznikih, ki naj nas dvigajo nad težave vsakdanjosti, ni čas, da se vdajamo pesimizmu. Vedri in sončni optimizem v najboljšo bodočnost nas mora prevzeti. Niti dvomiti ne smemo, da se ne bi naposled izpolnilo le to, kar je dobrega na svetu. Da bodo tudi ponižani in zaničevani, zapostavljeni in pomanjkanja trpeči prišli do svoje pravice, in da se bo v najbornejši doin naselila sreča in zadovoljstvo. Sicer imamo pa tndi vzrokov dovolj, da ne obupujemo. Samo poglejmo nazaj nekaj desetletij, pa bomo videli, kakšnim težavam smo bili kos. Preživeli smo čase, ki so bili prav tako težki, kakor so dandanes. In vendarle je življenjska volja in moč naroda premagala vse težave in razmaknila s temnimi oblaki zastrto nebo, da je zasijalo sonce v svobodni državi. Stoletja suženjstva nas niso ugonobila, pa nas sedanji čas tudi ne bo in naj bi prišlo nad nas, kar bi hotelo. Res je, da ne vemo, kakšne preizknšnje nas še čakajo v bližnji pri-hodnjosti. Na frontah in morjih se ubijajo ljudje in uničujejo neprecenljive vrednote. Surova sila prevladuje, meje se prestavljajo in države izginjajo. Še včeraj svobodni narodi, so danes zasužnjeni in oropani vseh človečanskih pravic. Besni osvajalci še niso pripravljeni, da pristanejo na mir med narodi. Mislijo, da njihovemu pohlepu po tujem še ni zadoščeno. Izgubili so sleherni čut za pravico in hočejo še več, ne meneč se zn gorje, ki ga s tem povzročajo človeštvu. Izgleda, da je surova sila močnejša od kulture in civilizacije in od vseh idealov, zn katere so se narodi, kar žive, borili in za katere so dali vse, kar so imeli. To je pa samo na videz. Kajti propast nasilja ni daleč in naj hodi danes se tako naduto in zmagoslavno po svetu. Ne more zmagati, dokler je človek človek, in dokler žive narodi, ki so pripravljeni braniti svojo in drugih narodov svobodo, ta največji zaklad človeštva. Zato se tudi mi nimamo bati ničesar in naj tudi ne vemo, kaj bi se utegnilo še zgoditi. Božični zvonovi bodo tudi do nasilnikov, če ne ta Božič, pa naslednji Božič, prinesli glas in ukaz božji: Mir ljudem na zemlji! Takoj, brez odlašanja Tudi naši pridobitniki bodo morali spoznati, da ne morejo voditi računov samo o sebi, ampak tudi o narodni skupnosti . . . Za nekaj odstotkov povišane mezde še ne bodo odpravile težkega stanja, v katerem se nahaja dandanes delavstvo. Dnevno naraščajo cene življenjskim JKrtrebščinam. Povišanje mezd ne stopa sporedno z rastočo draginjo tako, da bi bili življenjski pogoji delavcev enaki, kakor so bili za časa normalnih cen. Draginja je vedno za dober korak pred zvišanimi mezdami in položaj tistih, ki žive od dela svoji Iv rok, je iz dneva v dan vedno bolj obupen. Teni bolj, ko delavstvo že pred nastopom draginje ni zaslužilo toliko, da bi zaslužek dosegal najskromnejši eksistenčni minimum, če bi tudi ne bilo draginje, bi bilo delavstvo upravičeno zahtevati povišanje svojih prejemkov, če se delavstvu sedaj nekoliko zboljšajo prejemki, potem to zvišanje ne pokrije niti potreb, ki so obstojale pred nastopom draginje. Sicer pa o splošnem zvišanju delavskih mezd niti govora še ni. če je pre-mogokopna in tekstilna industrija za nekaj odstotkov zvišala že tako mizerne zaslužke, še ni rečeno, da so to storile tudi druge industrije. In naj je tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo priporočala svojini pripadnikom, da zboljšajo delavstvu zaslužke. Pozivu svoje stanovske korporacije se je do danes odzvalo še vedno zelo skromno število pridobitnikov. Vse polno izgovorov je, zakaj se ne zvišajo prejemki delavstva. Eni trdijo, da zvišanja mezd ne dovolijo produkcijske razmere in zmanjšano obratovanje, drugi