ŠTEV. (No.) 24. CHICAGO, ILL., TOREK, 29. MARCA, 1921. LETO (VOL.) VIL Published «n4 dirtrifcuted ondcr permit (No, 3—) acthoriied by th« Act of October 6- xgi7( on file at the Pot Office of Chicago. I1L — Br the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster GeneraL NAJNOVEJŠE YESTL Nemški komunisti vstajajo. y Ham- Upori na Saškem in burgu. Boljše viki jih zalagajo z denarjem.—Najbolj krvavo so nastopili v Hamburgu, kjer je baje nad 60 mrtvih. — Industrijsko ozemlje srednje Nemčije je najbolj prizadeto vsled upora.—Bombni atentati na javna poslopja v Leipzigu, Dres-denu in drugih nemških mestih. London, 26. marca.—Po najnovejših poročilih iz Berlina so se uprli nemški komunisti v Srednji Nemčiji na industrijskem ozemlju. Najbolj so prizadeti kalijevi in bakreni rudniki. Kakor splošno mislijo, je bila ta vstaja pripravljena in započeta z boljševiškim denarjem. V pokrajine, kjer so se dogodile najhujše nerednosti in kjer so komunistični voditelji hu j skali svoje ljudi h generalni stavki in oboroženemu nastopu proti vladi in meščanom, so poslani močne čete policistov, predvsem v Dresden, Eisleben, Freiburg, Leipzig, Halle, Mansfeld. Kakor poročajo brzojavke, je vse prizadevanje od strani vlade zastonj. S tem da je nastopila proti komunistom ni nič drugega dosegla kakor da jih je še bolj razljutila. Komunistovski upori po raznih delih Nemčije. Berlin, 26. marca.—Po raznih mestih na Saškem kakor tudi v Hamburgu je prišlo včeraj do komunis-tovskih vstaj, pri čemer je okoli 20 oseb izgubilo življenje, ako ne všte-jemo Hamburga. Skoda, ki so jo povzročili, je velikanska. Središče nemirov na Saškem je, kakor vse kaže, Mansfeld z okolico. Tamkaj so se komunisti spravili celo nad javna poslopja, pred vsem pa nad banke in so jih z dinamitnimi bombami deloma uničili, deloma pa zelo oškodovali. Oropali banke v Mansfeldu. V Mansfeldu se je pripeljalo v avtomobilu več oboroženih mož, ki so napadli dve hranilnici in odnesli nad 200.000 mark. Tudi hranilnico v mestu Helbra so napadli komunisti tekom dneva ter jo popolnoma oropali. V Hettstedtu se je velikanska množica zbrala pred policijsko vojašnico in zahtevala tamkaj shranjeno orožje. Končno so se je začela policija pogajati z zastopniki te mase. Kako so se ta pogajanja končala, do zdaj še nismo zvedeli. Krvavi poulični boji v Hamburgu. London, 26. marca.—Po hambur-ških ulicah so se vršili krvavi poboji. Nad 60 oseb je baje izgubilo življenje. Komunisti so najprej zasedli ladjedelnici v Blohmu in Vos-so ter razobesili rudeče zastave, kar je bilo dogovorjeno znamenje upora. Polastili so se tudi mestne hiše in drugih poslopij mestne uprave. V Hamburgu je sedaj razglašeno vojno oravo. KARDINAL GIBBONS UMRL. Baltimore, 24. marca.—Kardinal James Gibbons, nadškof v Baltimore in primas rimsko katoliške cerkve v Združenih Državah, je danes v svoji nadškofijski stolici po daljšem bo. lehanju umrl v starosti 87 let. Več o tem znamenitem možu bomo povedali prihodnjič. PRAVE ZVERINE. Angleški vojaki so iz maščevanja požgali dva kraja na Irskem. Dublin, 28, marca.—Velikonočni prazniki so se za Irce kaj slabo začeli. Na jugu in zahodu so morali veliko prestati od strani angleškega vojaštva. Westport v Grofiji Mayo so angleške čete popolnoma uničile. Enaka usoda je doletela Cungarvan. Na vse zgodaj so se pripeljali angleški vojaki z revolverji in ročnimi granatami. Kmalu je bilo vse v plamenih. V Cungravenu je bila večina prebivalcev doma med tem ko se je izvršil napad, v Westportu pa so prebivalci že prej nekaj slutili, zato so se pravočasno umaknili v sosedne kraje. Ob cestah, ki peljejo proti Newri, so angleški vojaki odkrili dolge strelske jarke. Domnevajo, da so jih izkopali Sinnfeinovci, da bi jih mogli napasti v večjem obsegu. Sinnfeinovci se zadnji čas zadržijo izredno mirno. To najbrž ne pomeni nič dobrega. Angleške oblasti šo v velikem strahu, kaj še pride. Veliki teden je v boju med Anglijo in Irsko 84 mož izgubilo življenje. To je od velikonočnega upora 1. 1916 največje število mrtvih. KLAVNIŠKI DELAVCI NE BODO STAVKALI. Mesarski knezi so se sporazumeli s svojimi delavci. Delavskemu tajniku Združenih Držav Davisu se je posrečilo dosegi či kompromis med mesarskimi ve-lepodjetniki in klavniškimi delavci. Ako drugega ne, ima ta kompromis vsaj to dobro stran, da je začasno preprečil stavko klavniških delavcev v Chicagi in okolici. Delavski minister je skušal prepričati nezado-voljneže, da v sedanjih razmerah ni drugače mogoče, kakor da se jim plače nekoliko znižajo in to vsaj za prvih šest mesecev. Tistim, ki delajo določeno število ur, bodo znižali plače za osem procentov, onim pa, ki dobijo plačo od kosa, pa za 12 in pol procenta. Nadalje se naj zopet vpelje osemurni delavnik in posebna remuneracija za čezurno delo po svoječasnih določbah sodnika Alshulerja. Eventualne spremembe mora potrditi administrator. Pogodba sklenjena dne 25. septembra 1917 bo v veljavi do 15. septembra 1921, potem pa bo prenehala z vsemi svojimi določbami. V NEBRASKI IMAJO SILNO ^ SLABO VREME. Omaha, Nebr., 28. marca.