27. številka. V Trstu, v soboto 2. aprila 1892. -O Tečaj XVI "5?- 0glaii in oznanila ne rakune po 8 nov vrnite a v petitu ; r.a natlovt * debelimi črkami »e plačuje prostor, kolikor bi g» obneslo navmlnih »rutic. Poslana, javne zahvali, cimrtnte« itd. ho račune po pogodbi. Vsi <1 op i u i t«> poAiljajo uredniAtvu Tiazza Canenna it. 2 Vsako pi»mo mora biti triiiiicoTitiiO kor nefrankovana *e ne »prejemajo. Rokopisi ho ne vračajo. Naročnino, rokltimaci]« in innorate i>re-jeuiH upravnlitvo P iaiia Cancrma St. 9 Odprte reklamacij«« o pnmte poHtnin«. „EDINOST" uhaja dvakrat na feder., vsako irede >» loboto ob 1. uri popoludn«. „Edinost" stane: .a vr« leto gl. «.-; izven Avit. 9,- $1. ta polu leta . 3.—; „ , 4.50 . •a četrt lera , 1.50: . „ 2.25 „ Posamični« Številke se dobivajo v pro-'iajalnicati tobaka v Iritn po « nov.. » Gorici in v A'dcvečini po * nov. Na naročcB brez rriio'-ena naročnine inravništ-vc ne ozira. EDINOST Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. Vabilo na naročbo. Ob koncu prvega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-▼ajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnosajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v nas krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo. Deželna ali narodna avtonomija? m. (Konec.) „Slov. Narod" se boji, da stopi na vesto deželne avtonomije — ako ne ta v kot potisne — prej kot ne moč vlade, kot* ni druzega faktorja, ki bi to mesto mogel zanesti ter da potem še v onih korporacijah, kjer smemo vsled deželne avtonomije spregovoriti kako ponižno besedico — kakor n. pr. v deželnem šolskem svetu — ne bomo smeli ničesar govoriti. Tudi na ta argument ni težko odgovoriti. Pravice in ugodnosti, koje nam ponujejo deželni šolski sveti, so dokaj problematične vrednosti. Res je, da v Ljubljanskem smemo spregovoriti kako ponižno besedo — žalostno, da le ponižno — zato pa jednake korporacije v Celovcu in Gradcu, v Poreču in Trstu govore in d e- PODLISTEK. Kako se je ženil!? Pripovodujo Lovin. (Dalje.) Da je v tem trenotku prišel pred oči ta berač, v oči bi mu bila skočila, ter ga dobro opraskala, ker se drzne okolo trošiti in žvekati grdo laž, da jo njen ljubimec, ko ona še nikdar govorila ni ž njim — o ljubezni. Bog ve, kaj jej poreče nje pravi ljubimec, bognt trgovec, tum doli iz Trsta, ki zahaja k njej, ter jim vozi oves in otrobe ; z ovsom in otrobi vred prinese pa vsikdar tudi šopka cvetlic, tistih iz menta. Če pa izve o tem žlobudrali ju, gotovo jej ne prinese več cvetlic niti pred oči jej ne pride več. Vsaj vsi vemo, kaj je ljubosumnost, zvlasti pa pri gosposkih ljudeh, kakoršen je bil ta navidezni njen mestni ljubimec. Uboga Rezka je namreč mislila, da jo oni postopač, ubog agentček, bogat trgovec, in da jej zato donaša one šopke, ker jo ljubi; v resnici pa jo bil že poročen z neko suhorebro baburo, kojo je, kakor povemo pozneje, ne malo potem privel iz 1 rsta se sabo. On pa ni imel nobenega druzega namena z ono dobrovoljnostjo, nego 1 a j o proti nam, d ne ponižno, ampak odločno, radikalno. Po našem prepričanji ne more deželni Šolski svet kranjski pri najboljši volji — a včasih tudi tu nedostaje dobre volje — toliko koristiti našemu narodu, nego mu morejo škodovati in mu faktično škodujejo poslednje imenovani 4 deželni šolski sveti. Tudi to ni res, da ni druzega faktorja, ki bi mogel stopiti na mesto deželne avtonomije. Če se ne motimo, je „Narod" sam včasih pisal obširno in navdušeno o takem faktorju, ko« jega je nazivljal narodno avtonomija. Blagor našemu Šolstvu, da ne bi trebalo po deželnih šolskih svetih govoriti — ni ponižno, ni odločno — za narodne pravice, kajti potem šele bi mogle te oblasti vršiti pravo svojo nalogo : baviti se s šolskimi, a ne jezikovnimi in po takem narodnimi in dosledno političnimi uprašanji t Da se deželni šolski sveti morajo baviti s jezikovnimi uprašanji, jo le posledica naših nenormalnih odnošajev — je torej anomalija. Da imamo Slovenci organe — to pa je ravno postulat narodne avtonomije — koji bi mogli pravoveljavno in — rekli bi — suvrenno odločevati o strogo naroduih zadevah vsega naroda, ne glede na to, ali ta ali oni odlomek živi v tej ali oni pokrajini, potem bi se še le mogli oddahniti ter obrniti svojo pozornost raznim kulturnim in gospodarskim upra-šanjem. In kdo ne ve, kako zaostaja pri nas kulturno delo vsled vihre narodnega boja. Zavedajoč so velike pogibelji, preteče narodnosti naši, je narod slovenski v nekakem nervoznem stanji, da niti ne sodi 7,a pravo kulturno delo. Vse drugače bi bilo, da preneha ta strah: čut sigurnosti bi pospeševal naše korake na poti do višjih smotrov človeštva. V obrambo deželne avtonomije sklicuje se „Narod" v prvi vrsti na Čehe. Zato pa se nam zdi umestno tu naglašati, da je celd slavni češki zgodovinar P a 1 a c k y priporočal etnografiške skupine. Leta 1848. t < V .dlnnst J. n "i1 da si prikupi deklici, da bi ga tem rajso pogoščovala z dobrim teranom, kateri mu je moral ugajati, kajti stlačil ga je kar igrajo po več litrov pod svoj širokokrajni klobuk. „No, veste kaj", vsklikne napokon Rezka, razkačena ud vaških deklet, ki so najprvo dobro obdelale ubozega Mevžo, potom pa tudi onega agentčka, o kojim so trdile, da nosi strgano podplate, „vi vtikajte se v svoje stvari, pometajte pred svojo hišo, in pustite mojo, ki je zadosti čista. Naj bodem čigar hočem, to vam nič mari !tt To rekši jo dvignila vodo na glavo, ter odšla. „Ha, ha, ha, glej jo Rezka, Rezi, Reza, Tereza, kaj bi se merile z njo P Kmalu postane gospa Terezia; tedaj bo kaj ! Mejoj bodemo morale streči, ker ona bo gospa !" šČebetala je ena izmej ostalih deklin, prava jezična dohtarca. „Ilej, kaj smo jej pravilo o Movži poprej", povzame druga, „vsaj bi ga ne bila niti vredna onega