Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda 12. maja 1957 štev. 106. Leto I!. 'XV5!I.) MARIBORSKI Cena 1 Dfci VEČERNIM Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka nL 11 / Tel. nredn. 2440, oprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. it. 11.409 JUTRA •: V ka: di J jir. r ; Ljubljana, 11. maja. Ceste tvorijo pereč problem v vsej dravski banovini. To vprašanje trka na naša vrata s posebno srditostjo ob naši meji, kjer se cestno vprašanje prepaja s Prestižem, saj gre preko naše zemlje pot v osrčje države. Koliko je bilo pisarije radi modernizacije državne ceste Št. Ilj -Maribor. Pa ne samo ta del ceste, marveč vsa proga do Zagreba predstavlja nujno aktualen delovni program, ki bi se moral izvesti v čim hitrejšem tempu. /1:j mm r * ’ ril Vt < > ? fjti, "iji•• ' j i. i i. , i . i i < 1 1 f.r* 4!' ■j „ ; '. , w „ w ifc- v »i .i jel. . «. i - rM » pri M i a a v* .i . ,. v m ji ) .i, Posledice tega so tem usodnejše, 2e se uvažuje Povprečni delež dravske banovine pri Posrednih in neposrednih davkih (15— 16%) ter vračanju milijardnega posojila za javna dela (150—160 milijonov), dočim ii bo pripadla v obliki javnih de! komaj tretjina tega zneska. Pravo stanje, ki ga kaže naša baraovi-Ja v cestnem vprašanju, pa osvetljujejo nekatere druge poučne številke. Od ■684 km državnih cest na področju Jugoslavije pride na dravsko banovino ko-%j 616 km, t. j. 6.4% vsega državnega Ustnega omrežja, dočim bi gospodarski razvoj in davčni delež zahtevala neprimerno višji odstotek. Poučno sliko nudi Primerjava s stanjem cestnega omrežja v drugih banovinah. V zetsk; banovini Pride »a 100.000 prebivalcev 172 km drž. cest, v primorski banovini 92, v vrbaski 86, v drinski 80, v vardarski 78, v mo-rav'ski 68, v dravski 64. v savski 52, v ^navski 38. Te številke kažejo zanimivo ^0ln0st da imajo baš one banovine 'dravska, savska, donavska), ki jih sma-*raio kot gospodarsko najmočnejše in ki !10sijo največje davčne obremenitve, re-'ativno najmanj državnih cest. Pri tem 1111 ni niti upoštevano dejstvo, da bodo jjtadilj v moravski banovini še za 162 km d^avnega cestnega omrežja, v vardar-142 km. v zetski 109 km, v donavski 9 km. Potemtakem pripada dravski ha-!?0vini samo 6.4% celokupne dolžine drenih cest. Posledice se čutijo v nujnosti Položaja, da mora pač banovina skriti v teni večji meri za banovinske ce-ker je pač državnih cest tako malo. v6l*iinovno je s tem v zv/ezi večja dav-','a obremenitev, ki gre na račun grad-^ banovinskih cest. Q Naši gospodarski krogi so ponovno p°zarjali. da naj se vsaj izvede moder *Of*1 1 A tv, držav* lih da ll * w?' 1 n. \ru'i Sijaj in veličina britskega imperija na kronanjskih slovesnostih LONDON, 12. maja. Ob edinstveni harmoniji britanskega imperija in v čaru moči in veličine tega imperija so se danes dopoldne pričele kromanjske svečanosti, k} se delijo slede poteka v 12 delov. Najpreje Je bil svečani sprevod v staroslavno westminstrsko katedralo, zatem slovesno priznanje kralja po angleških lordih, zaprisega novega kralja, maziljenje, preobleka v simboli- j čna zgodovinska oblačila, izročitev kraljevskih ittslgnij kronanje s krono sv. Edvarda, ki ga je izvršil nadškof canteburyjsld, poklonitev škofov in lordov, maziljenje kraljice, kronanje kraljice in obhajilo kraljevske dvojice. Triumfalen je prizor, ko zapuščata opatijo kralj Jurij VI. s kraljevskimi znaki v rokah ter kraljica Eliz’ beta. To, kar je danes doživel London, je najmočnejši izraz veličine britanskega imperija, ki Je obhajal kronanje z vsemi slovesnostmi in z vsem sijajem ter obredi, ki segajo tisoč let nazaj. Ogromne množice so bile zbrane po londonskih ulicah, koder Je šeJ čarobni kronanjski sprevod. Staro-slavna westminstrska opatija nudi sliko prelestne simfonije modre, svetlosive in zlate barve. Zanimiv Je bil pogled na one ljudi, ki so se etablirali pred buckinghamsko palačo z malimi stolicami, košaricami z jedili ter termosovlm' steklenicami . Utaborili so se zlasti v bližini spomenika kraljica Viktorije, kjer so mesta brezplačna. Ljudje so šli stavit, če bodo vzdržali na jstem mestu 36 ur Poslednje delegacije na kronanjske svečanosti so prispele v London v teku včerajšnjega pred poldneva. Na določenih mestih plapolajo zastave in blestijo gir-lande. krone, transparenti in nepregledna množina žarnic. Iz province je prispelo tudi nad 1(1.000 avtomobilov, za katere ni. bilo več mest v garažah, tako da so tisoči in tisoči prespali noč na sredo kar v svojin avtomobilih izven mestnega pomerija. Vzdolž ulic, koder je krenil kronanjski sprevod, so se vrstil; avtomobili reševalcev, ambulant, zdravnikov ht bolničarjev, katere so na tisoče mobilizirali. Vse svečanosti današnjega dne so se prenašale po britanskem radiju in sicer preko vseh britanskih radijskih postaj kratkih, srednjih in dolgih