—V Ne- braski je ravno za velikonočne praznike divjal strašen sneženi vihar. Bil POLITIČNI POLOŽAJ ¥ JUGOSLAVIJI. Ljubljana, dne 7. marca 1921. Iz ustavotvornega odbora. Ostavotvorni odbor je v svoji 21. seji razpravljal o členih 30—44, ki govore o kraljevih pravicah, državnih upraviteljih, nasledstvu na prestolu in o civilni listi kralja. Člene je odbor sprejel brez bistvenih izprememb. Na to je prišel v razpravo parlamentarni sistem ter je kot prvi govornik podal stališče Jugoslovanskega kluba posl. Sušnik, ki je zagovarjal politično in gospo-darsko-socialno zbornico. Govoril je seveda gluhim ušesom kapitalističnih zastopnikov, zato je dvodomni sistem propadel. Člen 45, ki govori o volivni pravici, je prišel pred posebni pododbor, ki svojega dela še ni dovršil. Notranji politični položaj še vedno ni popolnoma jasen. Vlada se dan za dnevom pogaja z muslimani in zemljoradniki za vstop, pa Rakekom in Planino vred jugoslovanski oblasti. Sprejem jugoslovanskih zastopnikov v Logatcu je bila prava manifestacija narodne ljubezni in^ zavesti. Manifestacije v Logatcu, Planini in na Rakeku, na katerih se je zbral številni narod iz vseh odrešenih krajev, so se zaključile popolnoma mirno. Priprosti narod je pokazal "visoko kulturnim sosedom", da zna ceniti svoj politični, ekonomski in državni položaj. Priklopitev Logatca naši državi vzbuja v duši vsakega Slovenca trpek spomin na vse stotisoče rodnih bratov in sester, ki zdihujejo onkraj meje pod tujim jarmom. Razmejitvena komisija bo sedaj določila natančno mejo med obema državama. Naši delegaciji načeljuje general Maister. Za april so za Slovenijo razpisane občinske volitve. Občinski volivni red je bil že 15. maja 1920. od celokupnega ministerstva sprejet in od regenta potrjen. Sedanja vlada, ki se igra z vsem, se igra tudi s tem javnim državnim dokumentom. Na Jjubo našim demokratom in njihove- brez vspeha. Zadnji čas je prišlo iz mu privesku samostojnežem j« vla- Belgrada sporočilo, da je Pasič obljubil Jugoslovanskemu klubu, če vstopi v vlado, da ostane Slovenija nerazdeljena, kot enaka administrativna enota. Značilno je tudi to, da je obljubil muslimanom, da se tudi noben del Bosne ne priključi kaki drugi pokrajini. Vprašanje je sa- je to največji v celem letu. Nevihta' mo» na koliko administrativnih enot je divjala 250 milj na olcrog; spremljal >0 je vihar s silo 40 milj v uri. Temperatura $e je znižala pod 30 stopinj. Najslabše vreme so imeli v krajih Hastings in Kearney. TRAGIČEN KONEC. HARDING PRIPOROČA MOŽNI FOND ZA IRSKO. New York, 26. marca.—Predsednik Harding je odobril načrt ameri ške pomožne akcije za nabiranje deset milijonskega fonda v korist irskim trpinom. Dotična brzojavka se glasi: ''Želim Vam uspeh v najvišji meri in to ne samo pri dobrodelni predstavi, ki jo nameravate dne 3. aprila prirediti v mestni operi, temveč pri vseh Vaših prizadevanjih, da bi dobili od našega ljudstva pomoč za olajšanje bede na Irskem. Ameriško prebivalstvo ne bo nikdar gluho napram klicu za olajšanje bede, in ker je znano, kakšna pomanjkanje vlada zdaj na Irskem se bodo tisti med nami, ki so bolj premožni, radi odzvali temu klicu iz Zelenega otoka, saj je mnogo naših ljudi ž njim v krvnem sorodstvu". Newport News, 28. marca.—Prav PO- (tragična smrt je doletela pri nas Johna Thomas, veterana meščanske vojne. Starček, ki je dočakal izredne visoko starost 103 let in je bil še vedno čil in krepak ne samo telesno temveč tudi duševno, je po nesreči padel v vodnjak in utonil. Njegova hči, ki je pri njej živel na svo- bo Bosna razdeljena. Namen teh Pašičevih ponudb je jasen. On hoče s tem Hrvate popolnoma osamiti. Po našem naziranju za tako administrativno samoupravo Pašič Slovenske Ljudske Stranke ne bo nikdar dobil. Najmanj pa bo ta stranka zapustila Hrvate v njihovem boju. Njihov boj je naš boj. Poraz Hrvatov bi bil poraz Slovencev. Iz vednih pogajanj vlade z različnimi strankami sledi, da združeni radikalci in demokrati ne morejo naprej. V ustavotvornem odboru imajo sicer večino, toda ravno isti ustavni odbor je sklenil, da je potrebna za sprejetje ustave v ple ja stara leta, je bila tedaj čisto numu kvalificirana večina. Kvali- blizu. Ko je pogrešala očeta, je bilo že prepozno. PREKI SOD V GORNJI ŠLEZIJI Berlin, 27. marca. — Zavezniška plebiscitna komisija v Gornji Šle-ziji je zaradi izgredov, ki so se zadnje dni izvršili od strani Poljske, razglasila preki sod v mestu Beu-then in okolici in ravnotako tudi v mestu Katowitz in okolici. ficirana večina znaša polovico vseh poslancev več eden (navadna večina znaša polovico navzočih poslancev več eden). Kvalificirane veči- da ta občinski volivni red "izpre-menila". Izpremembe so pa take in tako bistvene, da je ta izraz popolnoma napačen. Demokratje so izdali bistveno nov volivni red. Vse glavne točke so na novo redagirane in bistveno izpremenjene. Ženska volivna pravica je črtana. Elementarna državljanska pravica je s tem našmu ženstvu odvzeta. Odpravljena je volivna dolžnost, ki je bila določena v prejšnjem zakonu. Demokratje so črtali določbo, da se morajo vršiti volitve v nedeljo. Ta-ko ima sedaj birokratizem neomejeno moč, da določi dan volitev kadarkoli se mu zdi in vlada bo lehko nemoteno kradla našim kmetom najlepše delovne dni in jih na ta način neposredno silila, da ostanejo na njivah mesto da bi šli na volišče. V svoje *'izpremembe" so vrinili naši državnotvorneži vse polno določb, ki pooblaščajo ^ladne organe, da pri vsaki malenkosti "posredujejo", če bi se kak volivec obnašal tako, da bi liberalni gospodi ne bilo po volji. Voljo narodovo so zvezali, volivčeve pravice pristrigli, kjerkoli in kakorkoli so le mogli. Zadnja točka v izpremembah volivnega re- ne pa sedanja vlada nima, zato je* da je za napredne demokrate vele- napredna, volili bomo namreč na umevno, da se trudi Pašič ves čas z vsemi ministri vred, da-bi privabil v vladni šotor zgoraj imenovane stranke, toda vsa dosedanja pogajanja so se razbila. Dne 26. febr. se je izvršila slo--vesna predaja logaškega okraja z UPOR V KASANU. Sovjetske nasilneže so pobili. — Kmetski upor v Beli Rusiji. • Stockholm, 29. marca.