Leto UX. številko 285.
V Ljubljani, v petek 11 decembra 1926.
Ceno Din 150
IihajB vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In prainike. — inaarati; do 30 petit i 2 D, do 100 vrsi 2D 50 p, večji inseiati petit vista 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — tnseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jnposiaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravništvo; Knailova all ca stav. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo; Snailova ulica it. 5, L nadstropje.  — Telefon štev. 34
HT      Poštnina platana v gotovini.
SÄ,, I Uzunouič rabi na sodelovanje we stranlie
Reševanje vladne krize, ki se je radi Pašičeve smrti zavleklo domala za teden dni, je sedaj v polnem raz* voju. V ospredju se nahaja kombina* cija koncentracijske vlade z Uzunovi* čem na čelu.
Koncentracijska vlada se osnuje običajno v naj resnejših časih, najbolj pogosto v dobi velike krize, ki Zadene vso državno celoto, bodisi da ji preti nevarnost od zunaj ali pa da jo je zasegla izredna finančna, oziroma go* spodarska kriza, kakor se je zgodilo n. pr. letošnje poletje v Franciji. V takih slučajih je koncentracijska vlada logična solucija, ker omogoča kon* centrirati vso pozornost na pretečo opasnost in sili stranke, z ozirom na občne interese omejiti specijelno stran* karske zahteve in jih podrediti občnim zahtevam.
V naši državi tak moment izredne važnosti ni nastopil. Vnanjc nevar* nost ni nastopila, zakaj dasi je seda* njo krizo sprožila demisija vnanjega ministri dr. Ninčiča. povzročena po kalijanskosalbanski pogodbi, se vendar ne more govoriti o kritičnem preobra* tu v vnanji politiki, ki bi zahteval koncentracijo.
Gospodarska kriza je sicer v naši državi zelo huda, ali ipak ni v tem pogledu nastopilo nič izrednega, kar bi sililo na nujno organizacijo koncentra* cijske Aa.de.
Iskati moramo tedaj vzrokov za idejo koncentracijske vlade drugje. In našli jih bomo v celotnem notranjepolitičnem položaju. Vlada »narodnega sporazuma«, ki jo imamo že nad leto dni, se je obnesla skrajno slabo; medsebojno nezaupanje med obema strankama, sestavi jajočima vladno koalicijo, onemogoča stabilnost in preprečuje pozitivno delo, tako da je domala vse dosedanje stanje vlade RR bila taktično stalna in trajna kriza, to tem bolj, ker sta obe Stranki sami na znotraj needini ali celo razcepljeni. Obnoviti isto koalicijo, se pravi vedoma nadaljevati z isto krizo.
Od tod je izšla ideja koncentracijske vlade. Je prav za prav samo manjše zlo, zakaj doslej se v naši notranji politiki koncentracijske vlade niso prav nič dobro obnesle. Da bi se pod Uzunoviče-vim vodstvom taka koncentracija izkazala boljše, k taki domnevi nas ne silijo nikaki tehtni razlogi. Zakaj nezaupnost med strankami bo ostala brezdvomno, borba za kulisami se bo med njimi vsekakor nadaljevala in ne moremo videti mkake garancije, da nas ne bi že v kratkem presenetila vest o novi krizi.
Koncentracijska vlada bi imela zmi-sel le, če bi pomenila nekako depolitizacijo vladnih poslov, depolitizacijo uprave in prepustitev najtehtnejših poslov strokovnjakom. Ce naj bi se rivaliteta med strankami omejila ali celo izločila bas na ta način, bi projekt koncentracijske vlade dobil več zmisla. Toda ostane veliko vprašanje, če bi se tak način koncentracije sploh dal izvesti, zakaj nihče ne more pričakovati, da bi stranke naenkrat nehale biti take kakršne so bile še včeraj.
Vse to nas prepričuje, da vzpričo sedanjega razmerja med strankami ni pričakovati konsolidacije vlade, dokler se prebivalstvo znova ne izreče o svojem političnem naziranju glede sodobnih problemov in sicer izreče drugače kakor zadnjič.
Še eno se ne sme prezreti. Sedanja kriza se je pričela z demisijo dr. Ninčiča. Vele važno je, kako se zasede njegova stolica. Čuje se o težnji, da se vnanji resor depolitizira. To bi bila nedvomno srečna solucija, ker bi s tem vnanja po* litika dobila stabilno in dosledno smer ter ne bi bila tangirana od večnih pre-memb v odnošajih med strankami. V vsakem slučaju pa bo javnost gledala v največji meri baš na zasedbo zunanjega ministrstva in obrnila vso pozornost na osebo, ki bo zasedla to vele važno me* sto.
Včeraj in danes nadaljuje g. Uzunovič razgovore z voditelji parlamentarnih klubov. — Pesimistično presojanje o uspehu. — Samostojni demokrati so že odklonili vstop v Uzunovičevo
vlado.
Romunija bo posredovala med nami in Italijo ?
— Bukarešta, 16. decembra. «Ade-rverul» poroča, da je rumunska vlada pripravljena ponuditi svoje posredovanje med Italijo in Jugoslavijo. Rumunska vlada smatra, da je to njena dolžnost, ker je Rumunija zaveznica Jugoslavije in ker jo istočasno veže z Italijo pogodba prijateljstva. Na enako stališče se ie postavila tudi Češkoslovaška. Rumunska vlada se nadeja, da bo v najkrajšem času podpisan balkanski Locarno, kar zahtevajo višji interesa balkanskih držav. «Adeverul» zatrjuje, da je te informacije prejel na dobro poučenem mestu v zuna.rgem ministrstvu.
— Beograd, 16. decmbra. Tekom včerajšnjega popoldneva in včeraj je ministrski predsednik Nikola Uzuno* vič povabil k sebi naj prvo Stepana Radiča, nato Ljubo Davidoviča in Sve* tozarja Pribičeviča in končno dr. Ko* rošca. Vsem štirim predstavnikom na* ših večjih parlamentarnih strank je Nikola Uzunovič orisal položaj, jih informiral o svojem mandatu ter jih vprašal, ali in pod katerimi pogoji bi bili pripravljeni vstopiti v novo vlad* no koalicijo. Radič, Davidovič in Ko* rošec so mu odgovorili, da so v načelu pripravljeni sodelovati, Pribičevič pa je izjavil, da se mora posvetovati s svojimi somišljeniki, na kar mu bo sporočil odgovor.
Danes dopoldne je Nikola Uzuno* vič nadaljeval razgovore z voditelji parlamentarnih strank, da tudi manj* šim skupinam sporoči željo, odnosno izroči ponudbo za sodelovanje v vladi. Ob 10. dopoldne je državni podtajnik \ prodsedništvu vlade, Andra Petro*' vič telefonski pozval predsednika JMO Snaho v predsedrištvo vlade, kjer se je dr. Spaho sestal z Uzunovičem. Ni* Kola Uzunovič je stavil dr. Spahi ena* ko vprašanje, kakor sinoči voditeljem večjih parlamentarnih strank. Šesta* nek med Uzunovičem in dr. Spaho je trajal 20 minut. Dr. Spaho je izjavil novinarjem po sestanku:
Razgovarjali smo se o sestavi nove vlade. Jaz sem izjavil, da sem v načelu pripravljen sodelovati v novi vladi.- O podrobnostih bo potiebno, da se kasneje še posebej dogovorimo.
Po sestanku z dr. Spahom se je odpeljal predsednik vlade z ostalimi ministri na novo pokopališče, kjer se je vršil ob 11. dopoldne definitivni pogreb Nikole Pašiča.
Popoldne se Nikola Uzunovič sestane še z zastopnikom Jovanovičevega kluba poslancem Veljo Vukičevičem in z dr. Niko Nikičem. Glavne težkoče za sestavo nove vlade bodo nastopile še le pri izberi strank, ki naj sodelujejo pri koaliciji in pa pri podrobnih pogajanjih. Politični krogi so mnenja, da bodo nastale take težkoče in ovire, da jih Uzunovič ne bo mogel obvladati.
O včerajšnji seji glavnega odbora demokratske stranke se je doznalo, da je vodstvo demokratske stranke odobrilo vstop v vlado in preciziralo svoje pogoje. Stranka ostane pri pogojih, ki jih je popreje stavila Uzunoviču, to je* da dobi v novi vladi 4—5 portfeljev hi da se izvedejo razne spremembe med uradništvom. Zanimivo je, da je vodstvo demokratske stranke opustilo svoje prejšnje nasprotstvo do notranjega ministra Božo Maki m o vida, prepuščajoč radikalni stranki, da kandidira kogar hoče.
— Beograd, 16 decembra. Poslanski klub SDS je imel danes dopoldne ^eio, na kateri ie sklenil, da odkloni Iz načelnih razlogov sodelovanje v nov« Uzunovičevi vladi. To svoje staT§3e je zavzel poslanski klub SDS sogVasno. Svetozar PHbičevič je sklep poslanskega KIuba SDS privatno sporočil N'koli Uzunoviču ob r>o! 12., ko sta se sestala na pokopališču pr1 današnjem detini-tivnem pogrebu Nikole Pašiča. Popoldne se vrši of'cljelni sestanek med Uzunovičem in Prih'cevicem, na katerem bo vodja SDS obrazloži! Uzunoviču podrobnosti odklon lnega odgovora SDS.
Samostojna demokratska stranka stoji na stališču, da je sedanja skupščina nesposobna za delo in da so voli tve edin izhod iz sedanje krize.
Občni zbor Kmetijske družbe
Lepa udeležba podružnic« — Zborovanje je poteklo mirno in stvarno. — Delo Kmetijske družbe v preteklem letu. — Volitve niso spremenile dosedanje situacije.
Rudič ;nuje nedržavno seljošKo stranko
Hrvatski sel jaški klub se spremeni v Narodni seljaški klub. Pogajanja z zemljoradniki in drugimi frakcijami so že v teku. — Zunanji minister naj postane Voja Marinkovič.
— Beograd. 16. decembra. Stepan Radič je sporočil novinarjem, da se snuje nov parlamentarni klub, ki se bo imenoval iNarodni seljaški klub«. Radič je menil:
»Zatrjujem Vam ,da se bo Narodni seljaški klub zanesljivo ustanovil. Hrvatski seljaški klub v Narodni skupščini bo svoje ime spremenil tudi, ako se nam za enkrat še nihče ne pridruži. O tej stvari smo že razpravljali s klubom Ljube Jovanoviča. V njem ni nihče uačelno proti novemu klubu, žele pa, da bi nanj formalno pristal Ljuba Jovanovič in da bi on sam začel v tej smeri javno akcijo. Ljuba Jovanovič je v tem smislu že tudi hotel nastopiti in je že sestavil načrt proglasa, toda na žalost je pozneje obolel. Dokler ne ozdravi, je ta stvar od strani njegovega kluba odložena. Črnogorski feleralisti to izja\ili. da pristanejo v načelu na strnitev, vendar hočejo vprašati še glavni odbor. Vsi trije poslanci soglašajo, da je potrebna "v celi državi in Črni gori še posebej socijalua akcija in so-cijalna orijentacija v duhu seljaske politike in našega seljaškega programa. Važno je, da sem se razgovarjal 'udi z Jo.; • Jovarovičem in dr. Urošom Stajičem. Oba sta izjavila, da sta načelno za to in da *e to bil vedno tudi njun ideal, stavila pa elj neke pogoje elede vvtcpa kluba Ljube Jovan-Ki&i in feierali-stov. Lenko so dogodi, <ia vstc-pii0 zf-mljorad-
niki prvi v novi klub in da bomo potem z njimi skupaj odločali o sprejemanju novih skupin. Zemljoradniki imajo lanes štiri poslance, pripada jim pa 25 poslancev, ketr so prejeli 120.000 glasov. Dr. Koosec ima s 100 tisoč glasovi 20 poslancev, muslimani s 1QP tisoč glasovi 15 poslancev. Ako se upošteva, da so tu še Slovenci z g. Pucljem, ki ie bil sprva zemljoradnik, dobimo ne samo teoretično seljaško organizacijo za celo državo, nego tudi pričetek seljaške reprezentance v parlamentu iz cele države in vseh vej našega naroda.«
Za to socijalno kulturno akcüo bo HSS zbrala najsposobnejše osebe brez zapostavljanja drugih strank in najjačje značaje in bo na ta način velikemu krogu inteligence prožena praktična možnost, da dehue za socijalni in kulturni napredes kmečkega sela.
Na vprašanje novinarjev, kaj mesni o političnem položaju, je odvrnil g. Radič: «Da-nes ničesar, drugič pa več! To ^am še lahko rečem, da sem za sodelovanje z demokrati samo zato, da postane minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič, o katerem mislim, da je sposoben. Naš novi zunanji minister bi lahko postal končno tudi naš poslanik v Londonu Gjunc.»
Definitivni pogreb Nikole Pašiča
Krsto so položili danes v rodbinsko grobnico.