valov. Emisije so se pričele ob 0.15, to je ob 10.15 srednjeevropskega časa. Največ zanimanja kaže za radijsko prenašanje slovesnosti Amerika, od evropskih držav pa Nemčija, ki ima največ svojHt posebnih poročevalcev. Edina država, ki ni prenašala te svečanosti, lc Italija, ki je odpovedala svoje sodelovanje radi povabila neguša Halla Selasija li kronanjskim svečanostim. — Naval na podzemsko železnico je bil tolik, da ga niso mogli obvladati. Vršijo se pravi juriši tudi na železniške proge v predmestjih, tako da se opaža vsepovsod življenjsko nevarna gnječa. Po ulicah valovi morje ljudi, ki so zlasti pritisnile proti buckinghamski palači. Posebno zanimiv pogled so nudili ljudje s periskopi na klobukih, ki omogočajo tudi majhnim osebam, da vidijo kro-naniski sprevod. .LONDON. 12. maja. Uradni list objavlja imena 1400 oseb, ki so bile odlikovane ob priliki kronanja. Med odlikovanci je tudi kraljica, kraljica mati, vojvoda gloucestrski, vojvoda kentski, z najvišjim odlikovanjem je odlikovan dvomi maršal vojvoda Norfolški, ki je vodil vse priprave za kronanje. Sovjetska armada postavljena na temelje vojaških sovjetov Racija državnih cest v naši banovini, ki ,<)r' prehodno ozemlje v center naše da bi se ta modernizacija držav-cest v dravski banovini pospešila in ža /Se vprašanje izgradnje ter moderni-^•'e cest tie rešuje ali obravnava v nn^CVem tempu, ker prinaša vsaka za- $k T na ^asu nrece^ni° tujskoprometno ■ sa' je stanje naših cest v ino-niai vVU dobro znano, tako da se je nesti rat Pripetilo, da so tuji avtomobili-: obr,1r^a1i do Maribora, nalo pa se spet bi it 'Wr -’'1 le prevzela bojazen, da Cest j? rinst;iti njih vozila na naših Wp, Popolnoma nerabna. Če je že naša Prikrajšana glede dolžine drle Mi.a cesttiega omrežja, potem nni bi Janj!!"'3 Prikrajšana vsaj v naglem izva- N Modernizacije državnih cest. H^pozab naročnine MOSKVA. 12. maja. Danes je izšla objava glede reorganizacije sovjetske armade. Ustanavljajo se posebni sveti pri vseh vojaških poveljstvih. S tem je postavljena vojska na osnovo sovjetov. V zvezi s tem prihajajo poročila o osebnih spremembah. Dosedanji pomočnik vojnega komisarja Vorošilova, maršal Tuha- čevski, ki je znan kot zagovornik francoske smeri, je odstavljen ter imenovan za poveljnika vseh vojnih sil ob Volgi. Dosedanji načelnik generalnega štaba maršal Jegorov je imenovan za pomočnika vojnega komisarja Vorošilova. Načelnik generalnega štaba je postal armadni general Zapornikov. Frankovci na Bilbao, republikanci na Toledo Mladina JNS iz sreza Maribor desni breg Sreska organizacija mladine JNS za Maribor desni breg je imela v nedeljo dne 9. t. m. v Hočah svoj občni zbor. — IjUrf '*V'7 " >.« 7/ t 1 & Mii M 'ta a 1 mi) 4iKt?4x .j» »m ir si' ■ t j i Y ^ ' 'f ' Sb 1 i| ] J si rt i u i ' ” f' ,1 , n>; ial »1 * :/i w-h ti, Mladinske organzacje JNS vršjjo svo>3 delo v izrednih težavnih prilikah. Iz postavljena je klevetam in napadom od vseh strani. Toda vse te ovire niso zrušile prepričanja, da je pot, ki jo je nastopila mladina JNS edino pravilna. Nedeljski občni zbor je pokazal, kako globoko je zakoreninjen v mladini jugoslo-venski nacijonalizem v mladini, ki ve, da more našo domovino privesti v lepšo bodočnost le prava jugoslovenska polili-ka. Po predsednikovem poročilu so sledila poročila posameznih funkcijonarjev sres. odbora in delegatov, v katerih se zrcali vneta pridnost krajevnih organizacij. Sledile so volitve v sreski odbor, Izvoljen je bil za predsednika Primec Filip. Po izčrpanem dnevnem redu je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje, ki je pokazalo, da vlada v organizaciji mladostna borbenost, disciplina in sloga. Zanimiva sodna razprava V Slivnici pri Mariboru se je vršila včeraj popoldne zanimiva sodna razprava, na kateri se j-2 razpravljalo o tožbi, ki jo je vložilo Sokolsko društva v Slivnici proti kaplanu Jožefu Luževiču in predsedniku občine Slivnica g. Josipu Kolmanu radi motenja posesti in usvaja-nja tuje lastnine. Že pred leti si je dalo Sokolsko društvo v Slivnici napraviti okrog svojega letnega telovadišča, ki je s svojo krasno lego eden i^med najlepših prostorov v Slivnici, tik od državni cesti in robu grajskega parka, 'lep plot, katerega pa sta v marcu mesecu t. 1. ime ■novama gospoda kot funkcijonarja šolskega odbora dala podreti, češ, da je to last krajevnega šolskega odbora in pa da plot na tem mestu ni nič kaj poireben. S podiranjem tega plotu se >e s strani omenjenih »funkcijonarjev« našlo za potrebno tudi razbiti vhodna vrata in sneti napisno tablo z napisom: »Sokol Slivnica — letno telovadišče«. Logično je, da se je uprava Sokola v Slivnici v tem primeru podalo na pravdno pot ter potom svojega zastopnika g. dr. Boštjančiča vložilo tožbo radi motenje posesti in usvojenje tuje lastrcine. Zadevna razprava se je vršila