Enkrat hitreje enkrat ceneje v Celju bomo imeli kmalu dva otoka — sicer ne dobesedno, ker dejansko nimamo nobenega, imamo pa naselje Otok. Ob tem v podalj- šku proti kopališču pa bo kmalu zrasel še drugi otok — ali kot ga uradno imenujejo —- Otok IL Gre za večjo sosesko, ki bo sprejela pod streho več tisoč prebivalcev. To^a bolj zanimivo kot to, da gradimo v Celju novo sosesko, je dejstivo, da bo Otok II zgrajen po novem siste- mu gradenj stanovanjskih poslopij. In sicer gradijo stanovanja po mon- tažnem sistemu. Gre zares za novost, ki bo izred- nega pomena za hitrejšo stanovanj- sko izgradnjo našega mesta in osta- lih industrijskih središč v celjskem okraju. Prav gotovo pa ta novost, ki je prišla iz inozemstva in se naj- prej uveljavila v Zagrebu ne bo ostala le v mejah našega okraja. Kajti prednosti montažne gradnje so očitne. Naj vam za ilustracijo navedemo le nekaj podatkov . Stanovanjski blok s petdesetimi stanovanji je možno zgraditi enkrat hitreje, cena enega stanovanja pa je 60 tisoč di- narjev za kvadratni meter. Naj pri tem omenimo, da je povprečna ce- na za kvadratni meter stanovanj- skih prostorov v Sloveniji preko 80 tisoč dinarjev. Gre torej za drugo veliko prednost. Tako so stanovanja kar za 33,5 odstotkov cenejša, kar pa je precej — ali če povemo dru- gače, gospodarska organizacija lah- ko z istimi sredstvi, ki jih je name- nila za stanovanjsko izgradnjo, zgra- di tretjino stanovanj več, kot če bi jih gradili po starem klasičnem si- stemu gradnje. To pa ni tudi vse. Montažna grad- nja je zanimiva tudi za gradbena podjetja. Montažna izgradnja stano- vanj se sestoji iz več raz, od katerih je prav gotovo zanimiva izdelava montažnih delov in sestavljanje teh delov v enoto. To vam prikazuje tu- di naš posnetek: kup izdelanih mon- tažnih elementov, ob njemu pa že domala dograjen stanovanjski blok iz teh elementov, ki bo sprejel ka- kih 55 družin. Tak sistem priprave gradiva za gradnjo stanovanj je prav gotovo velika prednost, saj lahko gradbena podjetja zaposle sVoje delavce tudi v zimskem času, in sicer pri izdelavi montažnih ele- mentov. S tem se izmikajo neprijet- nim posledicam nepriučenih sezon- skih delavcev in se lahko usmerja- jo na zaposlitev stalnih delavcev. S tem pa se tudi življenjski pogoji gradbenega delavca bistveno me- njajo, kar je prav gotovo zelo iwzi- tivno. In prav v tej smeri je celjsko gradbeno podjetje Ingrad že veliko naredilo. ' Več komisij in imenovanja Občinska skupščina v Slov. Ko- njicah je na zadnji seji izvolila več komisij kot svoje ipomožne organe. Tako so bili imenovani člani ko- misije za pripravo 42-urnega ted- nika, komisija za pomoč delovnim organizacijam pri sestavljanju sta- tutov, odbor za zbiranje ,pomoči za Skopje in komisijo za vpis ljud- skega posojila. Na predlog komisije za volitve inv imenovanja so bili razrešeni svojih dolžnosti nasled- nji šolski upravitelji: Fran jo Re- jec iz Vitanja zaradi U)po'kojitve, tov, Jovan iz Rakovice zaradi pre- selitve, tov. Franc Taks iz Tepanja zaradi premesititve v Slov. Konjice in tov. Štefanija Drame zaradi uki- nitve samostojne šole v Zbelovem, ki je bila priključena osnovni šoli v Ločah. Za upravitelja osnovne Šole v Vitanju je bila na predlog komisije imenovana Vera Krama- rič-Marošek. V. To ni problem kombinata Na eni izmed zasedanj občinske skupščine Celje so razpravljali tudi o poslovni izgubi podjetja »Mleko«, ki je pred kratkim postal ekonom- ska enota žalskega kmetijskega kombinata. Šlo je za preko 10 mili- jonov dinarjev, torej za precejšnjo številko. V tem obdobju pa so na- stopile tudi organizacijske spre- membe. Saj pri kombinatu sodijo, da bi lahko poslovne stroške z reor- ganizacijo znižali za okoli 4 milijo- nov dinarjev, se pravi, toliko manj bi bilo izgube. Obstaja p>a še ena možnost, ki smo jo že enkrat ome- nili, in sicer, da bi