138. številka._Ljubljana, v soboto 20. junija. XVIII. leto, 1885. Ishaja vsak dan mvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati ia a vatri i iko-Ogerska dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gid. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 glđ. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za cent leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tinka, po f> kr., če se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole iVaukovati. • Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnUlvo jo v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". Upravuištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rekiHmaci|c. oznanila, t. j. vse administrativna stvari. Slovenske posojilnice. x. Pomagajmo si v gmotnem oziru! ta klic smo sližali mnogo let, pralno smo od besed prestopili do dejanj. Gotovo je najtrdnejša podloga na« rodne zavesti rastoče narodno blagostanje. Narod, ki je gmotno zavisen od druzega naroda, ne more postopati samostalno, niti se razvijati po svoje. Zlasti pa uplivajo denarni zavodi, ako so v tujih rokah, na ljudstvo in tako je postal veliki kapital mogočen in včasih odločilen faktor pri sestavi zakonodavnih oblastev in narodnih zastopov. Slovenci smo pri mnogih volitvah čutili teško peto tacih denarnih zavodov, ki so denar zbirali iz slovenskih, po največ kmetskih krogov, pa v vodstvu imeli samo nase nasprotnike. Zato je v našem listu že 1. 1868 sprožena ideja, tla naj si ustanavljamo posojilnice po vzgledu češko-moravskih založnic, bila od vseh stranij živahno pozdravljena in leta 1870 se je odprla prva posojilnica v Ljutomeru na Štajerskem, kmalu potem Šentjakobska na Koroškem. Od leta 1873. naprej, ko je posebni zakon urejal zadruštvo, ustanovilo se je še nekaj posojilnic, največ pa v poslednjih letih, tako da štejemo dandanes 22 slovenskih posojilnic, namreč na Štajerskem 13: Celje, Maribor, Mozirje, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Šo-gtanj, Žavec, Sevnica, Pišece, Slatina, Makole, Konjice; na Kranjskem 6: Obrtnijsko društvo v Ljubljani, kmetska posojilnica Ljubljanske okolice, Metlika, Postojina, Vrhnika, hranilno in posojilno društvo v Ljubljani; Krška in Črnomeljska posojilnica sta registrovani in bodeta še tekom tega leta začeli poslovati, kmetska posojilnica na Naklem pa je tudi že organizovana; na Primorskem dve: Koper in Gorica in na Koroškem jedna v Šent Jakobu „Zadruga" v poslednji številki podaje jako zanimivi izkaz o delovanji slovenskih posojilnic 1. 1884., iz katerega, ako ga primerjamo izkazu za 1. 1883, vidimo, da so se posojilnice vedno bolj ukoreninile v narodu in čim dalje tem bolj postajajo krepka podpora narodu, zlasti kmetskemu stanu. Kdo bi si bil še pred malimi leti upal misliti, da bodo naše posojilnice tekom jednoga leta imele denarnega prometa štiri milijone 790.256 gld.! Zadružnikov je LISTEK. Potopisne arabeske. v. Vrli moj ded, kateri je v svoji mladosti prišel za pol tretji korak dalje po svetu okrog nego li od Šentakove mlatilnice do Celja, da-si ne" bil ni gra-ščak niti je hodil konje kupovat v Lipico, — pri-povedal mi je kaj rad o svojem potovanji po jugoslovanskih pokrajinah: po Slavoniji, Bosni, Srbiji; zlasti o — Belem Gradu govoril mi je vselej nekako ginen. Bilo je to, gospod urednik, v blaženi dobi mojega detinstva, ko še nesem znal ni za „belo" Ljubljano, niti za slavno „Kravjo dolino", kamo-li za — svetožalna „kurja očesa", ali, da se izrazim bolj po domače: bilo je to prvo mesto, katerega ime mi je zazvenelo v otroško dušo! Ne čudo torej, da mi je blagoglasni „Beli Grad" ostal v spominu neizbrisen in da sem ga želel videti barem jedenkrat, predno se preselim v „deveto" — pardonl v krtovo deželo! . . . Zakaj da Vam zdaj to pripovedujem V Zato, da se kak Vaš ,,vladni dninar", kakor nedavno ob dr. Heimanovej ruščini, ne bode zopet spotikal nad bilo 1. 1884. 753G, kateri so uplačali 197.160 gld. Koliko zaupanja da uživajo posojilnice pri občinstvu, kažejo hranilne uloge, ki so od 863. 475 gld. koncem leta 1883 narastle na 1,365.747 gld. koncem 1. 1884, tedaj se pomnožile za 502.272 ali za več ko pol milijona gold. In zares, varnost za uloge pri posojilnicah ni le jednaka, kakor pri hranilnicah, temveč še večja, zlasti pri onih z neomejeno zaveze, ker je vsak zadružnik porok z vsem svojim imetkom. Predsodki proti posojilnicam zato vedno bolj izginjajo in bi še bolj, ko bi se osnova in organizacija posojilnih zadrug v obče natančneje poznala. Ker plačujejo posojilnice navadno po 5 °/0, le Mariborska in Ljubljanske okolice samo po 4 */a0/o obresti za uloge, hranilnice pa le po 4 °/0, čudimo se tistim, ki nalagajo denar, da ne jemljejo raji po 5 °/0 pri posojilnicah, temveč se zadovoljujejo 8 4 °/0 pri hranilnicah, da si je varnost jednaka. V isti meri s fondom narastla so posojila, katera posojilnice dajo svojim zadružnikom in le izjemoma drugim, ki neso pristopili zadrugi. Posojila koncem 1883. 1. znašajoča 1,059.901 gld.', narastla so do konca 1884 1. na 1.590.746 gld., katera so izposojena blizu 7000 dolžnikom, največ na dolžna pisma in menjicez dvema girantoma (porokoma) in le izjemoma na uknjižbe. IKer posojilnice pYi posojilih jako previdno in vestno ravnajo, ni so bati izgub in tudi ni še bilo slišati, da bi kaka izguba zadela posojilnice vslcd dolžnikove nesolventnosti. Obresti zaračunajo se navadno po 6%. Ako se pomisli, da posojilnice plačujejo za uloge po B°/oi mala je razlika le za l°/0, kar komaj zadostuje za upravne stroške. Hranilnice, ki imajo veliko večji promet in navadno že lope reservne fonde, jemljejo 5% od dolžnikov in dajejo uložnikom 4°/0, tedaj je tudi razlika l°/0, pa bi lehko manjša bila. Kranjska hranilnica na pr, ima blizu 20 milj. gold. ulog zraven tega velikanski reservni fond in jemlje še vedno od dolžnikov 5°/0, plačuje pa le po 4°/0. Sploh pa morajo denarni zavodi, ki pogojujejo na osobni kredit, povsod višje obresti računiti kakor hipotečni j zavodi, ker gre le za kratkočasila posojila, dolžnik pa ravno zaradi tega in ker nema toliko stroškov [ pri najemanji posojila, kolikor pri liipotečno uknji- i ženili, lehko nekaj višje obresti plačuje. mojim „otročjim veseljem", katero me je obhajalo, ko sem zdaj — po tolikih letih! — prvič zagledal zaželjeno prestolnico srbskega kraljestva... No, Vi gospod urednik! ki še neste utonili v tistem bizantinizmu, razcejajočem se zdaj nalik sirotki po „kranjski" deželi, ne boste me zasmehovali, če Vam povem, da sem teško pričakoval ladije, katera me jo imela prenesti ondu ob Zemunu preko Dunava. Na vse zgodaj sem se sprehajal po obrežji gori in doli in ko je dotični parobrod priplul k postajini brvi, hitel sem z »utripajočim* srcem na palubo. In glejte! Ondu me je presenetil Ljubljansk „radika-lec« — no, njegovega imena Vam ne ovadim, ker vem, da bi se takoj zasrakoperila vanj vsemogočna (?) trojica Vaših „Francekov", kričeč na vse grlo: križajte ga — panslavista! In ko bi Vaši „sivohiš-niki" vedeli, da sva se midva že davno prej zmenila, kateri dan se snideva v Belem Gradu, brzo-javili bi takoj na vse vetrove, da se je ta zarota skovala brez dovoljenja Vaših „Tarnovancev" in stavim pet Metliških glasov, da bi naju posrbljeni madjarski pandurji v Belem Gradu ne pustili čez mejo! Ali, hvala Bogu! Beli Grad je vsaj tako daleč od Ljubljane, da ga ne dosegne