čakajo zopet s povišanjem mezd, da pridobe na času in da med tem baš na račun mezd še nekaj zaslužijo. S samimi apeli in naj bodo še tako dobro mišljeni, delavstvo ne bo doseglo višjih mezd. Gotovo pa ne tako visokih mezd, ki bi ustrezale življenjskim prilikam, v katerih žive delavci. Vzrokov je dovolj, da bi brez posebnega pritiska lahko razumeli delodajalci, da bodo morali zvišati mezde in če bi se tudi morali odreči ne samo višjih, ampak tudi normalnih zaslužkov. V času, ko se mora sleherni državljan omejevati v svoji potrošnji in mora računati z najskroin-nejšimi prejemki, podjetniki ne smejo in ne morejo obrestovati svojih investicij in nagraditi svojega dela tako, kakor da bi živeli v normalnih razmerah. Mislimo, da se morajo tudi računske osnove kapitala postaviti na novo podlago in da bi morali biti podjetniki že zadovoljni, če jim ostane ohranjeno dosedanje imetje, ne pa da bi stremeli, da se jim premoženje tudi v sedanjih izjemnih razmerah množi, če se je moral najmanjši in socialno najšibkejši delovni človek odreči celo tistemu, kar bi po vsej pravici lahko zahteval za svojo eksistenco, potem bo toliko laže pogrešal podjetnik odvišni dobiček, ko pri tem niti malo ni prizadeto njegovo dosedanje gospodarsko udobje. Saj bodo prišli spet časi, ko se bo kapital nemoteno lahko pomnoževal, časi, ko ne bodo v tako veliki gospodarski in socialni stiski delovne množice. V dobi splošnega pomanjkanja se mora kapital otresti brezobzirnega pridobitnega egoizma in razumeti, da ne more postavljati svoje stavbe na plečih sestradanih in izgaranih delavcev. Tudi naše pridobitne kroge mora prevzeti zavest, da so del narodove celote in da ne morejo voditi računov samo o sebi, ampak o narodni skupnosti, ki je edina nosilec tudi njihove prosperitete. če te zavesti ne bo in tudi ne konsekvenc, ki izhajajo iz te zavesti, potem so si gospodarstveniki sami izpodžagali veja, na kateri še danes udobno sede. Poziva in nasveta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ne smejo vzeti pridobitniki na znanje, kakor običajno okrožnico, katero se po površnem pre-čitanju odloži med manj važne poslovne spise. Predstavništvo gospodarskih krogov ni napisalo okrožnice iz neke zadrege, v katero jo je spravila anketa na kr. banski upravi. Okrožnica je bila napisana pod pezo stvarnih in neizpodbitnih dokazov, ki so jih iznesli predstavniki delavstva glede na stanje, v katerem se delavstvo dejansko nahaja. Okrožnica je resen poziv, kateremu se noben odgovoren gospodarstvenik ne more izogniti, ampak mora po smislu in duhu priporočila vse storiti, da bo zahtevam delavstva ustreženo. In to brez odlašanja takoj! Mezdna gibanja TEKOM TEDNA = Komunisti so na območju bano- Stavbna stroka Na tein mestu smo že poročali o gibanju, ki ga je podvzelo stavbno delavstvo. Priobčili smo tudi odgovor delodajalcev in spomenico, ki je bila od njihove strani poslana na kr. bansko upravo. Glede na njihov negativen odgovor so se. strokovne organizacije poslužile kolektivne pogodbe in zaprosile kr. bansko upravo, da v smislu čl. 19., t. 2. kolektivne pogodbe za stavbno stroko skliče razgovor. Na to prošnjo in na podstavi določb zakona o Inšpekciji dela je kr. banska uprava sklicala pogajanja za podaljšanje obstoječe kolektivne pogodbe, odnosno za sklenitev nove na dun 15. decembra 1939 v Delavski zbornici. Razprave so se udeležili vsi zastopniki delodajalcev in strokovnih organizacij ter zastopnik Delavske zbornice. Razpravo je vodil g. ing. Gorjanec. Po podanih poročilih delojemal-ske skupine; so delodajalci odgovorili, da glede na položaj nikakor niso pripravljeni se ponovno pogajati za