nerodneža, ker je tako grozno lena. Veš kaj, dva krajcarja ima dote in si misli, da jo to Bog ve kaj. ali naj si dobro zapomni, da jej bodo še vsak hlapček dober". je predlagal Paiacky razdelitev Četke kraljevino celo v dvoje ločenih, okrož<>nih dežel ali samouprnvnih ozemelj, in sicer z motivacijo, da glede na razmerje države k njenim narodom seje treba držati posebnega načela, to je, „da je neobhodno potrebno podeliti posamičnim narodom ono avtonomijo, katera bi zadoščevala, da se uresniči jednakopravnost narodov, a se vender ohrani tudi jednota države." Potem je v spisu Radhost III. str. 190 in 191 Palacky izpovedal naslednje : „Jaz sem leta 1849. priporočal, da naj se uresniči narodna jednakopravnost narodov na temelju avtonomije narodov. in sem v ta namen zagovarjal ali zastopal skupljenje ali grupovanje narodov na čisto etnografi Ški podlagi. Ta predlog se mi je zdel uprav tak, ki bi dovel do uresničenja realnih potreb narodov. Saj smo od onega časa vendar dovolj skušali In skušamo še dandanes, kako se n. pr. v češkem deželnem zboru pretresa vsak predlog po dobičku, ki bi ga mogel prinašati temu ali onemu narodu. Ali bi no bilo Želeti, da bo odstrani ta zapreka občega blagostanja in napredka? Ali bi ne bil velik dobiček tudi za državno celoto, ako bi so odstranila ta zapreka in bi s tem prenehali narodi biti na poti drug drugemu, oziroma bi bilo vsakemu teh narodov možno, v tekmovanju porabljati vse svoje moči, da bi se povzdignil iz samega sebe P Moj predlog je zajedno podal dokaz, da mi Slovaui ne stremimo isa gospodstvom. Odkar pa je Madjar Eotvos odobril h i s t o r i š k o-p o 1 i t i š k e individualitete, bode po mojem mnenju načelo jednakopravnosti v svojo izvršenje imelo mnogo v e č i h težav, nego poprej. In vendar je zavisen od izvršbe tega načela obstanek ali pa neobstanek Avstrije kot jednotne mogočne države". V ustavi, katero j« Bali 1849. izvršil, „Bodi si, kakor hoče, resnica je, da oni krmežljivi Miha za njo plazi, ker pravil tni je to že njegov tovariš, tisti prebrisani Jožek; jaz bi jej ga hitro privoščila, naj bi si revček pomagal z njenim denarjem"-I tako so klepetalo ter vlekle po zobeh še dobro uro, zdaj Rezo, zdaj Mevžo, zdaj onega agentčka, dokler ni solnce jih zapeklo in jezik zubolel. Tedaj so se razšlo. * * * Ostavili smo Miho in Jožka na dvorišču. Klestila Bta suho listje z vej, koje so po dvorišču ležale. „Pravil ti sem, da ni baba prav nič vredna, ako nima denarjev", zabičuje Jožo Hlačar svojomu pajdašu, „baba brez denarja je sod brez dna, kosilo brez obele; z njo se vžgo kmalu prepir in tedaj je joj, ker ni kovača na svetu, da bi jej mogol jezik tuko dobro zabiti, da bi ga ne mogla baba več majati. Miha, ti si nevednež, ne veš, kaj je baba in svetujem ti, izogibaj so je, ako ni bogata, „Prosil Bom to le, da mi poveš, kako so imam vesti, kadar se grem ženit", ponavlja Miha Mevža nestrpljivo. „Ni silo ne; vsaj zdaj no greš še, tako na teščo ; to bi ti znalo škoditi. Imela pa bodeva čas še pomeniti se in pravitu so je načelo Palackega v resnici tudi sprejeto. Madjari, Italijani in Poljaki pa so se upirali temu. Vsi državi zveBti narodi pa so to ustavo sprejeli entuzijastično, kakor so jako obžalovali, da ne je bila razvelja-vila. Obžalovali so to posebno na Ceskein, Moravskem in Šlezkem, kar dokazuje, da je bilo načelo Palackega pravo. Slovenci so tudi razglasili svoj program po načelu Palackega in so se tega držati do sedaj; izražali so to načelo ob raznih prilikah, na taborih, v drž. zboru in naposled oktobra 1890. na Ljubljanskem shodu. Časniki naši so se tega načela vedno držali; mislili so vedno na narodno avtonomijo, dasi so govorili o federalizmu. Od 1885. je skušen, znamenit Slovan presodil v posebni knjižici vse dosedanje načrte in oksperimento ter naposled prišel do zaključka, da jedino narodna avtonomija more zagotoviti cesarstvu iti narodom obstanek in razvoj. Ta teorija se jo razpravljala od 1886. naprej v „Slovanu", sosebno pa „Slov. Narodu*, kakor v drugih listih, n. pr. „Soči", „Edinosti", in, odkar obstoji, v „Slov. Svetu". Poslanci in časopisi so Hi bili do današnjega dne jedini glede na to točko, inteligencija jo jo vedno bolj ocenjevala in odobravala. Na Češkom se je I. 1890. časopis ro-alistov izjavil v smislu, da najprej je treba izvršiti narodno jednakopravnost, potem še le razširiti dež. avtonomijo, oziroma izvršiti državno češko pravo. Isto misel in taktiko so izražali Mladočehi ob mnogih prilikah, sosebno glede na punktacije. In Staročehi so prišli sedaj do istega prepričanja; klasična priča o tem je dr. Mattuš, ki je utemeljil odlog punktaoij s tem, da je treba izvršiti najprej narodno avtonomijo, in je besedi nacijonalna avtonomija celo sam rabil. Kako bi torej prišli Slovenci sedaj do drugih načel, ko se celo Staročehi oklepnjo popuščo- ti, no bodi mi nadležen. Torej — nadaljuje — gledati moraš najprej na denar, potom pa še-le na babo". „Ali hodi z babami. Vsaka ti je baba. Pravim ti, da moja Reza ni baba, ampak mlado dekle. Jaz ne bodem snubil kake škrbaste stare babo, ampak mlado dekle; tedaj pouči me, kako se imam vesti z dekletom in ne z babami, če kaj veš, ti pokveka !" „Ti grda para ti, kaj se mi boš jezil; tepec ! če mi plačaš za pijačo, rad govorim, če pa ne, bom molčal". „Stara pijavica ! plačam ti, plačam kolikor hočeš, ali sedaj mi moraš govoriti, in tudi potem mi pomagati". „No, tako bodem pa govoril o de-kletcih, punčkah, deklicah", nadaljuje Jože in ne Hlastno smeje. „Tč so kot maslo, delikatne, kakor bi jim rekali tam doli v Trstu, zato ti se troba delikatno, fino vesti z njimi". „Kakšen spak pa jo to „delikatno* P* „To so ženski ocvirki, dobro jim teknejo, če so dobro ocvrti. Ko prideš pred tvojo prevzvišeno dumo, moraš se jej lahno prikloniti in prav delikatno je prašati, kako so čuti P Potem ne sedi k njej, dokler je no prosiš dovoljenja. Ko pri njej sediš, ne smeš biti kot hrastov štor, ampak govoriti nega programa starega Palackega. ki je bil do današnjega dne slovenski program. Z zgodovino od 1848. smo pokazali na nedoslednost „SI. Naroda« in želimo, da bi iii ktinr narodni stvari na škodo ne zašel r itko, kakor jo je zabredel v omenjeni polemiki z „Novicami.