že v Mariboru, radi nekaterih nesoglasij pa je bila preložena, z motivacijo, da se prihodnja vrši na licu mesta. Ob priliki razprave same, ki jo je vodil sodnik g. dr. Grmovšek, so prišle na dan zanimive stvari. S sklepom sodi- PARIZ, 12. maja. Po zadnjih vesteh forsirajo frankovci ofenzivo na Bilbao, da bi čimpreje preprečili evakuacijo mesta. Dobro poučeni krogi ne verujejo, da bi bilo popolnoma mogoče izvesti evakuacijo. tako da bo mnogo ljudi ostalo v mestu izpostavljenih vsem strahotam pouličnih borb. do katerih bo gotovo prišlo, ker so se Baski odločili, da branijo svoje glavno mesto do poslednjih možnosti. Edina zapreka za naglo osvojitev Bilbaa bi mogel biti udarec, ki so ga izvršili republikanci proti Toledu. Frankovci so svoje močnejše sile vrgli na Bilbao, kar so takoj izkoristili republikanci s svojim pritiskom na Toledo, da zmanjšajo vsaj na neki način pritisk na Bilbao, Doznava se, da je udarec na Toledo zbudil v Frankovem generalnem štabu precej nervoznosti, in obstoja namen, da pritegnejo pojačitve na toledsko fronto z drugih mirnejših vojnih sektorjev. Tako se španska državljanska vojna pretvarja v čisto manevrsko vojno, z naglimi operacijami manjšega obsega, ro-kiranjem čet na razne sektorje ter izkoriščanjem pokretnega vojnega materiala. ABESINEC sedaj je špagete n mi pci!iub'.'ene BONBONE Bilo koti j&At povsod! mestniku Pavlu je izraz 6 vtcfojoetH iisiu aa siaeše Važna akcija »Pedag. centrale" v Mariboru •— lesoni prične izhajati »Roditeljski list** kot mesečnik Ob priliki zadnjega pedagoškega ted-,[ii smo zvedeli, da se je naša Pedagoška centrala odločila, ustanoviti in izdajati posebno vzgojno glasilo za slovenske starše. Obrnili smo sc s posebnimi vprašanji do predsednika centrale prof. O. Šiliha, da nam pojasni, kako si »Ped. ccntr.'< zamišlja izvedbo tega velevažne-ga načrta. Na prvo vprašanje nam jc predsednik takole odgovoril in prikazal smer in značaj bodočega lista za starše: Dobre volje nam ni manjkalo, pač pa denarja. Obrnili smo sc s posebno okrožnico na vse važnejše javne ustanove, tečje delodajalce, društva in prijatele naše rodbine in dece s prošnjo za pomoč. Odziv v splošnem ni slab, kajti javnost je pravilno doumela veliki socialni pomen naše akcije. Med darovalci moram posebno podčrtati pomoč industrijca €• H u 11 e r j a, ki je bil takoj pripravljen, izdatno podpreti našo akcijo ter je s svo tri vzgledom vplival tudi na druge trn/ustrije. Nekatere se doslej sicer še niso odzvale, vendar so nam obljubile s^jo pomoč. So pa seveda tudi poedin-oi, ki jim je skupna blaginja zadnja briga. Sicer je za nabiralne akcije zdaj zelo neugoden čas, ker se vse preveč pobira. Na drugi strani pa je spet res, da izdajo naši ljudje m nogo denarja za razne psevdo-patriotične zbirke raznim neznanim ljudem, samo da se iizkažejo z priporočilom kake visoke osebnosti. Naše delo in naše težnje pa so znane vsem: izboljšati hočemo domačo vzgojo širokih ljudskih plasti, koristiti našim ljudem s poštenim, vsej javnosti odprtim delom! Zato se zanašamo na pomoč vseh. ki lahko pomagajo . , . — Kaj bo nudil »Roditeljski list«? je bilo drugo vprašanje našega razgovora. »Njegov program bo zelo pester. V listu bomo obravnavali najrazlična vprašanja s področja domače vzgoje in to ne glede na svetovni nazor ali kako politično prepričanje. List bo poučeval starše o telesnem, duševnem in socialnem razvoju otroka o stopnjah njegovega razvoja in otroških posebnostih, o vporabi vzgojnih sredstev hi oblik, o težko vzgojljivi deci, o šolskem delu, o pomoči pri učenju, o stikih med šolo in domom, o raznih poklicih in poklicni izberi, o stanju na delovnerti trgu, o otroškem čtivu, o pravilni negi in pravilnem oblačenju dece, o skrbstvu zanemarjene dece itd. Posebna rubrika bo odgovarjala na vprašanja staršev o vzgojnih zadevah. Naš list bo tudi vestnik roditeljskih društev, zlasti društev »Sola in dom«, ki brez glasila nimajo medsebojnih stikov. P9 možnosti bo prinesla vsaka številka kratko, vzgojno usmerjeno novelico naših najboljših književnikov. Težimo za teni, da bodo vsi sestavki napisani Čim mikavneje, razumljivo in prepričevalno; tudi primernih ilustracij ne bo manjkalo.