—V Kasa-nu, 550 milj vzhodno od Moskve, se je prebivalstvo uprlo proti sovjetski vladi. Izredno komisijo — neke vrste vojno sodišče, so pomorili, poslopje, kjer je ta komisija stanovala, pa požgali do tal. Uporniki imajo sedaj v mestu in okolici oblast v' svojih rokah. Tudi v zahodnem delu Rusije se razvija upor proti boljše-viški vladi. V Beli Rusiji se nada- ljujejo bolj med sovjetskimi četami in kmeti. ^Zadnji so baje zavzeli me-Tako poročajo časopisi. Koliko je j sto Pskov. Mnogo ubežnikov iz šopa na tem resnice, to je drugo vpra- j vjetske vojske se je pridružilo kme-šanje. Brž ko ne ni ves ta komu- rtom. V okolici Minska so uporniki nistični upor nič drugega kako pre- do sedaj pognali nič manj kakor 20 t veza, ki hočejo Nemci ž njo malo zastrašiti zaveznike. sovjetov. Boji z vladnimi četami se neprestano nadaljujejo. NAROČNIKI, POZOR I Kadar se preselite ne pozabite nam poslati svojega novega naslova da nim bo mogoče dostavljati naše liste na Vaš pravilni naslov. Pošljite nam vedno poleg svojega novega naslova tudi Vaš stari naslov, s tem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela. Datum, do katerega imate plačan list, je zaznamovan s številkama poleg Vašega naslova. Prva številka poleg znači mesec, do katerega imate list plačan, druga številka pa znači leto. Torej ako je poleg Vašega naslova številka "4—21", to znači, da je Vaša naročnina potekla meseca aprila. Kadar prečitate • list Edinost ga dajte svojemu prijatelju ali znancu, da ga čita in da spozna našo borbo za ideale slovenskega delavstva v Ameriki! Vsakega zavednega Slovenca sveta dolžnost je, da širi in priporoča pri vsaki priliki list "Edinost". UPRAVNIŠTVO EDINOSTI. podlagi starega starih volivnih imenikov, ki so bili sestavljeni pri zadnjih državnozborskih volitvah. Odpadlo bo zato vsako reklamacij sko "(postopanje. Kaj demokratom meri, če si je med pol letom toliko in toliko ljudi pridobilo volivno pravico in jih je nešteto volivno pravico izgubilo. Njim gre za to, da* medtem kovladajo, spravijo volitve pod streho — kako. je stranska stvar. Kakor vidimo se politični položaj ni izpremenil. Vlada^hodi po SVOJI svojih centralističnih potih dalje, kulturnobojno mišljenje v njenih krogih — kolikor so demokratski — je vedno bolj oči vidno. Boj za ver-skonravno vzgojo šolske mladine se vrši dalje, oziroma se bo v zbornici pri plenarnih sejah nadaljeval. Poslanci Jugoslovanskega kluba imajo težavno stališče, ker so tudi sa-mostojneži prešli s polno paro in z razvito zastavo v tabor nasprotnikov verskonravne vzgoje. Sovražniki krščanstva postopajo previdno in stopnjema, polagoma spuščajo kapljico za kapljico srčne krvi katoličan stva, da bi s toliko večjo gotovostjo zadali katoliški Cerkvi v Jugoslaviji smrtni udarec. Pa tudi tr časi bodo minuli! •,. iS .. - . -few.i ■ ŽSLv . .. Vi. §|lgjg§ii EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz j aha dvakrat na teden. NASLOV: Slovenian Franciscan Press« 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98. Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St, CHICAGO, ILL Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Velike Srbije ne maramo. (Za dovina tekom stoletij tako porazdelila in razkosala, se nas mora vzeti takšne, kakoršni smo. In %p vemo, da si nismo enaki. Prvi pod turškim, drugi pod madjarskim, tretji pod nemškim robstvom, so si ustvarili vsak svojo značilno kulturo, ki se v toliko razlikujejo druga od druge, kakor so bila kulturna stališča raznih narodov različna. — 50 let je bila komaj Alzacija-Lorena ločena od Francije in to je zadostovalo, da se je duševno tako globoko odtujila od nje, da si pariška vlada ni upala v tej pokrajini vpeljati centralizma, ampak ji je dala izjemno stališče in obširno samoupravo. Pri nas so stoletja ležale med nami državne meje m ako se je kljub temu ohranil bratski čut skupnosti in sorodstva, s tem še ni rečeno, da je kulturno življenje vseh delov eno in isto. Samo državnik brez državniškega talenta bo skušal kovati te dele v eno celoto, kakor bi hotel s silo skovati iz iz zelene, modre in rudeče steklene plošče eno samo. Treba je dolgega previdnega negovanja, pred-no se v vroči ljubezni vsi stopijo v eno samo celoto. Zato pa Hrvatje in Slovenci z ogorčenostjo zavračajo očitek, da so nedržavni element in trdijo, kakor so trdili, vedno, da hočejo skupno domovino enakopravnih bratov. Vse poizkuse, ki izvirajo ali iz grde sebičnosti ali iz nepsihološkega glrletantskega razumevanja državnih pro- pred oltarjem trije duhovniki! Nr veliko soboto pri vstajenju se je kar trlo ljudi. Naša cerkvica bi morala biti štirikrat tako velika kakor je, da bi zadostovala sedanjim potre, bam. Miss Ana Kristič, ki je našim či-tateljem že znana vsaj po imenu, je predavala veliko nedeljo zvečer v naši cerkveni dvorani sv. Štefana Nismo pričakovali, da bo udeležba tako številna. Miss Kristič je vse