Štev, 72. V Trstu, sobota 13. marca 1915. Letnik Xi. izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih cb 8 dopoldne. Ured i>tvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiškega St 20. L nsdstr. — Vs« C p:>: ruj se poialjajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo m rokopisi se ne vračajo. Iz- .tcij in urednik Štetan Godina. Lastnik konsorcij lista .rrtlaartl". — Tisk tiskarne .Edinosti*, \ pisane zadrug«e z < f;t;i:nt poroštvom v Tr^t-j. ulica Sv. FrančiSka Asiškega št. 20. Telefon uiedništva in uprave štev. 11-57. Naročnina 7 naša: Za celo leto.......K 24*— za foi leta................. za txi mesece................. — Za nedeljsko izdajo za celo leto....... 520 za pol leta.................2 60 EDINOS Posamezne številke .Edinosti4 se prodijjjo j \iuarjeV zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šifokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............rvTt po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet \r?t.........K 5.— vsaka nadaljna vrsta.............2' — Mali oglasi po 4 \inarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi 'ista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti*. — Plača in tozi se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. — Poštnohranitničnl račun št. 841.652. Uspehi naše artilierile ob Pilici. Uspešni napadi u KorpaflL-Ha jugu mir Rusi poraženi v sozdouju pri Avšusto»u In se zopet umikalo proti tintina. - Nemški uspehi severozapadno od Oslrolenke in pri Przasznyszu. Bombardiranje Oestendo. - Boji z Angleži severno od Neuve Cltopella se se nnflolluieio. - V Chonipašni mir, Z avstrljsko-ruskesa bojišča. DLNAJ. 12. (KorJ L radno se obavlja: 12. inarca 1915. Položaj naših čet v novo pridobljenih pozicijah na K usko-Poljske m in v zapad-ni Galiciji se je še bolj utrdil. Napadi sovražnika se niso v eč ponovili. Pri Immlodzu ob Pilići je naša artiljerija včeraj po kratkem, srditem topovskem boju uničila več baterij. V Karpatih smo po srditih bojih zavzeli neko vas ob cesti Cizna — Baligrod in izcistili sosednje višine tekom dneva, med budim snežnim zametom, sovražnika. V zapadnem sosednjem oddelku se je med tem ponesrečil neki močen sovražni napad. Na ostali fronti v Karpatih kakor tudi v juro vzhodni Galiciji nobenih posebnih dogodkov. ker so bili včeraj ves dan hudi snežni viharji. Tudi se\erno od Černovic vlada mir. Namestnik Sefa generalnega štaba, pl. Hofer. t ml. Kako so Rusi gospodarili v Ccrnovicah. DUNAJ. 12. (Kot.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: (Nov dokument reske vojaške uprave): Tekom ruske invazije v Cernovicah so se zaniogli prebivalci rešiti plenjenja privatnih stanovanj na ta' način. da je plačala dotična stranka s posredovnjem odvetnika Nevečerela 400—gflO K za mestno poveljstvo in dobila za to tiskan, od mestnega poveljnika in župana podpisan razglas, ki prepoveduje ruskim vojakom vstop v dotična stanovanji brez posebnega dovoljenja mestnega poveljnika. Ta v prestavi sledeči razglas je bil nalepljen ob vhodu dotičnega stanovanja: N. N. (Ime lastnika stanovanja.) Razglas. To stanovanje je pod lastnini varstvom ruskega vojaškega poveljnika. Ruski vojaki zamorejo obiskati to stanovanje le v slučaju, če imajo s seboj dovoljenje. podpisano lastnoročno od mestnega poveljnika. Ceroovice, dne 14. novembra 1914. Me>tni poveljnik: polkovnik Dreher. Župan mesta: Bocancea. Pečat. Mestna uprava Cernovice.« Z južnega bojišča. D t NAJ. 12. (Kor J Uradno se objavlja: 12. marca 1915. Na južnem bojišču se že dalje časa ni zgodilo ničesar. Mestoma so se vršile nepomembne praske na črnogorski meji. Namesinik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. ftnL Z nemšlio-ruskesa bojišča. M RUN. 12. (Kot.) Veliki glavni slan, 12. marca 1915: V z hodno bojišče. Severno od avgustovskega gozda so bili Ru«i premagani. Izognili so se s hitrim odhodom v smeri proti Grodnu popolnemu porazu. I jeli smo tu nad 4000 Rusov, med njimi d\a polkovna poveljnika in u-plenili tri topove in 10 strojnih pušk. Tudi iz ozemlja pri Avgustowu se je pričel so\ražnik umikati proti Grodnu. Severozapadno od Ostrolenke smo u-»eli v napadu tri oficirje in 220 mož. Severno in severozapadno od Przasz-ny«zi so naši napadi napredovali. Ujel! smo nad 1200 Rusov. PODLISTEK Madame Bovary Ženske, ki so spremljale mrliča, so nosile črne