— Beograd, 16. decembra. Danes ob 11. dopoldne se je vršila na novem pokopališču zadnja pogrebna svečanost za pok. Nikolo Pašičem. Njegova krsta, ki se je nahajala začasno v pokopališki kapelici, je biLa prenesena v družinsko grobnico, ki je bila še le danes zjutraj dogotovljena. Prenosu in cerkvenemu obredu je prisostvovalo 4000 oseb. Ra-kev so nosili omladinci in seljaki, nekdanji prijatelja Nikole Pašiča. Krsta je bila položena na katafalk. Okoli rakve je bila ovita državna zastava. Cerkvene obrede je opravil pravoslavni episkop z 20 svečeniki. Nagrobnice je pel ruski ženski zbor. Po končanih obredih so se razni govorniki poslavljali od pokojnega Pašiča, med njimi tudi prijatelji Ni-
kole Pašiča iz mladih let. Za rusko kolonijo je govoril ruski polkovnik, ki se je zahvalil pokojnemu za dobrote, ki jih je izkazal ruskim emigrantom. Na njegov poziv so prisotni ruski emigranti pokleknili ter se globoko do zemlje poklonili. Okoli krste je stala pokojnikova rodbina, novinarji, omliadinci ter radikalni ministri in poslanci.
KRALJICA ZOPET V BEOGRADU
— Beograd, 16. decembra. Kraljica Marija se je povrnila po večtedenski odsotnosti v Bukarešti v Beograd.
KANDIDATURE V SPLITU
— Split, 16. decembra. Med radikali in samostojnimi demokrati je bil dosežen sporazum. Obe stranki postavita v Splitu skupno kandidatno listo, v Splitskem srezu nastopijo samostojni demokrati samostojno, davido-vičevci pa z zemljoradniki. Radieevei se pogajajo z delavci radi skupnih kandidatnih list v Splitu in splitskem srezu.
Danes se je vršil v prostorih Kmetijske družbe za Slovenijo društveni letni občni zbor. Po delegatih je bilo zastopanih 252 podružnic, navzoči pa so bili tudi minister v o. J. P u c e 1 j, zastopnik velikega žrpana mariborske oblasti inž. Zidan-š e k ter zastopniki raznih gospodarskih korporacij Za občni zbor je vladalo sicer veliko zanimanje, ni pa bilo opažati nikake borbenosti. Radi tega je zborovanje poteklo popolnoma stvarno in mirno.
Zborovanje je otvoril in vodil načelnik kmetijskega odseka in predsednik Kmetijske družbe g. Ivo S a n c i n, ki je ugotovil sklepčnost ter pozdravil vse delegate in zbrane zastopnike. Spominjajoc se jutrišnjega kraljevega rojstnega dne, ie pozval navzoče, da so v znak vdanosti vzkliknili »Živel kralj Aleksander!* Nato se je v toplih besedah spominjal v minulem letu umrlih članov in sotrudnikov, zlasti pa pokojnega Josipa Zupančiča, ki si je kot Štiridesetletrr družbeni drevesničar stekel velike zasluge za naše sadjarstvo. Za kmetijsko gospodinjstvo je bila veiezaslužna, lansko leto preminula sestra Bernarda Grošeij, dne 15 septembra pa je preminul v Ljubljani šolski nadzornik v pokoju Josip C e r n i g o j, odlični učitelj stare šole, ki ie deloval kot član Kmetijske družbe na poiju kmetijstva ter je mnogo pripomogel k splošnemu razvoju in napredku. Dne 7. decembra je umrl kmetiski strokovnjak in učitelj v Vipavi Anton G v a r d i -j a n č i č. Dne 8. decembra pa je preminul Bchuslav S k a 1 i c k y, član glavnega odbora in podpredsednik podružnice v Novem mestu. O njegovih velikih zaslugah ni treba, da bi tu mnogo govorili, saj ga je vsak poznal kot strokovnjaka, mnogoza-služnega za napredek našega gospodarstva in kot odličnega Slovana.
Predsednik ie nato v glavnih potezah kratko orisal delovanje sedanjega glavnega odbora Kmetijske družbe, naglašajoč, da je družba vendar nekaj dosegla, čeprav so se v njej zbrali na eni strani zeleni, pomešani z modrimi, na drugi strani pa Črni, toda sredina je bila bela, ker so v obrambo interesov našega kmetijstva vsi složno nastopali. Naš kmet še nima pravega stanovskega zastopstva, kakor ga že imajo nekateri drugi stanovi, trgovci, delavci, inže-njerii itd. Zato je naša  Kmetijska družba
kot glavna zastopnica kmetskega stanu bila poklicana, da brez razlike na stranke odločno nastopi v obrambo njegovih interesov.
Tajnik g. inž. Rado L a h je podal nato obširno in izčrpno tajniško poročilo o poslovanju Kmetijske družbe. Citanje poročila je trajalo poldrugo uro.
V kronološkem redu navaja tajniško poročilo notranje borbe od leta 1922. dalje ter obžaluje, da se radi tega družba ni mogla povoljno razvijati. Koncem leta 1925. ie štela 363 podružnic s 17.250 člani. Od strani vlade je družba lansko leto prejela pičlo podporo v celotnem znesku 67.333 dinar-iev, na podporah pa je razdelila svojim članom 2S.0O0 Din. Blagovni promet ie znašal v preteklem letu 191 vagonov blaga v skupni vrednosti 5,380.000 dinarjev. — Blagajniško poročilo omenja, da je imela družba leta 1925. čistega dobička 11.151.58 Din. Na predlog revizorja župnika Ivana P i b r a je občni zbor podelil glavnemu odboru absolutorij.
Nato je predsednik odredil volitev novih odbornikov, ki so bili v smislu pravil izžrebani. Zbor je imel na novo voliti predsednika in 6 odbornikov. Volitve so bile ločene za delegate iz mariborske in delegate iz ljubljanske oblasti, vsaka skupina je dobila po tri delegate. Kot skrutinatorji so fungirali: Mihael B r e n č i č, Ivan U r e k, J. B a j a k in Jakob Jan.
Skrutinij je trajal približno eno uro. Izid volitev dosedanjega razmerja ni spremenil. Vsi izžrebani člani so ponovno izvoljeni in sicer z glasom ljubljanske oblasti gg.: Ivan A ž m a n, Anton G 1 o b e v -n i k in Lovro Petovar, ki so dobili 119 glasov, dočim je nasprotna lista (SLS) ostala s 57 glasovi v manjšini. Tudi za mariborsko oblast so izvoljeni dosedanji člani gg.: Miha B r e n č i č, Jakob Jan in Miha Hrastnik, ki so dobili 98 glasov (SLS), nasprotna lista pa 45 glasov. Za predsednika je bil ponovno Izvoljen dosedanji predsednik g. Ivo Sancin, dočim je nasprotni kandidat g. Hauptmann propadeL
Po volitvah so prišli v razpravo razni predlogi, tičoči se povzdige našega kmetijstva in vinogradništva, nakar ie predsednik s kratkim nagovorom zaključil občni zbor ob pol 2. popoldne.
ZAPIRANJE TRGOVIN
— Beograd. 16. decembra. Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo naredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških lokalov. Znano je, da vlada v tem ozira velik kaos. Minister trgovine in industrije se je postavil na stališče, da je ureditev odpiranja in zapiranja lokalov v prvi vrsti gospodarsko - politično vprašanje. On bo to vprašanje odredil s stališča interesov mesta, trgovcev in obrtnikov. Uredbo bo sestavil v sporazumu z ministrom za socijalno politiko.
Film o potovanju okoli sveta
Naša   agilna   in   požrtvovalna Zveza kulturnih društev ponovi   na državni praznik (v petek) z ozirom na vseobčo željo   publike predavanje o Amuudsenovem poletu na Severni tečaj. Predstave se vrše v kinu Matici ob 9.30 in ob 11. dopoldne. Cene običajne (2 in 4 Din). V nedeljo dne 19  pa predvaja ZKD nov. nadvse zanimiv in poučen sedemdejanski kulturni film o potovanju okoli sveta.    Izredno lepe slike nam kažejo na nazoren način ekspedicijo dr. Cohn Rossa okrog sveta. Predavatelj nas povede v glavna mesta Amerike, v Newyork. Chicago, v razne farme, v Kalifornijo, na Havajske otoke in Filipine. V lepih slikah se nam predočuje življenje na Japonskem, Kitajskem, v Indiji im Siamu ter v njih  glavnih mesti« Tofcrju, Jokohami. Pekingu Itd., skratka; film Je veleinstruk-trven za mladino, kakor tudi za odrasle. Za šolsko mladino   se   vrši   posebna šolska predstava že v soboto ob 14. ob znižani cen (2 Dki) za vsak prostor. Za drugo publiko pa se vršita dve predstavi v nedeljo dne 19. t m. in sicer ob 9.15 in ob 11. dopoldne. Da se prepreči nered in pTerivacje publike pri dohodih v dvorano, je preskrbljeno, da so se uvedle že s prvim predavanjem v petek dne 17. t. m. nakaznice za prostore, ki ostanejo odslej stalno v rabi. Vsaka vstopnica bo imela  točno označen sedež in predstavo, za katero je veljavna. Ker bo kot dosedaj z oziTom na zanimivo snov za nedeljske predstave veliko zanimanje občinstva, prosimo, da si blagovoli cenjena publika vstopnice nakupiti  že v predprodaji. Dobe se pri blagajni kina Matice od srede dne 15. t m. dalje.
AVTOMOBILSKA NESREČA RUMUNSKE KRALJICE
— Bukarešta, 16. decenijiä Snoči je avtomobil kraljice Manje sred; mesta trčil v kmetski voz. Srečno nak.yjcje e hotelo, da je kraljica ostala nepoškodovana. Kraljičin avto je vozil po E.izabetiucn bulvar-ju, iz neke stranske ulice pa je neprevidno pridrvel kmetski voz Kočij až ni mogel ustaviti konjev, ko je opazil avtomobil, avto se ni mogel pravočasno u*ta/!t! in je zadel v voz. Avto je bil poškodovan šofer pa težko ranjen, da bo komaj os tal pri življenju. Kraljica Marija je ostala nepoškodovana ter je na drugem avtu nadaljevala pot Voznik je bil aretiran.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
2 in polodst. drž. renta za vojno škodo 362, —, —, 7odst. invest. pos. iz leta 1901 79, 81, —, Celjska posojilnica d. d. 195, 198, Ljubljanska kreditna banka 140, Merkanntil-na banka 95, 95, 95, Prva bratska štedionica S85, Kreditni zavod 170, 180, Strojne tovarne in livarne 90, Trboveljska premogokopaa družba 320, Združene papirnice 112, Stavbena družba d. d. Ljubljana 55, 65, Sešir d. d. 104, 4 in polodst. kom. zad. dež. banke 20, 22, 4 in polodst. zast. L kr dež. banke 20, 22.
ZAGREBŠKA RORZA
Devize. Amsterdam 22.693 — 22.753, Wien 798.50 — 801.50, Berlin 13.485 — 13.515, Budimpešta 794.25 — 797.25, Italija 253.96 — 255.96, London 274.85 — 275.65, Paris 56.57 — 55.77, Praga 167.85 — 168.65, Curih 10.945 — 10975.
Efekti. 7odst. invest. pos. 1921 81—83, 2 in polodst. drž. rente za ratnu štetu 345— 345-5, Ljubljanska kreditna 140, Hrv. esk. banka 100—102.5, Kreditna banka Zagreb 102 — 105, Hipotekama banka 58—60, Ju-gobanka 97—98, Praštediona 890, Drava d. d. Osijek 360, Šečerana Osijek 435, Isis d. d. 45—47, Gurman 250, Sla veke 114, Slavonija 32 in pol — 33, Trboveljska 330 — 335, Vevče 112, Agraria 46 in četrt — 47.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Paria 20—66, Newyork 517.375, Milan 23.20, London 25.10» Praga 15.325, Dunaj 73.10.
— Trst: Beograd 39.34, London 108, New-sork 22—63, Curih 429.70,
Hiholn MM pri carju Hikolalu II.
Izredno zanimivi Pašičevi memoari o zgodovinski avdijenci leta 1914. — Car o avstrijskih Slovanih in o Bolgariji. — Izbruh svetovne vojne je preprečil zaroko kralja Aleksandra z rusko
veliko kneginjo.
padla na tla. Ljudje ao to opazili in lastnik ja dobil denar nazaj. Obdolženca afta nato izginila v vlaku in hotela v nekem vagonu okrasti nekega starega moža. Tudi to ae jima ni posrečilo. V Sevnici sta bila na to aretirana. Obdolženca sta tajila svojo krivdo Po krivdoreku porotnikov sta bila obdolženca obsojena vsak na pet let težke ječe.
Posilstvo.
V sredo dopoldne se je prvi zagovarjal radi hudodelstva posilstva 38-letni delavec Janez Godlar iz Bukoška pri Dobovi. Dejanje je izvršil dne 9. oktobra t. 1. na neki lS-letni služkinji v samotnem gozdu pri Bukošku Obsojen je bil na dve leti težke ječe.
Pokojni Nikola Pašič je napisal še pred izbruhom svetovne vojne poročilo osvoji avdijenci pri ruskem carju Nikoli, ki se je vršila 20. januarja 1914. Na tej zgodovinski avdijenci je Pašič govoril z ruskim carjem o položaju na Balkanu ter o jugoslovenskem vprašanju in je končno prosil ruskega carja za njegovo hčerko, ki naj bi se poročila s tedanjim srbskim prestolonaslednikom, sedanjim jugoslovenskim kraljem Aleksandrom. O avdijenci je Nikola Pašič sestavil pismeno poročilo, ki so ga med svetovno vojno našle v Beogradu avstrijske oblasti ter odposlale na Dunaj in v Berlin. Original se je izgubil, pač pa je ohranjen nemški prevod. Iz poročila, ki ga te dni objavljajo listi, posnemamo sledeče zanimive odstavke:
«Avdijenca je trajala celo uro. Car me je sprejel v svojem kabinetu. Ko sem stopil v kabinet, je že car bil tam in mi je prišel pri vstopu naproti do vrat. Podal mi je roko, ne da bi čakal na moj pozdrav in me pozval, da sedem. Uvodoma sem se carju zahvalil za pomoč, ki jo je Rusija nudila Srbiji za Časa balkanske vojne, ko je s svojo intervencijo preprečila nastop Avstrije proti Srbiji. Car mi je odgovoril, da je Rusija izpolnila samo svojo slovansko dolžnost, ko je zbrala svoje armade na avstrijski meji, ker ni hotela dopustiti, da prepreči Avstrija osvoboditev balkanskih držav.