navzoče očarala s svojim govorom Več o tem prihodnjič. Te dni prideta v Chicago Rev. Benvenut Winkler in Fr. Viktorijan Žnidaršrč, dve izvrstni moči, ki si od njih veliko veliko obetamo. pQ- blemov, bodo pa zavrnili z vso odločnostjo. Predolgo so se borila in tem bo naše podjetje še lepše uspe-trpela vsa tri plemena za jugoslovansko idejo, da bi se danes ž njo lah- valo, kakor je do sedaj. ko igrala mrzla sebičnost in častihlepnost ali pa državniška in politična ignoranca! ~~ preveč nadležen, bolj poredkokrat oglasim. kateri opominjal, pa ker me nobeden drugi ni, me je pa Vaš upravnik in pomožni uradnik Mr. John Jerich. Le vprašajte ga, kako se mu je kaj dopadla naša kisla repa. s katero sem jaz prav po doma če postregel. Seveda to je bilo ravno na petek, ker pri nas s družino 'Edinost" napisal L. Kuhar, stud. pol. v Parizu.) Paris, 4. marca 1921. V inozemstvu manjkajo jasni pojni o položaju v Jugoslaviji. Več potov smo bili vprašani od francoskih uglednih mož, ki zasledujejo razvoj po svetu, zakaj neki Hrvatje in Slovenci delajo na to, da komaj ustanovljeno državo razbijajo. Vsak očitek bi nas bil manj osupnil kakor ta, da sami razdiramo svojo državo. Francosko in angleško časopisje porabi svoje redke novice o jugoslovanski državi, da pošlje na naslov Slovencev in Hrvatov kako pikro besedo in z zadoščenjem zabeležuje vse varnostne odredbe, ki jih izvršuje beograjska vlada na vstaškem in ne-pokornem slovenskem in hrvaškem teritoriju. Ta očitek je krivičen in zloben. Jugoslovanska ideja, ideja o bratski enakopravni srbo-hrvaško-slovenski državi se je porodila v naših srcih, v naših vrstah se je za njo trpelo, naši ljudje so vsled nje sedeli po ječah, vsled nje so številnejše padale v vojski vrste naše mladine. Med vojsko so naši ljudje razlagali to misel francoskim, angleškim in rimskim državnikom, ter jim govorili o potrebi, da se razbije Avstro-Ogerska in lahko rečemo javno, da v tej dobi niso našli popolnega razumevanja niti od ljudi, ki jim danes samo očitajo protidržavnost. Zakaj bi pa tudi ne povedali, da so politiki SHS med vojsko in še med delom mirovne konference hodili okoli zavezniških diplomatov in govorili proti jugoslovanski ideji za velikosrbsko misel. Naša je ta ideja in hvaležni smo srbskim bratom, da so to našo idejo v večini sprejeli, zato pa bi prosili, naj nam nihče ne očita, da delamo proti državi. Ne hodi se po ječah za idejo, da se ta potem opusti, kadar je uresničena! Slovenci in Hrvatje niso nrkdar proti državni misli kakor so jo spo-čeli in kakor so jo razvijali in kakor so na njo prisegli trije bratje Srb, Hrvat in Slovenec. Ako je ta državna ideja dobila drugo vsebino, šele potem bi- se dalo govoriti o protidržavnosti in v tem slučaju bi se moralo nepristranako priznati, da je odpor opravičen. Vsa tragika današnjega političnega položaja ni nič druzega kot nadaljevanje medvojnega trpljenja za čisto misel jugoslovanske države. Ko se je slovanski narod bojeval v bivši Avstriji za svoje pravice, se mu je očitalo srbofilstvo in je bil preganjan, zato pa ni danes nikako dostojno,- če se tistemu narodu meče v obraz očitek avstrofilstva in mad-jaronstva. Ako vlada torej danes v jugoslovanski državi nesoglasje med tremi plemeni, potem mora to imeti druge vzroke, potem mora biti vzrok neljubega prepira brezvestni poizkus, dati tej državi kot smo si jo zamislili v težkih urah solidarno Srbi, Hrvati in Slovenci, drugo, tujo vsebino. Navedimo jih kratko, ali bolje, navedimo ga! Iz krogov, ki niso bili nikdar prav simpatični državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak toliški tisk katoličanje so se naslajali bolj ob ideji velike Srbije, je izšel takozvani centralistični ! sveta, načrt, za ustavo naše kraljevine. Temu načrtu so takoj zaprisegle stranke brez socijalnih programov, to so militaristične in nedemokratične, pa naj nosijo ta ali oni naslov'. Po tej "centralistični ustavi" bi se država razkadila na nebroj (krojnih glavarstev, tako da bi se vse odrejalo naravnost iz sedeža centralne IZ SLOVENSKIH NASELBIN. LISTNICA UREDNIŠTVA. Nekaterih dopisov do sedaj še ni. je tudi tu bolj slabo. New York smo mogli priobčiti. Zmanjkuje Collinwood, Ohio. — Cenjeni g urednik! Bodite tako prijazni in natisnite ta moj skromni dopis ! Saj pritožiti se ne morete, da sem Vam I _ , J ~ , . ' J^T _ ____. spa Štorklja vasovala pri družini Mr. Res je, da_se le Zužeka. Mr. Žužku in Mrs. Zužko- Central tovarna je zopet odslovila nad 3000 mož iz svoje tovarne. Je že tako, da moramo delavci dobiti prvo klofuto pri vsaki stvari! H koncu naj še omenim da je go- Skoraj . . . , , Lvi najprisrcneje čestitke. To novi- bi brio potrebno, da bi me vedno ^ 1 • 1 -i - • ^ . .co bi bil ze poprej naznanil v svet, pa kaj, ko človek ne zve vsega tako hitro! Sedaj ko se nam bližajo velikonočni prazniki, voščim vsemu osob-ju okoli Edinosti- vesele in srečne velikonočne praznike! Posebno pa ~ .i ~ 1:__ • ___?•;„. 1 iiinHcatirfiiiiHiicaiiiiMiiiijiCTiiiiiiHniicaiiriijiHiiicaiiiiriiHiiicjiiiriiiiiiiiai POUČUJEM PIANO IN VIOLINO po najmodernejši metodi. Učence, P^H.