mlekarna ne pla- čevala za hlajanje, pranje steklenic in podobno vodo po 99 dinarjev, temveč podobno kot v Mariboru in drugje po 5 dinarjev za kubični me- ter. Tako bi prihranili še 2,5 milijct na dinarjev. Ko smo to omenili, je bilo nekaj ugovorov, in sicer baje zato, ker sa- nitarna inšpekcija ne dovoli zgradi- ti v Medlogu pri mlekarni (to pa je tudi pri kmetijski šoli in hlevih) primeren vodnjak. Z zgraditvijo vodnjaka bi stroški poslovanja prav gotovo za nekaj milijonov padli. Ker gre za sporno vprašanje, smo zaprosili sanitarnega inšpektorja dr. Fludernika za pojasnilo. Takole je dejal: — Ce si mlekarna zgradi vodnjak in bi vodo iz tega vodnjaka uporab- ljala za hlajenje mleka (tu v^a ne pride v stik z mlekom, za pranje tovornih avtomobilov in podobno), a bi hkrati še naprej uporabljala za pranje steklenic vodo iz vodovoda, bi bilo vse v redu — stroški poslo- vanja pa bi se bistveno zmanjšali ob sedanji ceni, ki jo plačujejo za vodo. Toda iz prakse vem, da kot sanitarni inšpektor nimam nobene garancije, da bi se ta Voda ne"'upo- rabljala tudi za prajaje steklenic. In kaj potem, če v enem takem prime- ru zboli več otrok? Moralno kot zdravnik in tudi drugače se čutim odgovornega, da te možnosti ne ob- stajajo. Zdi se mi pa vredno orheniti, je dejal dr. Fludernik, da bi občina skupaj z zainteresiranimi p6cijel)i ceno vode le lahko uredila.' Saj končno — bodimo pošteni — v bist- vu občina s tem, ko zaradi vode riio- ra sanirati pri podjetju »Mleko« 2,5 m,ilijona dinarjev več, t'^ der\^r posredno dotira vodovodu. koncu, če so v drugih večjih sredi- ščih v Sloveniji našli ustrezno reši- tev — mleko je vendar nujno p^ trebno, toda ne samo otrokom -j zakaj bi ustrezno rešitev ne nh^li tudi v Celju. Zakaj bi potem niorala rešitev tega problema, ki fe' df{ii- hen, biti kanalizirana preko pritiska na. sanitarno inšpekcijo —^ h'^ zdravstveno službo, še bolje, če ^ta- ko rečem. Zato pač menim, djju.J9 treba razpravo o reševanju tega pro- blema kanalizirati na odnose rne'd mlekarno in vodovodom., ni! . »Pod odejo« Tovarni odej v škofji vasi, mali vasici pri Celju, bi zares lahko rekli', da je pod odejo. Postopoma so nam- reč tako osvojili tehnologijo dela, v tvarni, da je dinamika porasla prci- izvodnje enakomerna. Ko smo teli; ničnemu vodji tov. Jeriču zastavili vprašanje, kaj je v sedanjem ob- dobju njihova posebna naloga, nam je dejal, da trg ni problem. Ce bi imeli vsaj še enkrat več odej, bi,jil^ lahko prodali. Potrebno pa bo za zmanjšanje stroškov osvojiti stan- dardne tipe odej, in sicer tiste, jih ljudje najbolj kupujejo. Zraven je še povedal, da se mnogi m^jfijo, češ da je tovarna znana po svpjih specialnih in izredno kvalitetno xi- delanih odejah. Te resda tudi izde- lujejo, toda na trgu jih poznaj^ predvsem po osnovnih tipih odej. In na teh mora sloneti proizvodnja^. Hkrati nam je odgovoril tudi na vprašanje, kakšen je pri njih odho§ med produktivnostjo in" e^ebiiJrp^i dohodki. Dejal"je, da so"ta problem rešili v okviru ekonomskih enojt. Doslej izplačani osebni dohodki za- poslenih so nekoliko nižji, kot bi spričo domala 20-odstotnega poria- sta produktivnosti morali biti, in sicer zaradi tega, ker ekonomske enote izplačujejo le akontacije, del sredstev pa se zbira v rezerVni .sklad osebnih dohodkov vsake ekonom- ske enote. Naj pri tem poudarim, je dejal, da vsaka ekonomska enota in sleherni delavec natanko ve, ko- liko imajo še rezerve in tudi koliko je tu njegovega dela. Zanimivi pa so pri tem primeri, ko neka ekonomska enota zaradi ka- terega koli subjektivnega vzroka nei ustvari dovolj sredstev za osnovo,' ki jo imenujejo akontacijo. V teh primerih ji navadno manjkajoča: sredstva posodi druga ekonomska enota — seveda s pogojem, da sred- stva dobi nazaj. V primerih pa, ko gre za recimo izpad proizvodnje za^ radi zunanjih vplivov, se potrebna