plašče z nazaj obrnjenimi kapucami. Vsaka izmed njih je imela v rokah veliko gorečo svečo. Vsled teli večno se ponavljajočih molitev, vsled vonja po vosku in duhovskih oblekah je Karlu jelo postajati slabo. Čutil je, kako so mu pojemale moči in kmalu bi se bil onesvestil. Pihljal je svež vetrič. klasje na polju je zelenelo, na grmovju so trepetale rosne kaplje, vsakovrstni veseli glasovi so se oglašali vsenaokoli: tam zadaj je škripal voz po klancu, kikirikali so petelini; tam pod jablanami je skaklial mlad žrebec. Na jasnem nebu so plavali rožnat: oblački. nad strehami se je vila modrikasta megla. Karel je poznal vsako dvorišče in se je snomniU kdaj je obiskal tuintam Dve veliki zmagi so si prisvojili Rusi v svojih uradnih poročilih: zmago pri Grodnu in pri Przasznyszu. V obeh bitkah pravijo, da so premagali oziroma uničili po dva nemška armadna zbora. Će je bilo rusko v rhovno armadno vodstvo tozadevno resnega mnenja, potem se bo po dogodkih zadnjih dni o bojni sili naših čet poučilo drugače. Njihova s tako zgovornimi besedami napovedana ofenziva Iz Orodna skozi gozdovje pri Avgustowu, se je kmalu ponesrečila. Uspehe tamkaj pro-diraiočih čet opisujejo prvi stavki našega današnjega komunikeja. Vzhodno od Pr-zasznysza se nahajajo naše čete po prvotni izognitvi zopet štiri kilometre severno od tega mesta. Odkar so izpraznile naše čete to mesto, je bilo na bojiščih 'med Vislo in Orzycom ujetih 11.460 Rusov. Vrhovno armadno vodstvo. Z zopadneso bojišča. BERLIN, 12. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan, 12. marca: Zapadno bojišče. Dve sovražni linijski ladji, spremljani od par torpedovk, ste oddali včeraj na kopališče Westende nad 70 strelov, ne da bi bila napravljena kaka škoda. Ko so stopile v akcijo naše baterije, se je sovražno bro-dovje umaknilo. Angleži, ki so se vgnezdili v Neuve Cha-pellu. so izvršili danes ponoči večkrat izpade v vzhodni smeri. Bili so odbiti. Tudi severno od Neuve Chapelle so bili včeraj odbiti slabejši angleški napadi. Boj v dotičnem ozemlju je še v teku. V Champagni vlada v splošnem mir. V Vogezih je bilo bojno delovanje vsled >i!nih snežnih viharjev le neznatno. Vrhovno armadno vodstvo. Nemška pomožna križarka »Prinz Eitei Friedrich« v Newportu. LONDON. 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Newyorka, da je nemška pomožna križarka > Princ Eitel Friedrich« priplula v Newport, da bi si pustila popraviti zadobljene poškodbe. Na krovu je bilo okolu 350 ljudi, ki jih je križarka sprejela od potopljenih ladij in sicer od treh angleških, treh francoskih ene ruske in ene ameriške, katero zadnjo je križarka sama uničila zato, ker je bil tovor, obstoječ iz pšenice, proglašen kot kontra-banda. Ameriška ladja, ki se je imenovala »William frye«. je vozila pšenico iz Seattle na Angleško. Uradni krogi v Washingtonu si glede tega pridržujejo svojo razsodbo, dokler ne dospejo uradna poročila. Največja ladja, kar jih je dosedaj potopila križark^ »Prinz Eitel Friedrich«, je parnik »Florida«, ki je imel 78 mož posadke in 7h potnikov. Druge ladje so v primen žnjo manjše. Na neko vprašanje je predsednik Wil-son odgovoril, da naj se stvar kolikor mogoče korenito preišče. Vsi ujetniki križarke »Prinz Eitel Friedrich« so bili izpuščeni, izvzemši štiri, ki niso hoteli podpisati reverza, v katerem naj bi se bili zavezali, da ne pograbijo za orožje proti Nemčiji. Poveljnik ladje je izjavil, da bo potreboval za i>opravo kotlov in stroja tri tedne. Oblasti imajo nalog, da ugotove razsežnost potrebnih popravil. Od njih poročila je zavisno, koliko časa bo smela ostati križarka v pristanišču. bolnika in kdaj je zopet šel od njega, da je pohitel domov k Emi. Veter je včasih vzdignil črno, s srebrnimi solzami pošito sukno in je odkril krsto. Utrujeni nosilci so jeli stopati počasneje, in le sunkoma se je pomikala krsta naprej, kakor čoln na razburkanem morju. Slednjič so dospeli na pokopališče. Nasilci so šli do mesta, kjer je bil izkopan grob. Ljudje so se postavili v krogu. in dočim je duhovnik molil, se je drobni, rdeči pesek neprenehoma vsipal v jamo. Ko so pripravili štiri vrvi, so spustili krsto v grob. Karel je gledal, kako se je pogrezala globlje in globlje. Nato so zopet potegnili kvišku vrvi. Župnik je vzel z lopate, ki mu jo je ponudil cerkovnik, pest zemlje. Dočim je z desnico poškropil grob, je