skle- panje kolektivne pogodbe, dokler se temeljito ne reši vprašanje šušinar-stva ter nekaj drugih važnejših vprašanj. Izjavili pa so, da so pripavljeni sporazumno določiti mezdno tarifo za stavbno delavstvo. Dejali so, da je kolektivna pogodba preobširna in da je v njej besedilo, ki pred sodiščem absolutno ne drži. Delodajalci so tudi pripravljeni zvišati mezdo, in sicer tam, k jer se bo to dalo, to se pravi, kjer se bo lahko prenesel ta povišek na gospodarje. Posebno težko vprašanje bo glede javnih del, za kar se bo morala pokre-niti posebna akcija, da se v to svrho informira oblast ir; dobi končno stališče. Zastopniki delojemalcev pa so predlagali, da ostane mezda taka kakor je; glede na nastalo draginjo pa naj bi se zvišale mezde za 20 %, in to s 1. decembrom t. 1. Deloda jalci so to odklanjali, vsi pa so izjavili, da bodo poročali o dejanskem položaju ter storili potrebne sklepe, katere bodo potem sporočili Inšpekciji dela in Delavski zbornici. Usem našim čitateljem naročnikom in prijateljem želimo srečne in vesele božične praznike. Uprava in uredništve „Nove Pravde“ = Za pomočnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje e bil imenovan dr. Gojko Stojanovič, dosedanji svetnik banovine Ilrvatske. = Za zvišanje prejemkov državnim uslužbencem. 32 stanovskih organizacij aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev je poslalo na pristojna mesta spomenico, v kateri zahtevajo, da se z ozirom na rastočo draginjo povečajo prejemki in v bodoče uravnavajo po indeksu cen. Poleg tega zahtevajo, da se takoj izvedejo vsa napredovanja, priznajo poročenim ženam isti prejemki kot neporočenim in da se vse razlike pri osebnih dokladah med aktivnimi in upokojenimi uslužbenci odpravijo. Pripomnimo, da so na anketi, ki se je vršila v zvezi z draginjo pri kr. banski upravi in o kateri smo obširno poročali, tudi delavski zastopniki zahtevali, da se državnim uslužbencem prejemki zboljšajo. = Novi politični zakoni. Na shodu v Sarajevu je med drugim minister dir. Budisavljevič izjavil: Glede novega volilnega zakona pa lahko rečem, da bo v vsakem oziru boljši od sedanjega. Pripravljamo tudi ostale politične zakone, ker želimo vrniti čimprej državi in narodu polno demokracijo. Mi vsi smo prepričani, da more prinesti narodu boljšo bodočnost samo prava demokracija, ki mu daje njegove pravice, a tudi zahteva od njega, da spoštuje in izpolnjuje obstoječe zakone. Ko bomo rešili politična vprašanja, se bomo lotili sistematičnega reševanja naših perečih gospodarskih, socialnih in prosvetnih problemov. = Spori med radikali. Pravosodni minister dr. Markovič je sklical v Beogradu zborovanje svojili političnih prijateljev in si dal izglasovati zaupnico, da je prav storil, ko je vstopil proti volji vodstva narodno radikalne stranke v vlado. Pri tej priliki je bil tudi imenovan akcijski odbor desidentov narodno radikalne stranke. Komaj je pa bil odbor priobčen v javnosti, je več odličnih radikalskih politikov izjavilo, da so bili imenovani v odbor brez vednosti in da ne soglašajo z akcijo dr. Markoviča. = Smrt direktorja Prizada. Koinu-j nisti so tudi v Beogradu priredili de-' monstracije. pri katerih je predvsem j sodelovala visokošolska mladina. V zvezi s preiskavami, ki so se po demonstracijah vršile, so se zglasili po-j licijski organi tudi v stanovanju Ran-ke Markovič, slušateljice filozofije in hčerke direktorja Prizada dr. Edo Markoviča. O obisku policijskih organov je bil dr. Markovič obveščen tako, da je mislil, da so neznani ljud je izvršili na njegovo hčerko napad. V razburjenosti je pričel streljati na policij-i skega organa, ki se je nahajal na