vsak kolec tistega križa, ki je naslikan v Vašej „Pratiki" v 30. V dokaz rednega in varčnega delovanja posojilnic so nam reservni fondi, kateri znašajo že 88.095 gld., tako da je po njih in zadružnih deležih 22% hranilnih ulog pokritih, v tem ko to pokritje pri hranilnicah k večjemu do 10°/o znaša. V razmeri k prometu so upravni stroški prav majhni, kar svedoči o požrtvovalnosti rodoljubov, kateri delo in čas žrtvujejo v prid prekorist-nih zavodov, ne da bi za to zahtevali primerne nagrade. Upravni stroški znašajo za vseh 22 posojilnic le 12.000 gold., v kojih so deloma ušteti davki. Od posamičnih posojilnic razpolaga z največjim fondom Celjska, katera ima izposojenih 226.537 gl. potem Mariborska s 165.481 gld., Ljubljansko obrtno pomočilo društvo s 156.792 gl., Šent-jakobska na Koroškem s 133.495 gld., nad 100.000 gld. posojil izkažejo še Mozirje, Ljutomer in Metlika 98.000 gld. Šoštanj, 93.000 gld. Žavec itd. Zraven lastnega fonda in hranilnih ulog morale so nekatere posojilnice najeti denarjev pri drugih denarnih zavodih, ker neso dobivale dovolj hranilnih ulog. Vendar znaša celi znesek tacih izposojil le 92.302 gld., ki pa se je, kakor se nam poroča, tekom tega leta že precej zmanjšal. Ker utegne vsaka posojilnica včasih priti v denarne zadrege, moral bi se ustanoviti osrednji denarni zavod, do katerega bi lehko posojilnice obračale se v zadregah. Zalo prav obžalujemo, da se je ustanovitev i Ljubljanske mestne hranilnice zavlekla zaradi formalnih napak. Kajti hranilnice, da] bi moral o iž reservnih fondov podpirati posojilnice, tega ne stord ali stavljajo take pogoje, da denar predrago stane. Glavni vir vsega kredita v Avstriji, to je avstro-ogerska banka, pri kateri se denar najceneje dobiva, le izjemno dovoljuje kredit posojilnicam. — Leta 1887, ko bode v državnem zboru na vrsti podaljšanje bankinega privilegija, mora se banki naložiti, da brez ovir eskomptuje posojilniške menjice. Praška trgovinska zbornica je že oglasila se v tem , zmislu in gotovo bode za svoje opravičene zahteve našla podpore pri vsi večini državnega zbora, da bo nacijonalna banka res to, kar znači ime in ne le zavod za nekaj izvoljencev. In če &e konečno vprašamo, komu se imamo zahvaliti za lepi razvoj posojilničnega zadruštva, dan novembra. Prepeljala sva se torej smelo, brez vsake zapreke na srbsko zemljo. Bilo Vam je prekrasno spomladno jutro, vedro in milo, da sem se kar tajal v lirskih čuvstvih, kakor kaka — pripravniška Sappho. Širni Dunav, ki je tukaj bolj podoben jezeru, nego tekočej reki, lesketal se je, s solnčnimi žarki oblit, nalik kristalnemu zrcalu in vonj i v vetrič mu je božal lehno nagubano valovje. Naša ladija, polna raznoličnih potnikov iz vseh delov sveta, plavala je ponosno na bliščeči planoti tja pod Beli Grad, ki se nam je nasmihal z onostranskega, navzgor kipečega obrežja toli mičen in očarljiv, da bi ga bil objel kar obo-ročki, kakor kaka zaljubljena plavica svojega „dragea" . . . Da, lep je res ta svetovnoznani Beli Grad in kaže se Vam toli slikovitega, zlasti z večerni plati, z Dunava, da se ga ne morete nagledati! Vender, gospod urednik, če ste kedaj po Lessingovem „Lao-koonu" iskali mejnike mej slikarstvom in poezijo, vedeli boste takoj, da je to predmet, ki se da opisati le z veščim, v žive boje pomočenim kistom, nikakor pa z okornim neliterarnim peresom. Zbog česar Vas ne bodem nadlegoval s povrstnim naštevanjem posamičnih delov, katere je treba videti ob imenovati nam je „zvezo slovenskih posojilnic" in njenega načelnika g. M. Vošnjaka v Celji. Zveza združila je vse posojilnice v nekako skupno delovanje in po inicijativi uačelništva ter s pripomočjo Celjske posojilnice ustanovilo se je le v poslednjih dveh letih 10 novih posojilnic, katerih korist se najjasneje vidi v pojemajočem številu hipotečnih dražeb v tistih krajih, kjer delujejo posojilnice. Zato pa se ne čudimo, da so ravno posojilnice najhuji trn v peti naših nasprotnikov, kajti oni dobro čutijo, da od tistega časa, ko se Slovenci v denarnem oziru emancipiijejo od tujega kapitala, tudi v politiškem in narodnem otresejo spone prejšnje snžnosti. Naj se tedaj rodoljubi povsod, kjer se kaže potreba, združijo v hranilnih in posojilnih zadrugah in s tem pripomagajo narodu do večje samostalnosti. Tisto vedno tarnanje, da smo Slovenci ubog narod in da moramo ponižno in hvaležno pobirati drobtinice, katere padajo drugim narodom z mize, ne bode nikogar vzbujalo k delu. Pa še res ni, da bi bili tako ubogi, kakor se nam trobi na uho, kajti zraven revnih se, kakor v vsakem narodu, tudi ne manjka imovitih, in tistih 20 milijonov gold., s katerimi razpolaga kranjska hranilnica, tudi neso nanosili tujci, ampak slovenski kmet in sicer največ z Gorenjskega. Večja denarna stiska je na Dolenjskem. Zato z veseljem pozdravljamo novi posojilnici na Krškem in v Crnomlji in se le čudimo, da iz dolenjske metropole nemarno poročati o jednakem početji. Sploh pa se smemo Slovenci veseliti in ponosni biti na lep razvoj slovenskih posojilnih in hranilnih zadrug in ker so premagane začetne težave, smemo pričakovati, da bodo ne le že obstoječe svoj delokrog razširjale od leta do leta, temveč da se jim bodo še nove pridružile. Kolikor posojilnic, toliko trdnjavic po slovenski domovini! Volitev dolenjskih mest in trgov. (Iz uradniških krogov na Belokranjskem.) Gosp. prof. F. Šuklje! Vi ste si tedaj že naročili štampilijo „državni in deželni poslanec". Dokaz temu Vaše pismo v „Ljubljanskem listu" od pomdeljka 15. junija 1885, štev. 133. Mi, kolikor nas je razumnikov na Belokranjskem in sploh na Dolenjskem, ki smo preživeli hude borbe, ki smo slišali in videli, s kakimi sredstvi se je za Vas agl-tovalo, ki nam je donelo po ušesih od hripavih, upi-janjenin in najetih grl: „živio naš poslanec gosp. prof. Fran Šuklje", — mi bodemo to Vaše najnovejšo signaturo ravno tako lehko prenašali, čeravno je nekaj anticipando rabljena, kakor smo prenesli tajne spletke in zavijače Vaših agitatorjev, kakor smo prenesli divje krike zapeljane in zaslepljene množice, ki nema niti prepričanja, niti razsodnosti, ki si, kadar koga tuliti čuje, misli: „mit den Wol-fen muSS man heulen". No 5 glasov manjšine, to za nasprotnega kandidata ni taka nečast, no, kakor je za gospoda profesorja smešno, če se v omenjenem listu št. 133. obrača do svojih volilcev ter govori, posnemajoč vojskovodjo Mantecuculija, ki je rekel, da potrebuje za vojno denar, denar in spet denar, širokoustno: jaz, jaz in spet jaz. To pa je baš bistvo njegove osobe: jaz, jaz in zopet jaz. Res je, tudi v kmetskih občinah v Trebnjem ni prodrl kandidat centralnega volilnega odbora; prodrl je pa drug mož, ki nema tako razupite preteklosti, prodrl je mož, ki je obljubil, da izstopi iz državne službe, ako se mu podeli mandat, dobro u-doč, da njegova državna služba in njegove dolžnosti kot državni poslanec znajo priti v teh in onih okolnostih v kolizijo, da njegov mandat v takih slučajih postane hlapec državne službe. Vsega tega se o gosp. profesorji ni čulo. On, izumitelj gibčnosti in prožnosti, misli si: v škripcih sem bil že večkrat, in vselej so mi vrli Belokranjci, razumni Belokranjci pritrkovali; če pride taka in jednaka duševna kolizija, kjer treba ravno pokazati neupo-gliv hrbet, bodem že izumel kako formulo (besed se gosp. profesorju nikdar ne zmanjka) in vrli, razumni Belokranjci