Nato sem carju razložil politiko Srbije, ki obstoja v tem, da se ohrani mir na Balkanu in da se preprečijo novi zapletljaji, ker potrebuje Srbija miru, da si lahko odpomore in se na novo oboroži za obrambo svojih državnih interesov. Obrazložil sem mu tudi svoje mnenje, kako bi se dal s sodelovanjem ruske in srbske diplomacije najlažje ohraniti mir. Ko je prišel razgovor na Albanijo, se je car začudil, kako je mogel princ Wied pristati na albansko pustolovščino, ko je vendar očividno. da Albanija ni sposobna za življenje in bi se morala zato razdeliti med Grčijo in Srbijo.
Car je dalje obsojal bolgarskega kralja Ferdinanda, ker je podlegel avstrijski politiki, in ker je pričel vojno proti Srbiji. Toda Bog ga je kaznoval. Jaz sem mu omenil, da se Srbi ne smemo jeziti na Bolgare, ker moramo upoštevati, da bo sloga med Srbijo in Bolgarijo koristila obema državama. Tudi bi se mogle Bolgarski dovoliti še kake koncesije, ako bi nam hotela pomagati, da rešimo srbsko-hrvatsko vprašanje. Nato je car vprašal, koliko Srbohrvatov živi v Avstroogrski in kaj oni sedaj mislijo in želijo. Odgovoril sem mu. da preko šest milijonov in mu razložil, kje žive. Govoril sem tudi o Slovencih, da gravitirajo k Srbohrvatom. Nato sem mu dejal, da se ravnokar sedaj nahaja neki Slovenec v Petrogradu, ki bi rad ustanovil Jugoslovensko banko ter skuša za to misel pridobiti ruske banke. Carju je bilo to zelo drago in je odvrnil, da bi bilo potrebno, da se ruske banke v večji meri zanimajo za slovanske zadeve, zato bi bilo dobro, ako bi uspel g. Hribar s svojo misijo. Govorila sva nato o splošnem položaju Slovanov v Avstro-Ogrski, pri čemer sem omenil, da vidijo vsi vedno bolj svoj spas le v Rusiji in Srbiji. Tudi car je potrdil, da postopa Avstrija zelo slabo s Slovani, in pristavil, da ako Avstrija ne bo prenehala s svojo protislovansko politiko, ne bo storila dobrega konca.
Nato sem se dotaknil ženitve nas šega prestolonaslednika s sledečimi besedami: «Prosim Vaše Veličanstvo, da mi milostno dovolite, da iznesem željo in prošnjo našega kralja, in da se ne ljutite, ker to storim jaz. Naš kralj želi oženiti svojega sina z eno od velikih kneginj. Dolžnost, ki jo ima napram svoji zemlji in svojemu nasiedniku. ga je prisilila, da izrazi to
željo preko mene Vašemu Veličan* stvu. Prepričan je, da nihče o tem ne bo doznal. Ako bi Vaše Veličanstvo iz kateregakoli razloga smatralo, da to ni mogoče, bo kralj tudi v tem slu* čaju ohranil svoje simpatije do Rusije in svojo vernost k slovanski politiki z zavestjo, da je izpolnil svojo doli« nost napram Srbiji in Rusiji.»
Car je odgovoril smehljaje, da se nikakor ne ljuti m d? kraljeve prošnje, ki je povsem umestna, vendar pa na* čeloma prepušča svoji deci, naj sama odloča po svojem srcu, in ne želi vpli» vati pri izberi njihovega bodočega živ» ljenjskega tovariša. Ko je bil prestolo* naslednik Aleksander na obiskih pri carski rodbini, je car opazil, da se je zelo zanimal za eno izmed velikih kne* gmj, dasi si je prizadeval, da tega dru« gi ne bi zapazili. Car ie dobil vtis, da je prestolonaslednik zelo odličen, da ne poveličuje svojih vojnih doživlja« jev, da je hraber in plemenit. Nato sem se mu zahvalil in obljubil, da ne bom niti kralju poročal o tem. kar mi je car dejal, obvestil pa bom presto« lonaslednika. ki mora o tem vedeti. Car je pripomnil, da mu prestolona* slednik. ko ie bil pri njem. ni nič ome» nil o svoji nameri. Jaz sem mu odgo» voril, da se je pač bal zavrnitve.
Nato sem izjavil sledeče: «Ako nam bo usojeno, da dobimo hčerko ruskega carja za kraljico, bo ona uži* vala simpatije vsega srbskega naroda in bo lahko postala, ako bodo razme? re in Bog privolili, carica srbsko*hrvat» sko*slovenskega naroda. Njen vpliv in njen sijaj bo objemal cel balkanski polotok.»
Car je poslušal moje besede z vid* nim zadovoljstvom. Govorila sva še par manj važnih stvari, nakar se je poslovil z besedami: «Za Srbijo bomo vse storili; pozdravite kralja in recite mu: Dlja Serbii sdjelaem vse!»
Celjska porota
Požig.
V torek popoldne se je vršila razprava proti 401etnemu [vami Pšeničniku. posestniku v Kapelah pn Brežicah, njegovi 33-letni ženi Antoniji Pseničnik in njeni 25-letni se stri Matildi Potočnik, ženi železniškega asistenta iz Kapel Sedaj v Ljubljani živeča Ivan in Antonija Pseničnik imata v Kapelah posestvo s štirimi objekti (hiša. hlev in svi-ajak). Dne 26 avgusta okrog polnoči je »z bruhnil v hlevu in svinjaku istočasno požar, ki je upepelil oba objekta. Pseničnik je štiri mesece popreje visoko zvišal zavarovalnino za svoja poslopja na 225.000 IMn Pseničnik \*i bil osumljen požiga in aretiran, a že 1«> dni nato radi pomanjkanja dokazov izpuščen. Zavarovalnica »Vardar< v Ljubljani je nat«> izplačala za škodo Din 20.126. likvidacijski stroški so pa znašali Din 3539 Kmalu za tem je železniški asistent Leon Potočnik, ki je živel z obdolženci v sovraštvu, ovadil svojo lastno ženo Matildo, da ga je že poprej nagovarjala k požigu, Ivana in Antonijo Pseničnik pa. da sta zažgala poslopji. Tudi priča Janko Perme iz Ljubljane je izpovedal, da ga je Antonija Pseničnik skušala napeljati k požigu Ivan Pseničnik je skupno z ostalima obdolženkama krivdo tajil, na raz pravi pa povedal, da je njegova žena zažgala, dočim je on le stal v bližini Porotniki pa Leonu Potočniku očividno niso verjeli in to zanikali vsa stavljena vprašanja, nakar so bili obdolženci oproščeni Tatvina.
Kot druga 6ta se v sredo dopoldne zagovarjala 451etni brezposelni mesarski pomočnik Gjuro Jovanovič iz Gline in 531etni brezposelni ključavničarski pomočnik Konstantin Bugarski iz Temešvara Oba sta bila radi tatvin že večkrat kaznovana. Obdolže-na sta 11. oktobra t. 1. med vstopanjem ljudi v vlak na postaji v Radečah izmaknila Bazilu Pinozi iz hlačnega žepa denarnico z 200 Din vsebine. Denarnica je pa slučajno
llooe kandidatne liste
Napredna fronta v LJubljani. — Socijalistično - komunistične liste po deželi. — Nove kandidature SKS. — Samostojen nastop kočevskih Nemcev.
Rok za vlaganje kandidatnih list traja samo še par dni (do 20. t. m.). Zato je do zadnjih dneh opažati večjo živahnost. Tekom včerajšnjega in dananjega dne so *>ile pri deželnem sodišču v Ljubljani vložene še te-le kandidatne liste:
SDS in NSS sta včeraj vložili skupno kondidatno listo za mesto Ljubljana. Nosi-telj liste, ki je po vrstnem redu druga, je g. dr. Dinko Puc, odvetnik v Ljubljani, drugi pa je kandidat NSS g. Ivan Tavčar, tajnik Delavske zbornice, kot reprezentant gospodarskih krogov kandidira na tej listi g. Iran Mohorič, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Nadalje sta na listi napredne fronte v Ljubljani še g. inž. G vido Gnlič, državni uradnik in dr. Joža Bohinjec, ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. " Namestniki so: dr. Tone Jamar, zdravnik. Miroslav Urbas, trgovec in posestnik, Anton Boh, poštni pod uradnik, ' Ivan Hiter, uradnik in Rudolf Gayer, ključavničarski mojster in posestnik.
Nadalje je SDS vložila včeraj tudi svo|o kandidatno listo za »rez Litija. Lista ima št. 3 Kandidat je so: Frao Lajovic, trgovec v Litiji, Marko Weinberger, industrijalec v 7agorju, Fr. Mohorič, posestnik v Gradcu ia Luka Bizjak, skladiščnik v Gradcu pri Litiji. Kot namestniki kandidirajo: Vinko Sedlar, rudniški delavec v Zagorju. Vojsko Hribar, posestnik v Gradcu, Ivan Bregar posestnik v Izlakah, in Jernej Peček, lesai trgovec in posestnik v Višnji gori.
SLS delajo ljubljanske kandidature hude preglavice. Med ujenimi voditelji se vrši za kandidate hud boj. Ljubljanski zaupniki so prvotno določili kot nosilca liste dr. Stanov-nika, kot drugi bi kandidiral novinar Ter-seglav, kot tretji pa industrijalec Roji na. Taka sestava liste pa ni po godu strankiaemu vodstvu, ki jo je radi tega ovrglo ter zahteva, da kandidira na prvem mestu bančni ravnatelj Avsenek, na drugem mestu industrijalec Rojina in šele na tretjem m^itu g. Tersegiav. To postopanje strankinega vodstva je zelo razburilo klerikalne luhove v Ljubljani, zlasti pa tako zvane krščanske so-cijaliste dr. Stanovnika, ki očitajo vodstvu diktaturo in zapostavljanje delavstva. Vodstvo stranke skuSa sedaj doseči kompromis na ta način, da bi postal nosilec Iisfce odvetnik dr. Adlešič, ki velja za nekako nevtral 10 osebnost v klerikalnih vrstah. Do daues pa menda še ni prišlo do sporazuma in zato SLS svoje liste za Ljubljano do opoldne še ni vložila.
Zveza delavskih strank (socijalisti vseh struj in komunisti) je vložila tekom včerajšnjega in današnjega dne še naslednje kandidatne liste.
Srez Logatec: Nosilec Josip Zupančič, posestnik v Dolnjem Logatcu, med kandidati pa sta še železničar J. Jerina in Ivan 2igon, oba v Dolnjem Logatcu.
Srez Kranj: nosilec Ivan Kosmač, delavec v Tržiču.
Srez Ljubljana - okolica: Nosilec liste je železničar Aleksander T*rškam iz Most, kot drugi pa kandidira odvetnik dr. Lemež iz Ljubljane
SKS je danes vložila dve listi hi sicer za srez Kamnik, kjer je nosilec liste Pran Kristan, posestnik na Setu, kot drugi pa kandidira odvetnik dr Marušič v Ljubljani, ki ga kandidirajo tudi v ljubljanski okolici Drugo listo je vložila za srez Logatec. Nosilec tiste je Stanko Lenarčič, posestnik in župan v Nov Vasi pri Rakeku, drugi kandidat je geometer Milan Mravlje iz Ljubljane.
Do danes opoldne ie bilo pri deželnem sodišču v Ljubljani vloženih skupno 24 kandidatnih list, od teh j z 22 za okoliške sreze, dočim sta za Ljubljano vloženi še le
dve tisti (SDS skupno z NSS in ZDS). V srezih so doslej vložile svoje liste sledeče stranke: SDS (večinoma skupno z NSS), SLS, SKS in ZDS. Posamezne stranke so vložile sledeče liste: SDS: 6 list (Ljubljana in 5 srezov), SLS 6 list za vse sreze v območju ljubManskega deželnega sodišča, SKS 6 list za vse sreze izvzemši mesto Ljubljana, ZDS 6 list za mesto Ljubljana in 5 srezov. Radikali doslej še niso vložili nobene liste
NEMŠKA LISTA V KOČEVJU.
Pri novomeškem okrožnem sodišču je bila včeraj vložena lista nemške stranke za srez Kočevje, kjer bodo nastopili Nemci samostojno To je tudi doslej edina samostojna nemška kandidatura v Sloveniji.
Nosilec nemške liste je Jože Eppich, župnik v Stari Cerkvi. Nadalje kandidirajo na tej Usti dr Hans Arko, odvetnik v Kočevju, Jože Eisenzopf, poštar v Starem Logu in Peter Lakner. posestnik v Mozm. Kot namestniki kandidirajo Janez Medic, posestnik v Nemški Loki. Alojzij Krese, trgovec v Kočevju, Alojzij Lakner, posestnik v Kočevski Reki in Matija Rom, trgovec v Kočevju
Predsedniki glavnih volilnih odborov.