vrgel z levico vanj velik kos grude, in s krste je odmevalo kakor glas, iz večnosti. Nato je izročil duhovnik kropilo svojemu sosedu. Bil je gospod Ho-mais. Pregiba! ga je z velikim dostojanstvom in ga nato izroči! Karlu, ki se je bil Konfiskacija tujih premoženj v Franciji. PARIZ, II. (K«.) Kakor poroča »Temps«, je justični minister pozval državne pravdnike, da mu predlože statistiko do 1. t. m. konfisciranih in pod prisilno upravo se nahaiajočih podjetij in posestev nemških, avstrijskih in ogrskih podanikov. Ukrenejo naj se vse odredbe, da se izvrše nadaljne konfiskacije kar najhitreje. Ustanovitev londonskega ruskega društva. LONDON, 12. (Kor.) Pri otvoritvi londonskega ruskega društva je izjavil lord Primrose. da ima Rusija pravico na teritorijalno razširjenje, ker se ne more pričakovati, da bi se država s tako velikimi bogastvi zadovoljila s sedanjimi transportnimi možnostmi. Francoski očetje šesttti otrok odpuščeni s fronte. PARIZ, 12. (Kor.) Vojni minister Mil-lerand je izdal nalog, da naj se vse očete 6 ali več otrok odpusti s fronte. Kemik Sir VVilliam Ramsay proti ustanovitvi »Britisb - Dyes - Limited«. LONDON, 12. (Kor.) »Times« priobču-jejo pismo priznanega kemika Sira Wil-iiama Ramsaya, v katerem ta izvaja, da se sedaj obstoječi načrt glede ustanovitve »British - Dyes - Limited« že v naprej mora smatrati kot ponesrečen; in sicer zato, ker prvič v upravnem svetu ni poskrbljeno za kemike, drugič pa zato. ker bi se lahko zavarovali proti nemški konkurenci samo na ta način, da bi iz Nemčije ne bilo treba dobivati nobenih barv. Idejo o bombardiranju Dardanel sprožil LIoyd George. LONDON, 12. (Kor.) Kakor pravi neko pariško poročilo »Daily Chronicla«, je bil finančni minister Lloyd George oni, ki je na konferenci z ruskim in francoskim ministrom prvi prišel s predlogom, da naj se prične bombardirati Dardanele. Delcas-se in Grey sta se takoj strinjala s predlogom, ker bi imelo obstreljevanje velik političen pomen. Proglas nemškega belgijskega generalnega guvernerja. BRUSELJ, 12. (Kor.) Generalni guverner je izdal sledeči proglas: V zadnjem času so morale nemške vojaške oblasti kaznovati veliko število Belgijcev radi poskušene izdaje s tem, da so vojaško obveznim rojakom, ki so poskušali priti k sovražni armadi, pomagali pri tem delu. Svarim vnovič radi težke s tem zvezane kazni pred takim zločinom proti nemškim četam. Delavsko gibanje na Angleškem. LONDON, 11. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Cardiffa: Lastnik premogovnikov v južnem Walsu je ponudil delavcem, da prepreči spore glede plač, za dobo vojne nove mezdne pogodbe. Radi nožev Gurkasov. LONDON, 12. (Kor.) »Daily Mail« poroča iz Manchestra: Včeraj sta bila dva brata nizozemskega rodu obsojena na 25 funtov šterlingov in v sodne stroške, ker sta v svoji izložbi razstavila nože Gurkasov z napisom: »Zastrupljeni noži, kakršne uporabljajo sedaj Gurkasi z uspehom proti Nemcem«. Nova ameriška nota Angliji in Franciji. FRANKOBROD OB MENI, 12. (Kor.) »Frankfurter Zeitnng« poroča iz Amsterdama: Glasom nekega poročila »Daily pogreznil v mehko zemljo skoro do kolen. Pokropil je z obema rokama in je klical: »Zbogom! Zbogom!« Pošiljal je Emi poljube in se je pomaknil prav na rob groba, kakor da bi se hotel dati pokopati skupaj ž njo. Odvedli so ga, in kmalu se je zopet pomiril. Morda je. kakor vsi drugi, tudi on imel tisti mračni občutek, da je minilo vse. Ko so se vračali domov, si je oče Ro-nault mirno prižgal pipo. Homaisu se je zdelo to skrajno neumestno. Pripomnil je tudi, da Bineta ni bilo k pogrebu, da je župan Tuvaehe po maši »izginil« in da je imel Teodor, notarjev sluga modro suknjo, »kakor da bi na vsem svetu ne mogel dobiti črne: vraga, navada je pač taka. Hodil je od človeka do človeka in je vsakomur sporočal svoje opazke. Vsi so obžalovali Emino smrt. najbolj je tarnal Lheureux, ki se je tudi udeležil pogreba. »Uboga žena! Kakšna bolest za njenega soproga!