bodo mi verjeli. Kaj pak, da verjeli! Fraza je figovo perje, s katerim Šukljetova učenost zakriva svoje primanjkljaje, in če bode sebični agitator, ki rad v kaljeni vodi ribari in se veseli, da ima tako veljavnega pokrovitelja že zaradi tega, ker similis simili gaudct, bral kak bombastičen govor vrlim analfabetnim Belokranjcem, ter kazal tem poštenjakom, „glejte, glejte, kako je Šuklje govoril", bodo seveda vsi ti Belokranjci, ki so podarili gospodu profesorju svoje zaupanje, do duše veseli in zadovoljni. Naj se le veselijo. Sebični agitator in njegov pokrovitelj gospod profesor bodeta našla svoj račun. Prvi bode jemal svojih 10—12 procentov od „če-stitega volilca1', kakor dozdaj; no in gosp. profesor bo delal na to, da povzdigne zemljiščno rento vrlim Belokranjcem, da obvaruje pogina in obubožavauja ,,čestitega volilca". Pisalo bi se lahko veliko o sredstvih, kako se je delalo za gospoda profesorja. Pri kaki sodni obravnavi pride še menda to in ono na dan; a pozabljeno bode pozneje tudi to; tudi gosp. profesor želi, da bi se napili, ne dobrega Metličana, nego one tekočine, ki se pretaka v mitični reki Lethe. A dveh rečij ne moremo pozabiti, ko smo prebrali „Ljubljanski list" št. 133. Prvič: gosp. profesor obeta za to skrbeti, da se bo mladina odgojevala na versko-nravni podlagi, v krščanskem duhu. Kdo pa je glavni reprezentant ti smeri? Nihče drugi, nego naša značajna duhovščina! No, gospod profesor in čestiti njegovi volilci 1 Koliko glasov pa ste dobili i/, teb krogov V Koliko simpatij uživate mej njimi? Ti so menda Vašemu krščanskemu duhu nasproti nekaj skeptični. Ti si mislijo pač: „Du gleichst dem Geist, den du be-greifst1' in verska nravnost duhovščine menda ni slična krščanskemu duhu gosp. profesorja. Sicer bi duhovščina, ki nema niti desetine toliko neznačajnih članov, kakor ima Šukljejevo krdelo analfahetnih mamelukov, katerim so morali Proseniki, Gunzli, Šu-šteršiči e tutti quanti glasovnice pisati, bila mu zaupanje dala. Drugič: Vi, gosp. profesor, poživljate vse posamične udeležence, kateri so Vas volili, naj se obrnejo v vsakej katerikoli zadevi do Vas. Vi ste pisali tem in onim pristavom, Vi ste moledovali okrog okrajnih sodnikov, naj delujejo za Vas (politični uradniki so dobili tako od svojih predstojnikov or-dres), Vi ste obetali avskultantom hitrejši avance- ment. Zdaj pa Vašim pristašem že podpisujete me-njice in bianco. Za Boga svetega! Kje je tu morala? Ali se tako baranta v takih stvareh? Uradniki, ki so Vas volili, bodo tedaj praeterirali tiste, ki Vas neso volili: 0 tempora, o moreš! To je cinizem, da ni večega, to je karikatura, to je monstrum za vsakega, ki zaa samostojno misliti. No, Vi, gospod državni poslanec, in Vi, vrli Belokranjci! Le veselite se, le; a javna morala si zakrije obraz in — plaka. —m. 0 dolenjski volitvi pisalo se je že mnogo, pa se še bode. Mi smo jo že dovolj in dostojno osvetlili, zatoiaj nam je daues samo konstatovati, da s svojo sodbo nesmo osameli, temveč, da so tudi druga narodna glasila istega mnenja. Tako pišejo na pr. »Novice" v svoji zadnji številki z dne 17. t. m.: Od naših volitev za državni zbor zmiraj še ne more k pokoju priti ona dolenjskih mest. Razpravlja se sedaj vprašanje, je li postavna ali nepostavna. — Stvarne razprave tega vprašanja so gotovo koristne, čeravno se po vsem strinjamo z besedami centralnega volilnega odbora, „da bode konečno rešil to vprašanje državni zbor". — Stvarno je vprašanje samo za našo deželo rešeno o postavi, katero je veljavno tolmačil dež. zbor in politične oblastnije. Vprašanje pa se rešuje soglasno s postavo tudi po naravnem čutji jednakosti pravice. To čutje pa se gotovo žali, ako vaščani, katerim postava dovoljuje voliti lastne zastopnike v posredni volitvi, volijo neposredno poslanca mest in trgov. Izjemoma moglo bi se tako ravnanje postavno zagovarjati, ako bi se tako ravnalo pri vseh mestih in trgih vse kranjske dežele. Vsakdo pa čuti, da se krivica dela meščanskim volilcem, ako celo v tisti volilni skupini samo z jednim me s to m volijo vaščani, v vseh družili mestih ravno tiste skupine pa so izključeni z mestno občino združeni vaščani. Krivica postaja se ve da dejansko občutljiva, ako bi se hotelo pripustiti, da bi v mestni skupini glasovi vaščanov celo odločevali. S tem bi izvoljenec ne bil več zastopnik mest in trgov, ampak izvoljenec v as i j. — Mi bi se nikdar ne mogli strinjati z načeli, ki bi volilno pravico tako uničevali. Ne moremo pa skleniti teh vrstic, da ne bi na kratko odgovorili na očitanje, izrečeno v tukajšnjem slovenskem listu: „da se naši državni poslanci boje prof. Šukljeja". Res je, da so svarili tudi „naši državni poslanci" pred kandidaturo Šukljejevo. To Bvarjenje narekavala jim je skrb za našo narodno stvar. Pretek in izid dolenjske volitve dokazal je, da je bilo svarjenje stvarno utemeljeno. Bojimo se, da bi izid te volitve ne imel še daljih nasledkov v državnem in deželnem zboru, kateri bi mogli naši narodni stvari prizadeti večjo škodo, kakor bi mogla biti korist še tolike nadarjenosti. — Sicer pa so z nami vred gotovo strmeli tudi naši državni poslanci, ravno z novega od- UaegT Dalje v prilogi. jednem, združene v celotno sliko. Najbolje bi bilo pač, da bi si vse to ogledali na svoje oči, in v to svrho Vam hočem navesti dvojico najvažnejših to-ček, da se boste vedeli orijentovati, kakor v srbskih knjigah, katerih „kazalo" Vam pove, „gdje je što". Najprej oglejva si mesto samo, z Dunava gori, se ve da! Vidite, ondu le tisto rujavo zidovje, rastoče iz reke. To so oni ogromni okopi, na katerih je svoje dni, kakor pravi narodna pesen, teklo toliko krvi, da bi gnala mlinske kamne tri! Izmej okopnega zidovja štrli tako imenovana kula „Ne boj se", in višje gori nad njo, na hribovem robu gleda v širno okrožje mogočna Belograška trdnjava; njej na jug se nahaja glasoviti „Kali Megdan", kjer so se Turki vežbali v vojaških svojih okrustnostih. Zdaj je na istem mestu nasajen košat „perivoj11, po katerega senčnih drevoredih se sprehaja Belograška mladina, sanjaje o lepšej bodočnosti svoje domovine. Od navedenega javnega šetališča dalje proti jugu razprostira se po solnčnem hol mu okrog, mesto Beligrad s prostranimi svojimi trgi in ulicami. Neko detinsko-blaženo čuvstvo Vam se vzbuja v srci pri pogledu na vitki, z zlatimi arabeskami okrašeni zvonik prijazne metropoliške cerkve, lesketajoč se Vam z hriba nasproti. .. Tu je parobrod priplul k obrežni brvi, nad katero Vas vabi napis v — „Beograd". Veseli skočite na srbsko zemljo in — „Molim, pasuš!" ustavi Vas zagorel, z ruja-vimi vrvicami prepleten pandur. Vi ga začudeni gledate in mu dopovedujete z vso svojo zgovornostjo, da ste pošten Avstrijec, preprost, pohleven Slovenec, da si pridete ogledovat za pol dneva srbsko prvostolnico. Ne pomaga nič: pasuš mora na dan! Ko mu naposled izročite svoj potni list, označi Vam urad, kjer se Vam bode zopet izročil. In ko pridete tja, ogledujejo Vas od vseh stranij ter zabele-žujejo Vaše ime v nek skrivnostni zapisnik. Gorje Vam, če imate slučajno priimek, ki se končuje na — ov, kakor moj: ne uidete jim z lepa izpred presunljivih oči. „Kretanov, —ov—ov!" ponavljal je dotični k nekekrate končnico mojega pohlevnega imena, ugibajo, da-li nesem morda kak preoblečen Rus, katerih se dan danes v Srbiji boje, kakor Vaši elastika rji — radikalcev. Naposled so mi