>Uradni liat< objavlja seznam predsednikov glavnih volilnih odborov za oblastao-skupščinske volitve. Predsednike je imenovalo upravno sodišče v Celju. Imenovani so v ljubljanski oblasti: za mesto Ljubljauo Peter Kc-rsic. podpredsednik deželnega sodišča v Ljubljani, za srez Brežice dr. Vojteh Hočevar, okrajni sodnik in sodni predstojnik v Brežicah, za srez Črnomelj dr. Friderik Fabiani. sodni predstojnik v Črnomlju, za srez Kamnik Ivan Hntter, dež sod. svetnik v Kamniku, za Kastav Ivan Rajčič. dež. sod. Svetnik v Kaetvu, za srez Kočevje Jakob Jerman, sodni predstojnik v Kočevju, za srez Kranj Jurij Gregore, dež. sod svetnik v Kranju, za Krško dr. Jakob Jan. dež. sod. svet. v Krškem, za Laško dr. Arnold Pernat, dež. sod. svet. v Laškem, za Litijo Alojzij Žigon. sodni predstojnik v Litiji, za Ljubija-no-okolico Anton Mladič, viš. dež. sod. svetnik v Ljubljani, za Logatec Kajetan Prenier-stein. sodni predstojnik v Logatcu, za Novo mesto dr. Jurij Polenšek. predsednik okrož nega sodišča v Novem mestu, za Radovljico dr. Rupert Celestina, dež. sod. svetnik v Radovljici.
V mariborski oblasti: za mesto Celje dr. Josip Kotnik, predsednik okrožn. sodišča v Celju, za Celje-okolieo dr. Friderik Braeič, viš. sod. svetnik v Celju, za Dol. Lendavo dr. RLhard Tomšič, sodni predstojnik v Dol. Lendavi, za Dravograd dr. Blaž Reiehniann. sod. predstojnik v Prevaljah, za Gornji Grad dr. Andrej Novak. dež. sod. svetnik v Gor. Gradu, za Konjice Gvidon Mihelie, dež. sod. svetnik v Konjicah, za Ljutomer dr. Slavko Šnmenjak, sodni predstojnik v Ljutomeru, za^ mesto Maribor Josip St««rgar, višji sod. svetnik v Mariboru, za Maribor — levi breg dr. Fran Peitler, višji sod. svetnik v Mariboru, za Maribor — desni bre£ Janko Gnzelj, višji sodni svetnik v Mariboru, za Mursko Soboto dr. Franc Žiher. predsednik okrožn. sodišča v Murski Soboti, za Ptuj dr. Anton Stnbec. dež. sod. svetnik v Ptuju, za Slovenjgradec Ivan Romold. dež. sod. svetn. v Slovenjgradcu in za Šmarje dr. Josip Sasel, sodni predstojnik v femarju pri Jelšah.
Na visoki umetniški stopnji bo brez dvoma stal koncert Orkestralnega društva Glasbene Marice, ki se vrši v unionski dvorani v ponedeljek 20. t. m. Orkestralno društvo, ki upravičeno slovi kot eden naših najboljših orkestrov, bosta vodila skladatelja in dirigenta Ernil Adamič in Lucija n Š k e r j a n c. Enakega koncerta v letošnji sezoni gotovo ne bomo imeli več, zato naj nihče ne zamudi te redke prilike. Vstopnice v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
šBetežnica
KOLtDAR
Daues: četrtek, lt>. decembra 1926; katoličani. Albina; pravoslavni: 3. decembra: SotonMe; muslimani 10 džum - el - ahira 1345; židje   11  tebeta 5687
Jutri: petek, 17. decembra 1926; katoličani, kraljev rojstni dan; pravov i v ni; 4 decembra: Barnaba; muslimani: 11. džum - el - ahira 1345; židje: 11. tebeta 5687.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališče: Drama: zaprto. — O p e-r a: »Židinja«. C
Kinematografi: Matica: »Gospo: č-na - gospod*. — Dvor: »Ch. Chapliia pasje življenje«. — Ideal: Ideal: ».Kraljica iz Moulin Rouge«
SLAVNOSTNI KONCERT srednjih  m strokovnih  šol  ob 20.  uri v Unionu.
Predavanje o ».Zgodovini gobelinov«. (Dr. Izidor Cankar.) Ob 18. na univerzi.
PRIREDITVE V PETEK.
Koncert srednješolskih zavodov za učence in učenke ob 10 dopold  v Uninonu.
Film o Amundsenovem poletu na severni tečaj ob 9.30 in 11. v kinu Matica.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Ba-karčič, Karlovska cesta.
Jutri: Bahovec. Kongresni trg; LKtar. Sv   Petra cesta; Jošt, Celovška Jesta
Prosvet a
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani,
Četrtek, 16.: Zaprto.
Petek, 17.: ^Triglavska bajka». Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. D.
OPERA.
Četrtek, lo.: «Zidinja». C.
Petek, 17.: Zaprto.
Sobota, 18.: «Tannhäuser». E.
Sobota, 18.: Ob 16. «Slaba vest*. Dijaška
predstava pri znižanih cenah. Izv/ Nedelja. 19.: «Triglavska bajka». Izv. Nedelja,  19.:   Ob   15.  «Carmen». Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izv,
Manon
(Ob uprizoritvi na ljubljanski operi.)
Gracijozna, melodij polna Masseneto* va muzikal G. Polič, ki je imel glasbeno in režijsko vodstvo, je Manon izdelal v najmanjši detajl; orkester, zbor, solisti, vsi so svoje naloge izpolnili kar najbolj zado» voljivo. Zlasti lepo izklesana v orkestru je bila uvertura, prav posebno pa šarniant* na gavota z baročnim trio kot uvod h prvi sliki tretjega akta, ki pa se pri nas, žal, izpušča, a je muzikalno skoroda izmed vseh najlepša. Tudi bi bila, tako se mi zdi, za jasno razumevanje dejanja po* trebna.
Z veseljem sem po dolgem času slišal zopet Banovca (des Grieux) Mehki, lju* beznjivi njegov glas je kot zdravilo. Ko bi bil še tako svoboden in lahak v svoji igri, kakor je v petju, pa bi si za izrazito lirične partije naše opere ne mogli želeti boljšega umetnika, istotako ie ga Lovše* tova (Manon) pevski na umetniški višini, no, v prvem delu zgodbe, kjer nas mora prepričati o svoji lahkomišljeni živahnosti (kar bi še bolj lahko pokazala v izpuščeni tretji sliki), pa bi si jo želel bolj gibčno, v samostanski sliki bolj širokopotezno —» Glasovno pa, kakor rečeno, je vsestransko dovršena. Temboli sem se čudil hladnosti in desinteresiranosti naše publike, ki ni pokazala, da v polni meri razume vzorna izvajanja orkestra in teh dveh glavnih pevcev naše Manon
Premalo zanimiv je Mitrovičev Lescaut v svoji nepotrebni veličavosti, a je glasov* no, zlasti v srednji legi. simpatičen Gosn. Janko se eimdalje bolj prikupi j a, ker skrb* no izdeluje svoj glas. G Rümpel je prav dober ravnotako tudi g. Mohorič in drugi. Zbor, posebno ženski, imponira. Oprema za naše razmere zelo dostojna. —č.
m
Slavnostna predstava v drami. V
proslavo rojstnega dne Ni. Vel. kralja Aleksandra se vrši v petek 17. t. m. v dramskem gledališču slavnostna predstava. Vprizorf se Golijeva pravljična ijrra »Triglavska bajka«. Začetek točno ob 8. Predstava s«» vtši' za abonente reda D.
O. Gnjedič:
13
Llubezep o pustimi
Skril jo je tako, da pol leta nihče ni vedel, da biva v neposredni bližini svojih roditeljev. Potem je odšla neke noči na dvorišče in mati jo je opazila čez ograjo. Zjutraj je bila bajta obko* ljena — zbrali so se vsi ženini sorod? niki. Zahtevali so, naj jim izroči Na* gua, sicer mu zažgo bajto. Harun se je zaklenil, vzel dva kindžala, revolver in puško. Ne dam je, pa konec besedi. Sorodniki so začeli streljati; on tudi. On je pa zgrabil Nagua in zakričal: «ona je moja, a ne vaša, kar hočem, lahko počnem z njo; z ognjem si pa ne boste opomogli.* Le mislite si, dra* ga moja, sodobno moskovsko damo, okrog katere šviga plamen in ki se je stisnila k možu ter noče iz bajte k svoji mamici. Ali se vam ne zdi, da prezira taka ženska življenje in smrt?
— Kako se je pa spor končal? — je vprašala Antonina.
— Kakšen je bil konec? Sami rodi* tel ji so pogasili ogenj in se pomirili s Harunom. Lepota in kremenit značaj vnlivata celo na te Hudi Zdai pa po* glejte kakšen ugled uživa — sodnik je: sosedi hodiio k njemu za vsako ma'enkost. Vu. zdaj vas pa vprašam: kaj more videti v njem žena? Mar ne ogromno elementarno silo. ki jo je objela in v kateri živi? Odvedel jo je
na svojem sedlu od roditeljev, čuval jo je kakor zaklad, nekje tam v kleti je imel skrito, pripravljen je bil žrtvo* vati za nio življenje, samo da je ne izgubi. On je oče njenega sina, plavo* okega fantiča, ki ste ga prav kar vi* deli, in on ji je vse na svetu: njeno življenje, njena moč. Nu, a pri nas, mar je med nami kaj takega sploh m o* goče? Ta zakon je trden, nobena sila ga ne razdruži in Nagua se ne obesi na vrat prvemu pritepencu. Ako bi jo pa hotel kdo šiloma vzeti, mislim, da bi se raje ubila kot pa udala.
Vstal je in stopil k bolniku. Noge so postajale hladne, treba ga je bilo zaviti v toplo odejo. Prinesli so od ne* kod pogreto rjuho. Zavili so ga in po* krili s kožuhi. Še vedno je hropel.
Na nebu so zažarele zvezde. Na so* sednem dvorišču je završalo. Pojavila so se dekleta, Bajram je prinašal z nočjo novo radost. Harun je prišel k zdravniku vprašat, da*li godba ne bo motila bolnika, kajti blizu šotora bodo plesali. Zdravnik ie zamahnil z roko.
Mislim, da lahko rudi s topovi s+re* Ijate, pa ne bo slišal, kar plešfte, koK* kor vam drago.
Od nekod so prinesli veliko itali» jansko harmoniko in začelo se je ra* janje. Liudsrvo se ie začelo zbirati in pred šotorom ie postajalo tesno.
V.
Kol ja. mračen, z obvezano roko. je splezal čez ograjo in stopil k Antonini
Miha j lovni, sedeči pri možu. Zdravnik je bil odsoten. V tem mračnem ko* tičku šotora ni bilo nikogar 'drugega. Sedel je k nji na preprogo in prekrižal noge.
— Torej, — je spregovoril tiho, ka* kor da govori sam s seboj, — ti hočeš odpotovati in me izbrisati iz spomina?
Sedela je s povešeno glavo, kakor da ne sliši.
— Nu, a pridem v Moskvo za te* boj z zahtevo, da se poročiva?
— Tega ne smete storiti, — je spre* govorila. — Nobene pravice nimate do mene. Zasmejal se je. Njegovi beli zobje so se zalesketali v temi.
— Kakšne pravice pa še hočeš? Z možem si se poročila morda na pritisk. A kdo te je silil v moje naročje?
— Pojdite od tod, — je dejala.
za božjo voljo vas prosim, pojdite. Saj vidite, da zdaj ni čas za pogovore. Do* volite mu v miru umreti.
Vstal je. .
— 2e prav. Povejte mi samo nekaj: ali me res nočete več videti — ne zdaj, ne pozneje?
— Nočem ...
— Stal je nekaj časa in jo gledal s plamtečfmi očmi.
— Nočete! Nu, kaj hočemo, — p« zbogom. Nikoli več se ne bova v> dela...
Skočil ie čez ograjo in odšel k Ha. runu.
~ Hnaš še kaj žganja, — je vpra* šal Haruna.
— Imam, — je odgovoril gospodar z zadovoljnim glasom. — Mohamed ni prepovedal piti žganja. Žganja takrat še ni bilo in zato ga ni poznal.
— A čeprav bi ga poznal, bi ga ne prepovedal, — se je zasmejal Kolja. — Žganje — to je dobro, zelo dobro, je dejal Harun. — Buze je treba izpiti četrt vedra, da postaneš dobre volje, vodke je pa že tri kozarce dovolj.
Odvedel ga je v kot, kjer ie imel spravljeno žganje. Nagnil je veliko pleteno steklenico in mu nalil polen lonček.
— Nalij Še! — je dejal Kolja.
— Pijan hočeš biti? — se je začudil Harun. — Konja si pretepal, slabo si džigitiral. a zdaj se hočeš napiti. Koga pa misliš naklestiti?
— Ne bom se pretepava!. Kar nalij do vrha. Plesat pojdem, zelo sem veseL Izpil je drugi lonček in odšel na dvori* šče, kjer je pela harmonika.
. v- Tako se ne pleše! — je zaklieal postavnemu, lepemu Kabardincu. — Evo, takole je treba plesati, — le po* glej, da si boš zapomnil.
Stopil je v kros in začel divje ple* sati.
— Pojdi plesat z menoj! — je zaklieal deklici ki je igrala na harmoni* ko — pojdi!
Stopila »e v krog b harmoniko v ro* kah in se začela vrteti z njim. Po azil* skem običaju so spremljali vsi gledal* cJ .plesalca s ploskanjem.