« »Ko bi jaz ne pazil nanj, bi si bil gotovo storil kaj žalega v svojem obupu,« je dejal lekarnar. Newsa« iz VVashingtona, se zatrjuje neuradno, da je poslal državni tajnik Bryan Angliji in Franciji neko drugo noto, v kateri protestira proti inefektivni blokadi. Nota je sestavljena v čisto prijaznem tonu, vendar pa vztraja pri tem, da ima Amerika pravico, da trguje z vsemi deže-laim. Omejitev je dovoljena le pri vojni kontrebandi. Dokler ni izvedena kaka mednarodnim pravom odgovarjajoča blokada, bo Amerika kakor običajno nadaljevala svoj prekmorski promet. Amerika se boji, da bo Anglija sploh vsak nemški eksport proglasila za kontrebando, vendar pa smatra, da pride glede posameznih predmetov do koncesij. Amerika pod nobenim pogojem ne bo dopustila, da bi se vsak nemški eksport proglasil za kontrebando, posebno ker imajo ameriški trgovci že velika naročila za nemške kemične in barvarske izdelke. Izkrcanje avstralskega in kanadskega kontingenta na Angleškem. LONDON, 12.(Kor.) Glasom nekega poročila »Central News«, sta bila izkrcana v Angliji neki avstralski in drugi kanadski kontingent. V Indiji. LONDON, 12. (Kor.) »Timse« poročajo iz Madrasa: Med niohamedanci v okraju Ernad v Malabarju je vladal nekaj časa nemir. V soboto je bil davčni iztirje-valec okraja napaden od več oseb. Posrečilo se mu je pobegniti, ne da bi bil ranj'en. Uporniki so se nato utaborili v svetišču. Ker se niso hoteli raziti, jih it biio pet ustreljenih. Tajnik za Indijo konstatira, da je mir v okraju zopet vzpostavljen. Upor je bil brez pomena. Prebivalstvo je poir..?ga! oblastim. Moflasi so posebni divji fanatiki. General French ni bil v Bergenu. KRISTJANIJA, 12. (Kor.) Poročilo, da je šel general French skozi Bergen temelji na zmoti. Gre za lorda Freuda, ki je potoval s svojo družino preko Kristja-nije v Petrograd. Izključeni turški dijaki. LONDON. 12. (Kor.) Okoli 50 dijakov pravne šole v Kairu bo relegiranih, ker so na dan, ko je obiskal sultan šolo, namenoma izostali in se opravičili z izmišljenimi podatki. Bngieika spodnja zborif a LONDON, 12. (Kor.) V spodnji zbornici je vprašal včeraj Conan, če so angleška, francoska in ruska vlada kaj intervenirale pri srbski in ji svetovali, naj takoj odstopi Bolgarski gotove dele Mace-donije, da se ustvari podlaga za skupno delovanje obeh držav pri novi obrambi balkanskega ozemlja po vojni. Vprašal je dalje, če se hoče Grey, če ta intervencija še ni bila izvršena, obrniti takoj do francoske in ruske vlade, da se izvede tak skupen korak. Grey je odgovoril pismeno, da so angleška, francoska in ruska vlada prejko-slej pripravljene, da sodelujejo pri vsaki trajni in zadovoljivi rešitvi vprašanj, ki se tičejo balkanskih držav. Imenovane tri vlade ne bodo zamudile nobene ugodne prilike, da pospešijo ta cilj. Razmere na Portugalskem. PARIZ, 11. (Kor.) »Temps« poroča iz Lizbone: Demokratski kongres se sestane dne 14. marca, da se posvetuje o potrebnih sredstvih za končanje sedanje »Bila je tako ljubezniiva, dobra gospa. Ce pomislim, da je bila še v soboto v moji lekarni! Žal, da se nisem utegnil pripraviti na govor ob njenem grobu!« je še pripomnil Homais. Karol se je doma takoj preoblekel. Tudi oče Ronault je zopet zlezel v svoj modri jopič. Bil je nov, in ker si je po poti večkrat obrisal z rokami oči, je bil na tistem mestu nekoliko oguljen. Sploh so se še poznale na njegovem obrazu solzne sledi. 2. njima je bila mati Bovaryjeva. Vsi trije so molčali. Slednjič je vzdihnil dobri starec: »Ali se še spominjate, ljubi prijatelj, kako sem prišel nekoč v Tostes, ko ste izgubili svojo prvo soprogo? Takrat sem vas tolažil. Toda danes...« In nadaljeval je z vzdihujočim glasom: »To je moj konec. Pokopali so mi ženo ... potem sina... in danes mojo hčer!« Vrniti se je hotel takoj zopet v Ber-taux, kajti dejal je, da ne more spati v tej hiši. Niti male Berte ni hotel videti. Ne, ne! To bi me preveč bolelo. Poljubite jo v mojem imenu! Vi ste dober člo- krize in padec sedanjega kabineta Ca-stro z novimi volitvami. Ce se doseže tozadevno kak sporazum, se prične takoj žihavna propaganda. V nasprotnem slučaju se bo opustilo volitve in smatralo sedanji kabinet kot dejansko zakonodajno korporacijo, ki naj se sestane, kjer in kakor hoče. Zato nastopi lahko slučaj, da bosta v deželi dva v boju se nahajajoča parlamenta. Demokratična parlamentarna skupina je dala vsem poslancem in senatorjem. ki so se pridružili protestu proti Castrovi vladi, sledeča navodila: 1. Vladne odredbe, ki izpreminjajo obstoječe zakone in se nanašajo na zakono-dajstvo, naj se proglase za neveljavno. 2. Vse portugalske državljane naj se pozove, da naj se ne ravnajo po dotičnih naredbah. 3. Odklanja naj se vsako diktatorično dejanje vlade.