dvorišču njegove hiše. Policijski organ, ne vedoč, kaj se v hiši godi, je pričel v samoobrambi tudi streljati in pri tem smrtno zadel dr. Markoviča. Naposled je bil sestavljen poseben odbor, v kaierega so bili imenovani gg. Tratar, Zupan Miroslav in Stanko Jurij. Naloga komisije je, da zainteresira in objasni položaj kr. banski upravi ter odločujočim faktorjem in bo zato v najkrajšem času šla do g. bana ter do g. ministra dr. Kreka. vine Hrvatske razpredli živahno akcijo in so poskušali uprizoriti demonstracije v Splitu in Zagrebu. Demonstracije so pa bile v kali zadušene. Pri spopadu s policijo in orožništvom je bil en komunist v Splitu ubit. Veliko komunistov je bilo aretiranih. Glavni tajnik IISS dr. Krnjevic je na shodu v Varaždinu ostro obračunal s komunisti in med drugim poudaril: Ti ljudje izrabljajo za svoje temne namene vse težave, s katerimi se imamo boriti, ter krivijo zai nje banovino Hrvatsko. Delovno ljudstvo hujskajo in organizirajo izgrede po mestih. Na ta način ustvarjajo v inozemstvu razpoloženje za mišljenje, da hrvatski narod sploh ni vreden svoje svobode in samouprave. = Kontrola cen. Plenum odbora za pobijanje draginje je zboroval v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu in razpravljal o načrtu uredbe za kontrolo cen. Namen nove uredbe bi bil, da so ustavi naglo in neopravičeno povišanje cen najbolj potrebnih življenjskih potrebščin in ostalega blaga, ter se odločno prepreči vsaka špekulacija pa naj se pojavi pri proizvajalcih, ali trgovcih. = Nemci v Jugoslaviji. Po državni statistiki je bilo leta 1931. v Jugoslaviji 499.969 ljudi z nemškim maternim jezikom. Od tega je treba odšteti 17.614 nemških državljanov in 10.026 Židov, tako ostane 472.522 Nemcev ju-gosloveriskih državljanov. To da komaj tri in pol odstotka vsega prebivalstva Jugoslavije. V dravski banovini je bilo leta 1931. 25.054 Nemcev, ali 2.19 odstotka vsega prebivalstva. V banovini Hrvatski jih prebiva 70.922, v dunavski banovini pa 341.341, to je 14.30 odstotka vsega prebivalstva v tej banovini. = Hrvatski radnički savez je na svoji skupščini sprejel resolucijo, v kateri se pritožuje, da so Hrvatje zelo zapostavljeni v največji železarski industriji jugoslovenski Čelik. Ravnateljstvo podjetja objavlja sedaj statistiko, po kuteri je pri Jugočeliku zaposlenih nameščencev pravoslavne vere 30.72%, rimsko-katoliške vere pa 41.12%. Delavcev je zaposlenih pravoslavne vere 23.81% in rimsko-katoliške vere pa 41.07%. Ostalo delavstvo pripada drugim veram. Kakor je videti, so Hrvatje v podjetju, ki je izven teritorija banovine Hrvatske, prav dobro zastopani. — Določbe za prisilno bivališče. Ministrski svet je objavil uredbo, po kateri lahko upravne oblasti prve stopnje pošljejo na bivanje v kak drug kraj osebe, ki motijo red in mir. Osebi,, ki bo poslana v druff kraj, določi oblast stanovanje. Izšel bo še poseben pravilnik o bivanju oseb, katerim se je določilo prisilno bivališče. = Pokojninsko zavarovanje zdravnikov in odvetnikov. Samo na videz izgloda, da zdravniki in odvetniki niso potrebni zavarovanja za primer starosti, onemoglosti ali smrti. Življenje prinaša nebroj težkih primerov, ko odvetnik ali zdravnik odnosno vdove in sirote po raznih življenjskih neprili-kah nimajo od česa živeti. Tudi ti stanovi mislijo na svoje socialno zavarovanje. Pri nas, v klasični deželi' se-paratizmov in ločitev, je to zavarovanje organizirano samostojno, seveda z visokimi premijami in z nesorazmernimi pokojninami. Pametnejši narodi vključujejo zavarovanje svobodnih poklicev v splošno pokojnisko zavarovanje zasebnih nameščencev. Načrt v takem smislu so izdelali v