^H ki so količkaj nadarjeni za glasbo,' želim in voščim vesele praznike upam v kratkem času privesti tal nam prostora. Naj nam cenjeni do« pisovatelji in dopisovalke oprostijo* V najkrajšem času pride vse na vrsto v kolikor ni zastarelo. Chicaški rojaki, ne pozabite na naš Minstrel Show! vedno stare navade in naše vere, dalV*™' ST- "rednik! Istotako naj iskre-j ko daleč, da ne bodo več rabili na petek ne uživamo mesa. No, pa saj se je sam izjavil, da ima rajši kislo repo kakor pa pečenko. No, pa saj to je tudi verjetno, ker Slovenci nikdar ne bomo pozabili domače hrane, med katero spada tudi kisla repa. Sedaj pa naj še nekoliko omenim, kako je Mr. J. Jerich agitiral za na nejsa voščila vsem naročnikom in či- jtelja. tateljem lista Edinosti! John Mesec, zastopnik Edinosti, Ave Marije in Glasnika P. S. J". Cene zmerne. IVO RAČIČ, 1847 W. 22nd St., Chicago, 111. uci- CHICAŠKE NOVICE. Mr. Joe Drakšler iz North Chicago, eden naših najmarljivejših zase ljubljene liste Edinost, Ave Ma- j st°pnikov, nas je obiskal pretekli FLU" VALOVI PRIHAJAJO ZA MESEC APRIL. ria in Glasnik. Podnevi je hodil sam >krog naših rojakov, zvečer sem pa tudi jaz pomagal pri obiska vanju slovenskih družin v naši naselbini. j teden. Mr Valentin Dolinar iz Waukega-11a, 111., je prišel obiskat svoje prijatelje. nik Mr. Jerich Rojaki, mesec marec se je poslovil nJimi so bili tudi otroci našega pri- Svarilo, da se nam lahko povrne influenca v meseeu aprilu je izrekel pred nekaj dnevi zdravstveni komisar v svojem nagovoru pred izpit-nicami "Home Nursing' šole v Chicago, 111. Rekel je ako se resnično povrne tedaj bo prišla v mesecu a-. prilu. Sicer je ne potrebno razburjati se!" Temveč ostanite hladno krvni, ker strah sam obsebi pomaga do bolezni in uniči več bolnikov kot bolezen sama. Vsi izvedenci trdijo sporazumno, da proti "flu" prva držite vaša čreva odpr- J j ~ Plačevanjem zaostalih snovi clne 23- t. ni. odpotovali naprej. Med v notranjnosti Seveda, uspehi bi bili gotovo še bolj- Rev. Jeronim Knoblehar se je po-ši, — dasiravno so uspehi kakorš- dal "a misijonsko delovanje v Brinih še ni bilo — ako bi ne vladale dgeport, Ohio. Ko bo tu skončal take slabe delavske razmere. Ven- niisijone, bo odšel v West Virgini-dar naši rojaki šo požrtvovalni za Jj°» nato pa v Pennsvlvanijo. svoj katoliški tisk, vsaj tako so po- Potniki, ki so prišli z ladijo San kazali minuli mesec, ko se je mu- Giusto. in so bili zaradi bolezni par naloga je: držii lil v državi Ohio, Vaš agilni uprav- tednov zadržani v New Yorku, so ta! Z očiščevar od nas. Veliko smo storili za ka- JateUa Mr. Omana, ki so doSpeli ve- isk katoličanje vesoljnega petek v Chicago. Brezdvomno je seveda, da Mr- Mike Železnikar, naš uprav, narodi storili več kakor mi n,lv" 111 javni notar, je odšel na a™"i- >0 drugi Slovenci. Raditega pa za nas me- jtr*cijsko popotovanje v West \ ;ec marec še ni minul, ampak naj nU°- Pridobival bo nove naročnike & ir£ri_ vlade v Beogradu. Hrvatje in Slovenci so se temu uprli ker po daljšem premišljevanju in poučeni po devetletnih izkušnjah niso več dvomili, da da je centralistična oblika države jugoslovanski misli novo vsebino. 1. Hrvaško-slovenski deli bi prišli pod nadzorstvo srbskega plemena. Cela uprava bi bila v srbskih rokah. Dveletno poizkusno vladanje je razkrilo, da srbski del prvič ni dosti številen, drugič pa pri najboljši volji ni zadosti poučen o modernem upravnem življenju, da bi mogel svojo nalogo rešiti v splošno korist in zadovoljnost. 2. Hrvaško in slovensko pleme bi moralo izgubiti svoj narodni značaj. To se pravi bliskovito prelomiti z zgodovino, to se pravi, pozabiti na svojo kulturo, o kateri srbski krogi govorijo, da je višja in naprednejša. 3. Centralna država bi protežirala srbski element v vsakem oziru proti hrvaško-slovenskemu. 4. Dvoletni eksperiment je dokazal, da je mnogo bolje, ako se odgovornost v stvareh narodnega gospodarstva deli, ali pa da jo prevzame tisti, ki je za to bolj kvalificiran. 5. Ker je pri srbskem narodu pravoslavje enako s patrijotizmom, je jasno, da bi katoličani pri centralni vladi prišli v neprijeten položaj. Centralna oblast bi se izrabljala proti krščanstvu. 6. Čim bolj se oblast v katerikoli državi osredotoči, tembolj se izmuzne rokam naroda. Modernim principom pa odgovarja moderna zahteva po ljudski oblasti. Najcentralnejša vladna oblika je osebni absolutizem, najmodernejša pa tista, ki da narodu največ prilike, da se ude-ži vlade. Hrvatje in Slovenci vidijo nebroj socijalnih problemov pred očmi, ki jih moramo rešiti, ako nočemo pasti v kategorijo azijatskih držav. Socijalne reforme se ne rešujejo s centralistično vlado, ampak s širokim sodelovanjem naroda. Srbski del naše države pa še ni imel prilike, spoprijazniti se s socijalnim vprašanjem — kar ni očitek — ker je bil v vedni odvisnosti od Turčina. Te in enake misli so prisilile hfvaške in slovenske zastopnike, da so zavrgli to pretvorbo jugoslovanske ideje. Jasno je, vsak to pripozna, da bi bilo stokrat bolje, ako bi ne bilo več plemen v jugoslovanski državi kakor eno, ampak ker nas je že žgo- bo leto 1921 tudi leto za razširjenje za naše liste, j našega katoliškega časopisja. Roja- Velikonočne praznike smo v naši m znizanje prebave pomaga oslabšati proti upor. Vsled tega imejte vedno Trinerje-o grenko vino doma in vzdržite vaša čreva čista! Zmes Trinerjevega grenkega vina (cascara sagrada v prvi vrsti) je najboljše jamstvo za dober uspeh. Rabite tudi Trineriev A11. tiputrin, ki je najboljše sredstvo za grgljanje in izpiranje nosnic (raztopite en del Antiputrina v štirih delih količine tople vode). Vsak lekarnar ali trgovec z zdravili ima Trinerjeva zdravila v zalogi rli iih lahko naroči za vas. Joseph Triner :n nas še nismo videli niti slišali, vovanja za svoj tisk, se bomo li °ltar čisto na novo okrašen z elek-mi?!!