— Več luči, več lučil je zaklieal Harun. — Svetiljko prinesi, naj ti da Nagua svetiljko. Sveče prinesi. naj bo s\etlo !n prijetno.
In tudi sam je ploskal, poskakoval, plesal in se smejal, kadar je Kolja zažvižgal tik nad ušesom svoje plesalke. Prinesli so veliko svetiljko in nekaj sveč, tako da je bilo dvorišče dobro razsvetljeno. Kolja je plesal vedno bolj divje. Zvijal se je kakor kača, kadar je lovi! po zraku kindžal. Zdaj ga je zabodel v zemljo, zdaj zopet metal iz roke v roko. Po zadnjem divjem kriku je obstal, težko vzdihnil in spregovoril:
— Buze dajte, buze!
— Dajte mu pijače, Harun, daj mu! — so zakričali gledalci. — Pleše, pasja noga, da ga je veselje gledati!
— Na moje zdravje — ura! je vzkliknil, dvignil vrč. potegnil iz žepa revolver in ustrelil v zrak. Dekleta so od strahu zavriskala, množica je bila zadovoljna.
Ves upehan in omamljen je stopi iz kroga in hotel splezati čez ograio n sosedno dvorišče pa si ie premislil
— Hasan, — je dejal mimoidoč mu dečku. — Pojdi in privedi mi «*R; keto». samo pazi. da te nihče ne b< videl. Sedlo pripravim  «am. In niko? mur ne povei. da sem odjahal.
Hasan ie smuknil v temo. Kolja fe stal še nekaj časa. notem se je pa po prstih splazil po sedlo.
/
Onevne vesti.
V Lfubuani. ane 16. decembra 192b
— Odlikovanje ge. Maistrove. Qosp4 Maistrova soproga generala Rudo-lia Maistra, je bila te dni odlikovana z visokim irLnco&k.m odlikovanjem »Oiiicier de 1'in-suuction publique« za zasluge, ki si jih je stekla ko» predsednica francoskega krožka v Mariboru ua polju kulturnega zbližanja med j ugo slovenski m in francoskim liar rodom.
— Povratek direktorja Narodne banke.
Generalni direktor Narodne banke M. N o -v a k o v i c se je vrnil s svojega službenega po tovarna v Pariz in London, kamor je bil pieišnii mesec odpotoval na željo finančnega ministra v bančnih poslih.
— Stanje bolnikov v Sloveniji. Po uradnem izkazu je bilo 27. novembra t. 1. v
zašla v močan tok, ki je pognal čoln proti dovoznemu mostiču. Čoln se je prekucnil in vseh sedem oseb je padlo v vodo. Sest se jih je rešilo, sedmi, neki posestniški sin pa je utonil, ker ni znal plavati.
Letošnji obč, zbor »Zveze blagajniških zdravnikov« se vrši dne 2. januarja 1027. v veliki dvorani palače O UZD v Ljubljani ob poi 12. dopoldne z obširnim dnevnim redom. 1116-u — V snegu obtičal iu zmrznil. Kočar Franc Gosenac iz Ceroviu v sentjernejskeni okraju je žel pred par dnevi z nekim tovarišem čez Gorjance po opravkih. Na Gorjan cih pa je zapadel globok sneg, tako da je bila pot skrajno težavna in utrudljiva. Že priletni Gosenac    je sredi pota onemogel.
vseh bolnicah Slovenije 3072 bolnikov, med I Tovariš je odhitel nazaj po pomoč, toda med
r^m,"        (mln£m   u«i„,\-*:        T eni    __   I I pni   ift  7.21 nadel   nov «snfMF.  tako  da nonfürp-
temi v splošni bolnici v Ljubljani 604, v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani 116, v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani 261. v bolnici za duševne bolezni na Studencu 420, v Splošni bolnici v Mariboru 302; ostali bolniki se razdele ua druge bolnice v Sloveniji.
— Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. Uradni statistični izkaz o nalezljivih bclcutttyi navaj3, da .»e bilo 30. novembra t. I. v mariborski oblasti 26 slučajev tifuz-tnfa bolezni, 10 slučajev griže v Murski So-beti, 14 s'ucajev davice in 5o slučajev škr-latirtke, največ v Prekmuriu.
— Iz zdravniške zbornice. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo je črtan dr Ludovik S i n k o v i c, zdravnik na Gornji Polskavi, ker se je preselil v Zagreb.
— Pašieeva zapuščina za postavitev spomenika ruskemu carju Nikolaju II. Kakor poročajo iz Beograda, je Pašič že svojčas izročil upravi fondov legat v znesku 800 000 Din, ki je določen za zgrdbo spomenika bivšemu ruskemu ca-rju Nikolaju II. Ta vso ta poteka iz denarja, ki ga ,e prejel Pašič leta 1916 od ruskega cirja. a ni vsega porabil za določeni namen.
— Za rezervne oficirje. Prijave za legi rimacijo za trikratao polovičiio v<.ž.ijo državnih železnicah za leto 1927 na,? člani — rezervni oficirji, ki niso državni b&meSŽenci ali vpokojenei. pošljejo upravi te.g;» pedoi bora. Legitimacija velja samo za tis:o l^iu. za katero je bila izjavljena. — Pododbor Ljubljana.
— Krajevni odbor Rdečega križa SHS v Tržiču za poplavljenem. Z veliko požrtvovalnostjo je priskočil na pomoč poplavljencem tudi krajevni odbor Rdečega križa v Tržiču. Nabral je v gotovini Din 16.423.50, večjo množino obleke iu živil. Te darove je del> ma sam raedolü najpotrebnejšim poplavljencem, znesek Din 11.433 je pa poslal oblastnemu odboru Rdečega križa v razdelitev. Za to izdatno riomoč izrekamo krajevnemu odboru rdečega križa najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo tamosnjemu učiieljstvu na požrtvovalnem delovanju. Naj bi ta človekoljubna akcija nasJa mnogo po-snemalcev. — Oblastni odbor RK.
— Iz Tržiča nam poročajo: Sadjarska in vrtnarska podružnica za Tržič iu okolico ima letos redni občni zbor v* nedeljo, ob 9 uri dopoldne v kovorski šoli. Na dnevnem redu bo i oročila odbornikov ter zanimivo sirokov-tao predavanje o splošnem sadjarstvu. Predavat pride najbrž predsednik osrednje ra odbora g. svetnik Roh rman iz Ljubljane. Vse, ki ee za sadjarstvo ali vrtnarstvo zanimajo, vabimo, da se vdeleže občnega zbora in predavanja.
— Lepi uspehi Rdečega križa v zagrebški ohl:»-iri. Oblastni odbor Rdečega križa .v Zagrebški oblasti je imel včeraj svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o do^edaujili uspehih zbirke za poplavijence. Glasom blagajniškega poročila znaša dosedanja celotna zbirka 961.364.35 Din. Od tega je prispelo od ameriških rojakov krog 500.000 Diu, dc-fcni je bil ostali znesek zbran doma. Ves denar se je razdelil v zagrebški oblasti.
— Plaz porušil ce>to pri Ptujski gori. Ptujska okolica je letos vsled poplav mnogo trpela. Po prenehanju deževja so se pojavili plazovi, ki so uničili mnogo posestev. Posebno pa so trpele okrajne ceste, ki s-i še izza
dobe niso opomogle. Pred dvemi letoma je bila zgrajena čez Ptujsko goro nova pesi l To cesto je sedaj popolnoma uničil velikanski plaz, Jako da se opaža nepresfta no pomikanje celega kompleksa proti nižje leže'>mu jarku. Okrajni odbor bo prisiljen, da cesto popolnoma preloži in na novo tra-gira.
— Smuški tečaj na Pohorju. Mariborska podružnica SPD priredi za Božič (med iškijon    in    pravoslavnimi božičnimi Prazniki od 24. t. m. do 3. oziroma 9. janu-! ^27)  redni smuški tečaj za no----- m druge pri Mariborski  koči (10S0 m   na Pohorju. Pouk bo brezplačen, tečaj no vodil g. Rudoli B a d j u r a, referent za turizem Iz Ljubljane. Celokupna oskrba (zajtrk, kosilo, večerja in zakurjena soba) za dan in osebo znaša za udeležence tečaja 40 Din   Snežne razmere so zelo tae.     Novince opozarjamo, naj se pri cabavi   smučarske opreme obrnejo na Start je smučarje, da ne prineso s seboi napačne ali nerabne opreme. Najbližji dohod v Mariborsko kočo (od juga) je z železnice postaje- Hoče (3 ure) ali iz Maribora (3 ure)   Prijave sprejema mariborska po-:a SPD Maribor.
— Vsak se veseli božičnih praznikov, -la bomo tudi slepi deležni tega veselja, pros.i-Qo p. n. javnost, da se nas v dneh pred
em spomni 6 kakim darom za bedne slepe. — Milodare sprejema (v denarju ali v blagu) pisarna Podpornega društva slepih. VVolfova ul. 12, Ljubljana.
— Nesreča pri Dravi pri Za*rča. Brod pri Zavre« se je pri zadnjih poplavah tako pokvaril, da je moral ustaviti prevoz večjih tovorov. Za prevoz oseb je 6lužil mali čoln. v nedeljo zjutraj je čakalo več ljudi na brod-- Ker pa g-a od nikoder oi bilo. sta dva Inreta sama odvezala čoln, v katerega je stopilo Se par drueih ljudi ter s« hotela prepeljati na drugo stran. Ker pa nista bila v*ŠČa v veslanju in ravnanju s čolnom, rta
tem je zapadel nov sneg, tako da ponesrečenca niso mogli najti in je v snegu zmrznil. Našli so ga še le tretji dan.
— Božična darila v veliki izberi orožja in potrebščin za lovce, najceneje pri puškaj-ju F. K KAISER, Ljubljana. Selen-burgova ulica 6.
— Otroške oblekce: Kristoiič-Bucar!
Ureh, pomočnik baje je pravi, ki lajša v silni te težavi, brez njega to dosežeš, znaj, či si naročiš «BUDDHA* čaji
Iz Ljubljane
—lj   Trgovine na kraljev rojstni dan.
Trgovski greanij v Ljubljani nam sporoča: Z ozirom na včerajšnje časopisno obvestilo g. velikega župana, da naj bi bile na rojstni daH Nj  Vel. kralja Aleksandra trgovine ves dan zaprte, obveščamo naše članstvo, da nai zap»*o trgovine za čas glavne službe bož;e r<l  11   do 12   ure dopoldne. Sprejeli smo namreč obvestilo  nestnega magistrata, da se pnčne služba božia oht 11   in ne ob 10 un  Ostali čas bodo trgovine odprte kot vsa let? doseda^  Vsakoletno prerekanje r državnimi   'hlasrni   ^iede načina pra znova n.io   posameznih  držav-mh praznikom postaja  *e   »dilozno   Zato ho podpisano na-čelsrvo ponovno pt*7valo merudaine >blasf da zadevo že enkrat končm-vel,avtio zako nito  urede    Tn  na   vrnante   naš>tt članom
— Načelstv" Grerolja trgovcev v Ljubljani.
—Ij Vse moderne plese za predstojleče zabave se priučite na jpravilnejše in najhitrejše edino v »Privatni plesni šoli Jenko«. Posebne ure za posameznike, kakor tudi tečaji za skupine in zaključene družbe se vrše v prvem nadstropju kavarne Emone, kjer se dobe tudi vse informacije vsak dan od 10. do 22. ure. Vsako nedeljo in p r a z n i k počenši z 19. t. m. v dvorani Kazine družabne  plesne  vaje  — Dancing
— Matinee za vse obiskovalce ljubljanskih plesnih šol, kjer ima vsak priliko, da se tečno priuči in spopolm v vseh najmodernejših plesih. Pričetek ob pol 4. popoldne.
=—lj Opozarjamo na nedeljsko predavanje vseučiliškega profesorja dr. Metoda Dolenca. Predavanje bo ob 10. do-poldne v zbornični dvorani vseučilišča. Predmet predavanja: ^Žensko vprašanje v kazenskem pravu«. Gospod predavatelj se bo oziral rudi na stvari, ki so dostopne samo razumevanju dozorelih ljudi. Na predavanje  vljudno  vabimo  ljubljansko občinstvo.
— »Ženski Pokret«. Ljubljana.
—lj Ljubljansko občinstvo opozarjamo na slavnostni koncert ljubljanskih srednješolcev, ki se vrši danes ob 30. v unionski dvorani. Program, ki smo ga že objavili, je pester in zanimiv, tako da bo nudil vsakemu nekaj. Da bodo pevske točke tudi na visoki umetniški višini, jamčita naša popularna dirigenta profesorja Emil Edamič in Josip Bmobič. Nekaj posebnega bo nastop mladih pevcev in pevk v skupnem mešanem zboru, ki bo štel nad 300 članov. Mladina bo proslavila s tem koncertom rojstni dan kralja Aleksandra, naloga občinstva pa je, da io z obilnim posetom podpre moralno in gmotno. Vstopnina je zelo nizka, vstopnice pa se dobe še v Matični knjigarni m zvečer v Unionu. Jutri dopoldne se koncert ponovi samo za učence in učenke ljubljanskih  srednjih in strokovnih šol.
—Vj Mestna ženska podružnica Dražbe sv. Cirila in Metoda priredi dne 5. januarja 1927 koledovanje v Narodnem domu. Kakor čuiemo, se nam obeta prav lep večer. 1118n
—lj Družba sv. Cirila in Metoda je založila lepe. božične razglednice »Tepeška-nje«. Rodoljubi, poslu žite se za Božič m Novo leto teh razglednic. Naročajo se v pisarni CM. družbe ter stane komad 1 Din.