* Dixi et sal-vavi h ni m mu meam. Deželni zbor isterski. Poreč, dne 29. marca 1892. Denašnja, V. seja deželnega zbora bila je posebno zanimiva. Manjšina udeležila se je pri debati zelo obširno. Da-si je trajala seja 3 ure, obravnavala se je samo prva točka dnevnega reda. K zupisniku prečital je posl. Man" dič iz „Naše Sloge" konfiakovani članek, ▼ katerem je označeno, kako je vladni zastopnik držal dano besedo, da bodo vestno poročal o tem, kar se dogaja v zboru, Vladni „Correspondenz Bureau" poročal je namreč v novine, da je dr. Volarić in-terpeloval vlado, zakaj ovira uređenje staroslovenščine v cerkvene obrede. To je savijanje. Vsaj staroslovenščina uvedena je že od pamtiveka. — Dalje ae jo krivo poročalo, da je poslanec Mandić predlagal, naj so obračun dež. kulturnega Bveta zavrne. On je samo izjavil, da za proračun ne bode glasoval. Predsednik hotel ga jo ustaviti baš, ko je posl. Mandić končal. Oglat.il se je tudi posl. dr. Vola-r i Ć, katerega je predsednik že naprej opominjal, naj govori k zapisniku. Dr. Volarić zahteval je na podlagi pravilnika, naj se v zapisniku konstatuje, da je predsednik poslul listič dež. odborniku dr. Clevi in da je ta potem izjavil v imenu deželnega odbora, da ne bode odgovarjal na hrvatsko interpelacije. Predsednik med raznimi naznanili pri-občuje, da dež. sodišče prosi, naj bi smelo postopati proti poslancema Mandiću in Flegu. (Or, Volarić: po malem pridemo vsi na vrsto !). Dalje naznanja, da je došlo naznanilo o neredni občinski upravi v Žminju, katero bode izročil dež, odboru. Posl. dr. Costantini predlaga, da se izroči politično-ekonomičnemu odboru. Posl. dr. Laginja nasproti predlaga, da se ta uloga a limine zavrne, ker je sedanja hrvatska uprava poplačala že mnogo dolgov, katere je prevzela od prej-Inje talijanaske. O tem predlogu se niti ne glasuje. (Dr. V o 1 a r i ć : O tvojem predlogu nič. Dr. Laginja: Ne razume.) Predsednik naznanja tudi, da bode v eni prihodnjih sej volitev dež. odbornika moral, prašanja uganjke staviti, pravljice in izmišljene dogodke pripovedovati. Nikoli ne vstati kar tako meni nič, tebi nič in oditi iz hiše in bodisi iz katerega koli vzroka. Ako uprav večerjajo, ko v hišo prideš, ne prisodi k mizi kar naravnost, kakor imaš navado, ampak vošči, kakor znaš, „dober večer" in potem „dober tek", kakor se po novi šegi pravi, mesto „Bog žegnaj". Če te povabijo k mizi, ne prisedi koj in ne začenjaj hlampati in žreti, kakor imaš sploh navado. Le če ne odjenjajo in te vedno le vabijo, prisedi iu pomoči žlico, ne da bi se jedi, čeprav je dobra, hlastno nakidal; to je „delikatesa" ! Rok ne smeš v žepu tiščati in smrdljive fajfe z njimi mečkati, ampak drži jih na mizi, ali vsaj tako, da bodo vidne. Umeje se pa samo ob sebi, da jih moraš pred z nožem dobro ostrgati in ne nesti jih polne gnoja. Gledati moraš, da iz žepa ne privlečeš one gnjile tvoje fajfe, ki smrdi kot dihur, tako, da se njen smrad razširjujo sto milj na široko. Doma na napo jo bacni in vkupi si za nocoj smodko, vržinko !" „O tega pa ne", poseže Miha v besedo, „ljubša mi je moja fajfa, kot sto vržink, ki so tako drage". (Konec pride). iz kurije kmetskih občin namesto posl. Spinčića, kateri je naznanil, da je stalno zaprečen. Potem omenja, da mu je posl. Man-d i ć izročil predlog o ustanovitvi hrvatskega višjega gimnazija v Pazinu, kateri predlog se bodo obravnaval v prihodnji seji. Vladni zastopnik E 1 1 u s « h e g odgovarja na interpelacijo dra. Volar i ća i dru-jov v zadevi zapuščine Fugošić v italijanskem jeziku. Dr. Volarić : Hrvatski! Vladni zastopnik izgovarja se na to v hrvatskem jeziku, da se njemu „ne stidi divaniti hrvatski", nego da mora odgovor prečitati, kakor mu je bil doposlan. On da v tem obziru ni kriv. Dr. Volarić in dr. L a g i n j a: Ne vi, nego vlada. Predsednik kriči, da ne dopušča govoriti. Večina mrmra. Dr. Laginja predsedniku: Izpričali smo zastopnika vlado. Dalje odgovarja vladni zastopnik na interpelacijo dra. L a g i n j e in drugov zarad delenja deželnih štipendij, da se vlada v to zadevo ne meša. Preide se k prvi točki dnevnega reda, k poročila finančnega odbora o proračunu deželnega kulturnega sveta za 1892, kateremu poročilu je pridejanih veo predlogov in 6 zakonskih osnov, s katerimi se ima predrugačiti 6 zakonov iz let 1884 in 1886 v zadevi prispevkov okrajnim gospodarskim zadrugam. Posl. dr. Tam ar o govori o filokseri in o merikanskih trtah. Govoreč o zatiranji prve omenja, da se bili c. kr. uradniki, ki so iskali filoksero a ne našli in zatrli, zato povišani v službi. (Dr. Volarić: Tako delate tudi vi. M and i o: Tako je, istina!) Dr. Tatnaro predlaga konečno resolucijo. Posl. Jenko se ne more sprijazniti z načelom, katero je postavil fin. odbor v svojem poročilu in zaradi katerega hode, da ae kar 6 zakonov premeni. Po tem načelu določil bi se novi način o razdeljevanji prispevkov okr. gospodarskim zadrugam, potem deželnega kulturnega sveta. A to bi bilo posebno glede na kazni škodljivo. Staro in pravično načelo je, da se kazen uporabi tam, kjer bo je izvršil prestopek. Važni so zakoni o kaznovanju zarad poljskega kvara in zaradi nemarnosti v zatiranju mrčesov. Ako se hoče, da se ti važni zakoni ne bodo izvrševali, premene naj se v smislu, kakor predlaga fin. odbor. Kajti župani se bodo premislili prej, nego bodejo kaznovali občane za to, da bi pošiljali v Poreč iztirjane kazni. Že zdnj tiči krivica v tem, da nekatere občine to izvršujejo, druge zopet ne in da torej zadruge ne dobivajo prispevkov iz celega svojega okrožja. Govornik pri tej priliki označi poročilo fin. odbora kot neresnično v tem, da ni nobena občina izplačevala onih kazni zadrugam, kajti njemu znana je občina, ki je lepe Bvote izplačala. — To je enaka zadeva, kakor ona glede šolskih kazni, o katerih je govornik že večkrat predlagal, da naj bi se uporabljale za ubogo učence in učenke dotičnih šol. Kajti določilo, da so imajo pošiljati izterjane kazni v Poreč, je prvi uzrok, da se Bploh ne izterjajo. Ako se pa meni, da je tako kaznovanje koristno, toraj naj se olajša iztirjanje, a ne obtožuje na tak način. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranja dežala. V hrvatskem klnbu dežel, zbora dalmatinskega nastala je kriza in je 6 poslancev izstopilo iz tega kluba. Uzrok je ta-le: Nedavno se jo v zboru vršila razprava o novih čitankali za narodne šole. Očitalo so je tem čitankam, da se v njih čisto potajuje hrvatsko iino dežele, njo naroda in jezika. Posl. B i a n k i n i jo predlagal, pozvati naučno oblast, da v novem izdanji odpravi to potajovanje. Srbski poslanec dr. P u g I i e z i je pa poiem na-svetoval, da se predlog Biankinijev popravi v tem zmislu, da v čitankah tudi srbskega imena ni smeti potajevati. Večina hrvatskega kluba je pritrdila popravku Pugliezi-a, a poslanci Biankini, Buzolić, Ljubic, Paštrovič, Peric in Šarić so bili tega menenja, da je Pugliezijev popravek nepotreben in neosnovan ; da nima dru-zega namena, nego oslabiti predlog Biankinijev ; da denašnje Srbstvo ni druzega, nego negacija Hrvatstva, ter da Srbstvu velja le ta cilj, preprečiti duševno i stvarno sjedinjenje Hrvatov ; da niti pravim Srbim ne sme biti dozvoljeno kršiti čisti značaj hrvatski, dežele in naroda v hrvatski državi ; da bi se s popravkom Pugliezijevim le sankcijoniralo, kar je krivo v sedanjih čitankah ; in slednjič, da popravka Pu-gliezijevega ni možno vsprejeti, ne da bi se rušili temelji hrvatske stranke. I ker je večina hrvatskega kluba — kakor smo že povedali — vzlic tem pomislekom vspre-jela Pugliezijev popravek, izstopili so imenovani poslanci iz kluba. Deželni zbor je res vsprejel Pugliezijev popravek z 22 proti 21 glasom. Spravna komisija dež. zbora Češkega vsprejela je predlog posl. Buquoy-a, da se za sedaj odlože spravne predloge in sicer z glasovi Staročehov in veleposestnikov proti glasovom Nemcev. Blladočehi so zapustili dvorano, ko je pal njihov predlog, da se namreč preko predlog preide na dnevni red. Vnanje države. V italijanski zbornioi poslancev interpelovali so poslanae Barzilai in tovariši radi „napada" na italijanske ribiče se strani Hrvatov blizu Šibenika v Dalmaciji. Predučerajšnjem je odgovoril na to interpelacijo ministerski predsednik Rudini. Kekel je, da je stvar resnična. Italijanski konsularni agent je protestoval ter prijavil stvar sodišči. Treba pa čakati na izid kazenske pravde. Nemški državni zbor so zaključili dne 31. t. m. Poslanska zbornica je vaprejela predlogo o \velfakem fondu. Parižka policija pozaprla je že mnogo anarhistov. Senat je vsprejel postavo, dozvoljujočo smrtno kazen za napadalce z razpokljivimi tvarinami. V prošlem tednu dovela je a m e r i-čnnska ladja „Indiana" v mesto Libava veliko množino živeža, kojega je doposlala Amerika Busiji za stradajoče. Z ir.krcanim živežom so napolnili 135 železniških vozov. Tem povodom so v mestu Libavi priredili velike časti američanskim gostom. Generalni konzul Crawdorf je rekel mej drugim: .Po odredbi washingtonske vlade in na službeni "poziv Charlesa Emora Smitha, poslanika Zjedinjenih držav v Rusiji, čast mi je v ime američanskega poslanika vsprejeti parobrod „Indiano", ki je priplul iz Filadelfije in je napolnjen z žitom in drugim potrebnim živežem za prebivalstvo rusko, trpeče hudo bedo vsled lanjske slabe letine. Kar je v tem slučaju storil američanski narod, zaostaja daleč za uslugo, kojo je Rusija pred 30 leti napravila Zje-dinjenim državam s tem, da je odposlala svoje brodovje na naša obala ter nam pomogla čuvati nase jedinstvo in našo nezavisnost, zagrozivši vsem državam, hotečim iztrgati iz prekrasno američanske zastavo jedno izmej najsijajnejih nje zvezd." Pojavi ti pričajo, da si je Rusija pridobila jednega novega zaveznika. DOPISI. Iz Vodic v občini Materijski, dne 25. uiarca t. I. — Pred mesecem dni čitali smo v „Slov. Narodu" dopis iz Materijo o naših občinskih stvareh. Dopisnik nam je vsem govoril iz srca ter v nas vzbudil nado, da krenemo na bolje, kajti povBodi se govori o novih občinskih volitvah, o korenitih promenah v našem občinskem zastopstvu. 10 letno neprimerno občinsko gospodarstvo je pouzročilo, da v obče nazadujemo. Ob nzrokih našega nazadovanja dalo bi so mnogo pisati ; glavni uzrok temu pa jo naša nebrižnost pri volitvah. Treba je torej, da se zlo iztrebi korenito — pričeti pa moramo od zgoraj doli do zadnjega kiinovca v občinskem zastopstvu, ki so dosedaj slepo prikimovali vsemu, kar se jim je namignilo od zgoraj. Naš občinski zastop je skozi 10 let jednostavno potrjeval občinske račune, češ, vsaj je vse v najlepšem redu, a nikdo se ni pobrigal, da bi v resnici pregledal to račune. Mej tem pa so občinake doklade naraščale, da je groza. Dopisnik v „Slov. Narodu11 je rekel, da riba smrdi pri glavi ; no uprav naša uprava je riba brez vode; premeniti treba torej vse, kar je gnjilo ; v ta namen pa ne smemo prizanašati ni temu, ni onemu. Vsakako bi bilo bolje da bi dotične osobe odstopile same in prostovoljno; ker se pa temu ni nadejati in se krčevito drže svojih mest, treba jim stol izpodmakniti pri bodočih občinskih volitvah. V to svrho ponujamo mi „oguljeni Čiči" našim sosedom „trpinčenim Brkinom in Kraševcem" bratsko svojo roko: pomagajte vi nam in pomagati hočemo mi vam 1 Vsi pridemo glasovat z vami kot jeden mož. Postavimo se po robu oni stranki, ki ugonoblja našo občino in bratsko slogo in ki agituje in glasuje proti našim vrlim deželnim in državnim poslancem ; ljudem, ki prepevajo : „Oj, oj, oj, polenta e fažoj," dasi smo jim dosedaj nakladali časti, da se morejo šopiriti koc „konšeljiri". Tu imate torej, Brkini in Kraševci, bratsko našo roko ; složimo se! Čudno se nam adi, zakaj dotične oblasti zatezajo razpis novih volitev. Uprav sedaj bi bil najugodnejši čas, ko Še ni toliko dela na polju. Morda pa zato čakajo, da bi ae naši ljudje pozneje — ko jih Bili potreba, rasiti se za delom in zaslužkom — ne mogli udeležiti volitev ter vršiti svoje sveto pravo ? 