- Ali res katoliški Slovenci v tričnim lučkami in cvetlicami, ki so Ameriki ne zmoremo svojega dnev- preskrbela naša dekleta; nk kom' Companv, 1333-45" S ChLwl' Ave' mka?! Zatorej, rojaki, dajmo in za- Pomnožen pevski zbor z orkestrom; Chicago' IIL * ( \<\v ) nesimo naš list Edinost, ki je v res-----8181 ' " niči vreden imenovati se list katoliških Slovencev, v vsako slovensko hišo! Katoliški delavec vzemi v roke svoj list Edinost, kateri se bori za tvoje pravice. Vzemi v roke list, kateri ni nevaren mladini, da bi ji izruval iz srca tvoje lepe nauke, ki si jih ti oče ali mati, vsadila v nežno srce svojih otrok. Vsak iz med nas naj stori nekoliko in velikansko delo bomo izvršili. Vsak posamezni naročnik naj skuša širiti naš list in če se podamo na delo kakor taki, tedaj jih ni ovir, da ne bi dosegli tega po čemur tako srčno hrepenimo že leta rn leta. Seveda, zato delo so poklicani tudi vsi naši sloven ski svečeniki. Oni imajo zmožnost in javnost katoliškega delavstva pričakuje njihovega vodstva. Naše slovensko katoliško časnikarstvo v A-meriki bo napredovalo le, če vsi brez izjeme primemo za voz in istega potisnemo čez klanec. Na vseh nas leži odgovornost za to veliko delo! Kar se tiče dela v naši naselbini -fr -fr -fr -fr -fr -fr + -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr •fr -fr -fr -fr -fr •fr -fr -fr -fr Mi pošiljamo denar na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse posiljatve garantira AMERIČAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. J. F. ŠTEPINA. predsednik; A. J. KRASA, tajnik- * * + 4-+ * * * * ♦ * Novice iz Jugoslavij -sAr NEKAJ SE PRIPRAVLJA! "Slovenec" piše: Nekaj se pripravlja in javno mnenje postaja pozorno. Pripravlja se nekaj zoper boljševike, vsa znamenja, ki se prikazujejo, so sumljiva. Vojska z boljševiki pri nas nikakor ni popularna. Naše ljudstvo nikakor ne uvidi, čemu se spuščati v tako vrtoglavo pustolovščino. Niso nam simpatični boljševiki, - ne maramo, da bi zavladali nad nami, ni-kdo pa tudi ne uvidi, čemu bi ravno mi morali iti nadnje. Naj se bore Rumunci, ki so ugrabili Besara-bijo in Dobrudžo, dvoje nerumun-skih dežel. Naša naloga ne more biti, da bi se borili za rumunski rop. Naj se bore Angleži in Francozi, ki so pri tem najbolj zainteresirani. Že lansko leto so nas hoteli pahniti v rusko pustolovščino in bila je v prvi vrsti zasluga dr. Korošca, da je preprečil to neumnost s tem, da se je krepko ustavil v ministrskem narodnem svetu. Ali se bo sedaj v vladi med ministri našlo dovolj odločnih mož, ki bodo znali zadeti pravo pot, da nas obvarujejo nesreče? komisar se tudi s tem ni zadovoljil in rekel, da se mu tako majhna kupčija ne izplača. Nato sta ga železničarja odvedla v bližnjo vas h kmetom, kjer je našel cela skladišča ple- Velik vlom v Sostrem. — Dva moška, imeni nista znani, sta vlomila skozi okno pri Uršuli Pavčlt in odnesla blaga v vrednosti 3724 kron. Žalosten konec pijanega reveža._ Pri zatvornici predilnice v Tržiču so našli dne 21. t. m. zidarji usnjarja Ivana Kristana ležati na fleh. Zidarji so Kristana doignili in prenesli na Dolenčevo žago v sobo. Zdih-nil je še: "Jezus, kako me zebe!" in je umrl. Nesrečnež se je napil, na ne samo iz Indjije, ampak tudi z padal je po cesti in je bn yes pobit drugih železniških postaj. Komisar se je pogodil za ceno in rekel, da pride naslednji dan po robo in jo plača. Drugo jutro je vzel s seboj pet preoblečenih žandarjev* in sklical kmete in železničarje v eno samo hišo, češ, da jim tam odšteje denar. Ko so bili ptički v kletki, se je dal spoznati in orožniki so tatove in skrivače zvezali in odvedli v Žemun, kjer čakajo sedaj obsodbe. VSE PRIDE NA DAN. Leta 1919. je bilo na železniški postaji v Indiji oplenjenih troje vagonov raznega trgovskega blaka v vrednosti 1,500.000 dinarjev. Tatovom niso mogli priti na sled. Te dni je pa policijski komisar v Ze-munu S. Brkanovič slučajno bil čul, ko je neki železničar nekemu trgovcu ponujal na prodaj razno blago. Hitro je šel domov, se preoblekel v civilno obleko in-se vrnil v trgovino. Tam se je ponudil železničarju kot kupec za blago. Železničar ga je odvedel na svoj dom, kjer je komisar našel večjo količino v Indiji u-kradenega blaga. Da bi zvedel za sokrivce, je Brkanovič rekel, da mu Otroka je ukradel v Ljubljani neki potepuh z imenom Rudolf Sat-ler. Dne 16. febr. je prišel na ljub-jansko vadnico ter prosil učiteljico, naj takoj izpusti domov sedemletnega Pollakovega sinčka Tončka, ker da se je oče smrtno ponesrečil. Učiteljica je možu verjela — ropar je odšel z dečkom. Pred pošto je še nekemu postreščku odal -pismo na dečkovega očeta, v katerem zahteva za svojo žrtev 60.000 K odkupnine, ki naj se pošlje v gostilno Ker-šič v Šiški. G. Pollak je seveda takoj alarmiral policijo rn poslal svoje uslužbence iskat dečka. Našli so ga v Šiški. Policija pa je izvedla popoldne pogrom za roparjem, ki ga je detektiv Fr. Cankar aretiral v gostilni pri Sartoriju na Zabjeku štev. 3- Grozovitosti v Macedoniji. — Pri-štinski orožniški poveljnik je pod pretvezo, da zasleduje roparje, odredil, da se izvrši več orolniških obhodov. Na teh obhodih pa orožniki niso preganjali roparjev, temveč