—M Opozarjamo na današnji oglas o otvoritvi slaščičarske obrti Galle. Gosposka ulica štev. 4.
—lj Zdravstveno stanje mesta Ljubljane, zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 8. do 14. decembra beleži tole statistiko: umrlo je 29 oseb, 14 moških in 15 žensk (tujcev 13). Smrtni vzroki: trebušni tifus in paratifus 2, davica in krop 1, druge nalezljive bolezni 1, jetika na sopflih 3, druge oblike jetike 4, rak 2. bolezen na srcu 2, pljučnica L bolezen ob porodu 1, prirojena slabost 2. starost 3, smrt vsled nezgode 2, drusre bolezni 5. Med tem časom se je rodilo 29 otrok, 16 dečkov (1 mrtvor roien) in 13 deklic (l mrtvorojena). Nova nalezljiva obolenja: Tegar 2, škrlatinka 2, ošpice 2 davica 1.
—i i Ciklus predavanj umemostno-zgo-dovinskega društva. 6. predavanie se v*$i danes v četrtek ob 18. v HWiverzite4ni zbornici. Predava dr Izidor Cankar o »zgodovini gobe Hn o v«. Vstopnice ori blaga m 1. Dijaki 3 Din.
—11 Razstavo kanarčkov - narcerjev. žfahtnHi vrvlvcev, priredi dne 24., 25., 26. in 27. t m Društvo za varstvo ptic pevk v telovadnici lieeia na Blefwelsovi cesti. Po-set razstave od 9. do 18 Vstonmna za odrasle 6 Din. za otroke in ditake 3 Din — Ker so se oglasili goiitelii kanarčkov iz cele Slovenije kot razstavljala, bo ta raz-
stava tudi pokazala, kaito močna se j&-že~| razvila v naših krajih goiitev harcerjev. —U Obrtno - nadaljevalne soie v
ljani. Ker na naše resolucije in zadnjo.spo*. menico ne dobimo od g. vladnega komisarja niti pozitivnega,, niti negativnega odgovora, vabimo vse tovariše in tovarišiee na. sestanek za danes, v četrtek, ob 18. uri na Grabnu. —. Sklicatelj
—lj Velik pjes v slovanskih nošah Vtki. redi Ženski mestni odbor Jadranske Straže*' 19. f e b r ua r j a prihodnjega leta v veliki unionski dvorani.     Prosimo še enkrat vsa. ostala drnštva, da- se blagovolijo    na; to ozirati in da ne prirejajo sličnega plesa.
—Ij Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju. Zaradi koincidence z aficijehio prireditvijo na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja sklicani I. plenarni sestanek ie preložen na torek 21. t. m. ob 20. z istim dnevnim redom.
—lj Bivši katebet na Viču g. Engo K I a s i n c ie> bil te dni imenovan za župnika v Lasinji pri Karlovcu. Njegovi prijatelji se mL lahko oglase na naslov: Lasinia, pošta Pisarovrna kot Zdenčme.
—lj Poskusen samomor. V svojem stanovanju na Kodelijevem se je. danes ponoči zastrupila z lizplom 191etna- natakarica L. J., uslužbenka v neki Ljubljanski kavarni. Poleg iizola je spila tudi količino nekega drugega stropa- Dejanje ie izvršila vpričo svojega Tan ta R. Z- Prepeljana e b*ia takoj v bolnico, kjer so- ji izprati želodec. Motiv samomora ni znan;
—jj Razne tatvine. Zasebnici DanjcJ Škerlovi, stanujoči v vrtni koloniji »Stan in Dom« na Tržaški cesti, je bHo iz^ kleti ukradenega okoli 200 kg Premoga. — Mariji Mence, ženi strojevodje, staaujoči v Koritkpvi ulici, je bila ukradena 115 dinarjev vredna preproga, delavcu Omeru A!i-bašiču pa iz stanovanja v Staretovi ulici suknjič, vreden 150 dinarjev.
—lj Policijske ovadbe in aretacije. Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe radi tatvine 5, goljufije 2, kaljenj* ničnega miru. pijanosti in nedostorasga vezenja 3, zgla sevalnih predpisov 3, obrt. reda 3. izgube psa L prestopka cest i >poli-.'iskega reda 8 hoje po železnici 1 in pas-e?a kontumaca 9. — Radi javnega ; 3h:ij-^nla ie bila aretirana Marija J., rad4 be-^čenja pa Ivana B., Marija P. in Ivan V
— Za Božič došle krasne svilene in volnene bluze, KRlSTOFlC-BUčAR, Stari trs 9.
. Iz Celja
—g, Nagla smrt. Na dvorišču gost. »Brani-bor< na kralja Petra cesti je v sredo ob 13. uri zadet od srčne kapi naglo umrl 471etni Matija štephar, kočijaž v graščini >Mannteu-fel« pri Vbjniku.
—c Celjske trgovine ostanejo v petek, dne 17. tm. na rojstni dan kralja Aleksandra med službo božjo od 9. do 10. ure dopoldne zaprte, — V nedeljo pred Bož»?em pa bodo trgovine v Celju od S. do 12. ure dopoldne odprte.
—c Mladeniči rojstnih letnikov 1907. 1908 in 1909 bivajoči v območju mesta Celja, se morajo v svrho vpisa v naborni imenik zglasiti na mestnem magistratu v šoli St. 14 med uradnimi urami in sicer od 13. do vključno 24. decembra. Seboj morajo prinesti potrebne dokumente.
—c Zglasitev godbenikov rojstnih letnikov 1886 do 1896. Vsled odloka komandanta vojnega okrožja v Celju, poziva mestni magietrat vse v Celju bivajoče godbenike rojstnih letnikov 1886 do 1896 ne glede na pristojnost, da se osebno zglasijo pri uradu > ^-obi St. 14 od 15. do vUljučno 24. decembra. Seboj je prinesti vojaško izpravo. Neizgla-sitev se bo strogo kaznovala.
—c Redni sestanek članstva SDS za Celje - Okolico bp ta četrtek v gostilni Permozer v Qaberiu.
—c Tedenski izkaz mastne klavnice, V tednu od 6. do 12. decembra se je zaklalo: 2 konja, 20 volov, 20 krav, 4 telice, 32 telet in 57 svinj. — Uvozilo se je 616 kg govedine, 1257 kg teletine in i 120 kg svinjine.
—c Ljudsko vseučilišče, V ponedeljek zvečer je nadaljeval predavanje o Američanu Fordu vladni svetnik L i 1 e k. Kakor prvi dve predavanji, je bilo tu cM tretje prav zanimivo in poučno ter je poslušalcem izredno ugajalo. Za svoia izvajanja j« predavatelj žel oboo prizma«ja.
Iz Maribora
-^m Razveseljiv pojav, Obrtni§ki pomočniki v Mariboru so sklenili osnovati svoje lastno društvo, bodisi rx*polnoma samostojno ali pa kot avtonomen odsek Slovenskega obrtnega društva. Podjetnost, spoštovanje poklica in stanovska zavednost obrtniških pomočnikov je vzbudila v mariborski javnosti splošno pozornost Pomočniki imajo tudi že svoj lastni pevski zbor ter nameravajo osnovati se orkester ali pa tamburaški odsek. Uverjeni smo, da bo vsa ja vnos* temu gibanju naklonjena ter ga z vsemi sredstvi podpirala, obrtnisTrim poniocnikom pa kličemo: Le krepke naprej-?
—m ČHaJniea delavske sbomiee. Podružnica Delavske zbornice v Mariboru je otvo rila v svojih novih prostorih v hiSi okrožne-nesta urada za zavarovanje delavcev na Ro-tovškem trgu svojo čitalnico, ki je odprta vsak delavnik od 18.* do 21. razpolago so vsi te- in inozemski Hsti ter številne socl-jaJhjo-politiene revije. Vstop prost.
—m Samomor pod vlakom. Na progi med Mariborom — koroSki kolodvor in Limbu-šem je izvršil minuli torek ponoči GOietai tesar iz Studencev Martin Lipevoik samo-mor. Vrgel se je ped vlak. ta um je odrezal glavo in jo popolnoma zdrobil. Našli so ga radi goste megle še le naslednjega dne. Bil je vdovec ter zapušča troje nepreskrbljenih otrok. Kaj ga je gnalo v smrt. ni znano.
—m Koneert glasbene Matice se ponovi v ponedeljek, dne 20. t m., na kar opozarjamo še enkrat vse ljubitelje lepe glasbe. Cene bedo za ta koncert Se bolj znižane, tako da je udeležba vsakomur omogočena.
—m Maribor ne prenese toliko konrertnih prireditev, kakor jih Je imel v zadnjem čar
su, ko sta se, kax po dve vršili v. eaeni ted-nu. Zato so skoraj vse te prireditve končala z deficitom. Koncert Lujo Pleina, ki se je vršil v torek v kazinski dvorani, je bil skrajno slabo obiskan, a tudi Glasbena Matica toži o gmotnem neuspehu. Novo ustanovljena koncertna agent ura bo morala s. tem računati in v bodoče take prireditve previdnejše razvrstiti.
—m Zelo zanimiv film se bo predvajal v četrtek, petek in soboto v Grajskem kinu. Mariborski oder >Jadranske Straže-« si je nadel hvalevredno nalogo, da seznani mariborsko publiko s krasotami našega morja tej* bo v to svrho predvajal poučen film, ki nam prikazuje potovanje s parnikom ob naši jadranski obali od Sušaka do Kotora. blike so izvanredno lepe, čiste in jasne ter obisk tega filma radi izrednega užitka vsakomur toplo priporočamo.
z zn amko in xiaorn
-üb. j %ikr
üaj bol js <l , n a/{ r p g ž n e/še. zato najcenejša
Zanimiuosfi iz naših krafeo
Značilna sodba sarajevske porote. — Poneveril 102.000 Din in bil oproščen."— Nesrečna številka 13 v beogradskem hotelu.
Sarajevsko porotno sodišče je izreklo te dni za naše razmere zelo značilno sodbo. Na zatožni klopi je sedel 33 letni pogodbeni poštar Nikola Dabovic, ki se je moral zagovarjati radi poneverbe državnega denarja v znesku 102.430 Din. Leta 1919 je stopil Dabovic; v državno službo ter bil nameščen kot pogodbeni poštar v Kostanjevici pri Boki. Spočetka je imel mesečno plačo v iznosu 310 kron. leta 1921 pa je* dobival dnevno 15 Din. od maja 1923 so mu priznali še doklado za ženo dnevno 3 Drn tako, da so znašali njegovi mesečni dohodki 529 Din; od 1. maja 1926 naprej pa so mu plačo »zvišall< ter je prejemal mesečno z vsemi dokladami vred 710 Din. Razumljivo je, da s to plačo pri največji skromnosti ni mogel izhajati. Zapadel je izkušnjavam ter zdaj pa zdaj v sili posegel v državno blagajno. K temu so ga zapeljale še obljube raznih ministrov, ki so obetali zvišanje uradniških prejemkov, razne doklade itd. V nadi. da bo končno dobil primerno plačo in izplačano tudi obečano razliko, je na lastno pest vzel predujem, tolažeč se, da bo takoj, ko prejme povišek, zopet vrnil izposojeni znesek. Toda država ga je pustila na cedilu. Pač pa je prišel revizor in ugotovil primanjkljaj, ki je tekom let narastel na solidni znesek 102.430 Din. Uvedena je bila preiskava in Dabovic je prršel pred poroto. Porotniki pa so pokazali razumevanje za njegov bedni položaj ter so z 8 proti 4 glasom zanikali njegovo krivdo. Na podlagi tega je bil Dabovic oproščen. Njegova oprostitev pa je ostra obsodba vladnih krogov, ki s svojo brezbrižnostjo državne nameščence naravnost silijo, da krenejo na stranpota.
Star ljudski pregovor označuje 13 kot nesrečno številko, pred katero so imeli celo nekateri odlični možje, o katerih govori zgodovina, velik strah. Dogodek, ki se je te dni odigral v Beogradu, je kaj primeern, da lahkoverne ljudi v tem prepričanju potrdi.
V Pristaniški ulici v Beogradu je hotel »Washington«. Hišna številka je
13. dne 13. decembra ob 13 uri je prispel v hotel neki žandarmerijski kaplar v spremstvu dekleta, ki ga je vpisal kot svojo zaročenko. Izda! se je za Petra Nikoliča. Na njegovo zahtevo mu je vratar nakazal sobo. Slučaj je hotel, da je bila to baš soba 13. Kaplar se je pred odhodom v sobo še pošalil, češ, da je nesrečna številka. Tudi napram sobarici je napravil šaljivo opazko. Ogledal si je sobo, nato pa je odšel z dekletom v restavracijo, kjer sta obedovala, pozneje pa sta odšla v mesto. Nikdo ni opazil, kedaj sta se vrnila.