načečkali neko opomnjo v potni list ter mi dovolili uhod v mesto. Ali prosim Vas: kedo mi bode prečital zdaj tiste čečke s cirilskimi pismenkami ? Vidite, gospod urednik, to Vam je — kakor bi rekel dr. Jeglič — „prst božji' za našo slovensko malomarnosti „Nadarjeni Slovenci" vešči smo vseh živih in mrtvih jezikov; znane so nam pisave — od egiptovskih hi-roglif gori do Gabelsbergerjevega hitropisja, da že nestrpljivo čakamo na Zupanovo najnovejšo, „naj-popolnejšo" (?) stenografijo; ali da bi znali s cirilico napisati: Speva, jaz Te ljubim! — do te učenosti se ne popnemo niti v trinajstih stoletjih! Potem pa sanjarimo o nekej vseslovanskei vzajemnosti 1 V jednako premišljevanje zapletena stopala sva z radikalnim mojim Mentorjem po stopnicah navzgor v mesto. Tu bi Vam zdaj pred vsem drugim imel podati kratek zgodovinski obris o bratih Srbih od njihovega prihoda iz „belc Srbijeu do denašnjega klečeplazenja pred madjarskim „czikoszom" ter Vara našteti po vrsti vse njihove nekdanje, denašnjo in bodoče vladarje, počeuši z velikim županom Vlasti-mirom pa doli do maloletnega sedanjega prestolonaslednika srbskega, Aleksandra M. Obrenovića IV. Zlasti pri imenovanji vseh deseterih Nemaničev bi imel naglaševati kolikor Stepana Prvovenčanega toliko i Štepana Dušana Silnega, kakor bi tudi imel ugodno priliko za pomilovanje carja Lazarja, ob jednem pa za ožigosanje izdajice Vuka Braukoviča z najčrnejšinii hojami. Ali, gospod urednik, ta pre- Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 138. 20. junija 1885. likovani po soglasnem zaupanji naše dežele v tem slovenskem listu brati tako očitanje! Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 20. junija. Poročila, da dr. Smolka zaradi starosti več ne bo prevzel predsedništva državnega /bora, se ne potrjujejo. S molka se ne bode bianil prevzeti zopet tega mesta ui poljski klub se bo potegnil, da ga bode zopet volil državni zbor. — Kakor »Mir", ki je organ metropolita Sembratoviča, piše, vladi prijazni Rusini nikakor no mislijo stopiti v poljski klub, pa tuli v Hohenvvartovega ne. rusinski poslanci se bodo združili mej sabo, vzpre-jeli bodo mej se tudi Kovalskega. V narodnogospodarskih vprašanjih bodo podpirali navadno politiko poljskega kluba. V narodnih vprašanjih se bode pa vseh pet rusinskih poslancev se z vso odločnostjo potegovalo za pravice rusinskega jezika in grško-katoliške vere. To je jako razdražilo Poljake in njih liste. „Gazeta Narodova" kar besna maha okrog. Poljaki so mislili s tem, da so urivali zmerne Rusine, rusinskemu narodu zamašiti usta, nadejajoč Be, da bodo novi poslanci plesali, kakor bodo njim Poljaki godli, a sedaj se pa čuje, da se v narodnih vprašanjih hočejo ravnati po dr. Kovalskem, ter bode morda ta še celo vodja rusinske frakcije v zboru. — Državni zbor se snide začetkom septembra, kakor poroča „Czas". Tedaj bode rešil adresno debato, potem verifikoval volitve, volil odseke in delegate ter dovolil budget za tri mesece. V oktobru bodo zborovale delegacije, v novembru se skličejo deželni zbori. Državni zbor bode pa nadaljeval potem svoje zborovanje še le po božiči. Štrajk delavcev v IS mu traja dalje. Vedno več delavcev popušča delo. Tovarnarji nekaterih tovarn so že bili dovolili 10 urni delavnik, pa to ni nič pomagalo. Delavci zahtevajo povišanje plače. Sicer je pa kriva temu štrajku tudi nekoliko prenizka plača v tamošnjih tovarnah. Nek Dunajski list, kateremu se ne more očitati socialističnih tendenc, trdi, da je ta štrajk vprašanje želodca, da ni bil umetno pripravljen, ampak je popolnem naravno nastopiti moral. Nekaj je pa morda kriva tudi mestna uprava v Bruu tem dogodkom, ker ni delavcev za Časa poučila, kake so določbe novega delavskega reda. V penedeljek v Brnu delavci neso nič prav vedeli, kaj da določuje novi zakon. Upati pa sinemo, da se štrajk kmalu konča, kajti jeden prvih in naj-uplivnejših tovarnarjev, Gomperz, je že izjavil, da je pripravljen delavcem povišati plačo za 20°/„, ako le drugi tovarnarji isto store. Da bi le delavci v svojo škodo zopet ne povišali svojih terjatev. Županstvo je naznanilo, da se bodo tuji delavci iz Brna iztirali, ako ne začno delati. Italijane v Dalmaciji jako jezi, da so povsod propali pri volitvah. V razdraženosti prouzročili se v Spletu resne izgrede. Nataučnejih poročil o teh dogodkih pa še nemarno. Viiaiije države. Že včeraj smo povedali, da ima Anglija že novo konservativno ministerstvo. Danes imamo še nekatere podrobnosti o posamičnih osebah novega ministerstva dostaviti. Sest novih ministrov vzetih je iz ministerstva Beaconsfieldevega. Premagala je tedaj volja Salisbury-jeva groti Churchillu, ki je vedno ugovarjal, da bi se jemali ti obrabljeni državniki v novo ministerstvo. Sicer pa tudi ni bilo dosti zbirati, ker se je vsak branil, kolikor je bilo moči, postati minister. Novi ministerski predsednik Robert Arthur Talbot Gascogne Cecil marijuis of Salisburv je 55 let star. Njegov oče bil je varuh velicega pečata v Derby-jevem ministerstvu in pozneje predsednik tajnega soveta. Novi ministerski predsednik študiral je \ Etonu in O\fordu. Še jako mlad je bil voljen v spodnjo zbornico. Leta 1866 mu je Derby izročil ministerstvo indijsko, pa je že čez jedno leto odstopil, ker mu neso dopadale reforme, katere so predložili zbornici njegovi tovariši. 1860. leta postal je kancelar Oxtordskega vseučilišča. 1874. izročil mu je Disraeli ministerstvo indijsko. (Jez dve leti bil je poslan v Carigrad h konferenci. Pozneje bavil se je mnogo z orijental-sko politiko, zlasti ko se je 1878. leta lord Derby odpovedal ministerstvu vnanjih del. Na Berolinskein kongresu je hudo nasprotoval Rusiji. Salisbury-ja hvalijo, da je dober govornik. Lord Churchill je še jako mlad, star je še le 30 let. On je mej konservativci, kar je Chamberlain mej liberalci. Mej novimi ministri je najpopularnejši. Ponosen je na svoje plemstvo, kakor tudi Salisburv. Sicer je pa jako energičen, Ker je pa jako trmast, bode tudi skrbel, da ne bode prave jedinosti v ministerstvu. Hicks-Beach novi kancelar državnega zaklada bil je že v Beaconslieldovem ministerstvu in sicer s prva podtajnik v ministerstvu notranjih zadev, potem tajnik za Irsko in naposled kolonijalni minister. Govornik je še precej dober, sicer pa ne posebno nadarjen, zlasti v finančnih stvareh je neki popolnem nevešč. Misli se, da bode kmalu naredil prostor Churchillu. Sir St. Northcote, lordni predsednik tajnega soveta, je jako priljubljen, pa mehke nravi in brez vsega upliva. Star je 07 let. Bil je dalje časa Gladstonov privatni tajnik, 1866 postal je Northcote tajnik trgovskega uradi, 1807 državni tajnik za Indijo, 1874 do 1880 pa finančni minister. Karol Carncvou novi irski lord-lieutenant jo znan arheolog. Star je 54 let. Prijazen je Rusiji. V Beaconslieldovem ministerstvu bil je minister za kolonije, pa je izstopil iz ministerstva, ker je to nastopilo Rusiji sovražno politiko. Sir Richard Cross, novi minister notranjih zadev je G2 let star. Bil je že pod Beaconslie'dom tajnik za notranje zadeve. S Churchillom se neki prav dobro ne sporazumeta. Mr. Smith je 60 let star in jako bogat. Bil jo tajnik v finančnem uradu, pozneje pomorski minister v Beaeonsfi.ldovem ministerstvu. Ta mož je postal konservativec samo zato, ker liberalci neso hoteli priznati njegove nadarjenosti. Sedaj jo prevzel vojno ministerstvo. Sir