__ Cesarjevo darilo ogrski historični družbi. BUDIMPEŠTA, 12. (Kor). Na včerajšnji seji ogrske historične družbe naznanjeno poročilo, da je Njegovo Veličanstvo pristopilo kot ustanovni član družbe, je popraviti v toliko, da je cesar iz lastne inicijative podaril družbi 4000 K. Ta korak cesarja je povzročil v ogrskih znanstvenih krogih veliko navdušenje. Za uslužbence trgovinskega ministrstva, ki so v vojni oboleli ali bili ranjeni, DUNAJ, 12. (Kor.) Mnogo uslužbencev trgovinskega ministrstva in poštnih ravnateljstev, ki se nahajajo na bojnem polju, je bilo tekom vojske pri izpolnjevanju vojnopoštne in brzojavne službe težko ranjenih ali so si nakopali dolgotrajne bo-■ezni. Po ukazu trgovinskega ministrstva se je zato zapričela akcija v prid vojnih invalidov uslužbencev v območju trgovinskega ministrstva in se je v to svrho ustanovil posebni zaklad. Iz sredstev tega zaklada se naj v prvi vrsti nabavijo, vzdržujejo in obnovljajo umetni udje za ranjene uslužbence trgovinskega ministrstva in podrejenih mu oblasti in pa pokrivajo stroški za poduk glede uporabe teh umetnih udov ter oni za ortope-dično fizikalično pozneje lečenje pohabljenih. V drugi vrsti se naj sredstva tega zaklada uporabljajo za podpore re-kovalescentnih uslužbencev, da se jim omogoči eventualno potrebno nadalnje zdravljenje, obisk kopelj, zdravilišč itd. Ta zaklad bo upravljal posebni upravni odbor. Poročilo dunajskega župana o gospodarskem stanju na Dunaju. DUNAJ, 12. (tfor.) Župan dr. Weiss-kircliner priobčuje osmo nadaljevanje v razpošiljatev nevtralnim državam namenjenih poročil glede dunajskih odnoŠajev za časa vojne. V poročilih se opozarja na to, da je podvez dovoza v inozemstvo provzročila veliko težkoč glede vprašanja živil, vendar stvar ni tako resna, kakor poroča inozemsko časopisje. Poročila o lakoti in vsled tega nastalih nemirih so izmišljena. S precejšnjo gotovostjo je pričakovati, da bodo zaloge žita in moke zadostovale do prihodnje žetve. Dovoz goveje živine in mesa ne glede na prešiče, je bil v mesecu februarju čisto povoljen, ravno tako tudi dovoz mleka in premoga. Izdatno z\ išanje cen gotovim vrstam živil sicer revnejši sloji prebivalstva izdatno občutijo, vendar pa vse to kot neizogibno posledico vojne tliko potrpežljivejše prenašajo v očigled vek, Bvvary, ostanite zdravi! In tega,* — udaril se je po stegnu — »tega vam nikoli ne pozabim! Slejkoprej dobite svojega purana.« Ko pa je dospel na vrh klanca, se je ozrl, kakor se je bil ozrl takrat na poti v St. Victor, ko se je ločil od svoje pravkar omožene hčere. Okna so se lesketala v večerni zarji. Rauanet si je zasenčil oči z roko in je zagledal na obzorju veliko, z zidom zagrajeno zemljišče. Beli kamni so se vzpenjali izmed temnih drevesnih skupin. Nato je jahal dalje s počasnim korakom, kajti vranec je šepal. Karel in njegova mati sta vzlic svoji trudnosti ostala še dolgo po koncu in sta se pomenkovala o minulih dneh in o bodočnosti. Hotela se je preseliti v Yonville in mu voditi gopodinjstvo, kajti nista se hotela več ločiti. Tolažila je sina s sladkimi besedami, veseleč se na tihem, da ji je lahko odslej mogel posvečati vso svojo ljubezen, katero je pogrešala dolgo let Odbilo je polnoči. Ves kraj je ležal v globokem spanju, samo Karel Je čul in je mislil na Emo — neprestano. p »V 7 JEDINOST" ktv. n. V Trstu, dne 13. marca ltl& dejstvu, da je za družine upokiicanih z'vojaške uprave nameštništva, organizacii državnimi p* >d porami radostno poskrbi je- i Rdečega križa in socijalno zavarovalnih no in da v obče ni pomanjkanja dela in'zavodov (Delavske zavarovalnice proti zaslužka. Pomanjkanje dela v sedanjem nezgodam in okrajne bolniške blagajne). tasu vedno boli pojenju je. V nekaterih Predpriprave so pod osebnim vodstvom panogah celo primanjkuje kvalificiranih gospoda namestnika že v teku. Da se do-delavcev. Javna brezplačna prehrana se seže kolikor mogoče hitra pospešitev, jc še vedno vrši v niaiiišem obsegu. sklicala Njegova ekscelenca preteklega Hranilne vloge izborno rastejo. Meseca, četrtka zastopnike vojaške uprave, dežel-januarja so se hranilne vloge, četudi je nih organizacij Rdečega križa.delavske zabilo ta mesec plačanih 50^ vojnega posojila, pri dunajskih bankah povišale za 50 miljonov pri hranilnicah pa za 14^ miljona. tako da je denarni trg povsem organizacij Rdečega varovabiice proti nezgodam in zastopnike