sredstva usmerijo v to ekonomsko enoto iz sredstev podjetja. Pri tem je značilno, je dejal Jerič, da ekonomske enote začno gospodariti, za njih postane vsak strošek pomemben, kajti vsak stro- šek je tudi element v izračunu či- stega dohodka. Zaradi tega mirno lahko trdim, je nadaljeval, da.jij^ii^ je sistem ločenega obračunavanja vseh računovodskih elementov : p.o ekonomskih enotah bistveno poma- gal pri naporih za uresničitev, o^ novih proizvodnih nalog. IZJAVA METEOROLOGA-AMATERJA BORKA KOLJČICKEGA: Jesen bo lepa in sončna Konec poletja je in začetek je- seni. N-a polju nas čaka še vrsta del: obiranje koruze, sladkorne )ese, grozdja in drugih pridelkov, .judje že tudi pripravljajo zemljo za jeseiiisko setev ,pšenice, dosti opravil je na poljih, veliko jih je pa tudi doma. Bodo vsa ta dela pra- vočasno opravljena? To je odvisno od vremena. Za poljedelstvo je, kot že vemo, najlKtlj prikladno sončno vreme z občasnim de/evjem. Zelo sušno ali pa zelo deževno vreme lahko onemogoči dela na ,polju in ogroža ikvaliteto pridelkov. Kakšna bo torej jesen? Bo de- ževna in hladna ali bo sončna? Za vreme se ne zanimajo samo :}>olje- delci, ampak tudi veliko število ljudi, ki živijo v mestih in mislijo svoj letni dopust preživeti v jesen-: Lskih dneh. Na viprašanje, kakšno bo vreme, je odgovoril znani meteorolog-ama- ter Boris Koljči-cki takole: Jesen bo takšna, kakršno si želijo na vasi. To pomeni, da bo jesen lepa in sončna, spremljalo jo bo pa tudi občasno deževje in nekoliko hlad- nejši dnevi. Skozi vse jesenske dni bo prišlo do večjih temperaturnih kolebanj. Bodimo še jasnejši: za je- sen bodo karakteristične nagle spremembe. Lepo, sončno vreme bo spremljalo kolebanje, veter, pada- vine, padci in rast temperature. Poletna vročina, ki so jo pre- kinjali kratkotrajni prodori sveže- ga atlantskega^« Zraka, bo trajala do konc^ septembra. Prav na koncu po- letja, takrait, ko se bo začela jesen, Ik) pa prišlo tudi do spremembe bre- mena. To pomeni,, da moramo prii čakovati poslabšanje vremena z ob- čutnim ipadcem temperature in deževjem. Takšno vreme pa ne bo trajalo dolgo — vsega skupaj nekaj dni. Zmerno in relativno toplo jesensko vreme, ki l)o potem nastopilo, bodo spremljale občasne ohladitve, dež in veter. Taikišno vreme bo skozi \es oktober in v dveh dekadah mesecu novembra. Po 20. nbvembru se lahko nadejamo nagle spremembe — vre- me se bo takrat namreč ohladilo. Takrat bo prvič prodrl arktični mraz, iprišlo 1m) do prvih la/jih zim- skih ohladitev s severnimi vetrovi ter večjih jesenskih i)udavin. V tem obdobju nas ne sme iznenatliti niti prvi sneg, ki se lahko pojavi ob koncu meseca, l akrut bodo jutranje slane in megle. Boriis Koljčieki je svojo prognozo zaključil takole: Na osnovi te analize moremo le- tošnjo jesen razdeliti na sledeča ob- dobja: najprej bo .še poletno vreme, kateremu bodo sledili prvi jesensiki dnevi, ki bodo relativno topli in sončni, Srpremljale pa jih bodo ob- časne ohladitve in padavine. Od 20. novembra do 20. decembra bo vre- me spremenljivo in pretežno de- ževno. Takrat bo tudi vetrovno, ohladitve bodo pogoste, pojavljali se lK>do prvi jutranji mrazi in sneg. Kljub vsemu pa bo tudi v tem ob- dobju še nekaj i8onč»ih-d«i. i-- To prognozo je tovariš Koljčicki zasnoval na analizi vremenskih raz- mer, temperaturnih sprememb in padavin v spomladanskem in polet- nem obdobju, na aktivnosti sončnih peg. Vse to v veliki meri vpliva na vremenske razmere. NADOMESTNE VOLITVE ODBORNIKA Splošni zl>or obPinske skupščine v Slov. Konjicah je raz])isal nado- mestne volit\e v volilni enoti So- jek-Kamna gora. Izvoljeni odbor- nik te enote tov. Ambrož je kmalu po volitvah umrl, tako da je sedaj ta kraj brez svojega zastopnika v občinski skupščini. Volitve v teh dveh 'krajih, ki tvorita najmanjšo volilno enoto na območju ol>cine, saj šteje le okoli l')0 