Gitfard novi lordni kancelar je prava politična ničla. V ministerstvo so ga poklicali, ker boljšega neso imeli. Novi kolonijalni minister polkovnik Stanley je rojen 1841. leta. Bil je vojni minister pod Beaconsheldoin. Pomorski minister lord llamilton je 40 let star, bil je podtajnik za Indiju v poslednjem konservativnem ministerstvu. Nadalje so imenovani: Goit za generalnega tiskala, Clarke za generalnega državnega pro-kuratorja, Gibson za lorducga kancelarja indijskega, Arthur Balfour za tajnika indijskega. Nemški zvezni sovet je sklenil, da se podaljša malo obsedno stanje za Lipsijo za jedno leto. Danes bode neki francoska vlada naznanila v zbornici, da je mir mej Francijo in liitajcm ratitikovan. Lang-Sona pa francoske čete ne bode zasele do jeseni, ker je sedaj vreme za premikanje čet v Tonkingu jako neugodno. Orni prapori ostavili so Thuyen-Kvan. Francoske čete tega kraja ne bodo posele, ker je jako nezdrav. Domače stvari. — („Ljubljanski List") milo toži, da mu že preseda, ker vedno ponavljamo, da je bil grof Margheri vladni kandidat. Pomilujemo, kajti ako mu že sedaj preseda, bode v kratkem po njem. Ce pa večerna priloga vpraša: Kdo je proglasil Margherija vladnim kandidatom? se nam ne zdi vredno odgovarjati. Kdor tega ne ve, a ureduje oti-cijozno glasilo, takemu je najboljši svet: Ofelija, le hitro v samostan! f Ivan Stuhec. Žalostna vest došla nam je danes iz Celja. i Umrl je g. Ivan Stuhec, umirovljeni deželne Bodnije svetnik. Ž njim zgubili smo moža, ki . je bil uzoren uradnik, uzoren narodnjak in vsestransko spoštovan, moža poštenjaka v vsakem oziru. Bodi mu zemljica lahka in blag spomin! — (Cesarjevič Rudolf na Ruskem.) Kakor se poroča iz Petorburga, obiskal bode cesarjevič Rudolf s svojo visoko gospo soprogo še to poletje Petcrburg, Kijev in Moskvo ter bode potoval tudi v Kavkaz. Jeden del Peterburške trdnjave krstili bodo z imenom našega cesarjeviča, katerega bodo izvolili iinejiteljem še druzega ruskega polka. — (Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) podalo je c. kr. vladi prošnjo, da bi smelo svojo zastavo slovesno blagosloviti. Posebna deputacija treh udov izročila je prošnjo c. kr. dvornemu svetovalcu in voditelju c. kr. okrajnega glavarstva za okolico Goriško, Francu baronu Rech-bachu, ki je baje dal deputaciji malo upanja, da bi se prošnja uslišala, ter izrekel, da ne upa, da bi prišli mirni časi, ki bi omogočili slovesno blagoslovljene v kratkoj dobi, dokler bo on na sedanjem mestu. — (Stolica za srbski jezik) prične se s 1. septembrom t. 1. na vseučilišči v Budimpešti. — (Č a s n i k a r s k o.) „Svjetlo", dosedaj dvakrat na teden v Karlovci izhajajoč, preneha koncem t. m, Začetkom julija pa začne v Karlovci izhajati nov list „11 o g i Hrvati", dvakrat na mesec. Pisan bode v zmislu stranke prava. — (Ustanovina Knafljeva) za vseuči-liščnike na Dumiji, rojene Kranjce, bode se v prihodnje izplačevala v štirih rokovih po 60 gld., no več v dveh po 120 gld. — (Iz Zagorja ob Savi) se nam piše: V noči mej 18. in 19. t. m. pripetila se je v tukajšnjem rudniku nesreča. Podsulo je dva delavca: Gašperja Križnika in Josipa Hruška. Prvi je zelo poškodovan in bode težko okreval, drugi je na nogah hudo ranjen. — (Naglo smrt) je storil predvčerajšnjim neki kosec na senožeti pri Vrhniki. Ker ga je žeja mučila, šel je k Ljubljanici in se jo hlastno napil. Komaj pa je bil to storil, se je zvrnil na tla ter mrtev obležal, — v svarilo vsem delavcem, da boljo pazijo na svoje zdravje. — (Mej Pragarskim in Čakovcem) bodo počenši s 25. t. m. vozil poseben mešan vlak, ki bo odhajal iz Čakovca ob 1. uri 45. min. po noči in imel zvezo s poštnim vlakom proti Dunaju. — (Slušatelji rudarske akademije v Ljubnem) bodo, kakor druga leta, tudi letos napravili več poučnih izletov. Jeden oddelek obiskal bode mej 18. junijem in 8. julijem Celje, Store, Trst, Pulj, Koper, Piran, Jesenice, Prevalje. Drug uzvišeni posel rad prepuščam prestavnim Vašim historikom, da-si se bojim, da Vas ta ali oni zavrne: „leh mag das Slavische nicht!" Jednodnevni, lehko-živi turist ne more se Vam namreč uglabljati ni v hiroglife starinskih napisov, niti mu je nalog, gledati za letečim1, ptiči v bodočnost: njegova je sedanjost! Zatorej, gospod urednik, ako Vam je ustreženo s poprečnim opisom Belega Grada, ka-keršen je zdaj — evo me na uslugo! Beli grad, odkar ga je zopet obsijalo flolnce zlate svobode, podoben je mladeniču, okrevajočemu iz dolge, smrtne bolezni: kakor temu, jasni in rodeči so i njemu vidno prej bledo, upalo lice, kar nam oznanja lepo, srčno njegovo prihodnjost. Tu se zdaj dela z vsemi silami na telesnem in duševnem preporodu tega toli zanemarjenega, v prah in bedo pogaženoga mesta. Tukaj-le se podira stara na pol razpala koča in na njenem mestu se tlviga v nekaterih dnevih novo, ponosuo poslopje; tam zopet se predeluje nepraktično vzgrajena hiša v zmislu in po načrtu modernega stavbarstva; in dočim se ondu le nasajajo bujni vrti, stavi se na tem trgu krasen spomenik. S kratka: mnogo se je v Belem Gradu storilo v kratki dobi srbske nezavisnosti od turškega jorobstva! Tu so je postavil kraljev veličasten „konakw, vzgradilo se ;e krušno pozorifičo, pred katerim se dviga dičen spomenik umorjenega kneza Mihajla M. Obrcnovića III; mnogi zasebniki so si sezidali dične palače, kakor tudi je država postavila različna javna poslopja ter baš zdaj dogo* tavlja prekrasen arhitektonski nov kolodvor. Pri tej priliki mi je omeniti velikanske zgradbe, v kateri je umeščena „Velika škola" Belograška. To poslopje je dal sezidati nek priprost podunavski brodar, Miša Anastasijević, kateri si je s svojo marljivostjo pridobil veliko imetje. Ko se je stavila ta njegova : palača, pravil je vedno, da jo zida za se; ali ko je i bila dovršena, podaril jo je državi za Veliko školo! j Kaj ne, gospod urednik, da se Vam prede nehote : pred očmi paralelna črta mej Srbijo iti Slovenijo, [ zlasti, ker je i marsikak naš bogataš v svoji mla-■ dosti tovaril in kamenje tolkel. Ali ne bojte se: v Vem oziru smo Slovenci manj vročekrvni! In prav je! uani bi pa tudi prišli I Vsak, ki Vam pri nas ! stisne bore novčič za „narod", zahteva, da se mu postavi spomenik še živečemu iu da se mu slava ; prepeva na vseh vekov veke! Ali vzlic temu občnemu olepšavan ju svoje prestolnice, imeli bodejo Srbi še mnogo posla, prodno njej podelijo lik dostojnega kraljevskega mesta. Tu je treba odstraniti vse tiste lesene turške koče, ki so zdaj sramežljivo skrivajo mej moderno zidanimi poslopji, nadomestili |e treba izhojene, jarkaste polnosti s kamenitim tlakom ter pregnati somrak brljavih petrolejskih svetilnic s plinovo razsvetljavo in še marsikaj druzega, kar tujca spomina na — Polu-Azijo Žal, da je Srbija v novejšem časi krenila na pota, po katerih j«1 zabredla v pogubonosno jerob-stvo, ter se klanja tujemu veličju, dočim bi se mogla ugodno razcvitati na svoji z junaško krvjo blagoslovljeni zemlji! Kdo je temu kriv, povedali ste baš predvčeraj v Članku „Moralno politiško misli", katere so vzrasle v možjanih pristnega srbskega domoljuba. Vender svaka sila do vremena: i danes ali jutri potegne severni dih in proč je vsa ' — Pariška raehkužnost in servilna breznačajnost! Sicer pa se Belemu Gradu še zdaj poznajo j žulji turškega jarma! Ne samo, da se Mohamedov ■ turban še dan danes šopiri po Belograških ulicah, in