« Kako mislite organizirati naročnike? Letna naročnina? »Naš list bo mesečnik. Izhajal bo 10-krat na leto, v šolskih mesecih. Prva številka izide s 1. septembrom t. 1. Razširiti ga hočemo posebno med širokimi sloji, pa tudi v trgih in mestih. Letna naročnina bo znašala 24 Din; ob tej naročnini potrebujemo najmanj 5000 naročnikov. V naslednjih dneh pričnemo s široko zasnovano akcijo za nabiranje naročnikov, pri čemer računamo posebno s sodelovanjem učiteljstva vseli šol v banovini. List bo namreč namenjen vsem staršem, ne glede na to, katero šolo po-seča njih otrok. Vseh otrok, ki posečajo razne šole v Sloveniji, je okrog 200.000. Mislim, da nismo preveliki optimisti, računamo z možnostjo, da pridobil^ vsaj 5000 nafočnikov, osobito, ker bod^ revnejši starši lahko list plačevali kr»* jevnemu poverjeniku tudi mesečno P Din 2.50. Se pred zaključkom šolske^ leta moramo nabrati predvideno malno število naročnikov in pa ,sre.cla(j zaključiti našo zbirko za tiskovni sK »Roditeljskega lista«. Naj bi dal vsak. ^ le more, svoj delež, posebno pa v zaposlujejo rodbinske očete in n,ate^,„rli raznih podjetjih! S svojim pris'1)C^eCe, opravijo svojo moralno dolžnost do a ki vzrašča doma brez prave v„ of0. Seveda bomo potrkali tudi pri n.asl ^ svetni upravi za pomoč, ki nam jc n odrekla. Pomoči pa pričakujemo sc od društev »Sola in dom*, ki b0 °,'Sj|o. šim listom dobila svoje mesečno * ^ V prihodnjih tednih polete irtž||i, tl, ki bodo staršem podrobno obr kaj jim bo list nudil tekom leta- J nil slali jih bomo na vse večje so‘c posameznike v raznih krajih. e)1. Poslovil sem se. Med vrati jc krat povdaril: glede J»' »Povejte jim, da smo optirr,tSj,0ste sta v vsakem pogledu. Septen ^ že lahko dosti več pisali o . staršem samim prepustite bese ga življenja, ki je ustvarilo iz svetišča s-rc pusto ravan in pogorišče ubitih življenj in strtega hrepenenja. Branka R a s b e r g e r j e v a je kot Pepina. ki so v njej kontrasti razočaranja in hrepenenja odlično prestala težko preizkušnjo. Uspodobila je lik toplega in prepričevalnega čustva, razigranega mla dostnega smeha in resnične doživete boli ter stopila na višjo stopnjo čiste umetniške tvornosti. Njeno doživetje se preliva skozi solze in smeh iz ekstrema v ekstrem, dokler ji pod pritiskom porazne besede — meso — ne zmrači um in ubije vero v svetlo in nerazodeto. Živ kontrast tega življeriskega lika je Olga (E. Starčeva) z vednim bučnim smehom, ki gre kot plamen preko src in jemlje od življenja le naslado in užitek, aromatični vonj, ki zagrinja očitke vesti in krivice ter nam neprestano kliče nasproti: »Kaj me gledaš in premišljuješ, vzemi in uživaj otrok zemlje, nasiti svoje srce, ker to je zakon moje mladosti!« Lepo je danes igrala, iskreno in spontano, prepričevalno in resnično. Maks (N a k r s t), zagrenjen študent, ki mu očitek vesti ubije vsako špranjo svetlobe, še komaj se ta v njem pojavi in jo more zaslutiti. Je pravi tip slovenskega idealnega in poštenega študenta. Njegova razdvojenost je naša, pristno naša, to vsi čutimo, ker se ž njim srečamo pri vsakem koraku življenske poti. Tudi on je dobro igral. Bolj medli, neizdelani in odrsko premalo konkretni so ostali trije liki, ki jih je avtor postavil na oder. Drama ni tu uravnovešena in homogena in je premalo dejansko zgrajena. Dr. Lubin v osebi Pavla Koviča je periferna figura, čeravno se je igralec potrudil, da bi jo oživel in jo zadostno vrednotil. Jo že Kovič v Toninu ni dovolj prepričal o neizbežnosti obupa nad življenjem Medla pojava v oeloti je bil dr. Podboj, ki ga jc prednašal Gorinšek. Ne av tor ne igralec ga nista priklicala k resničnemu življenju. Take vloge so najbolj nehvaležne za igralca, ker v njem za-more čut skladnosti in ga tesne zaplet-ljaji drame. Strelovka, mačeha Pepine., je bila dobro podana od Elvire Kralje v e. O njej je upravičena sodba mačehe, ki jo naš narod tako dobro pozna iz resničnih likov vsakdanjega življenja. Reži ia je bila dobra. / L. B. IHuiski Movtu Britanski kralj Jurij VI. ki bo danes ob udeležbi nviijonov in z vsemi slovesnostmi kronan za kralja isal delovanje in prizadevanje združena za procvit in napredek članstva. Do-‘aknii sc je v svojem poročilu vseh vpra- šanj .tičočih se slaščičarskega stanu ter je zlasti podčrtal borbo legaliziranih članov proti šušmarstvu. Tajniško in blagajniško poročilo je podal tajnik g. Jernej Kosar. Združenje šteje 5l mojstrov, in sicer 31 slaščičarjev, 12 medičarjev in 8 sladoledarjev, ki zaposlujejo 27 pomočnikov in 22 vajencev. Lani je bilo oproščenih 6 vajencev in ena vajenka. Blagajniško poročilo izkazuje na dohodkih Din 10.934.50, na izdatkih pa 8.931.50 dinarjev. Proračun za leto 1937 jc predviden na Din 6710 dohodkov in prav toliko izdatkov. Volitev letos ni bilo, pač pa sta sc izvolila zastopnika v Okrožni odbor obrtniških združenj gg. Emanuel Ilih in kot namestnik g. Tvan Tomovič. LONDON, 12. maja. Danes zarana je nalikovala angleška prestolnica gigantskemu mravljišču. Lastniki hiš ob ulicah, koder se je pomikal kronanjski sprevod, so napravili krasne dobičke. Ne samo okna in balkoni, ampak tudi strehe so dali v najem. Najemnina za gotove prostore znaša do 10.000 dinarjev. Mnogi hišni posestniki so si dali napraviti celo posebne provizorične balkone, da so jih lahko dali v najem. Včeraj je neprekinjeno deževalo in se je vreme proti večeru zboljšalo. Danes zjutraj je rahlo pršilo, ob 9. pa se je zastrlo nebo z oblaki in so meteorološka