okrajnih bolniških blagajn v Trstu k pred-posvetovanju. ki so se ga udeležili tudi udeleženi referenti namestništva. To po-povo!jen. Davkov se je v mesecu jami-, sredovanje je doseglo že razveseljiv re-arju vplačalo samo malo manj kot istega zultat. da je delavska zavarovalnica proti meseca L 1914. Zdravstveno stanje je, nezg<»dam nesebično prevzela pisarno in finančno upravo za deželno komisijo in da je okrajna bolniška blagajna v Trstu stavila na razpolago v svojem zdravilišču Ancarano pri Kopru se nahajajoče poste- izvzemši v sled vojne nastalih bolezni, precej normalno, umrljivost pa, ki že meseca januarja ni prekašala povprečnosti zadnjih štirih let, je bila v februarju še manjša kot pa navadno. Ogrski ministrski svet. Ije in za napravo barak potrebna zemljišča. Da se zamore že pri prvem sestan- t^/i^ v ~____ ,ku deželne komisije nastopiti z določeni- B UDI M PEST A, 12. spoMibljenje delazinožno-Mi vojnih invalidov. Med nalogami, ki so nastale v sedanjem času na velikem polju vojne oskrbe, je vprašanje vsposob-lienja delazmožnosti vojnih invalidov eno najvažnejših in najnujnejših. V spopolni-tev oskrbe vojne uprave in uspešnega delovanja Rdečega kri/a je treba iz vojne vračajočim se bolnim aJi ranjenim vojakom pomagati do kar najhitrejšega vspo-sobljerija za delazmožnost in jih zopet dovesti pridobitnemu življenju kot koristne Člane družbe. Sredstva, ki naj služijo v dosego tega namena, so: bolne in ranjene vojake naj se izroči zdravniškim specijalistom, preskrbijo naj se jim terapevtični pripomočki fproteze), izvežba naj se jih v posebnih šolah za gotove poklice, ki jih zamorejo z uspehom razumevati in končno naj se jim preskrbi prilika za delo in zaslužek. Da se doseže uspešna rešitev tega soci-jahio-etičitega in narodnogospodarskega problema, je potrebno skupno delovanje vseh za službo te naloge sposobnih sil. To naj se doseže s pomočjo »Deželne komi-sile za preskrbo v domovino se povrniv-šiii vernikov«, ki bo v kratkem ustanovljena rod predsedstom ekscelence g. namestnika dr. Alfreda barona Fries- Skene avtonomnih deželnih uprav Grgič in Andrej Križmančič. Važni dogodki v sedanjem času silijo posebno nas v daljnji tujini, da mislimo na svoje mile in drage in na svojo milo domovino. Iz slovenskih amerikanskih listov doznaje-mo malo ravno iz naše mile nam okolice in iz našega Trsta, Uspcfc nfcclie arada za vojao oskrbo za vofoeae stvari je sedaj z ozirom na bližajočo se pomlad pred zaključkom. Zanimalo širše krose, kake uspehe je doseglo to na veliko zasnovano podjetje. — Po uradu za vojno oskrbo izvedeni organizaciji se je posrečilo, da je v razmerno kratkem času. v katerem je delovala ta akcija, nabrala lepo množino 85008 kilogramov volnenih sredstev v varstvo proti mrazu. Skupna vrednost volnenih stvari, ki jih je oddal urad za vojno oskrbo, ki so bile vse spletene iz volne, ki jo je dal urad za vojno oskrbo, iznaša okoli 1 in tretjino milijona kron. Oddana sredstva v obrambo proti mrazu so bila izdelana: po posredovanju nižjeavstrijskega deželnega šolskega sveta po šolskih otrocih o-koli 20000 kilogramov, ministrstev za zunanje zadeve, finančnega s finančnimi direkcijami, poljedelstva 1600 kilogramov, železniškega in petero železniških ravnateljstev 2620 kilogramov, višjih deželnih sodišč na Dunaju, v Gradcu. Brnu, skupno 1600 kilogramov volne. Posebno treba naglasiti dejstvo, da jc bilo v podporo brezposelnih zena rezervistov danih v pletenje proti plačilu nič manje, nego 6835 kilogramov volne. Velikodušnim ženam in dekletom Avstrije, ki so s svojim požrtvovalnim sodelovanjem omogočile ta lepi uspeh, gre prisrčna zahvala ne le naših vrlih vojŠčakov, ki jim je to delo naiprej prišlo v prilog, ampak vseh patri-jotov, ki jim je na srcu blaginja naše prekrasne armade. Magdalenska podružnica CMD. priredi v rndeljo 14. marca ob 4 popoldne v dvorani „Gospodarskega društva pri Tirolcuu redni občni zbor z običajnim dnevnim rede m. Za paviljone CM. čajevega večera s darovali: ga. Mhlej iz Rojana 2 K, ga. Prunkova domačega kruha. Iskrena hvala 1 Ker gre za našo v stiski se naha ajočo CMD, prosimo vse one, ki so naklonjeni naši CMD. iu ki lahko dajo brez lastne škode, da bi kaj poklonili za oskrbo paviljonov. Darovi naj se pošljejo g. Biček-Raz-bornikovi v Narodni dom. Slovenci, Slovenke! — Te dni je umrl v mostarski trdnjavski bolnišnici