1 Iz občine Materijsk«, due 28. marca. Iz kože bi bil skoraj skočil, ko sem čital * dopis v „Slov. Nar." dne 20. februvarja t. 1. — Čudno, res Čudno, kar pišejo gg. dopisniki po časnikih. I jat nisem tujeo tu, ampak tepe me jednaka usoda kakor druge. V svojem dopiBU v „Edinosti" sem rekel, da nisem prijatelj nasprotstvu mej to in ono stranko; in prav sem rekel. Kajti razpori in sovraštvo ne donašajo nič dobrega; to sem prepričan jaz, kakor tudi gg. dopisniki „Slov. Nar." (mislim, da ae še spominjajo nekateri gospodje, kaj seje vršilo leta 1882.)j Ako ste pa Vi gg. dopisniki doznali, kar tudi trdite, da je vlada že leta 1884. razgnala krajni šolski svet, bila vam je sveta dolžnost takrat protestirati proti občinski opravi, (po toči zvoniti ne hasne) ; ali to ugaja vam, a nam škoduje. Gg. dopisniki naj nam ne vsiljujejo prepričanje, da je oskrbnik krajnega šolskega sveta brez greha ; ne, ker vložil se je že protest za radi neopravičenih šolskih zamud; kako se je rešil omenjeni protest, to pa še dandanes ne vemo, & to vemo, da se je morala plačati kazen. Ni mi bil namen to navajati v svojem dopisu, ali sedaj sem prisiljen, da ne bojo gg. dopisniki „Slov. Nar." mislili, da je krajni šolski svet tak, kakoršnega slikajo. Trditev dopisnikov „Slov. Naroda", ni resnična, češ, da ni bilo niti govora o delitvi preostanka od popravljanja župno hiše ; jaz pa trdim, da je slavno županstvo storilo svojo dolžnost; krivda je na srenjskih županih, ker niso šo zvršili svojo dolžnosti, in je baje tudi ne bojo, ker hočejo, da bi so oni preostanek porabil za gozdno paznike, kar ne bi smelo biti. Ker veliko nas je, ki plačujemo nad 25 gld., davka, a nimamo nikakega posla z gozdnim paznikom. Pri poslednji občinski seji se | grobu, je mnogo govorilo o tem, ter se je odredilo, da naj se porabi denar za gozdne paznike. Rekel sem že, da omenjeni denar ne bi so smel porabiti v to svrho, ker to so samo krvavi žulji Brezoviskih župljanov, a ne ostalih občinarjev, kateri so se največ poganjali, kako naj se porabi omenjeni preostanek, dasi sami niso dali ni vinarja. Zahtevam torej ae enkrat, da naj se ta denar povrne tistim, kateri so ga zložili ; ker to gre po božjem in človeškem pravu. — Pristaviti mi je še, da se naše občinske razmere izvestno ne zboljšajo pri teh okoliščinah, kakoršne so ravno sedaj, ako se obe občinski zadevi ne preosnujeti v jedno; potem še-le bo možno, priti v okom neznosnim davkom. Tedaj na noge, vi davkoplačevalci, pridite v mnogobrojnom Številu k volitvi, ne plašite se izgube jed-nega dneva, kajti brez vojakov ni zmage! O b č i n a r. Opomba uredništva. Iz občine Materijske prejeli smo zopet več dopisov, tičočih so tamošnjih razmer. Da ustrežemo jednim in drugim, priobčujemo danes dva izmej teh dopisov. Različne vesti. Iz daialnih zbtrov. Deželni zbor go riški je vsprejel postavni načrt, oproščajoč nove zgradbe se stanovanji za delavce vseh doklad na stanarino. V deželnem zboru iaterakem vršila se je dne 31. marca obravnava o proračunu deželnega šolskega Eaklada za leto 1892. in o raznih resolucijah tičočih ho šolskih zadev. Proračun so vsprejeli z večino. Proračun znaša 165.803 gld,, prispevek dežele k tej svoti pa 139.213 gld. Iz Poroča piše se nam 31. marca: Đenašnja VIL seja deželnega zbora bila je viharna. Dogodil se je velikansk škan dal, katerega je prouzročil vladni komisar. V pričetku zasedanja bilo je še dovolj mirno in tudi galerija obnašala se je nekako dostojno. A pri zadnjih sejah bila je vedno bolj razposajena. Predsednik pa jej dopušča vse, včasih ae nekoliko pošali e njo, češ, da imajo nekateri „rafredore", a galerija dela kar hoče in ukaznje predsedniku. Našim poslancem, ki načelno ne govore drugače, nego v svojem jeziku, iz galerije ukazujejo, naj prenehajo. Psujejo jih s raznimi kulturnimi epiteti i s kričanjem, kašljanjem, kihanjem in kar je še enacih sredstev. Kam so naši nasprotniki že prijadrali, vidi se iz tega, da spuščajo na galerijo eelo desetletne dečke, kateri imajo nalog: kričati, smejati se, sploh pomagati razsajati. V Časih vporabljali so za to pse, katerim so stopali na repe. A da v tako svrho uporabljajo nežno, „nadobudno" mladino, to presega že vse meje dostojnosti. Tako vzgojena mladina mora a časom „koristiti" deželi in državi, kaj ne? Dnevni rod je še vedno oni iz V. seje in tudi danes ni bil končan. Razpravljalo se jo o šolstvu. Debate udeležili ao so od manjšine poslanci: M a n d i č, dr. Volarić in S t a n g e r, prva dva govorila sta večkrat. Od večine poslanci : poročevalec dr. B u b b a, dr. Tamar o, B a b u d e r, F r a g i a c o m o, dr. C o-s t a n t i n i, dr. A m o r o s o, dr. C I e v a in vladni komisar Eluscheg. Neosnovano in ne govoreč k predmutu napadal je manjšino prav priprosto poal, 8 b i s k, a uprav v smislu fakinske „avite oolture" obnačal se jo ,vitez" Wa8sormann. Dr. Volarić omenjal je med drugim iredentovskih geografičnih