po-žrgali hiše in vasi nedolžnemu prebivalstvu, ropali in ubijali žene in o-troke Prebivalstvo Zagreba. -— Po dosedanjem -uradnem izidu ljudskega štetja ima mesto {Zagreb 108.338 prebivalcev med tem 5416 vojakov. Velike lesne tatvine. — Kamniški orožniki so prijeli Ivana Grabnarja iz Nevelj, ker so ugotovili, da je u-kradel Francu Trobevšku v Vrhpo-lju večjo množino lesenih drogov. Velika poneverba v Zagrebu. — Ruski begunec Nikola Krauzov je ukradel v Zagrebu 2.400 kron denarja, dragocen kolrje z briljanti in zlato uro z zapestnico v skupni vrednosti 100.000 kron. Nad 300 uradnikov odpuščenih__ Uprava državnih monopolov je odpustila nad 300 uradnikov iz razloga, da se državni proračun zmanjša. OGLASI V "EDINOSTI" NAJCENEJŠI. " SO Tihotapci in navijalci. — Ker je tihotapil živino je bil obsojen me-šetar Josip Bohinc iz Ptuja na 1000 kron globe in zaplembo 11.000 kron. V Vasi Blepolja so zažgali Ker ]e naviJal cene> je bil obso- 6 hiš in ubili 23 ljudi. V vasi Šar-ban so umorili 24 oseb, med njimi 19 žena in otrok. Muslimanski poslanci so vse to poročali demokratom in radikalcem ter odločno protestirali proti takemu ravnanju. len trgovec Josip Jurak v Zrečah na 1000 K globe. — Radi navijanja cen je bil obsojen trgovec Anton Maver v Spodnji Šrški na 500 K globe, 2 dni zapora in zapad 25 ovojev čistila za čevlje. Brat ustrelil brata. — Zapriseženi lovec Mihael Gradišnik iz Bistre je šel ob 5. uri zjutraj s svojo ženo v cerkev. Doma so ostali otroci, ki so se igrali. Starejši sin France, ki. je bil rojen 1. 1907., je potegnil izpod slamnice z osmimi streli nabit je taka količina premajhna, da bi, sa™okres » z.n)in» tako nePre' hotel kupiti več. Žele znicar ga je vidno igral, da se je izprožil in krog- la je zadela v vrat petletnega bratca nato- odvedel v stanovanje drugega železničarja, kjer je bila zopet pre- ^liaela, ki se Je mrtev zgrudil na cejšnja zaloga ukradenega blaga. A tla. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejŠih cenah. Vsem se priporočam. eme FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi? — Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje Čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami! Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev. Za vse se Vam priporočam J. ADAMS, i845 W. 22nd SL, Chicago- Najnovejša izpopolnjena ura. Pazlačena, radijska številnica, pravo švicarsko kolesje, garatirana, in 18 vrednostnih predmetov ZASTONJ! Ne pošljite denarja. Ne pošljite denarja. Samo enkrat v življenju imate to priliko, ki Vam jer nudimo zdaj! Poglejte to prekrasno uro, ki jo dobite v resnici za dober kup, povrh tega, da jo kupite tako poceni pa Vam damo z uro vred še 18 dragocenih predmetov popolnoma PROSTO. Ura je pozlačena, prav lepo engravirana, ima kazalo* ki se sveti ponoči, tako da lahko vidite koliko je ura tudi ponoči in v temi, obseg i^, kazalo odprto, ima 21 prvovrstnih draguljev garantirana To je tako praktična in porabna ura, da si naj vsak, ki bi rad imel dobro uro, da bi bil ž njo v vsakem oziru zadovoljen, omisli eno te vrste. Te ure so znane po celi Ameriki in Evropi kot najboljše svoje vrste. Zakaj bi brez potrebe razsipavali denar, ko dobite za nizko ceno uro, ki boste ž njo prav tako zadovoljni! Te ure so vredne veliko več, toda ker jih dobimo naravnost iz tovarne, nam je mogoče, da jih prodajamo po izredno nizkih cenah in ker bi radi hitro seznanili ljudi s temi urami, smo se odločili, da bomo dajali te ure popolnoma prosto obenem z 18 dragocenimi predmeti—VSE SKUPAJ NIČ VEČ KAKOR $15.95. Kakšna je ura, smo ie povedali. Opisati moramo še, kakšnih je tistih 18 premetov, ki jih damo povrh. Ti predmeti so naslednji: (1) krasna verižica za uro, (2) igla za ovratnico, (3) par zapestnih gumbov, (4) usnjata denarnica, (5) držalo, ki drži črnilo, (6) obesek okoli'vratu za dame, (7) jermen za britev, (8) glavnik, (9) cigaretni nastavek, (10) škarje, (11) sponka za ovratnik, (12) brivsk ičopič, (13) pilica za nohtove, (14) sestavljeno orodje: dvanajst v vsaki hiši potrebnih predmetov združenih v enem samem; s tem orodjem zamorete sekati in lomiti led, izvleči zamaške nabrusiti škarje, rezati in lomiti steklo, odpirati -peč. puliti žeblje, zabijati žeblje, nabrusiti nož, odpirati vrče, pripravno odpirati konserve, in odstraniti kapice na steklenicah, (15) britev iz najfinejšega jekla, vredna $3,00, (16) pipa, (17) orodje za striči' lase, vrodno $3.00, in (18) zaponka za ovratnico. Jamčimo Vam, da boste vsestransko popolnoma zadovoljni ali pa Vam vrnemo denar, to se pravi, ako prejmete uro in 18 predmetov, pa niste ^ vsem popolnoma zadovoljni, nam vrnite vse skupaj v teku desetih dni v dobrem stanju; tedaj morete dobiti svoj denar nazaj. Bolj ugo4nih pogojev, kakor Vam jih nudimo tukaj, ne dobite nikjer. Ne dajte se preslepiti od tistih, ki našo ponudbo posnemajo! Oni Vam ne bodo res dali vseh vrednostnih predmetov. Kar damo PROSTO, je vredno veliko več kakor tisto, kar Vam ponujajo oni in veliko boljše ie za Vas da plačate nekoliko več in dobite blago, ki je nekaj vredno, kakor pa če plačate manj in dobite blago, ki ni za nič. Ne pošljajte denarja, temveč samo izrežite ta oglas in nam ga pošljite ter dodajte 50c za pokritje poštnih in za-vijalnih stroškov, $15-95 Pa boste plačali potem, ko boste blago dobili na dom. Toda hitite in naročite takoi. ker ta ponudba velja samo za kratek čas! VARIETY SALES COMPANY, 1016 Milwaukee Avenue Dept. 837 D. Chicago. 