neki Mate Grčič, poddesetnik naše tren? k e divizije, doma tam od hrvatsko-štajerske meje. Zbolel je na legarju in nenadoma umrl. Na dan njegove smrti je došlo semkaj pismo njegove soproge, in ker je bilo nezalepljeno, sem je piečital. „ ... in ne dobim nikakve podpore, otroci so popolno bosi, vsi pa gladujemo in zmrzujemo, da se sv. Trojici usmili. . Tako \ iše mla^a vdova-mati 1 — Sem sicer vojak, toda to-le pismo mi je privabilo solze v oči! Kaj storiti? Pomagali tej nesrečnici! Vzel sem iz žepa K 20. -, obiskal naše vrle, dobre častnike in podčastnike in kaj kmalu sem nabral lepi znesek K 115*60, ki stm ga poslal vbogi vdovi. Oh, kako dobro jej je pač prišel ta nepričakovani denar! — Umrli so: Prijavljeni dne 12. t. m. na mestnem fizikatu: NekrSčen Franceschin od Rudolfa, 9 dni, ul. di Romagna št, 2; Pozzo Alojzija, 03 let, Barkovlje št. 333; Miche-lus Anton, mesec dni. ul. sv. Antona št. 7; Trovo Fran, 9 mesecev, zagata deli'Olio št. 2; De Angeli Judita, 61 let, Chiozza št. 11 ; Gini Josip, 60 let, ul. sv. Frančiška št.1 Neka) stotakov je zažgati zmešani Luka Torkar v Kalu v tolminskem glavarstvu. Tudi svojo hranilno knjižico je hotel vreči v ogenj, pa so mu to preprečili domači. Nesrečnik si je potem prerezal trebuh in umrl v velikih bolečinah. Prepovedane listi Iz Italije sta imela »o o o o .i .iPri sebi 48 letna Marija Just in 58 letni i£f * V ™ese<:ev> del Gašper Menighetti, mešetar. Prijeli so ju M^Lfii ™es,eca' ob meji in odvedli v zapor, ul. sv. Mavricija št. 22; Pahor Manta, dan, n . , . ' , . . . , . . , , . ul. G. Gatteri št. 44; Huszak han Kutnik L f^®1 * s«H»"cah l^Lni ™ 66 let, Josipov trg št. 1 ; Černigoj Marija J2Mp NaJ]ut m ,se prccej P°Šk.?Ldov^T 21 let. Sv. Marija Magdalene spodnje štlobraziK Frenesh so V gonsko boI,ns" 91; Calvarano Ivanka, poldrugo leto, ul. dei inico* . . . Montecchi št. 2; Salvatori Ada, 18 let, ul. Veliko steklo na Donatijevi trgovini dello Istituto št. 18 ; Peuovič Filomena, 65 let, ul. V. Alf eri Št. 8. — V mestni bolnišnici dne 12. t. m.: Sposta Marija, 50 let; Brajko Lucija, 26 let; Sičnik Fran, 75 let; Delleaste Anton, 70 let; Muller Katarina 40 let; Baumacker Antonija, 33 let ; Kalin Alojzi?, 30 let. Pogreša se Štefan MilkoviČ pešec 97. polka, 6. mar^kompanije vojna poŠta št. 73. Zadnjič j<» pisal 8. januarja 1915 iz Galicije. Kdor bi kaj vedel o n;em, naj sporoči na naslov I. Marija Milkovič, vas Bane št. 38, pošta Opčina. O ranjenih, odnosno bolnih vojaklv. V pomo: n» bolnišnico v zavodu „Avstro-amtrikare' so bili sprejeti Ivan Bonetti od 7. pešpolka, Fran Sndič od 7. topničar-skega poka, Anton Betižnik od 27. peš-polka, Al jzij Ca ligaris od 7. pešpolka, Humbert Ricccbon od 97. pešpolka, R« man Selva od 47. \ ešpolka, orožnik Bn no Poli, Ferdinand Lobiša od 7. to »ničarske^a po ka ter črnovojniki Ivan Parzione, Josip Bre-gantič, Ivan Pahor, Alojzij Montina, Nazarij Pobeg5*, Jos'p Seifer, Fran Dobič, Mihael Kristofič, Fran Nedved, Karel Edeisbrunner, Martin Župevec, Jcs:p TrampuŠ in Fran Seggel. — Odpuščeni so pa bili iz te po-m žne bolnišn ce Josip Aškerc od 27. domobranskega pešpolka, Aloj-dj Curok od 3. pešpolka, Va ul Czelzau od 61. pešpolka, Anton Vatovec od 7. pešpolka, Frn Olinek od • 97. pešpolka ter črnovojniki Josip Majer, Bernard Vite/, Emil lupine, Fran Lipič, Mi-Ihaei Ihasz in Josip Koren. Uesfl iz Gorfšiie. Aprovizacijski odbor je imel sejo, v kateri se je razpravljalo o nabavi testenin za Goriško deželo. Testenine bi došle iz Italije. — V tej seji se je govorilo tudi o potrebi zvišanja cen moke, katero zvišanje se dovoli v kratkem. — Razpravljalo se je tudi o raznih prošnjah privatnikov in občin glede pšenične inoke. — Določile so se ure, v katerih naj prihaja občinstvo na deželni odbor po moko, in sicer okoličani od 8.—10. dopoldne, meščani od 10. do 12.30 popoldne, peki pa y popoldanskih urah. Nesreča z motorjem v Za graju. Na poti proti Gradišču se jc pripetila v četrtek zvečer nesreča, ki pa k sreči ne bo imela prehudih posledic. Dva sta se peljala na motorjih. Ker je pot slaba, je jeden zdrknil in padel, drugi za njim ni mogel hitro ustaviti motorja, zato je zadel v prvega in ga precej poškodoval na jednem kolenu. Ponesrečenca so prenesli v neko bližnjo hišo, od koder so ga po preteku jedne ure v vozu prepeljali na kolodvor. »Nazaj hodi.