poročila beležila dež. London je v znamenju ogromnega navala na hotele, tisoči ne morejo do tople hrane, v London prihajajo neprenehoma novi vlaki z življenjskimi potrebščinami, ker povzroča vprašanje prehrane eno največjih težkoč. Za London velja danes alko- lz učiteljsko službe. Napredovali so: 7. položajno skupino Bogumila Ledi-nek na Teznem pri Mariboru, Franjo Kot-!l‘k v Mariboru, Gabrijela Kurbus pri Sv. čr’žu, Vilibald Zeher v Kozjem. V 8. pokalno skupino: Edvard Zorko v Beltin-Nežica Nadleg v Ribnici. Eva Mlekuž ua Pobrežju pri Mariboru, Jakobina Pei-? v Šmarju in Rozina Leban v Slovgn-1 Bistrici. Mešiček prvi, Stupan drugi. V torek večer jc bilo v Centraiu zadnje kolo v teki Snovanju za šahovsko prvenstvo Ma* n!^ra ‘n JC Pr°f- Stupan premagal Alba-l /*a. Babič Lobkova, dr. Krulc Knechtla .Kukovec Lukeša. Končno stanje pr-v 'istvenega turnirja je naslednje: Meši-u , 7 'h pol, prof. Stupan 7. Kukovec 6 in D ’ dr. Krulc 6, Babič 5, Lobkov 4 in in ‘ Lukeš 3, Knechtl 2 in pol, Albaneže ^ver po 1 in pol. , StJepan Ivelja, bivši priljubljeni tenor ri°orskega gledališča, sedaj uvaževan 5“ ^Krebške opere, gostuje v kratkem lja. Sou-Hong v opereti »Dežela smeh- Don*t?rarn' večer v Ljudski univerzi v be e~e!jek zvečer je lepo uspel. Uvodne spregovoril predsednik Ljudem doiverze inž. Kukovec. Sledile so.re-bQtr Bogomirja Magajne (Regina codi, 6esere )’ Edvarda Kocbeka (Večerna ženJ?1’ Poletna, Jesenske pesmi, Ljube-inlai?a in Tovariška), katerega dela rlalj., n betežno ruralistični značaj, na-ie re, . a Voduška in Petra Donata, ki e Anc,‘«ral odlomke iz svojega potopisa hte,-j1J'- Obisk je bil za mariborske raz-re dober. Odlikovanje naših letalcev. Z redom sv. Save V. stopnje sta bila ob 15 letnici Aerokluba med drugim odlikovana Mariborčana Franjo Pivka ter inž. Cijan. Zahvala. Mladinska spevoigra »Punčke žive«, ki jo jc izvajala dne 25. 4. t. 1. v Narodnem gledališču II. dekl. osnovna šola, jc izredno lepo uspela. Dolžnost nam je, da izrečemo najtoplejšo zahvalo ge. upraviteljici Juvančičev! ter gospem učiteljicam Rauterjevi, Dojčinovičevi in Brusovi, ki so vložile v priprave toliko požrtvovalnega truda. Plesne nastope pa je naštudiral g. plesni mojster Simončič. Treba je zelo mnogo potrpežljivega dela. da se doseže z malimi začetnicami tako lep uspeli. Male plesalke so žele mnogo priznanja. Bodi mu za njegovo popolnoma nesebično delo, posvečeno humanitarnim ciljem, izrečena najtoplejša zahvala. Zahvaljujemo se pa tudi prav lepo g. Srebrc-Jurjancevi, ki jc bila tako dobra, da je prevzela spremljanje na glasovirju. Vsem ponovna najiskrenejša zahvala. Žensko društvo. Ljudska univerza v Mariboru opozarja na interesantno predavanje, ki ga bo imel v petek, 14. maja akademski slikar g. Lj. Babič, profesor umetnostne akademije v Zagrebu, o velikem španskem slikarju Francisco Goya, ki ga bo tolmačil na podlagi mnogih skioptičrrih slik kot slikarja meščanske vojne s pomočjo njegovih znamenitih risb: Los desastres de la querra, Vreme. Dunajska vremenska napoved za danes Dravi: Na zapadu najbrže prehoden dež, na vzhodnem robu Alp nevihte, prihod zraka z juga. holna prepoved. Največja gneča je okoli ambulantnih sanitetnih postaj, ki so izdatno preskrbljene s konjakom. Londonska policija je ukrenila obsežne varnostne ukrepe v svrho zaščite v London prispelih suverenov. Scotland Yard je bil že mesec sem z vsem aparatom skrbno na delu, da onemogoči vsak poskus atentata za časa kronanjskih slovesnosti. V zvezi s tem so bile izvršene številne aretacije. Med drugim so aretirali nekega moža, pri katerem so našli ponarejeni argentinski in ponarejeni francoski potni list. Preiskava je dognala, da je imel pri sebi 9 bomb, 5 kg težke. Na pobudo londonske policije so bile tudi v Parizu izvršene številne aretacije oseb, ki so osumljene, da so zasnovale zaroto proti po-edinim osebnostim, ki so prispele v London. Ženski krožek društva »Nanos« vabi vse rojake in prijatelje na proslavo materinskega dne, ki bo 12. maja v prostorih Ljudske univerze ob 20. uri. — Odbor. Redni občni zbor Olepševalnega društva za magdalensko predmestje se vrši v petek 14. maja ob 19.30 v prostorih hotela »Mariborski dvor«. URE ZA BIRMO najceneje pri F. Bureš, Maribor Albert Sirk razstavlja! Naš znani slikar umetnik najlepših del Jadrana bo raz stavil svoje umetnine v kazinski dvorani. Svečana otvoritev bo na binkoštno nedeljo ob U. uri, na kar že sedaj opozarjamo! Gasilska četa Sv. Miklavž priredi na binkoštno nedeljo veliko javno tombolo na vojaškem vežbališču na Teznem. Začetek ob 15. (3.) uri popoldne. Materi! Ženski krožek društva »Nanos« Maribor, vabi na »Materinski dan«, ki bo danes 12. maja ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Spored obsega predavanje, recitacije, deklamacije in petje. —• Sodelujejo gdč Elvira Kraljeva, prvakinja naše drame, pevski in dramski odsek društva. Petje spremlja gdč. Vastja Mirkova. Večer ima namen povdariti solidarnost žene v svobodi z materjo na naši rodni grudi. Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju bo letos sezona v naslednjih terminih: I. skupina od 14. VI.—13. Vil. 11. skupina od 14. VII.—12. VIII. 111. skupina od 13. VIII.—U. IX. Počitniški dom leži 850 m nad morjem in so klimatsko prilike najugodnejše. Otroci imajo na Počitniškem domu vsa razvedrila na razpolago na prostem. Vse informacije za sprejem otrok daje društveno tajništvo v Mariboru, Strossmajerjeva ul. 30 I, banovinski dečji dom. S prijavami je treba pohiteti, ker sc radi zelo nizke oskrbnine obeta mnogo reflektantov. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva in Vaupotova lekarna. . Na včerajšnji živinski sejem v torek dne 11. t. m. je bilo prignanih 8 konjev, 16 bikov, 61 volov, 413 krav in 15 telet, skupno 513 komadov. Povprečne cene: debeli voli 4—5.50 Din za kg, poldebeli voli 3.75—5, plemenski voli 3.40—4.50, biki za klanje 3.30—5, klavne krave debele 3.50—4.50, plemenske krave 3—-4, krave za klobasarje 2—2.75, molzne krave 3—3.75, breje krave 3—3.40, mlada živina 4—5.50, teleta 5—6.50. Prodanih je bik) 344 repov. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12, volovsko meso 11. vrste 8-*-10. meso bikov, krav in telic 5—10, telečje meso I. vrste 10—12, telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 Din za kg. Sin pobil s sekiro do smrti očeta in mater Na Dravskem polju, v Muretincih pri Ptuju, se je včeraj pripetila grozna rodbinska drama, ki jc zbudila splošno vzne mirjenje. Na Dravskem polju so sicer uboji in poboji na dnevnem redu, toda primer, kakršen se je včeraj pripetil, edinstven v analih našega kriminala. — Podivjani in zverinski sin se je spozabil nad svojim očetom in materjo, ki ju jc zaklai kot živino. Posestniški sin Franc Žnidarič iz Muretincev je imel včeraj do- poldne neko razpravo v Ptuju in se je vrnil okoli 14, ure domov. Pričel se jc takoj s svojimi starši prepirati, očividno v jezi radi izgubljene pravde. Stekel je v gospodarsko poslopje, kjer jc zagrabil težko sekiro ter z njo pobil do smrti najprej očeta Jožefa, potenu pa mater Marijo. Ves ptujski srez je ppd vtisom nečloveškega zločina. Danes popoldne je obdukcija. Morilca so že aretirali Jtran 4. Mariborski »Ve čer n lk« Jutra V Mariboru, dne 12. V. 1937. 7e oMjettja m sveta Razpadajoče zobovje doraščajoče mladine — zrcalo sodobnih rajhovskih gospodarskih prilik Nemška naravoznanstvena revija »Die Umsehau« prinaša v svoji zadnji številki zanimive podatke iz vseučiliščne klinike v Breslavi. Zobni zdravniki že nekaj časa ugotavljajo, da trpi osobito mlajša generacija na vsesplošnem gnitju odnosno razpadanju zobovja In to največ v starostni dobi od 1—3 let. Gre torej za ono deco, ki se je rodila v času izpremembe režima v Nemčiji. Na tej kliniki je bilo pregledanih v zadnjem času 1200 otrok v starosti od 7 mesecev do šestega leta. Klinika je izdala posebno poročilo o tej preiskavi in trdi, da je ta bolezen zavzela takšen obseg, da ima že nad polovico teh otrok gnile zobe, odnosno da jih sploh nima, ker so ostale v ustih same korenine. Nadalje je ugotovljeno, da so ti otroci večinoma iz siromašnejših slojev. Otroci bolje situiranih staršev, ki jedo mnogo sadja, te bolezni nimajo, ker ne trpijo na pomanjkanju vitaminov in mineralnih snovi. Dokazano je, da so otroci s slabim in bolnim zobovjem rastli v skrajno nepovoljnih življenjskih prilikah. Objava breslavške klinike je izzvala porazen vtis in to tembolj, ker je ugotovljeno, da se bolezen vedno bolj širi. Kljub vsem statističnim podatkom, ki jih objavlja uradna Nemčija, in kljub vsem zagotovitvam, da v Nemčiji ni brezposelnih, je že samo iz podatkov tega poročila razvidno, da so življenjske prilike .v današnji narodno-socialistični Nemčiji izredno težke. Deca, rojena v prejšnjih letih, to je v dobi »krize«, ni niti izda-leka okužena v toliki meri s to boleznijo, kakor ona, ki se je rodila v današnji dobi »narodnega probujenja« in največje »konjunkture« sodobne Nemčije. V posebni rubriki »vprašanja in odgovori« te revije razberemo pravo sliko sodobnega gospodarskega stanja v rajhu. Tako povprašuje n. pr. nekdo izmed čitateljev revije, če se lahko uporablja karbolinej kot zdravilno sredstvo za zdravljenje gnilih zob. Drugi zopet, ki je filatelist:, pravi, da je doslej naročeval lepilo za lepljenje znamk v albume v Avstriji, da bi pa rad isto lepilo naročeval v Nemčiji, pa ga tamkaj ni. Tretji se zanima za zbiranje vsemogočih odpadkov blaga in povprašuje, ali bi se mogle v katerokoli svrho uporabiti jajčje lupine. Iz vseh teh vprašanj, ki se množijo v tisoče in stotisoče, lahiko razberemo, da trpi sodobna Nemčija veliko pomanjkanja, zlasti