Naslednjega dne je prišel k vratarju vprašat neki drugi orožnik, ni li morda prenočeval v hotelu kaplar Ranko Ra-či£. Vratar je pojasnil, da se je pač priglasil kaplar Nikolič, o Račiču pa mu ni ničesar znanega. Nikolič pa je v tem času še spal. Krog 10. ure je hotela sobarica pospraviti sobo 13.. ki pa je bila še zaklenjena. Misleč, da mladi parček še spi, ga je pustila v miru. Ko pa jih tudi še opoldne ni bilo na spregled, je šla krog 13. ure trkat na vrata, toda nikdo se ni oglasil. Pogled skozi ključavnico je sobarico prepričal, da gosta še spita. Ker vse trkanje in klicanje ni nič zaleglo, je poklicala vratarja. Ko se tudi na njegove klice ni nikdo odzval, so vrata s silo odprli. Kaplar in dekle sta mirno ležala v postelji, kakor da spita. Kaj kmalu pa se je vratar prepričar, da sta oba mrtva. Poleg kaplarja je ležal na postelji njegov službeni samokres. Takoj nato uvedena preiskava je ugotovila, da je parček izvršil samomor. Kaplar se je vpisal pod napačnim imenom ter se zove Ranko Račič. dekle pa je bila njegova ljubica, s katero je že dve leti imel razmerje. Živela ste v najlepši slogi in ni znano, kaj jih je gnalo v smrt. Sobarica je prepričana, da je ta tragičen dogodek pripisovati samo nesrečni številki 13. Hišna številka je 13, soba ima št. 13, prišla sta ob 13. in to je že 13. nesreča, ki se je pripetila v tej sobi Zgodilo se je 13. decembra, samomor pa so odkrili tudi okrog 13. ure.
Gospodarstvo
Sladkorni trg
Tudi na sladkornem trgu ne pogrešajo humorja ta komikov. Prvenstvo v tem -pogledu ima nedvomno prosluli kubanski dekret o omejitvi sladkorne produkcije. Ve-rižniki, ki imajo v rokah kubansko poročevalsko slnžbo, si znajo imenitno pomagati. Najmanj štirikrat je bilo že objavljeno, da bo prezident dekret o omejitvi vsak čas podoisal in enkrat je bil celo že podpisan. Baje je bila omejena sladkorna produkcija na 4J5 mHij. ton. Pozneje se je pa izkazalo, da so te vesti izmišljene. Kljub temu se je newyorski trg ravnal po njih. Tečaji so se v obeh smereh naglo menjali, d očim je ostala tendenca ves čas čvrsta. Razvoj položaja na sladkornem trgu gre stalno navzgor, pa naj bo s kubanskim dekretom karkoli. V prvem decembrskem tednu so se zmanjšale zaloge v kubanskih pristaniščih na 195.000 ton (v resnici so še manjše), a začetkom nove kampanje bodo povsem izčrpane.
V prihodnjih mesecm se pojavi vpftv slabše letine v Evropi in na Javi. Povpra-šanje bo večje kot ponudba in statični moment bo Igral najbrž nasprotno vlogo. Doslej je porast cen zadrževal, v bodoče ga bo pa pospeševal. Kljub temu so zaloge tako velike, da do prihodnje kampanje sladkorja ne bo primanjkovalo. Nadaljni razvoj bo odvisen od taktične produkcije na Kubi in od pomladnih posevkov sladkorne pese v Evropi. Bila bi torej praktično nepopravljiva napaka, ako bi kubanski dekret omejil produkcijo na 4J5 milijonov ton. Na drugi strani bi bila to za Kubo brezpomembna žrtev, ker bi lahko evropske države posejale več sladkorne pese m s tem učinek dekreta preprečile. Zato prevladuje naziranje, da bo hnel kubanski dekret, ako bo sploh rjodpjsan, samo relattvni pomen in da bo talco prožen, da bo mogoče v sročafci potrebe  produketjo sladkorja  tudi zvišati.
Newyorski trg ie bil pretekli teden pod vplivom vesti o dekretu. Kubansko ocarinjeno prompt blago ie notiralo 7. decembra 5.15. 11. decembra pa 5.08. terminsko za december 3129 in 3.25. za iannar 3-31 m 3.25. za april 3.25 in 3.27, za maj 3.30 in 3.32. Pofo#ai rta evropskih t*0»h je Wl stabilen.
—g Likvidacija podfetil.    PnOrama v
Kranju, reg z. z o z., se ie razdružtta ter prešla v likvldacijp.    Upnik! Imajo svoje
zahteve prijaviti likvidatorjema v treh mesecih. — »Vera«, trgovska družba z o. z., občepromefcna, informacijska, propagandna in potovalna pisarna v LjubLjarti, se je raz-družila ter ie prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da se prijavijo najkasneje do 15. marca 1927 pri likvidatorju Ivanu tiri-x barju.
—g Revizija zakona o taksah. Na nešteta urgiranja in pritožbe glede previsokih taks je finančno ministrstvo končno pristalo na revizijo zakona o taksah m določilo v ta namen posebno komisijo, ki prične z delom v najkrajšem času. Bilo je pa tudi že skrajni čas, kajti dosedanje takse so res pretirane in nalagajo osobito gospodarskim krogom poleg rednih davkov težka bremena, ki jih mnogi ne zmorejo.
—-g Reforme v prometnem ministrstvu. Prometno ministrstvo je sklenilo ukiniti radi zjmžanja proračuna vse višje oddelke, štiri pa združiti z slavnim oddelkom, do-čim bodo nekateri oddelki generalne direkcije dodeljeni ministrstvu. S tem se bo administracija poenostavila.
—g Povečan uvoz naših sliv na Poljsko. Poljska vlada je obvestila naše poslaništvo v Varšavi, da je prvotni kontingent jugoslovenskih sliv (1000 ton letno) zvišala za 100%, tako da bo lahko izvozila naša država na Poljsko letos 2000 ton sliv.
—g Nov zakon o zavarovalnih družbah. V trgovinskem ministrstvu je odrejena komisija, ki bo izdelala osnutek novega zakona o zavarovalnih družbah. Ta zakon bo veljal za vso državo.
—g Nov konkurzni in borzni zakon. Pravosodni minister je odredil, da se izdela osnutek aovega zakona o konkurznem postopanju. Minister je imenoval v ta namen posebno komisijo, v kateri je med drugimi tudi profesor zagrebške univerze Srečko Zuglia. — Vsem borzam v državi je bil te dni poslan osnutek novega zakona o borzah. Vse borze skličejo v kratkem seje, na katerih bodo razpravllale o tem osnutku.
—g Seja ožjega odbora železniške konference. V Beogradu se vrše že več dni seje ožjega odbora, ki pripravlja referate za konferenco o novih železniških progah. Na zadnji seji je odbor v načelu razpravljal o načrtu načelnika oddelka za graditev železnic N. Djuriča Ta načrt je zadnji, tako da bodo sledeče seje posvečene razpravi o gospodarskem značaju novih železnic.
t
To in ono
Srečen dan v Monte Carin
Angleški listi poročajo, da so imeli fgralci v Monte Carlu nedavno izredno srečen dan. Dvakrat v enem dopoldne* vu so razbili bank in pobasali v žep 30.000 angleških funtov (okrog 8 mili* jonov 250.000 Din). Med srečnimi igralci, ki so v par minutah obogateli* bo bili štirje Avstrijci in šest Angle* žev, odnosno Angležinj.
Ko se je raznesla po igralnici vest Jp tej izredni sreči, so navalili igralci iz vseh sob v dvorano Salle Privee, kjer so igrali Trente en quarante. Vsi Boa hoteli igrati, toda bank je izjavil, da je izčrpan in da ne more plačati iz* Jgub. Med srečnimi igralci ie dobila neka Angležinja na eno postavko 12 tisoč frankov. V Monte Carlu se spo* minjajo pri tej priliki Charlesa Wellsa, ki je dobil I. 1891. v enem dopoldnevu J0.000 funtov šterlingov.
Kratek kožuh
iz finega angleškega sukna, elegantne ivzorce, s krznom podložene, si naba* vite najceneje pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana.
✓—-—
Ponarejalci češkoslovaških ' bankovcev pod ključem
Dne 10. decembra jc orožništvo v Kelči na Moravskem obvestilo praško policijo, da je bil aretiran 28 letni de* lavec Leo Fridrich, dan pozneje pa njegov brat Josef Fridrich. Oba sta bi* la na sumu kot ponarejalca 20kronskih bankovcev. Na podlagi tega obvestila je odpotoval v Novi Jičin policijski in« špektor Križek, ki je aretiranca v pri* sotnosti preiskovalnega sodnika zašli* šal. Ko jc dokazal, da sta se oba se* stajala z nekim Robertom Jilgom, je Josef Fridrich priznal, da mu je Jilg lani predlagal, naj poizkusi z njim po* narejati bankovce. Fridrich je to po* nudbo odločno odklonil. Letos mu je Jilg zopet prigovarjal in Fridrich je končno pristal, da bosta v njegovi de* lavnici ponarejala bankovce. Kmalu sta izdelala kliše in ponaredila nad dva tisoč bankovcev. 700 najboljših falzi* fikatov sta spravila, druge, manj po* srečene, pa uničila.
Po tem priznanju je policijski in* špektor aretiral tudi Jilga. Pri hišni preiskavi je našel potni kovčeg, v ka* terem je imel Jilg škatlico kemičnih barv in potni list na tuje ime. Jilg je kmalu priznal, da je ponarejal 20kron* ske bankovce. Vso krivdo je skušal izvaliti na Fridricha, ki mu je baje sve* toval, naj se loti ponarejanja. Za ma* terijal mu je dal 5000 Kč. Kliše je iz* 'delal Fridrich v svoji delavnici. Jilg mu ^e dal samo načrt. Ponaredila sta okrog 2000 bankovcev, od katerih se je po* srečilo 1300 komadov. Te sta si pra* vično razdelila. Ponarejanja se je ude* ležil tudi Fridrichov brat. Nato so od* potovali vsi trije v razna mesta Mo*
ravske in Slovaške, kjer so spravili falzifikate v promet. Jilg je hotel od* potovati tudi v Rusijo, pa ni mogel dobiti potnega lista. Vse tri so izročili sodišču.
Tragedija bolgarskega zdravnika
V bolgarskem mestu Plevni živi že več let zdravnik dr. BeŠev. Te dni je izbruhnil na nepojasnjen način v nje* govem stanovanju požar. Vsa rodbina je mirno spala. Ko se je v dimu prebudila, ni bilo več misliti na rešitev. Vsa rodbina, izvzemši 17 letno hčerko, obstoječa iz 7 članov, je našla v pla* menih strašno smrt. Nekateri rodbin* ski člani so zgoreli, drugi poskakali skozi okno in se ubilL
Zdravnikova soproga je vrgla v obupu skozi okno tretjega nadstropja svojo 4 letno hčerko, ki so jo prepe* Ijali v bolnico, kjer je še isto noč pod* legla opeklinam in težkim notranjim poškodbam. Nato je skočila zdravni* kova žena sama skozi okno in ostala na trotoarju mrtva. Za nesrečno ma* t er j o je skočil, 141etni sin, ki je v bol* niči podlegel opeklinam in ranam. — Zdravnik, videč, da ni rešitve, se je ustrelil. Njegovo truplo je v plamenih popolnoma zgorelo. Služkinja se je za* dušila in tudi zgorela. Živa je ostala samo 171etna Beševa hčerka, ki jo je rešil njen zaročenec, pa tudi ona ima po vsem telesu hude opekline. Dr. Be* šev je bil zagrizen komunist in velik prijatelj siromašnih slojev. Med prebi* valstvom Plevne je užival splošne sim* patije. Vladajočim krogom je bil trn v peti. Zato ni izključeno, da so oblasti najele požigalca, da se tako iznebe po* pularnega komunista. V Bolgariji je vse mogoče.
Velika tatvina v praški banki
V torek dopoldne je bila izvršena v Obrtni banki v Pragi drzna žepna tavina. Tat je odnesel nekemu vlaga* telju 100.000 Kč. 2epar je izrabil pri* liko, ko je vlagatelj podpisoval neke listine pri blagajni in pustil denar, na katerem je držal poprej roko, mirno ležati v žepu raglana. Tat je stopil na levo stran vlagatelja in vprašal bla* gajnika, kje je menjalnica. V istem hipu je segel v žep in mu izmaknil 20 bankovcev po 5000 Kč.
Detektiv je takoj po ovadbi ugo* tovil, da je stanoval v hotelu «De Saxe» v Pragi neki Abraham Bresky, 37tetni trgovec, doma baje iz Neaplja, ki ie imel španski potni list. Iz hotela je, od"* šel proti 11. uri in se kmalu zopet vr* ni!. Poravnal je račun in brez sledu izginil. Kriminalni organi so obenem ugotovili, da je na enak način izginil iz hotela «Pri modri zvezdi» 29 letni Matelj Goyas, rojen in pristojen v Streto di Saldo v republiki Uruguay. Dalje so ugotovili, da je kupil mož, s katerim se je ujemal opis drznega že* parja, po 11. uri na Wilsonovem kolo* dvoru karto do Pariza in da sta Goyas
in Brsskv znana mednarodna žeparja, ki sta bila radi žepnih tatvin skupaj s nekim Davidom Dischhwachom lani v marcu v Kodanju aretirana in obsoje*. na na eno leto ječe. Disjchbach je srednje, močne postavo, star kakih 30 let. Včasi nosi očala. Breskega je pralke policija v torek popoldne izšle* dila in aretirala. Njegovega kompaica iščejo. Goyas je nastopal tudi kot Franc Biejostocki in Jakob Gol d in, ima potni list, izdan v Curichu letos v novembru.
Bivše orožnik - tat
Po Brnu je zadnje čase nekdb kra* del zimske suknje. Noben* kavarna, gostilna in predsoba ni bila v am» pred njim. Posebna rad je zahajal v javno čitalnico, kjer je skoraj redno vsak večer ukradel kakemu posetniku suk* njo. r .