da Vam Iz srbskega jezika odmevajo še obilni osmanski glasovi, nego marsikaka orijentalska raz-; vada se je ugnezdila v junaško srbsko kri, o čemer ! pričajo mej drugim, brezštevilne prodajalnice „duhana" in pa — „kalane": teh poslednjih naštel sem Vam v jeduej samej ulici doli ob Savi celih dvajset. V narodnem oziru, zlasti kar sc tiče noše, vidi oddelek mej 21. junijem in 8. julijem pa Idrijo, Labin, Litijo in Pliberk. — (Nova knjiga o štajerski in Kranjski.) Knjigotržnica A. Ilartleben, Verlag-buehhantllung Wien I izdala je ravnokar pod naslovom: Illustrir ter Fiihrer dnrch S te i-ermark und Krain mit besonderer Beriirksichti-gung TOD Obersteiermark mul Oberkraiu 285 str. obsežno knjigo, ki se sme glede papirja, tiska, in oblike jako lepo imenovati. Knjiga ima 50 podob in 2 zemljevida. Kakor že naslov kaže, popisana je posebno obširno gorenja Štajerska, a tudi slovenskim pokrajinam odločenih je okolu 70 str. Potovalen nahaja v njej vse potrebne podatke o raznih postajah, znamenitostih, naravnih krasotah, o dobrih kremah, o izletih na hribe, o daljavah in raznih potih in stezah. Savinjska dolina je na kratko, pa jako dobro popisana, tako tudi drugi slikoviti kraji ob Dravi in Pohorji. Več prostora odmerjenega je Kranjskoj in hribolazcem po Gorenjskem bode ta knjiga pravi kažipot. Kranjski del ima naslednje slike: Ljubljana, Ljubljanski Grad, Tivoli, Idrija, Kranj, Cerkev v Kokri, Giintovec in Kočna, Hudičev most pri Tržiči, Sv. Ana na Ljubelji, Bleško jezero, slap Kadolue, Bohinjsko jezero, Triglav (dvakrat), Črno jezero na Triglavu, Peričuik, Mangart in Be-lopeški jezeri, Cerkniško jezero, Postoj uska jama, Predjamo. Cena knjigi je 2 gld. Z ozirom na vsebino, prelepo obliko in pošteno ceno sme se knjiga le priporočati. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Celje 20. junija. Svetovalec Stuhec umrl. Jutri ob 5. uri popoltidne pogreb, Madrid 20. junija. Povodom oticijalne izjave o koleri uavstal je krik. Ljudstvo je kričalo, žvižgalo, razvilo črno zastavo in metalo kamenje na žandarje. Orožniki so množico razgnali, več osob pa zaprli. Kralj hoče odpotovati v Murcijo, ministri odsvetujejo. II i m 19. junija, Dopoludne vsprejel kralj Minghettija, popoltidne Cairolija, ter se ž njima pogovarjal o položaji. Madrid PJ. junija. Včeraj tukaj 5 za kolero zbolelo, v provincijali 70O obolelo, 300 umrlo. London 19. junija. Pri nezgodi v Cliitohallu poginilo je 170 rudarjev. Kazne vesti * (Velika požara.) Kakih 0000 duš bro- i ječe mesto Levoča, (Leutschau) v Cipskem koiuitatu zadela je v nedeljo 14 t. m, grozna nesreča. Ob štirih popoludne uavstal je vsled malomarnosti v hiši kovača Bohma ogenj, kateri se je nečuveno naglo širil in v kratkem času ves jugozahodni del mesta spremenil v prah in pepel. Pogorelo je 150 hiš, obilo gospodarskih in mnogo družili poslopij. Žalibože je našlo v ognji svojo smrt tudi G osob, 8 ljudij je pa toli ožganih, da bodo teško okrovali. Največo škodo trpi revneje ljudstvo, kuti nema niti bilke na hiši, niti koščeka kruha ne; ves inietek pogoltnil mu je ogenj. — V ponedeljek 15. t. m. imeli so pa strašen požar v Veliki Soboti. Kje in kako je jelo goreti, še ni dognano, Ogenj uničil je mej silnim vetrom 120 hiš. Zgorelo je tudi 8 ljudij in prav veliko živine. Nesrečne mrtvece so našli in iz pogorišča izgrebli. Škoda ceni se nad 2U0.O00 gl. Večina pogorelih hiš ni bilo zavarovanih. se tukaj v Belem Gradu že precej prvotnega življa; ne samo seljanke, ki pridejo z dežele v mesto, temveč i mestne gospe srečujejo Vas na šetališčih se svojimi baržunastimi kičankanii na glavi in s slikovito prikrojenimi ter s srebrom in zlatom obšitimi oprsnjaki in s svilenimi haljami, da-si v novejšem času i tukaj prevladuje sloveči — Cul de Pariš, s katerim so toliko ponašajo Vaše gizdalinke po Ljubljanski „Zvezdi" .. . Tri iini preživela sva z omenjenim Ljubljanskim „radikalcem" v prestolnici srbski, ogledala si to in ono ter si privoščila mej drugimi slastmi, tu in tam tudi kakšno kapljico Negotinca, in to brez dovoljenja Vaših krasnoslovnih dacarjev. Da sva naposled pohodila tudi slavnega skladatelja naše slovanske „Marseillaise", g. Davorina Jenka in ljubeznivi gospici Nigrinovi, to se pač razume samo ob sebi, da-si ne bode ugajalo marsikateremu Vašemu „obrtniku". Toda konečno sva ostavila zopet srbsko zemljo, da bi kak Vaš babjasti lilister ne mislil, da sva se — posrbila. Torej na svidenje v — vinorodnem Srcmu! V Belem Gradu. Profitoslav Kretanov. I ! SPORED VESELI katero prirodu gg. pevci Ljubljanske čitalnice in telovadno društvo Ljubljanski „Sokol" v nedeljo dne 21. junija 1885 na vrtu gosp. Deisingerja na Vincarjih v Loki. --HB-S-- J. I3 e t j e. 1. h.pl. Zaje: „Zrinski Frankapan", zbor. 2. A. Ntdttd: „Zvezna", zbor. O, A. Foerster: „Njega ni1', čveterospev. 4. Ir. pl Zuje: „Lovačku", zbor. 6. A. Foemtvr: „V tihi noči", čveterospev. O. .1. Nidvtdi ,.Popotnik", zbor s čveterospevoni in tenor-solo. II. TelovadToa na d-rog-a. III. O-od/foa. Začetek točno ob 5. uri popohuine. Vstopnina za osobo 40 kr., za rodbino 3 osob 1 gl. K tuj M li'i v;i!ii j>rn» uljmliiu nt prijatelje petja in tclutadlie ODBOR. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 ,, „ četrt leta. ....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec........I „ 40 ,, Upntimištro ,,Sfov. Aaroda"* ZtincMljivo zdravilno sitiMu». Osobe, ki bo-lelmjo z:i želodćeviui katarom in krčem, se hitro ozdravijo s pristnim , Mol l-ovim Seidlitz-praškoin". Škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tueh-Inuben i). V lekarnah po deželi zahteva) se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. U (11-4) Tuj* i j 19. junija. Pri IIomi Bohringer z Dunaja. — D i*. Zehal iz Gtndca. — Kožic, Jolouseheg iz Trsta.. — Poschick iz Reke. — Kratky iz Gorice. — Forto iz Trsta. — Globočuik iz Železnikov. Pli MnJIel1 Sclnveiger z Dunaja. — Fiirst iz Budimpešte. — Hradeg z Dunaja.-~ Grunbut, Hellmau iz Qradoa. — Holziuger, Bohubert z Dunaja. iivNirijNhoni «!«'HarJi: Golza iz TrstR. — Pavlic iz Celovca. — Turk iz Ribnice. Meteoru logično poročilo. Ftihrer toch Krain und dio i 9 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. — .= 3 "—> ai iH 1. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735 30 imii. 73530 mm. 733 (J2 m. 14-8UC bUbvz. 190"C si. jvz. 17-2" C si. vzh. dež. obl. obl. 28'60niw. dežja. Srednja temperatura 17-2°, za P3° pod nommlom ID-anajsika, "borza, dne 20. junija 1.1. ^Izvirno telegratičuo poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. Srebrna renta.......... 83 , Zlata renta........... 10* , 5°/0 marčna renta......... 99 „ Akcije narodne banke....... 8°? „ Kreditne akcije......... n London............ 124 „ Srebro........... ■ Napol..... 9 b C kr. cekini.......... 5 „ Nemfike marke . . • • 61 » 4u/o državno srečke iz I. 18f>4 250 gld 127 , Državne srečke iz 1 1864 10O gld 167 . „ 4u/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 109 „ Ogrska zlata renta 4"/0...... 98 „ „ papirna -enta 5°/0...... ^ n 59/0 Štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 „ Donava reg srečke 6°/c 100 Sld lljj » Zemlj obč. avstr. 4'/a°/0 zlati zast listi . 1!23 , Prior oblig Elizabetine zapad železnico 113 „ Prior, oblig Ferdinandove sev. železnico 100 „ Kreditne Breoko.....100 gld 175 „ Kiidollovo Bročke..... 