na masti in olju. Ta manko skuša nadomestiti z vsemi mogočimi kemičnimi izdelki iz rastlin in rož. Vsebina te naravoznanstvene revije bres'lavškc klinike nam med vrsticami prikazuje uepobitno dejstvo, da preživlja Nemčija nenormalno dobo, ki vpliva na razvoj vsega naroda. Število brezposelnih je ogromno in se stalno veča. Življenjske prilike so iz dneva v dan slabše. Bivši nezaposleni sicer res zaslužijo več Razpis propagandnega juniorskega lahkoatletskega mitinga, ki ga priredi SK Mura v Murski Soboti, v četrtek dne 27. maja 1937. popoldne ob 2. uri na svojem igrišču »Stadionu Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja« v sledečih panogah in s sledečim vrstnim iredom: Tek 100 m jun A. Met krogle jun C. Tek 100 m jun B. Tek 1000 m jun C. Skok v daljino z zaletom jun B. Tek 100 m jun C. Štafeta 4x100 m jun C. Skok v daljino z zaletom jun C. Štafeta 4x100 m jun B. Metanje krogle jun A. Skok v višino z zaletom jun C. Skok v daljino z zaletom « jun A. Metanje diska jun C. Štafeta 4x100 m C. Prijave je poslati najkasneje do 20. maša 1937 na naslov; Tručl Ciril, Murska Sobota, Banovinska bolnica. Naknadne prijave in prijave brez prijavnine se ne l>odo upoštevale. Nagrade: pri 5 tekmovalcih dobita prva dva, pri več kot 5 tek inovaicih pa dobijo prvi trije priznanice. Tekmovanje bo na tekališču dolgem 370 m posutem z ugaski, ki ima 4 nedvignje-na zavoja. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani juniorji klubov, elanov .ILAS-a. Tekmovanje se vrši po pr« vitih odnosno pravilnikih .ILAS-a. UutkUum frffHff Od 26. do 27. maja majski izlet s Put-nikovim avtokarom v Maria Zeli. Cena malenkostna le Din 200, Prijavite se takoj. Na svetovno pariško razstavo v dne vili od 13. do 27. junija vozi Putnikov avtokar v Pariz. Cene s preskrbo in prenočiščem znašajo le 3.900 Din. Zasigu-rajte si pravočasno udobne prostore. — Pavšalna potovanja z vlakom in parniki po Jadranu. Od 5.—20. junija Podgora pri Makarski, od 6,—20. junija v Novi. Cena prvemu potovanju Din 1350, drugemu Din 1.450. Prijave in informacije pri Putmkii, Maribor - Celje. Tujsko-prometna zveza »Putnik« nam sporoča, da je finančno ministrstvo izdalo razpis, po katerem se smejo potnikom, ki potujejo v Francijo zaključno do 31. oktobra t. 1., na ponHagi vidrrane-ga potnega lista, prodajati francoski franki v protivrednosti do Din 10.000 po osebi. Po omenjenem roku bodo morali interesenti, ki hočejo kupiti za potovanja v Francijo francoske franke za protivrednost več od Din 5.000, zaprositi pri finančnem ministrstvu za posebno odo-brenje. Vse informacije za potovanja v Francijo, kakor tudi prodajo francoskih frankov in ostalih valut pri Putniku, Ma-ribor-Celje. nego navadni delavci, ves denar pa jim mnogo ne pomaga, ker si kljub denarju ne morejo nabaviti tega, kar bi radi in kar bi potrebovali. NARODNO GLEDALIŠČE. Četrtek, 13. maja ob 20. uri: »Dolarska princesa«. Red B. Zanimiva dramska premiera se obeta z naslednjo dramsko novostjo, s Čapko-vo dramo »Bela bolezen«, ki je zbudila povsod veliko pozornost radi popolnoma novega sižeja, ki je deloma utopističen, deloma pa realen. Razen tega osvetljuje v njej Čapek v jarki luči današnje ide* ologije in mentalitete. Režijo vodi Peter Malec, dr. Galena igra Nakrst. maršala Grom in dvornega svetnika P. Kovič-Sicer pa je zaposlen skoro ves ansambl. Razno ZA BIRMO ročno torbice raznobarvne od Din 8-— naprej. Za potovanje ročne kovčeke, torbice nahrbtnike itd. v veliki izberi in nizkih cenah priporoča Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13-2508 CENJENE DAME POZOR! Izdelujem trajne kodre z naj-novejšim ter najbolj kemično uspelim preparatom. Kot dokaz za dobro izdelavo Vam nudim plačilo v dveh obrokih Cene zelo solidne. Se priporoča Stojanovič. Pobrežje, zraven šole. 2507 ZAMENJAVA. V četrtek popoldan se je zamenjal v prvi sobi gostiUne Balon. Pobrežje, črni klobuk. Dotični gospod se naproša, da prinese istega v Aškerčevo ul. 3-1, vrata 7. 2488 Posest . PRODAM HIŠICO z vrtom. Delavska 53. Prodam 2491 100 ŽIVIH ŽELV takoj na prodaj. Maribor/ Melj ska c. 16, pisarna. 2501 KOMPLETNA SPALNICA takoj na prodaj. Naslov v upravi. 2498 DOBRO VINO letnik 1935 in 1936 od 5 litrov naprej po Din 6.—. Košaki 22, Leyrer. 2492 Sobo odda LEPO OPREMLJENA SOBA solnčna in zračna, z razgledom na Pohorje in Kozjak, se odda. Uporaba kopalnice. Strossmajerjeva 28. II. nadstropje, 9. vrata. 2306 OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama oddam. Koseskega 39. 2489 Stanovanie SOSTANOVALCA sprejmem. Cankarjeva Ul, desno.________________2506 SOBO IN KUHINJO oddam. Koseskega .19. 2490 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam. Viktor Parmova 4, Tezno. 