Policija je dolgo zaman zasledovala drznega tatu. Šele v torek ga je poli* cijski agent izsledil. Agent jc$, sedel v neki kavarni in opazoval v se goste. Naenkrat je opazil, da odhaja iz ka* varne neki neznanec v zimuki suknji, dasi je prišel v kavarno bre;* nje. Zato mu je agent sledil in ga \r neki ulici aretiral. Na policiji so ugotovili, da imajo opraviti z 281eftnim Josefom Ka* planom, bivšim oro/žnišk:zm stražmoj* strom. Policija je »odredila pri njem hišno preiskavo in našla, med drugimi ukradenimi predmetfi tudi mnogo knjig iz javne čitalnice. Kaplan je hodil z doma vedno v lahlrem površniku, vra* čal se je pa vedno v zimski suknji. — Ukradene suknje je sproti prodajal. Mož trdi, da je obl ačil tuje suknje po* motoma. Izročili so. ga sodišču, ki bo ugotovilo, kaj je z: njegovimi pomo* tami.
Noga inž. Mareka
Naši čitatelji se se gotovo spominjajo zanimive afere inž. Mareka na Dunaju. Predzgodovina senzacijonalnega dogodka, ki že leto dni razburja široko javnost, je sledeea^
Mladi inžeruer Emil Marek se je dal 11, julija 1. 1925 zavarovati pri družbi Anglo Danubian Lloyd za 400.000 dolarjev v slučaju popolne delanezmožnosti in za 200.000 dolarjev v slučaju delne delanezmožnosti* Dne 12. julija? t. j. 24 ur kasneje, se jp Mareku dogodila dozdevna' nesreča. Pri obdelavanju lesene figure si je odsekal levo nogo. Družba je odklonila izplačilo zavarovalnine z motivacijo, da gre za samopoškodbo, obenem pa je Mareka ovadila sodišču.
Sodna izvedenca profesorja dr. fia-berda in Wer^igartner sta izjavila, da je bila noga z aVema silnima zamahoma odsekana. Izključeno je, da bi se Marek ponesrečil. Proti težko bolnemu Mareku je bila uvedena' preiskava.
Senzacijonalni proces traja sedaj že nad leto dni. Našla se je priča — bil je bolničar Mras, zaposlen v bolnici v Mod\ingu, kjer je ležal Marek. Mras je prisegel, da je videl nekega zdravnika, kako je manipuliral z odsekano Mare-kovo Dtogo. Baje je dotični zdravnik na nogi naknadno napravil več urezov, da bi na ta način kompromitiral Mareka. Ta senziacijonalna izjava je seveda do-
vedla do popolnega preobrata v toku preiskave. Marek je bil izpuščen in preiskava je krenila v drugo smer.
Zdi se, da afera še dolgo ne bo končana, zakaj baš te dni poročajo dunajski listi, da je nastal zopet nov moment, ki bo pojasnil in razgalil to afero. Dunajski listi javljajo, da je bil te dni prijet Mras, ki je bil za pričevanje najet, v torek pa je policija ponovno aretirala Mareka, njegovo ženo, njeno sestro Pavlo Löwenstein in ženo bolničarja Mrasa. Dogodki.
Kolo usode
Za avstrijsko aristokracijo in plu= tokracijo so nastopili slabi časi. Ne mine skoraj teden, da ne bi dunajski listi poročali o raznih škandalih iz viš* jih krogov in v zvezi s tem pa so tudi številne drame in tragedije. Včerajšnji duna*jski listi zopet beležijo eno.
Zasebnica Mary UlImann*Laufer je na Dunaju splošno znana osebnost, ki je občevala samo v takozvanih «bolj= ših» krogih. Pred vojno je bila prija= teljica nadvojvode Friderika, ki jo je za ljubezen bogato nagradil. Dobivala je prekrasna darila, pa tudi razkošno vilo ji je nekoč poklonil za god. Med svetovno vojno, ko je priprosto ljud* stvo na Dunaju stradalo, je živela Lauferjeva enako razkošno kakor pred vojno. Prevrat jo je našel nepriprav* ljeno. Razmerje med njo in nadvojvo* do Friderikom se je končalo. UHman-nova, vajena brezdelja in razkošnega življenja, je zašla v materijelne nepri* like in prišlo je tako daleč, da je mo* rala letos zastaviti svoje dragoceno pohištvo za 50.000 šilingov (400.000 di* narjev). Ker v določenem roku ni po-ravnala svojih obveznosti, so nedavno potrkali na njena vrata eksekutorji. Med eksekucijo se je Ullmannova za« strupila z veronalom. Nezavestno so prepeljali v bolnico.
Eksekucija je bila radi tega prelo* žena, a Ullmannovi to ni mnogo po« magalo. Pred dnevi je ozdravljena za* pustila bolnico in včeraj zjutraj so se v njenem stanovanju znova pojavili eksekutorji, da odpeljajo zarubljeno pohištvo. Ker je bilo stanovanje za* kkenjeno, so šiloma udrli vanj. Ullman* novo so našli v postelji nezavestno. Zastrupila se je zopet z veronalom in sa jo prepeljali v bolnico. Iz pisem, ki jih je zapustila, je razvidno, da jo je neugoden materijalni položaj pognal v smrt. Njeno stanje je zelo kritično. Ekssekucija je bila zopet preložena.
X Potres na Javi. Iz Natavije poro* ča|jo, da so čutili v ponedeljek ponoči na severni obali otoka Jave 19 močnih sunkov. Človeških žrtev ni bilo.
X Strela ga je ubila. V Rumuniji so dnvjali te dni strahoviti viharji. V bližini TtilČe ob Dunavu je udarila strela v neko kmetsko hišo in ubila gospodarja. Hiša je zgorela. Ob tem času se pač redko dogaja, da bi grmelo in treskalo.
X LažUprestolonastednik. «Daily Mail» opozarja inozemstvo, da kroži po inozem* skih listih vest, da se je angleški prestolo* naslednik te dni inkognito mudil v Barce* Ioni. Ker pa prestolonaslednik od zadnjega poseta v Parizu ni zapustil Anglije, je vera jetno, da se nekdo izdaja za princa.
X Aretiran ponarejale^. V Rotterdas mu so aretirali ponarejalca angleških ban* kovcev po 100 šterlingov. Mož je spravil v promet mnogo falzifikatov.
X Tat v japonskem poslaništvu. V so* boto ponoči je vlomil neznan zločinec v spalnico japonskega poslanika v Berlinu, Nagaoki, in odnesel poleg raznih dragocenosti, 1600 mark gotovine. Ukradene so bile tudi važne diplomatske ITstine.
X Drzna vlomilka pod ključem. New* vorška policija je aretirala drzno vlomilko Rebeko Brodele v, ki je udrla nedavno z revolverjem v roki v neko banko in prisilila uradnike, da so ji izročili veliko vsoto denarja.
X Direktna zveza med Rusijo in ČSR. Prihodnje leto dobi Češko- lovaška direkt* no železniško zvezo s sovjetsko Rusijo. Poj leg tega namerava sovjetska vlada uvesti drrektno zvezo tudi z Italijo, Nemčijo in Avstrijo.
X Upor na parniku. V Budimpešti se je vkrcal francoski trgovski parnik «Pa* steur», last francosko^rumunske parobrod« ne družbe. Mornarji so se uprli. Dva kuT* jača nista hotela izpolniti kapitanovega povelja, češ da mora zopet sprejeti v sluz* bo njunega tovariša, ki je bil kot pretepač odpuščen. Kurjača sta hotela pobuniti tudi ostalo moštvo. Kapitan je poklical n« po* moč madžarske oblasti, ki so oba kurjača aretirale.
X Wilsonova mirovna nagrada za l. 1926 v znesku 25 tisoč dolarjev je letos pode* ljcna utemeljitelju mednarodnega razso* dišča za spore E. Rottu. Odlikovanec je danes 81 let star in je bil svoj-Čas ameri« ški vojni minister in državni podtajnlk.
načrt
žrebanja dobitkov srečk državne razredne loterije 13. kola. II. razred.
ŽREBANJE 7. februarja 1927.
Srečke, ki veljajo vedno le za en razred, bo treba do 1. februarja 1927 obnoviti in vplačati za celo srečko cela       srečka Din l(Xr— polovica srečke         50'— četrtina      „        „    25'—
sicer bodo prodane drugim reflektantom.
Največji   dobitek v najsrečnejšem slučaju dinarjev
560.000
Dobtik	D narjev v si		Dru
2	premiji po	200.000	400.000
2	n	80.000	160.000
2	»	60.000	120.000
2	n	40.000	80.000
		30.0L0	60.000
2		20.000	40.000
4	premije po	10.000	40.000
6	premij po	8.000	48.C00
10	»	3.000	30 000
70		1.000	70 000
V400	n	300	720.0Q0
2500	Dinarjev		1,768.000
Srečke za Ljubljano in ostalo Slovenijo se morejo naročiti pri: Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19 ali pa v oglasnem oddelku »JUTRA« v Prešernovi ulici.
Izvrstna burka Imenitna b-rka; Originalna burka! Kolcsalna burka! Na-boljša burka te sezije« Smeh do -oz! ^e zamudite! Tudi Vi si morate ogledati to britjantno burko ki nosi naslov:
Gcspodična-Gospod
Mladini neprimerno. V glavn h vlogah nailepU film ki
par — šarmantna
Ossi Oswalda
t.i lepi
Harry Liedtke
'redstave danes točno ob s 4., pol 6., pol 8. iu 9. uri«
Elitni Kino Matica
najlepši in najudomej^i kino v sredini Ljubljane
-v.-^ apna a * i * baonaooBOBOBoa ■ bbddbbooooooboodb
PRESELITEV!
Trgovina s papirjem in pisarniškimi
potrebSiinami
IV. BONAC
se ie preselila v svoje nove prostore poleg stare trgovine
ter se priporoča cenjenemu občinstvu za blagohotno nadaljno naklonjenost „ .
Zagotavlja se najboljša postrežba in najnižje cene. _
Moderno
friziranje
in Btrftenje se Izvršuje
Pri   St   Kelšin, brivec, jubljana, Kopitarjeva ulica L 175/T
Oglejte si
klobuke iz baržuna in klobučevine (filca) od 80 Din naprej — samo v modnem salonu Stuchly» Maske. Židovska ul. 3.
3877
Kontoristinja
zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. — Po* nudbe pod «Kontoristin n ja/3880» na upravo «SI. Naroda*.
Lep črn klavir
Stutzflügel, dobro ohra« njen —- naprodaj. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda*._3917
Jabolka
za božične praznike nu» di po nizki ceni — «Eko* noro*, Ljubljana, Kolo« dvorska ulica 7. 3904
Na stanovanje
in domačo hrano sprej* mem dve gospodični. — Ponudbe pod «Dobra hrana/3914» na upravo «Slov. Naroda».
Gospod,
star 28 let, uradnik s stalno službo — želi res* nega znanja z gospodič* no od 18—25 let staro, izključene niso vdove brez otrok. — Le resne ponudbe s polnim našlo* vom poslati pod «Sigur* na bodočnost/3913» na upravo «Slov. Naroda».
Jedilno opravo
iz  trdega   lesa  — radi
odpotovanja  takoj pro*
dam.   —   Ponudbe pod
«Jedilnica/3912» na upr. «Slov. Naroda».
Deček,
star 14 let, priden in močan, se želi učiti v trgovini z mešanim bla* gom; najraje na deželi, da bi imel hrano in sta* novanje v hiši. — Po* nudbe pod »Trgovina 3911» na upravo «Slov. Naroda».
SBBSBSBBBSSBSBBSBSSSB
—- OCARINJENA —
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi Raj ko Tunk, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9, nasproti carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
aHBHHSi aaaaa »■ ■■■■■■■■■■■■ ■■■iu
CREVA
vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupujem tudi
surovi In topljeni lol
n ga plačujem po najvišji dnevni ceni. Jos.
liuMlana. PoManska cesta 85.
za gospode in dečke
Klobuke in čepice
! I COßfltßza gospodinje ) i
v najboljšem blagu in najnižjih cenah dobite le v staro-
znani trgovini
Jos.Pok nasl. A. JAMNIK
v Ljubljani, na Starem trgu it. 14 dbCS
Ivan lax in sin. Gosposvetska cesta st. 2
Najboljši šivalni stroji in pletilni stroji, (zborna konstrukcija in elegantna izvršitev fz tovarne v Lincu Ustanovljana 1867. Ustanovi, ena 1867.
Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šival, strojev
10-letna garancija.
--Pisalne stroje ADLER--
Kolesa iz prvih   tovarn .Durkopp-.StyriaV .Wafienrad" „Kajter-.
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem s 15. t. m. prevzel
od g. Alojzija Dežmana v Ljubljani
Gosposka ulica št. 4
Obrt bom vodil sam osebno ter izdeloval vsa v to stroko spadajoča dela, da bom mogel postreči s prvovrstnimi izdelki v popolno zadovoljstvo svojih odjemalcev.
V dokaz svoje sposobnosti in kvalifikacije naj služi de|stvo? da sem bil več let vodja te stroke v hotelu Union v Ljubljani, kjer se je občinstvo lahko prepričalo o mojih zmožnostih.
Priporočujoč se beležim z odličnim spoštovanjem
Alojz Gallo,
LJUBLJANA, Gosposka ulica št. 4
3S9Ö
U»j»|e: Josip Zuptaač. ~ Zs tf&rogno ü^axuv»- Pf» Jrfffofe    ^a ^=rž!n! del lista: Oton Christof, « Vsi s Ljubljan*
275581
2744