10 „ 17 „ Akcije anglo-;ivBtr. banko . / 120 . „ Trammway-druit, velj. 170 g/d a. v. 207 55 10 40 15 40 30 85«/, 86 75 75 ao 90 75 60 60 50 75 l2:> 7.0 kr. Dargeitellt V0Q P. von Radio«* Mit 10 Ansichten von Laibach und anderen hcrvorragenden Gegenden in Oberkrain und einem Plane von Laibach. Da se odpomoro potrebi, ki ho je že dolgo čutila, sklenda je podpisana založna knjigarna izdati pod zgornjim naslovom delo, ki nam podaje razgled obhodov, katere nam ponuja naša dežela in kateri so se večinoma neznani, zato je ta knjiga ne samo za tujce, ampak tudi za d< unačine praktična in koristna in so tedaj z veseljem pozdravlja. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. (360-4) J. Giontini v Ljubljani. Pokalni vaprejme so v bIužDo b I. julijem 1S85 za neko zavarovalno banko pod n-od-umi pogoji. Ponudbe naj se oddajo pod šilro: h 15 posle re-Bfuiile ljubi do 1. julija 1885. (370) Ledeniki (Eiskasten) se prodajo prav po ceni. Kaj več 86 izve v Trnovem, Cerkvene ulice št. in pri Ivani ^c&lsrajšelc. (318—4) Daje se za več let v najem mej LJubljano in Vrhniko na glavnoj cesti stoječa (344—2) gostilna s hlevi. potem njive in travniki. Natančneje se izve* pri upravniStvu „Slovenskoga Naroda". s krčmo, prodajalnico in mesarijo na Visokem pri Kranji odda se od 1. Julija t. 1. za več let v iut)ciu. Pri hiši sta tudi 2 lepo zasajena vrla, kegljiNće in vo«lii|ak. Ta hiša bila bi posebno pripravna za kakega vinskega ali lesnega trgovca. — Kaj več so izvč pri Janezu l*aulič*i, vulgo Tabor)i, na Visokem. Trgovski pomočnik za trgovino z mešanim blagom, kateri mora pa v prodajanji usnja popolnem izurjen biti, vsprejmo se takoj pod ugodnimi pogoji. (367—2) Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenskoga Naroda". z jednim konjem za osobe v toplice ali n» deželo po prav nizki ceni. Poljanska cesta h. št. 17, I. nadstropje. (362—2) iecoli-eva esenca za želodec, katero pripravlja ' G. PICCOLI,lekarvLjubljani. I Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem lin zdravniških spričeval bolezni v želodcu, in I trebuhu, bodenje. krč, želodečno In premen« I javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, I migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper i gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. I Pri većem številu dobi se primeren odpust. (348—5) Cena stekleniol 10 novo. Dr. SprttJijrcr-Jeve Tajni medicinski in dvorni sovotnik dr. Hiicking, medicinski sovetnik dr. Celin, dr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoriteto ho je preskusilo in jo za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj pridi migreni, krču v želodci, omedlevici, glavobolju, trebnhoboljti, laitfcenjn, želodčne! kislini, vzdigovanju, omotici, koliku, škroieljnom itd., proti zlaiej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se savt... Jedna stoki. 50 in 30 kr. I' •. gospod n lekarji Svobodi, pri Zlatem orlu, uu I»\»-esimoveui trgu. (71G—48) (10-4) Pred žretjem šurkov varuje samo ZACHERL-ov prašek proti molom. Pristen samo v originalnih steklenicah z imenom in varstveno znamko. Dobi se pri vseh trgovcih, ki imajo dotične plakate v izlogih. j Izvrsten med j (trurtintinm pitunee) na debeloln drobno, kakor tudi vplebastlh š.kat-ljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri L OROSLAVU DOLENCU, 5 svečarji v Ljubljani. (278—6) - zdravilni malaga-sekt po analizi cea. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-neuburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne, bolno, okrevajoče, otroke itd. proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrstno upliva V '/i in '/i originalnih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (307—4) ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld. 2.50 in gld. 1.30. Dalje razna fina Inozemska -vina, v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V Ljubljani: pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, in H. L. Wenzel, prodajalec delikates. V Kranji: pri gospodu Fran Dolenz, trgovina s speceriJHkim blagom. V Loki t pri gospodu Jurij Deisin-ger, trgovina s špecerijskim blairoin. Na Bledu na jezeru (zdravilišče : pri gospomi: A. Leban, lekar. J. C. JUVANCIČ, posestnik vinogradov na 1 li v« iJslcom, ima zalogo vina v Ljubljani in priporoča: (281—7) Bizeljsko vino 1884. I. od 14 do 18 gld. „ 1883.1. „ 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „ Uzorce p šilja v sodčkih od 50 litrov in več. Sv steklenicah (6—25) priporoča t A. MAYER-jeva I trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. %i9*m9iry\iw wr ^sp w z? w w w* Za bližajočo se sezijo priporoča najstarejša in najglasovitejsa firma za sukno MORICA BUMA (ustanovljena leta 1889) pristno Brnsko volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do gld. 6 meter. Bogata izbčr Miikna za Mukn|e (Strelah- und Kanungarnrockstoflt^ od gld. 3 do gld. 7 in suh mi za lilače. najnovejši uzorci, od gld. 1 do gld. 6 meter. Črni PeruvieiiH ia suknje in Tna-Uiiis za lilaee od gld. 3 navzgor do gld. i>, gld. 7 in više meter. Velika zalogfl vsakovrstnega suhim za civilne in vojaško obleke, livreje, cerkve, biljarde in vozove. Kultna ztt požarne »tra/.e, veteransku ln alrclska društva in druge korporacije. — Normalnega volnatcgn blaga za zgornjo obleko, kakor normalnih po«teljnlli in popotnih odej po sistemi prof. (iustava .Uigra v Stuttgnrtu bogata izbčr. Vrlsiui angleški potni plaidi, 3 metru 50 cm. dolgi in 1 meter 80 cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.25 do gld. 16. Uzorco zastonj in franko. Blago razpošilja Bamo proti poitnema povzorju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost znaša gld. 10, pošiljajo so franko. Gospodje krojaški mojstri dobe na zahte-vanje vzgledne knjižice z mnogoštevilnimi uzorci franko. (107—17) J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenico, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, preiioke, ptične orvioe, splob vso žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od inlelkine zalege no ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri •I. ANDEL-a, „pri črnem psu6* 13, Husova (Dominikanska) ulice 13, •v- PS^GrZ. V Ljubljani pri Albinu Sllčarji, trgovcu. Zalogo na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (211—4) iil F. S. Tito. Ravnokar jo izšla druga knjiga teh glasbo-tvorov a sliko f»kladatelfe?o. Zadrlaj knjige je jako obilen in tako različen, da zamore zanimati vsacega, kdor se z glasbo bavi ali tudi samo poje. Cena knjigi je 1 gld. 80 kr., zares Isredno niiba. (194-21) Knjiga so dobiva Iikljuiivo pri nameni .skladatelji in naj se naročnina pošilja pod adreso: 5\ S, "Villiar v Sislc-u. afita Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. DUNAJ. Velilifiiisilifii Politično razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadelo so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotino delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam jo zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Uashing-toiiNke žepne ure so najboljšo uro vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirano in giljoširano ter so amerikanskoga sist ma. Vse ure so natanko repasirane ter garantnjemo za TNako uro pet let. V dokaz gotovega janiMtva in Hirove BO* liduoHti, prevzomeuio n tetu uOllUOBt javno, da VMako uopriNtojećo uro uaxaj vzamemo in z drugo zamenjamo. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katero so pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okro-vom, izredno nutuiičiio regulovane; razen tega so tudi cloktrogalvanično pozlačene, z verižico, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 8.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emaili-ranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatim steklom, nutnnćno na Mekuude re-paHlrnne; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov ur na valje (cylinder-uhr) v giljo-širauih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na H rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60. 1000 komadov ur na sidro (anker-ubr) od pravega 1 .'Hotnega srebra, odobrenega od o. kr. denarnega uradu, tekočih na 15 rubinih, razen tega tUdI električnim potem pozlačeno, lino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40. 1000 komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 13lotuega srebra, odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsake] uri dii se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura štala jo preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 15. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe., preje gl. 100 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v dnem email okviru in i bilom, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo so rabiti tudi na pisal noj mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: (241-8) Uhren-Ausverkauf der Uhrenfabrik Fromm, AVien, II., Obore Donaiistrasse 107. Mih. Kastner, Karol Karinger v Idubljani; •haiinig v Kranji; Alojzij VValland, J, Kupfersohmtd, P. Zuumr, lrajm & Celji; Hathevor k Felveraigg, Aioj/.ij Fuons, Anton Robin, Valentin Irost, 0. B. llossbaeher, F. Terdina* .los. Llpovitz v Tel ovci priporočajo svojim p. ■■• kiipovuhvin Zacberl-ovo najnovejšo Bnecualiteto praškov, katera v iiitenziviiej moči in signniosti presega vsa dosedanja sredstvu; Karol Bohaunig Stiger v PP SACHEHLIN-' za popolno vnićenje in iztrebljenje vseh škodljivih in sitnih mrčesov, kakor: .stenic, bolh, šurkov, molov, muh, uši, mravelj itd. Posebno se pred tem svari: ^/.,-ielierliir ne z navadnim miresiiiiii praškom zamenjali! „Zacherlin" prodaja so lo v originalnih steklenicah, nikdar /fT^\ „ y /? pa se v samem papirji ne prodaja ali pa odprt ne vagS« /,v» b ^ž^c&C&V^ Originalne steklenice morajo imeti, da jo pristen, podplfl \ (8—6) imena in var8tveno znauiivo. Moje knjige: RUSSLAND seif Aufhebuag der Leibeigenschaft ostalo mi je še nekaj iztisov ter jih prodajem mesto za 4 gld. za 1 uiti. in 10 novcev za pošto. (864—S) Dr. Fr. Celestin, Zagreb. Bittner'9 za hitro pripravo naravne, okrepćnjoče kopeli smrekovih igel. Cena steklenici 40 kr, 12 steklenic 4 gld. av. V. pri Juliji Ilittner-ji, lekarji v i;< iiinn.iieii. Mp.-AvMttr.; zaloga v Ljubljani pri Jul. ]»1. 1 inlio«/> -ji in v mnogih lekarnah cesarstva. NB. Za veliko banjo zadostuje jedna steklenica, za (14,1—9) kopalni stol Vi stekenice. V 1.1 u Ili I lil. kongresni trg, na voglu gtedališčne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih. klobukov in kap;~9|g prejema tudi kožuhovino in zimsko obleko črez potetjo v shranjevanje. (112—21) Jabelčni is mlini, lik in ninske tishlnine razširjene v mnogo tisoč izvodih po vseh deželah sveta. Najnovejše in priznano izvrstne sestavo in najboljšega dela. Vseh velikosiij od 90 L do 1000 L vsebine. Cene nizke in na željo franko na železniško ali brodarsko postajo; spričevala in naslove, kjer se naše ti skalni 06 rabijo, pošljemo franko in zastonj. Solidni agenti se iščejo. Piše naj se na Pil. n %\ F UMU if €«>., in Frankfurt a. M. und Wien, II., Praterstrasso 78. Livarna za železo (866—1) ln tovarna za poljedelske in klet ar ako stroje. Najino prodajalnico na drobno I je treba nekaj prezidati in ta poprava se ne da daljo odlašati, zato nama jo že- ^ leti, da svojo J \ zalogo pletinstega in modnega blaga X ^ hitro kolikor moči zmanjšava. Iz tega uzroka sva ukrenila, dotično blago od da- J S našujega dne počenši skozi štiri tedne prodajati po znatno ziir/iiiu ceni. Uljudno vabeča na mnogobrojno obiskovanje najine prodajolnico in na J obilna pismena naročila, katera bodeva najsolidueje izvrševala s poštnim obratom, j 2 priporočava se najudaneje. ffi V Ljubljani, dne 3.junija 1885. (337-6) KltltFIIC & UtBAXC. ^ „FONCIERE U Peštansko zavarovalno društvo, Letni račun ..FONCIERE", Poštanskega [zavarovalnega društva, za leto 1884. kaže dohodkov....... gld. 6,985.117*31, Izdatkov........ „ 6,817.779 90, in čistega dobička.... „ 167.337*41. Reservni zakladi znašajo . „ 2,606.406*06, Popolnoma uplačani delniški kapital ]e 3 milijone gld. av. v. — Skupno poroštvo je okolo 10 milijonov gld. av. v. ,.FONCIERE". Peštansko zavarovalno društvo, pripada torej po vsi pravici k najbogatejšim asekiirančniiu zavodom. V dobi 20letnega obstanka (do leta 1880 kot „Peštansko zavarovalno društvo") izplačalo je društvo nad 23 milijonov gld. za škode. zavaruje proti ŠKodi požara: poslopja, hišno orodje, zaloge Itlnga, poljske pridelke; na eloveško živenje in /r-ealne šipe proti iihil ju ali iilomii. Zavarovalnina so ceno računa. Zavarovanja na več kot 4 leta prejemajo se po posebno ugodnih pogojih. "Tjtfo Škode pregledajo in izplačujejo se takoj in popolnoma. Zaželjene razjasnila dajo in zavarovalna naročila vsprejemajo po vseh večjih krnjih nastavljeni opnivniki društva. Na zahtevo preskrbi cenitev zavarovalnih predmetov ter izdelavo zavarovalnega naročila vrhovno nadzorstvo v LJubljani. Do gg. posestnikov poslopij, zemljišč, zalog blaga, hišnega orodja, zrcalnih šip itd., kakor ludi do vseh onih, ki l)i želeli zavarovati na živenjc, gre topla prošnja, da oglase svoja dotična naročila pri deželnih gg. upravnikih ali pa pri najuljudneje priporučujoeem se (352—2) Pran 33rea±L3r-"CL, v Ljubljani, Kongresni trg št. 14, II. nadstropje. i AZIENDA avstrijsko-francosko drultvo * i za zavarovanje proti elementarnim nezgodam * i t ♦ ♦ ♦ J o o I t ♦ na HD-anaji. Društveni delniški kapital znaša i; mili.j. frankov = 9,400.000 zlatov. ■ »AZIENDA" zavaruje proti škodi po toči po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi so imelo pozneje še do-plačevati. Premije se odmerijo kolikor mogoče ceno in kdor precej plačati ne more, se mu dovoli do konca septembra obrok k plačilu premije. Oglasila za zavarovanje sprejemajo se pri glavnem zastopstvu „AZIENDE" v Ljubljani, Slonove ulice št. 52. Glavni zastopnik: (875—8) Jonip I? rojene. oaooooooooooooooGoooooaoooo LEKARNA JULIJ pl. TRNKOCZY. / j*Jt> A Srt^ Spodaj navedene specija- V^^A^^ir^^^i^^^, Htete, ki so po večletnej iz- t •'■ "%*-v^#'^V};*- vfr&c*; kušnji za tavrNlno iiHpe«iie i'^^^^^^^'^^^^^ pripoznane, ima vedno ciste v zalogi in razpošilja takoj po poštnem povzetji lekarna JULIJ p). „pri samorogu" -v ZjjvlToliani, ^Cestn.1 trgr li- št. "St. M«lr/ilo vn Ijimo Jedno najboljših sredstev, da se prostor, lilo Al 1U /jO IriM'j kjor rasejo lasjo, utrdi in da lasje no izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspcbom pri tisočih. 1 lonček za dolgo ča8a samo 60 kr. hV'iiii'itt: '/cvililo »^holjš« vrste, ljudstvu priljubljeni r i UJI tU »H U IgitlJJti ie£; ,nH|a steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za Uporabo. 1 cll IZiVl |H «M IV /jd Udlllt j teljcah po 30 kr., b pravo rozino vonjavo, zelo nežen po 40 kr. i \