volivcev, bo- do v novembru tega leta. STATUTI NAJBOLJ AKTIVNI V NASIH PODJETJIH Zbor delovnih Skupnosti pri ob- činski s'kupščini v Slov. Konjicah je na svoji seji med drugim razprav- ljal tudi o izdelovanju statutov v de- lovnih organizacijah. Iz poročila, ki ga je za sejo zbora pripravil občinski sindikakii evet, je ibilo razvidno, da so s pripravami najibolj aktivni v ne- katerih večjih podjetij. Na prvi seji občinske skupščine bodo posta- vili tudi posebno komisijo, ki bo de- lovnim organizacijam pomagala pri sestavljanju osnutkov statuta. Vpis ljudskega posojila... (Nadaljevanje, s 1. strani) prostovoljen. Toda prostovoljnost akcije j tudi v tem, da vsak pred skupnostjo pokate svoj obraz, da pokaže kako s čuti člana te naše skupnosti, ki jo je potres v Skopju v celoti globoko prizadel. Če delav- ci in uslužbenci v obliki posojila vključujejo tako zavestno v akcijo hitrega odpravljanja posledic te ka- katastrofe, potem pričakujemo, da jim bodo v enaki meri in po svojih možnostih sledili tudi kmetje, obrt- niki ter ostali občani v mstih in na podeželju. Toda prvi dan vpisa te zatvesti še ni pokazal, saj so kmetje v vsem okraju prvi dan zbrali ko- maj 1 milijon 277.000 dinarjev, osta- li pa 1 milijcMi 960,000 dinarjev — med slednjimi pa kot po poročilih lahko zaključimo, skoraj ni obrtni- kov. Najbolje so se obrtniki izkav.a-, li v velenjski občini, kmetje pa v.' občini Šentjur. O HOTELU „PAKA" Govorice so neresnične v Celju so se neverjetno hi- tro širile govorice, češ da so gostinski delavci hotela »Poka« neverjetno dobro plačani in da je baje direktor dobil v enem mesecu celo za 160 tisoč dinar- jev osebnih dohodkov. Z ozirom na to, da je občina morala letos sanirati za preko n milijonov dinarjev izgube hotelu »Paka« iz lanskega leta in da tudi sami v hotelu letos računajo na izgubo, čeravno trenutno poslovanje — grobo vzeto — kaže na pozitiven ob- račun, se pravi, da bo tudi za letos velenjska občina morala primakniti »kak« milijonček k ' hotelu »Paka«, so nas te govo- rice zanimale. Če bi to bilo res, bi bilo nepojmljivo. Zato smo hoteli podatke pre- veriti, in sicer kar iz »prve ro- ke«. Poizkušali smo dobiti di- rektorja, nekaj časa smo ga za- man iskali, ko smo ga našli ter mu povedali, da nas zanimajo podatki o finančnem stanju ho- tela in o osebnih dohodkih, nam je v »opravičilo« dejal, da gre spat?! (Bilo je sredi do- poldneva in ker je morda vso noč delal, mu tega nismo zame- rili, čeravno je šlo za nekaj mi- nut razgovora). Pač pa smo prosili predsednika občinskega sindikalnega sveta in podpred- sednika občine (občina namreč razpolaga s podatki o osebnih dohodkih) za to uslugo. Rade volje so nam ustregli in zares smo se lahko prepričali, da di- rektor hotela »Paka« ni dobil naenkrat za en sam, mesec 160 tisoč dinarjev osebnih do- hodkov, temveč 98 tisoč. Tako lahko pomirirno vse, ki še ver- jamejo v pravljico o 160 tisoča- kih. Ko smo analizirali nekatere finančne podatke, ki prikazuje- jo poslovanje hotela, pa smo zasledili, da so v letošnjih po- letnih mesecih gostinski delav- ci tega podjetja morali vložiti vse napore, kajti šlo je res na tesno — prostori so bili za- sedeni, gostov je bilo polno, in sicer zahtevnih gostov. Istočas- no pa smo ugotovili, da so ime- li v prvih mesecih zelo slabe osebne dohodke. Hkrati velja tudi pripomniti, da se finančno gledano poslovanje hotela »Pa- ka* izboljšuje, saj letos računa- jo le'na okoli 4 milijonov di- narjev izgube, (tako nam je po- vedala računovodkinja podjet- ja). To je prav gotovo zelo po- zitivna ocena za ta kolektiv( to je še posebej potrebno pouda- riti), kajti 13 milijonov razlike, ki so jo gostinski delavci uspe- li v enem letu ustvariti ni mala reč. O 160 tisočakih »plače« pa ne kaže več govoriti. Mile Iršič POTRESI RUŠIJC^ MESTA NIČ PA NE MORE ZRUŠITI NAŠE PATRIOTSKE VOLJE