« V Furlaniji s je to zgodilo. Mož je šel na bojišče in dolgo časa ni bilo nobenega glasu o njem. Slednjič je prišel glas, za ubogo kmečko ženo strašen glas, da je mož padel... Žalovala je in verjela, da počiva on v krvavi zemlji v Galiciji. Mašo so brali za njim, v domači hiši so jokali in tugovali. Cas teče... Neko noč potrka nekdo na okno. Kdo je? Ker le trka, gre prestrašena žena k oknu, oglasi se inož, prav njegov glas je. Prestraši se žena in začne kričati: pusti me! pusti mc! smo že brali mašo za teboj, — zaprla je okno in se v solzah topila vso noč. Pri županu ga tudi niso hoteli poznati, Češ, da tisti s takim imenom je mrtev... Drugi dan seveda je bilo veselje, kr je on vstal od smrti. — To v tolažbo onim, ki še vedno čakajo poročil o svojih dragih, doslej pogrešanih. O popisu žitnih zalog po deželi prihajajo poročila, da se je popisovanje izvršilo brez incidentov, ali popis je bil v marsikateri občini dogotovljen prav z majhnimi številkami, zlasti pri bolj revnih ni bilo kaj popisovati. Ko so se jeseni zavezovala županstva v skupno garancijo pol milijona kron, so zrli reveži z zaupanjem v to plemenito delo, ali sedaj morajo sprevideti, da je bilo upanje prazno in zapusti prazen želodec. Stotnik 17. pešpolka Slavoinir Vrhunec je bil na bojišču v Srbiji težko ranjen na jedni nogi. Sedaj se nahaja v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, kjer so mu v četrtek dopoldne pripeli na prsi vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo. V jedni sobi bolnišnice so se zbrali orožniki major Crevato, major grof Dubsky, nad-poročnik Cvahte, rezervni poročnik Akič, računski poročnik Hickl, prior Longin Horak in nekateri usmiljeni bratje. Slav-nosti primeren nagovor je imel major Crevato, ki je pripel na prsi'hrabrostno kolajno vrlemu slovenskemu stotniku. na Travniku je razbil s kamnom 9 letni Angelj Štefani. Škode je 70 K. Tega porednega »angelja< so naznanili oblasti. ■ a MALI OGLASI 1:: □□ □□ □□ se račuuajo po 4 stot. bc-edo. Mastno tiskano besede se računajo enkrat več. — NajmanjSa : pristojbina zna$u -40 stotink. : □□ □□ □□ Darovi. — Za moško podružnico CMD. p'aCat g. dr. Pavletič izgubljeno stavo K 20*—, g. Jakob Mankoč, ki je dobii stavo, dodaj K 10*— Denar se je vrgel v nabiralnik v Deklcvovem bifeju. — Za družino Furlanovo v Vrdelci so nadalje darovali: ga. Antonija Godina K 1*20 in hleb kruha, g. Vinko Trobec K 2, g. Martelanc K 2, g. Fran Godina K 1, vrla součenka Turk 8. r. na Aquidottu 40 vin, ga. Milka Grubima. Dobrim dušam srčna hvala. — Vodst. otr. vrta v Vrdelci. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi Dnevno kupim rabljeno volno bla/.in. riačum najvišje cene. Pisati : LEVI, ul ca Becchene št. 17. 142 Pozor 1 Dekle za raznasai-je mleka po hi?ah bc takoj sprejme. Via Geppa 0. 14«i MTirnlni" 1 IlUllU se toči dobro črno in belo domače kolunkovSko vino in kratki te an v steklenicah Postrežba točna. Cene zmerne. 108 Štedllne družinske peči :: za peče njo krnha itd. pa K 7'2U, medena obeftala. za za~vese K 3'50, prodaja CESCJV, Tr*t. ul. Cascnna ste v. 14. 29 Službo E -inosti. kod postrežnica za par ur na dan iši^e uboga ženska. Naslov pove Ins. odd. 200 Volno od rabljenih blazin >V>ro ilo u izvrstni reviz;ji. A. Načunski zaključek za leto 1914. 5. Volitev načelstva. <>. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. NAČEL-STVO. OPOMBA : Ako bi ta občni zbor nc bil skl n- čen. vrši se v n deljo. dne 11. aprila 1915 drugi občni zbor, na istem me-tu, ob i-ti uri, z ist nt dnevnim redom in skle, a veljavno ob vsakem šte v ln c an-'V Velika prodaja špeha. Od danes naprej se vrši v ulici 0$o Foscolo štev. 3 In no trsu Barrlera štev. IZ i kakor lanjsko leto 9 = velika prodaja soljenega špeha = Cene so: 1 kilo K 3*10, po povzetju K 3. Cenjeno občinstvo opozarjam, da naj se sedaj hitro preskrbi s špehom, ker kasneje ne bom imel ga več v zalogi. Toplo se priporočam: A. Anzič* £ m ^ Se dobt v vseh lekarnah 6 Prsne bolesni, oslovski kašelj, naduha, influenca Kdo naj jemlje Sirolin ? 1 Vsak. ki krpi ns tr+jnem ksilju. lažje jc oOvtrovtfi m botunungo jotdrtvifl .1 Osebe s y Vadušljivi ,kaferi?n Sirolin mafno olehča naduho- kroničnim katarom tronkijav, I «». $hrofuxni olroc.pri kaferih učinkuje Sirolin * ■ & ugodnim vspahom naspiosni pocufek. s Sirolinom otdravc Dobro relenepraSicekupi in dobro plača Hotel Balk^m