Pragi za češke zdravnike in odvetnike. Iz naših delavskih krajev Vsem podružnicam Narodne strokovne zveze! Vse podružnice opozarjamo na sklicanje rednih letnih občnih zborov, ki naj bodo po možnosti januarja, oziroma februarja prihodnjega leta. Sedaj imate še čas, da posamezni funkcijo-narji temeljito pripravijo svoja poročila, ki jih bodo podali na zborovanjih. Vsak posamezni funkcijonar, t. j. predsednik, tajnik in blagajnik morajo podati na letnih občnih zborih točna poročila o delovanju podružnice. Nadzorstvo pa mora podati poročilo ne samo o blagajniškem stanju, ampak tudi o splošnem delovanju dotične podružnice. Zastopnik centrale, za katerega morate pravočasno zaprositi, bo Vas prosil, da se bodo občni zbori izvršili kolikor tiče poročil, zelo natančno, da bomo videli, kako so vršili iunkcijonarji svojo dolžnost. * Vsem podružničnim članom in članicam, kakor tudi Vašim svojcem želimo vesele in zadovoljne božične praznike in sreče polno leto 1940! I. o. NSZ. Maribor Božičnica. Kakor vsako leto bo podružnica NSZ v Mariboru obdarovala tudi letos nekaj otrok delavskih družin. Obdarovanje se bo vršilo v nedeljo 24. t. m. popoldne v društvenih prostorih. Ali je to dopustno? Na intervencijo zaupniškega zbora in našega tajništva je neko znano mariborsko tekstilno podjetje zvišalo vsom delavkam in delavcem za 25 para urno mezdo. Istočasno pa je to podjetje znižalo delovni čas na sedem ur in tako večino zaposlenih delavcev oškodovalo, namesto da bi jih v tej draginji podprli. Res se je čuditi, da je podjetnikom vse dovoljeno. Delavci, delavke, v lastno korist se organizirajte in močno organizirani se postavite v bran svojih interesov. Medvode Dne 18. t. m. se je vršila seja zaupnikov obratu Goričane, kjer se je razpravljalo o mezdnem gibanju ter o din 1.500. , ki jih je bilo treba razdeliti med delavce nižjih kategorij tega podjetja. Zaupniški zboi je sklenil sledeče: Vsemu delavstvu, ki je zaposleno na žagi in ki skrbi za dostavo lesa, katero je imelo sedaj mezdo din 4.15, naj bi bila mezda odslej naprej din 4.40 na uro. Onim delavcem, ki nakladajo celulozo, ki so imeli sedaj urno mezdo din 4.65, naj bi bila odslej naprej din 4.85. Delavstvu, ki poslužuje strojem, katero delo je zaTadi uvedbe novih strojev precej otežkočeno, je bila zvišana mezda od din 4.40 na din 4.50. Tako je nastala nova kategorija z urno mezdo din 4.50. * Vse tovariše opozarjamo, da tudi letos izposojamo knjige, kot smo to delali prejšnja leta in sicer kdor želi, da si za te dolge večere priskrbi lepo čtivo, naj pride k tov. predsedniku Ovnu v podružnični lokal! * Podružnica je dobila od centrale letošnje koledarčke, ki so vsebinsko prav bogati in prav lično izdelani, odn. vezani ter upamo, da ga bo vsak zaveden član naročil, kajti vsak narodni delavec, ki je organiziran v NSZ, je dolžan, da si ga nabavi. Dobijo se pri tov. predsedniku. Stražišče Delavstvo, ki je zaposleno v predilnici g. Sirca v Stražišču, je hudo prizadeto z odpustom. Prejšnji teden so vsi dobili odpoved, t. j. po številu 250. S to odpovedjo so seveda najbolj prizadete številne družine in otroci, katerim že do sedaj ni mezda rednika zadoščala za preživljanje. Podjetje je odpovedalo delavstvu zaradi pomanjkanja surovin in je to od po veti tudi pravilno javilo na kr. bansko upravo in Inšpekcijo dela. Naša organizacija pa je storila vse potrebno, da bi temu delavstvu pomagala in je vložila pri Delavski zbornici prošnjo za izdatnejšo podporo. Obljubljeno je bilo, da bo Delavska zbornica storila vse, kar je v njeni moči in upamo, da bodo zaupniki dobili gotovo vsoto, katero bodo razdelili med najpotrebnejše