111. DR. OHLENDORFOVA ZDRAVILA so izvrstna proti j KAŠLJU, j UJEDANJU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1924 BLUE ISLAND AVE. YIN KO ARB-ANAS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, III. Phone: Canal 4340. Društvo Sv. Cirila in Metoda štev x8 S. D. Z. v Clevelandu, O. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Za smrtnino se lahko zavaruje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 61st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare. Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar. Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani *? 4- 4» 4> 4- 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 * * 4 4 4 4 4 * 4 * * * ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ? + + * * + + + + * * * * * + + + + TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar! RADI TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi sirom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi! NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit) za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi! KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila. POMNITE, da je naše geslo: "Točno in pošteno postreči vsakomur, po najnižji ceni!" Pisma naslavljajte vedno na: JERIC & ŽELEZNIKAR, (Slovenska notarja.) 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. š i 4» * * * * * * * * * * * * * * * * -A takšna radost se ne doživi vsak dan. Prišle so tudi sitnosti. Rumpel je čakal denarja in se držal rajši doma, nego da bi hodil ikl izlete. Gospe se je pa tudi zazdela mirna zabava ljubša od hrupnega veselja in začela se je odtegovati družb".. Teta pa ni trpela takšnih posebnosti. "Ah, tukaj se zabavata vidva", ie prihrumela v sobo, kjer sta sedela gospa in pi. Rumpel; "mi vaju pa iščemo in čakamo, ker je vse pripravljeno za izlet". "Takoj, takoj, gospodična", je vstal Rumpel, se poklonil in šel. "Ali se ti ne zdi, da se vede gospod Rumpel nekoliko predomače?" je dejala teta in bistro pogledala svakinjo. "Nekoliko predomače". ^ "Vedenje popolnoma kavalirsko", je dejala gospa kratko, se obrnila stran in si natikala pred zrcalom klobuk. "Drži pa se ta kavalir bolj. tebe nego Berte". "Ker je Berta bolj razposajena Odgnala bo oba snubca". "Veselo, zdravo dekle. Jaz jo i-mam rada.* Mosterih naj zahvali Boga, če jo dobi. Rumpel pa se suče tako okrog tebe, da bt ji zbudil ljubosumnost, če bi ga imela ona količkaj rada". "Morebiti jo je pa zbudil tebi", je dejala gospa malomarno. Pred gradičem je cepetala Berta od nepotrpežljivosti in poučevala Mosteriha, da bi se bil moral opraviti popolnoma turistovski, predvsem z golimi koleni, in Artur je' priganjal, da komur se ne ljubi, naj ostane doma; samo drugih naj ne zadržuje. Črez dolgo časa sta se pristnehljali obe svakinji kakor dve posestrimi izza mladih let. Gospa je stopila takoj v prvo vrsto, kjer je poveljeval Artur, teta je zaosta-la, nalašč, gnev v srcu in smeh na KDOR KUPUJE PIANO ALI PLAYER-PIANO ali bi rad obrabljen piano zamenjal za novega, naj pride k meni! Imam na izbiro fine instrumente po zelo nizkih cenah. FRANK A. ŠINKOVEC, 1833 W. 22nd Place, Chicago, 111. Mr. Šinkovec je postregel že več našim rojakom v Chicagi in okolici, ko 90 kupovali piano. Vsi so zelo zadovoljni. On Vam bo za male denarje preskrbel instrument, da ga boste veseli. Vsem rojakom v Chicagi in okolici ga toplo priporočamo. polodprtih ustnicah. Ker je namreč gospa stiskala usta, kadar se je smejala, je kazala svakinja vedno nekoliko belrh zob, ker se ji je zdelo aristokratsko in mladostno. Cim hitreje je hodila sama, se ji je pridružil pi. Rumpel, ki je slutil, da ni in zakaj da ni posebno dobre volje. Trudil se je pregnati tiho nejevoljo. Dolgo zaman. Šele ko je začel postrani in duhovito zbadati in ščipati odsotno svakinjo, je zadel pravo struno in začul prijazen odmev. Toda kaj! Komaj se je bil vnel zaupljiv razgovor, je opešal^ gospa, ki je nadzorovala spredaj mlade ljudi; ali pa se ji je zdelo, da potrebujeta za-ostajalca tudi nadzorstvo. Družba se je sčakala in Rumpel se je po-meššal spretno med druge. Da ne bi pa zopet zaostala draga tetka, se ji je pridružila gospa sama. "Ljuba moja", ji je dejala polu-glasno, ko so se brli nekoliko oddaljili drugi, "ti mi ne smeš zameriti, če si prepovedujem jaz vsako im-pertinentno namigavanje". "Oh, kar nič ti ne zamerim, ljuba svakinja", se je smehljala teta in jo pogledala strupeno. "Samo previdna bodi! Ljudje imajo oči in u-šesa". - "In jezike". "Meni Berti ni nikdar predrzen", se e smejala gospa z visokim, žaljivim glasom. "Zavrni ga, kadar bo predrzen! Moška predrznost ni nikoli večja od ženske popustljivosti". Teta se je ugriznila v ustnico, da ne bi odgovorila še pikreje, in obe sta molčali, ko sta si bili olajšali nekoliko težki srci, obe s trdnim sklepom, da bosta še vestneje pazili dru-ea na drugo in vsaka na gospoda pl. Rumpla. VI. Arturjavih šal je bil gospod Klepš kmalu sit in nekega dne je iznena-dil ljubega sinka z napovedjo, da je že govoril z gospodom ravnateljem v tvornici, ki ga hoče sprejeti v svojo pisarno za praktikanta. "Postopanje brez dela je za mladega človeka sramota". "Ne zameri, papa!" je dejal Artur. "Preskrbljevanje svojcev na tak način, in celo nesposobnih sv