kart, ki so bili v šolali na otocih v času, ko je bil Eluscbegg tam okr. glavar, no da bi pri tem imenoval bodisi katere oaebe. Na to izjavil je vladni komisar pri živahnem odobravanji od strani večine in galerije, da je dr. Volarić nupadal bivšega šolskega nadzornika, kateri leži v hladnem Sploh je pripovedoval historijo onih kart in se skušal izviti iz one zadeve. Dr. Volarić zavrnil jo z vso resnostjo in odločnostjo podtikanje vladnega komisarja, kakor da bi bil on napadal mrtvega. V tem reče vladni komisar nekaj predsedniku, ta skoči po konci, kakor bi ga bila oaa piknila in kriči na dra. Vo-larića, hoteč mu zabraniti govor. A dr. Volarić se ne uda. Galerija strašno razsaja in tuli. Izmed silnega krika odmevajo otročji glasi. Ital. poslanci ustanejo kriče, da odidejo iz zbornice, a dr. Volarić še govori. Na to obrne se posl. a s s e r -m a n n proti dr. Volariću in zakriči : „Bestia" ! Posl. Jenko odvrne mu: ,Da! Ti si beštja". Predsednik na to vzame klobuk in pretrga sejo. Ko so se duhovi nekoliko pomirili, nadaljuje se seja in govori o predmetu dr. A m o r o s o. Dr T a m a r o napadal in paoval je strastno duhovščino in med drugim rekel je, da je sramotno, ako morajo duhovna spremljati žandarmi z bajonetami. Odgovarjala sta mu dr. Volarić in M a n d i ć. Ta pokazal je na sramoto Poreško, kjer po ulicah kar mrgoli policajev in žandar-mov v varstvo poslancev, kateri (slovanski) taeega varstva niso zahtevali, a ga daje vlada, ker pozna Poreč. Na to odgovarjal je precej bivši Porečki župan 8 b i s k in se tako izdal, da je Mandiča prav dobro razumel, da-si je vedno tajit, da bi znal hrvatski. Sbisa provokovai je s svojim strastnim, divjaškim napadom na manjšino nov škandal. Za italijansko vseučilišča. Tudi deželnemu zboru isterskemu predlože gospdda Italijani primerno resolucijo za osnove italijanskega vseučilišča v Trstu. Tako vsaj čitamo v poreški „L* Istria." „L' Istria" govori medenimi besedami o „giusti desi-dert di Trieste e di tutte le provincie italiane„; a menijo-li gospoda, da drugi n&rodi nimajo svojih „giasti desidert" P To naj si zapomnijo gospoda: kdor kruto peto tlači najpohlevnejše pravice svojega bližnjega, ta je izgubil pravico apelovati na pravicoljubje druzih ! Predavanja v Čitalnici. Nocoj predava gosp. Fran Podgornik o „moravskih ornamentih," prihodnjo soboto pa g. V a-troslav H o 1 z o jako zanimivem predmetu : „Spomini na znamenite m o ž e s 1 o v e n s k e.11 Na ti predavanji opozorjamo posebno slavno občinstvo. V pojasnilo. Vaše poročilo o predavanji v tukajšnji čitalnici dne 26. marca v zadnji številki „Edinostitt ni popolnem točno glede vsebine in smeri. Poročilo pravi, „da je gosp. prof. dr. Glaser podal zgodovinski razgled, kedaj in kako so prišli naši pradedje v sedanje pokrajine. Ti slonć na razidkavah učenjakov, ki so nam malo pravični.......To jo edino možno, ako se razlaga alovanska zgodovina na podlagi prvobitnosti, kakor je učil naš velikan D. Trstenjak, potem Šembera, Sasinek in v obče, kakor uči slovanska, ne pa nemška šola." V uvodu k tvarini: „Sledovi slove-ščine od X. do XVI. stoletja" je primerjal predavatelj Hicengerja in Trstenjaka bratoma Grimma v Nemcih, kolikor ao se ti trudili razjasniti nemško oziroma alo vanako prošlost, in je omenil o vsphhih Trstenjakovih raziskavanj Rutarjeve sodbe, ki ae je izrekla v Ljubljani, no da bi bil kdo oporekal, ter jo zdaj v Slovencih v zgod ovinskih zadevah Rutar priznana avtoriteta, ki gotovo slepo ne vorujo nemški šoli. Dalje je govornik navel Miklošičevo menenje o slovenskih narečjih v stari dobi. Nemca zgodovinarja ni omenil nobenega. Smer predavanju je bila dokazati, da so jo slovenščina od 10. do 16. stoletja v javnem in uradnem smislu bolj rabila, kakor bi kdo zdaj mislil v nnših razmerah, kar jo vredno, da so pri raznih prilikah opet in opet naglasuje. „Tržaški Sokol" priredi dne 10. t. m. »Sokolski večer" petjem, igro iu tambu-ranjem. Družbe sv. Cirila in Metoda. Graska izvanakademiska podružnica je imela 7. marca t. 1. svoje letno zborovanje ob obilni udeležbi čč. udov in gostov. Prvo-mestnik, g. ravnatelj Fr. B r a d a š k a, se jc najprej spominjal umrlega ustanov-nika, pree. g. kanonika dr. M. R o b i č a, in je povabil navzoče ude k sv. maši, katero je za pokojnika daroroval 9. marca v mestni župni cerkvi podružnični tajnik, preč. g. vojaški župnik monsgr. Ivan T o m š e. Potem je ocenil vesele novice, da je bivši podružnični blagajnik, g. prof. Pr. II u b a d poklican na Duna j. Povdar-jal je slednjič še požrtvovalnost tamošnjih rodoljubnih obrtnikov, ki so tudi podružnični udje. — Iz nam doposlanega poročila o zborovanji z radostjo povzemamo, da zanimanje za našo družbo raste i v Gradci, na čemur se moramo posebno zahvaliti mladeniško naudušenemu g. prvo-mestniku in neutrudno delavnemu blagajniku, g. c. kr. okrajnemu sodniku Fr. Hrašovcu. — Vodstvo glavne družbe razpošilja to dni širom Slovensko 2 važna poziva. Prvi vabi domoljubno slovensko ženstvo, naj bi snovalo kolikor največ mogoče ženske podružnice; drugo je pisano slavnim društvom, naj bi postala pokrovitelji naši družbi. — Za družbine namene so darovali: Ormoška posojilnica 15 gld., član delavskega bralnega društva v Idriji, g. Val. Pogačnik, nabral 5 gld. 26 kr. i posojilnica v C e lovci 5 gld. Iskreno zahvalo izreka vsem in vsakemu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti ima v nedeljo 10. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih otroškega vrta v Rojanu svoj redni občni zbor. Vendsr! „Naša Sloga" dobila je s Pomjanščine vest, da je višja oblast odstavila znanega župana Gonjača ter imenovala komisarja v osebi g. P e t r i s a. Ta vest nam je seveda v veliko zadovoljščino, kajti zadnji čas je, da se povrne prepo-trebni mir v to občino. Drugo uprašanje pa je, kako se bode sukal gosp. komisar? Po njega delih ga bodemo sodili. Občinske volitve v Kanfanaru. V ponedeljek so so vršile volitve za II. razred in aicer ponovno, ker je c. k. namestništvo uničilo prve volitve. Kakor Čitamo v listu „II Diritto Croato" so se tudi pri tej volitvi vršili isti neredi, iste nepravilnosti in ista nasilja kakor pri prvi. Imenovani list ne dvomi, da ne bi c. k. namestništvo uničilo tudi teh volitev. Pevsko drufttvo „Adrija" v Barkov- Ijah je imelo v nedeljo dne 27. marca svoj redni občni zbor v dvorani krčme „Obrt-nijskega društva." Navzočih je bilo do 40 udov, pol. oblast (Magistrat) je zastopal znani Visintini. — V minolem letu je sodelovalo pri društvu do 36 pevcev, podpornih udov je bilo 62, ustanovuikov 5. — Kakor je bilo razvidno iz blag. poročila dohodki so bili v minolem letu enaki troškom, a več zaostale udnine se ima izterjati pri udih. Skupnega den. prometa je imelo društvo 1203 gl. in 92»/« kr. — Tamb. odsek je štel s prva 18 članov a med časom je izstopilo nekaj itezadovolj-nežev. Društvena knjižnica delovala je vrlo dobro. Udje so jako pridno čitali knjige, katerih lepo Število so zopet podarili razni rodoljubi. V novi odbor društva bili ao izvoljeni: Drag. Martelanc, predsednik. Fran Smuc, podpredsednik, Dav. Sulčič. tajnik, Anton Martelanc, blagajnik, ter odborniki : Matija Pertot, Andrej Krečič, Franjo Ščuka, Jakob Pertot (arhivar) in Jakob Cuban. Namestniki so: Josip Pertot, Josip Milič in Anton Ščuk a ; pregled, računov : Blaž Pipan, Franjo Martelanc in Miroslav Martelanc. — Istega dne zvečer je imelo društvo v domači krčmi svoj pevski večer, katerega so se udeležili vsi pevci, in kateri je izpal na vseobče veselje udeležencev. V Dombergu je jutri v nedeljo ljudski shod. Posvetovali ae bodo o zadevi vrejen ja Vipave in gradnjo železnice po Vipavski dolini. Shod se vrši šolski dvorani ob 3. uri popoludne. .Slovanskega Sveta" št. 6. :ma naslednjo vsebino: 1. Slovanska stranka v Cialitaviji. 2 Pravo staroslovenskega bo-gonlužbenega jezika v Istri. 3. „Občesla-vjanski jezik*. 4. Liturgija rimske cerkvo, (I)alje.) 5. L»'bed, Š^uka i Rak. (Basen v ruskem jeziku). 6. Molitva svetega Efrem«. (V ruskem jeziku, v slovenskem prevodu, pisanem s cirilico in latinico). 7. Ruske drohtinice. 8. Pogled po slovanskem svetu. 9. Književnost. Tržno poročilo. Cene ne razumo, kakor se prodaje nn debelo hln^o za potov denar). Sava Mocca 100 C.n K. » od for. ilo fer 128.— 130.— Kia biser jako lina . „ —.— —.— Java „ „ * — .— —. — „ 92 — 94.— „ srednja . . . IV 85. - 87. - 118.— 114.- Portoricco..... 132,- 134.— Sari Jago de (Juha . „ —.— - . — Ceylon plant. fina . . 132.— 134- Java Malang. zelena . vi 113. — 114 - „ —. - —.— Uio oprana .... „ 112 - 110.— 90.- 91.- „ srednja .... „ 83.- 85.— Caasia llgne" » zabojih . . „ 2«.- Kaolaov cvat...... „ •S8l>. - 390.— n — — .— „ 38. - 39 — „ 32.— 33.— „ 35.- 3«.~ Plment Jamaika ..... » ;4.— — Petrolaj ruski v sodih . . li'O K. 5,— —.— „ v zabojih . 7,— —. — Ulj« bomažiio amerlk. . . n 80.— H2.— Lecce jedilno j. f. gar. . 41.— 42- dalmat. s certifikat. . „ 41.- 42.— namizno .M. S.A.j.f. gat-. it 50.- 52.— Aix Vierge .... » 5B.— 57.— » fino..... n 52"— 54.- 3.75 4.50 Pomarančo Puljanke . . . it 4 — 5.— Kandljl Bari l.a..... UIO K. 70.- 72.- dalm. I.a, h cert. » 74 - 76.- Plgnolli......... t* —, — —.— Bil italij. naj fine j i . . . + 22. - — .— „ prednji . . . m 21.- — .— Kangoon cxtra) . . . t» 16.— —.— n l.a! carinom 14.- 14.25 11.a/ . . . n 12.- 12.60 Roiici pulieski ..... n 10 — —.— dalmat. h cert. . . — — .— Smokva puljeftke v sodili . 99 —. — .— „ v vencih . m 14. 14 50 Snltacine dobro vrsti . . n 30.— 32.— Suho grozdje (opata) . . . n 18.- 14.— Gibala«......... TI 20.- 21.— Slantkl Yarm»uth .... BOtl _._ _._ Poltaovka srodno velikosti 100 K. 39.- _. — velike ..... m 30.— _.— Sladkor contritug. v vrečah tt certifisk. . . . m 84.50 35.— PaiolCoks....... n 10.— Mandoloni..... n ».- _ .— svetlorudeči .... n 9.— —.— temnorudeči . . . . n 9.-- — .— bohinjski ...... • 9.75 10.- • 9.25 —.— beli, veliki .... „ 8.75 —.— zeleni, dolgi .... * —.— — .— „ okrogli . . . ti —.— - .— mošani, Štajerski . . m 7.-- 7.25 KmIo 88.- 84.— Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtoplejo slavnemu občinstvu. Točijo ae vedno izborna domača oko-ličanska vina. Cl. B. Modic in Grebene, rtt in Via Nuova, opozarjata nasobniko, kramarja in č. duhovščino na svojo zalogo porculanskoga, steklenega, lončonoga in železnega blnga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Antnn Pnrbai na vo#lu ulico Ghega nlliuil rUUKdJ, jn Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakurni svoji — ista hisu — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovcnsko postne tiskanice. Cl Hnc+llno staroznana |>od ime- UUoUlIld. „OtUhd , „om „Belladonna", poleg kavarno „Kabrin", priporoča so Slovoncom v inoHtu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Cl. luan Prolnn priporoča svoji trgovin IVdll rrolUy v Via del Boaco rit. a (uhod na trgu staro mitnice, Piazza Harriera veccliia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, karo, riž in razno vrst« domačo in vnanjo pridolko. C. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Ilosada) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila PronočiSča neverjetno v ceno. Cl. Josip Kocjančič, ViftohBln,rVec* trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjitni pridelki. Cl. Anrirpi Halan *ev,j|irv Caserma. nilUl UJ l\aiail, priporoča ho najtoploje slovenskemu občinstvu. — Najologantnojso tor no-lidno delo in točna postrežba. Cl. Kavarni .Commercio' in Te- HpCPn* v dC A s e r m a", glavni shaja- UCOt/U li^j tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen ohink se priporoča Anton Š o r 1 i . kavarnar. Cl. Martin Krže, Piazza 8. Giovanni, št. 1. trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Josip Urbančič. Francesco priporoča vneli vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in manja vina v hote!jah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladščiee itd. 12—48 Tiskarna ..Dolenc" (narodni zavod v Trstu), Piazza della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred. Cl. Anton Lampe, naslednik Jakob Hočevarja, Via Barriera vecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd. Cl. Odvetnik dr. Matej Pretner si usoja naznaniti, da je odprl svojo odvetniško pisarno v TRSTU 13 via Carintia, št. 9. I. nadstropje. Tužnoga srca javljamo vsein sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, o smrti preljube matere, odnosno tašče in stare matere gospe Marije Kavčič rojene Lenasi, katero jo Vsegamogočni danes ob 7 uri zjutraj, po kratki a mučni bolezni, previđeno se sv. zakramenti za umirajoče, v 75 letu svojega živ Jj en j a, v bolso bodočnost poklicati izvolil. Pogreb bode dnč 31. t. m. ob 4 uri popoludne. Nepozabljivo ranjko priporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem v blagi spomin in molitev. Gospodstvo Gorica pri Pregradi, dne 29. marca 1892. Anton, Friderik in Hinko Antoniia in Mariia Ivan Umek, črevljarski mojster, Via Ro-ttiagna št. G. priporoča se stavnemu občin-tvu v vsa v njega stroko spadajoča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cone. 60--23 SOL A 1-12 Anton Vrabec, trgovina z steklovino j lončenino in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosso") se priporoča tržaškim in vnanjim j Slovencem. Cl. U. Mrevya, v,"s ""V Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. za popolno izvežbnnje v krojnem risanji, prikrojevanji ter šivanji oblek in perila po dunajskem načinu: Piazza nuova št. 2 I., III. Ivan Kanobel, nasproti velika vojašnice, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od S kil. naprej po najnižji ceni. pekovski Vekoslav Moder, mojster „Piazza Onserma", se priporoča slav. občinstvu. — 1'r'daja vseh vrst kruha, slaščic, čokoladi-, wtli vrst moke itd. po najnižjih cenah. Cl. Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Viu Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvnkrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Isti jo odprl tudi podružnico v ulici S. Sebastiano blizo solnega trga. Cl. Fronin Dololl Piazzetta Cordarioli št. rlCtllJU UClalV 8 blizo novega trga, prodaja izvrstne jestvino : kavo, sladkor, riž, oljo, čokolado, knkao — po najnižjih cenah. lfot*nl Pnlia ifcnnjarija in tobakarna v l\al Ul uuija, ulici Via Arcata, nasproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter. Cl. i Kra no uzorke šalje se zasebnikom badava. Knjige za krojače nefrankovane. Tvari za odjela. Puruvien i dosking za visoko svećenstvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, to za veterane, vatrogasce, sokolaše, livre; sukno za biljard i igrač je stolove, lnden i nepromočne lovačke kapute, tvari kojo se pere, plaid za putnike od 4—14 for. itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jodvn podnose krojačke troškove, neka se obrati na Iv. Stikarofsky-a u Brnu. Veliko skladište sukusi u Austro-Ugarskej. U mojem stalnom skladištu u vriednosti od '/, milijuna for. a. v. to u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi, da so od tako malenih osta-naka i odrezaka neniože poslati uzorke jer nehi u kratko blaga preostalo. Ponudjaju li pojedine tvrdke odrezke to razašilju li uzorke, tada su ovi od čitavih komada, nipošto od odrozaka. Odreže i, koji se neilo]ia Barriera vecchia št. 19 itlllvL BLIilVU HI. nadstropje, izdeluje možke oV.elce po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprej.innjo no tudi naročila na raznovrstno motko 3r. žensko perilo, koje so izdeluje lično in po najugodnejših crnah. Cl. j DI«l4ino Tnno lastnik krčmo k „Ruskim Dldžllld. I UIIC, Toplicam", Via Giulia št. S, uljudno prosi za'mnogobrojni obink svoje krčme, kjer so pije izvrsten isterski teran, in so še boljše skrbi za želodec. 4 — 25 , „Osteria al Cervo" JI 2T£ kavarne „Fnbris" priporoča dobra vina in izvrstno kuhinjo. — Zn dulalski stan hrana opoludne in zvečer neverjetno v cono, Cl. ikntnn Iprip viu št, is, i. nad-' r\lllUII JCI 11», „tropje — izdeluje ntoSke obleke po najnovejšem kroju, izdeluje tudi obleko za c. kr. uradnike. — Postrežba točna in hitra. _2-12 | A Plpc-Lrnvio Corso št 20, M, t lt?£>l\UVIU, j. nadstropje uglasbovrtlec glasovirjev, cerkvenih orgelj, harmonijev itd. Izvršuje tudi vsake vrHte popravila. , 1 —-i Gostilna „Al fiallo d'oro" toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na do- j belo v sodčk h od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Raz- | pošilja tudi istrnko vin« na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; no da hi imel naročevalec kuke drugo stroške. Vnanjim gostilničarjem so priporoča z u naročila Covacich, 1 5 —12 I lian Vdlonnio Via nueva St. 39, pro-i ivail ValCIlblU, duju vsake vrsto manufakturnoga bhiga. Blago se dobiva iz prvih vasirijskili tovarn. Cone nizke. 49—ll Vozni listi in tovorni listi v Ameriko, i Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN L1N1EU iz Antverpena direktno v New Jork & Ptiiladelfijo koncesijonovana črta, od c. ... avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—12 „Eed Star Linie" na Dunaju, IV "Weyringergasse 17 ali pri Josip-ii Strasser-u Speditionsbureau fdr die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. Vinski ekstrakt. Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojoga ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano specijaliteta. Cena 'i kil. (ki zadostujeta za 10