delavce. Danes pa smo prejeli od Delavske zbornice sledeči odgovor: «Na Vašo vlogo št. 917/59 z dne 15. dec. 1939 sporočamo, da zaenkrat ne moremo razpravljati o odobritvi izredne podpore za vse delavstvo tekstilne tovarne Franjo Sire v Stražišču pri Kranju, ker niso dani predpogoji. Delavci, ki so postali brezposelni, morajo najprej izrabiti pripadajočo brezposelno podporo pri Borzi dela. Poleg tega ima javna borza dela na razpolago veliko število prostih mest za delavce in bo del delavstva dobil vsaj začasno zaposlitev. Oni delavci in delavke pa, ki nimajo pravice do brezposelne podpore pri javni borzi dela in ne morejo dobiti druge zaposlitve, naj vlože prošnje za podporo na posebnih tiskovinah, ki so Vam na razpolago v naši pisarni.* Javornik V soboto dne 9. t. m. smo imeli predavanje o Bolgariji. Predaval je profesor g. Kolar Ivan iz Ljubljane, ki si je pridobil splošno priznanje. Posebno so nam pri srcu zemljepisna predavanja, zlasti o naših južnih bratih. Zato si bomo prizadevali, da dobimo predavatelje tudi še o naših koroških in primorskih Slovencih. Potrebna so nam tudi gospodarska in politična predavanja. Vsem tovarišem sporočamo, da vpri-zori prosvetni odsek na Štefanovo dne 26. t. m. veseloigro «Lažizd ravnika. Po predstavi pa bo narodna zabava. Ker igrajo najboljši priznani igralci, je prav, da nihče ne zamudi naše prireditve, seveda s svojci. Pripominjamo še, da bo delo o praznikih, t. j. 24., 25. in 26. t. m. v tovarni počivalo, zaradi tega bo vsem tovarišem omogočena udeležba pri vprizpritvi veseloigre, da se ob zvoku glasbe pobližje s po z n n mo. * KID je priznala svojemu delavstvu po staležu dne 31. avgusta 1939 enkratni prispevek za kritje povišanih izdatkov pri nabavah izven «Kašte» KID. Iznosi prispevkov so enaki za oba objekta. t. j. Jesenice in Javornik. Ravnateljstvo in upravni svet KID sta s tem pokazala razumevanje za težnje delavstva ter so delavske organizacije podpisnice kolektivne pogodbe izrekle ravnateljstvu, oziroma upravnemu svetu pismeno zahvalo. * Podružnični odbor želi vsem tovarišicam in tovarišem, kakor tudi njihovim družinskim članom vesele božične praznike, na Štefanovo pa na veselo svidenje! Jesenice Tudi pri nas je delavstvo vsled naraščajoče draginje vsem življenjskim potrebščinam zelo prizadeto. Cene živilom so tako poskočile, da delavstvo prav močno občuti podražitev. Precejšen del delavstva si nabavlja potrebna živila v tovarniški «Kašti», kjer še niso cene tako porasle, kakor v drugih trgovinah. Kljub temu je nemogoče, da bi si vsi delavci nabavljali v «Ka-šti* potrebna živila, ker je teritorij stanovanj delavstva razširjen po vsem srezu in ne samo v bližini obstoječe «Kašte». V «Kašti» sami pa so se cene dvignile od avgusta t. 1. do incl. novembra za 12%. V delavskih konzumih in v nekaterih večjih trgovinah, na katere je še navezan velik del delavstva, pa so se cene dvignile za 21.5%. Ta dvig se nanaša samo na živila- Porast cen je zelo velika obremenitev za delavca in nameščenca, osobito za tistega, ki mu ni dana možnost, da bi si nabavljal svoje potrebščine v tovarniški «Kašti*. Tovarniško , o vardarski 70.86 %, o vrbaski 72.60 %; da je povprečno o vsej državi 44.61 % prebivalcev, ki ne znajo ne brati in ne pisati? — da se v tej vojni postavljajo ujetim vojakom največkrat naslednja vprašanja: Kaj si včeraj večerjal? Koga imaš rajši, ali tvojega korporala, narednika, ali komandanta? Koliko parov spodnjih hlač in srajc si imel? Na čem si spal? Kateri stranki pripadaš? Ali ti pišejo domači? Ali mislijo, da se kmalu konča vojna? Kaj pravijo tvoji domači, zakaj se vodi vojna? In kaj misliš ti? Stran 4