2502 Oddam takoj DVOSOBNO STANOVANJE v novi hiši pri kolodvoru Ra-če-Fram, pripravno za želez-ničara ali vpokojenca. Vprašati Dergas. Rače. 2453 Službo dobi SAMOSTOJNO KUHARICO z dobrimi izpričevali za vsa ostala druga dela sprejmem. Naslov v upravi »Večernika«. 2509 Službo išče Grem kot POMOŽNA NATAKARICA črez nedeljo v vinotoč. Ponud be na upravo pod »Natakarica«. 2497 Zgubljeno Dotični. ki je našel dne 9. V. 1937 na Pohorskem domu al> Mariborski koči nov zelen OTROŠKI HUBERTUS . PLAŠČ se naproša, da dobri odda l,r° ti ga nagradi v trgovino R»' dio Starkel, Maribor Trg svobode 6. 2500 lili lastnega pridelka letnik 1935 >a 1936 belo in rdeče od 5 litrov naprej, liter po Din 5’* in ®‘’ PfeiltT, na Banti 51, Ptsittj Širite „Večernik“ Trgovci/ Svoje blago priporočate na/uspešnejc in najučinkoviteje v ,>VeČernif(U", saj je ni družine v Mariboru in bližnji okolici, ki ne bi čitala ..Večern/ka". f |#E in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših V I E H IVE stanovanjih uničuje Deslnsekcijski odd. H P Orožnova ul. 2/f< Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1281 iiFOTO AMATERJI i ► Za binkoštni izle1 izrecno sa i! ^►FSLM Da lepe »like ii Za binkoštni izlet, ne pozabite kupiti samo Ssochrom in. Isopan. 8! lape slike in spomine! (( Razvijanje, kopiranje in povečanje! Nove cene-, Sedaj cenejše! Drogerija Ivan Pftiar, Gosposka ulica Oglašujte v Veterniku Od danei se bo brodajalo 200 umetniških slik ak* po ’ij ceni katalog®’ demskih slikarjev 2440 Izkoristite to priliko, ogled brezo b veze°' * RAZSTAVA V DVORANI |J|^jiQNA IfGStotkUuk širokoodprtili oči je strmel v svet. Kakor bi ne vedel, kaj sc sodi z njim, kaj ga čaka. Še nikoli se mu ni zdelo življenje vrednejše življenja, še nikoli ni videl lepših jesenskih dni. Zadelo ga je, kakor strela z jasnega ueba, ko je čul obsodbo. Smrt! Ne, on ne veruje, vse so le hude sanje. Nad njim se širi nebo, napojeno s svetlo, cisto modrino. Vonj, svežost in toplota napolnjuje zrak. Od albanskih gora prinaša vetrič jutranji hlad, cvetje dehti in solnce gori na nebu. On ljubi vse to, on ljubi življenje. Komaj So se doteknila usta čaše, komaj se je približala sladkemu razdodetju, iz dalje so prihajali glasovi skrivnosti, ki so ga klicali in omamljali. Ko zatrepečejo tui oodatjemh vrhovih zadnji solnčni žarki, ugasne tudi on. V lahni svetlobeli kopreni je še zavito pobočje gorovja, vrhovi pa so čisti in so videti kakor bi plavali zračni sinji oblaki. Ali je res, da umre že danes? Preko Tiberinih valov se je razlil solnčni svit. Ob krajeh je reka temnejša. Nejasne sence stolpov in hiš se zibljejo v njej. »O Tibera, zdravstvuj! Na bregu tvojega vodovja sem vzrastel in gledal slavo Rima. Pod pinijami sedeč sem često strmel za tvojim valovjem, kadar je sevalo, v dalje se gubeče, v žarkih poslov-ljajoče se nebesne svetlobe. Zdelo se mi je, da poješ himno v čast njemu, ki daje božansko luč tej naši zemlji. Zdravstvuj, Tibera, v vek!« Kakor bi taval v polspanju. Videl je le sence, ki so se ustavljale in zrle za sprevodom. Nekateri so vzklikali: »Glej zarotnika! To je tisti, ki je hotel ubiti našega imperatorja Maksencija! Smrt! Naj umre!« Slišel je le napol te glasove. Spomnil se je, kako je sovražil te ljudi, ki so se prilizovali krutemu Maksenciju, dasi so ga na tihem sovražili in preklinjali. Rim je stokal pod grozovitostjo tega cesarja. Zdelo se je, da hoče uničiti svet in da ne pozna meje njegova neusmiljenost in blazno hrepenenje po vedno novih krvavih orgijah. Valerijan se je spomnil, kako je prišlo do tega, da koraka sedaj sredi pretori-jancev smrti nasproti. Ni še dolgo, odkar je premišljeval žit je in bitje Maksencijevo. Prhnerjal ga je z življenjem Cezarjevim in drugih slavnih Rimljanov. Maksencij, potomec popolnoma pokvarjenih in radi prenašienosti napol blazni ljudi ... In ali ni nikogar, ki bi tej pošasti zaklical — nič več? Dovolj nedolžne krvi, dovolj nedolžnih solz! Kako je Valerijan sovražil trinoškega imperatorja! »Zakaj, o Maksencij, sl sto- ril tudi to?« Zakaj si hotel uničiti s. svoJ^ pohotnostjo mojo sestro, mladenko, je jedva oklenila z vso silo prve ljubek mojega prijatelja! Zakaj si trpinčil oče ‘ in ga vrgel v ječo! Ah, ni se ti posrečilo! Ušla je sesti-3' oče te je ogoljufal. . ( Težko in grenko je umreti, ker življenje, a težje zato, ker nisem dose®jj svojega namena. Maščuj se, Maksenc > nad menoj, sovraštvo sodržavljanov u čl tudi tebe! Pomilovalno je zrla večina na niča, ki je korakal, obdan od cesar- ^ vojakov, v smrt. Njegov obraz..3,lcev resen, strogo so zrle oči Pre„tor)^" cina mimoidoče. Ali pridejo srečno a jz Ija? Ali jih ne napadejo nen^d°rna zasede Maksencijevi sovražniki • ^ „ nikjer ni sumljivega zbiranja, nikjei kov sumljivega gibanja! (oalje)- Izdaja kouvs&oscij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA'. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Marifc*>r,u. Tiska Mariborska tiskarna d. d« M