60. številka.
Ljubljana, v sredo 13. marca 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBl nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman za avatro-ograke dežele za V8e leto 25 K, za po! .eta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa so za vse leto 2 K. - Za tuja dežela toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lOIh, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvold frankovati. - Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniatvo pa a Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon 6t 34. ~~ »Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Sežgano pastirsko pismo.
V najskrajnejšem kotička na zapadla naše monarhije v Feldkirchu na Pred-ariskem se je minoli ponedeljek vršila kazenska obravnava, ki je obudila občno pozornost ter mora nas z ozhom na politične boje v ožji naSi domovini še prav posebno zanimati.
V Inomostu izhaja humorističeu list „Der Scherer", ki deluje z veliko brezobzirnostjo pa tudi z velikim uspehom za razširjenje nemškega radikalizma in zlasti za gibanje RProG od Rima". Katoliška duhovščina, katere je na Tirolskem skoro toliko kakor na Kranjskem, je seveda začela stiahovito vojno zoper ta časopis in ker ni dosti opravila, jej je priskočil še briksenski škcf na pomoč. Škof je izdal poseben pastirski list zoper .Schererja" in ta časopis strogo prepovedal.
Na KraDjskem poznamo to klerikalno metodo iz lastne skušnje, saj nas osreči ljubljanski škof vsake kvatre s kakim pastirskim listom, v katerem ropota zoper napredna Časopise, dagiga tu ni nobenega, ki bi se unemal za izstop iz katoliške cerkve.
Pastirski list briksenskega škofa, naperjen zoper „Schererja", je mej nemškimi radikalci obudil veliko nevcljo. Prišlo je v Inomostu do velike demonstracije zoper škofa, pri kateri priliki je .Scbererjev" urednik, Karol Habermann škofovo pastirsko pismo na javnem mestu sežgal.
To je v klerikalnih krogih obudilo grozen vik in krik in državno pravdništvo je hitelo tožit urednika Habermanna zaradi pregreška po § 303. kaz. zakona, češ, da je s tem, ker je Škofovo pastirsko pismo javno sežgal, šege in naprave katoliške cerkve zasramoval!
O tej obtožbi se je vršilo nič manj kakor s edem sodnih obravnav. Dve razsodbi deželnega sodišča v Inomostu je ka-sacijski dvor razveljavil. Z jedno teh razsodeb je bil obtoženi urednik obsojen, z drugo pa je bi! popolnoma oproščen. Zdaj je bilo za obravnavo delegirano okrožno sodišče v feldkirchu na Predarlskem in tam, tako-
rekoč pod okni ondotnega velikanskega je-zuvitakega samostana je bil obtoženi urednik spoznan krivim in obsojen na izredno ostro kazen, na Sest tednov strogega zapora.
Da bo urednik obsojen, to se je vedelo v tistem trenotku, ko je kasači j ski dvor spoznal in izrekel, da spadajo Škofovska pastirska pisma mej Sege in naprave katoliške cerkve, in zato ni nikogar presenetilo, da je bil toženi urednik spoznan krivim. Sodba je izredno strogo izpadla, ali o sodbi ni dovoljena nikaka kritika, če prav je govor, ki ga je imel državni pravdnik pri tej obravnavi tak, da kritiko naravnost izziva.
Položaj, ki se je s to sodbo okrožnega sodiSča v Feldkirchu ustvaril, je pa tak, da se mora o njem izpregovoriti, ker nam kaže vso mizerijo naSih javnopravnih razmer.
S to sodbo so pastirska pisma nakrat uvrščena mej Sege in naprave katoliške cerkve, postala so torej nekako nedotakljiva. Ako bi se pastirska pisma omejevala na strogo cerkvene in verske stvari, bi temu nihče ne ugovarjal, toda izkušnja kaže, da so cerkvene in verske stvari v pastirskih pismih le postranska stvar, glavna stvar pa je politična propaganda za ljudstvu sovražno klerikalno stranko. Izkušnja uči, da se je ljudstvo s pastirskimi pismi naravnost Ščuvalo na punt (Rudigier), in da so se v pastirskih pismih žalili člani cesarske rodbine (Jožef II), a Sčuvanje k bojkotu časopisov, torej ščuvanje h kaznjivim dejanjem po § 30. kas. zakona so v nekaterih deželah vsakdanja stvar.
V tem, ko se torej na jedni strani pastirska pisma zlorabljajo v politične in v strankarske namene, ko se s pastirskimi listi uganja grda politična propaganda, reklama za klerikalna kupčijska podjetja (kontume in liste), in se delajo v njih celo kaznjivi pregreški, je na drugi strani vsakdo dolžan ta pastirska pisma respektirati kot Sego in napravo katoliške cerkve.
To je tako nečuveno nasprotje, da si je težko težje misliti, in mora vsakdo priznati, da take razmere kar ;:riče po odločni remeduri. Premeniti se dajo te razmere seveda le na jeden način : če se po tom    zakona   onemogoči   vsaka zloraba
cerkvenih Sog in naprav v politične in-sploh posvetne namene Zato pa kličemo: Ven s kancelparagrafom, da zavladajo vendar jedenkrat tudi pri nas pravne države vredne razmere.
Kako je g. dr. Šusteršič v „Katol. domu" dne 10. t. m. svoje voliloe „farbal!"
Po poročila .Slovenca" z dne 11. marca t. 1. je dr. Šusteršič pri navedenem shoda volilcem med drugim tudi to le povedal: .Potem je veliki politik dr. Hudnik razlagal tam (namreč v .Mestnem domu"), da sem storil jaz veliko napako, ker bi si bil moral prej zagotoviti dvotretjinsko večino za predlog. No, g. dr. Hudnik, potolažite se! Ne le dvotretjinsko večino je dobil naSpredlog, ampak bila je soglasno sprejeta nujnost. Gosp. dr. Hudnik naj govori o tem, kar razume, v politiki, naj pa posnema .slovenskega Moltkeja".
Na te Šusteršičeve besede je po .Slo-venčevem" poročilu sledilo odobravanje in veselost med poslušalci.
Kakor smo poizvedel!, poročal je .Slovenec" resnico, in je gosp. dr. ŠusterSič res tako govoril.
Sedaj pa vpraSamo g. dr. ŠusterSiča, ali je svojim izbranim poslušalcem govoril vedoma neresnico, ali pa celo ne ve, kakšno pot je imel njegov lastni nujni predlog glede ljubljanskega potresnega posojila.
Jedno kot drugo je žalostno dovelj za človeka, ki je na Kranjskem načelnik narodne katoliške — stranke, na Dunaja načelnik .slovanskega cent ruma", in ki je v svojem času tako hitro telegrafiral .Slovencu", da je glede ljubljanskega potresnega posojila vložil nujni predlog.
Resnica je namreč, kar je trdil gosp. dr. M. Hudnik v .Mestnem demu", in to resnično trditev hotelo se je pri nedeljskem shoda v .Katoliškem doma* z navadno lažjo uničiti.
TistemuŠusteršičevemu predlogu nujnost niti z dvotretjinsko večino niti soglasno ni bila pri-
znana, nujnost mu sploh ni bil priznana
Ako bi bilo dr. ŠusterSiču res kaj za stvar, ne pa za osebno reklamo, tedaj naj bi bil skušal dobiti v parlamentu po zakonu predpisani dve tretjini poslancev, ki bi glasovali za nujnost njegovega predloga.
On pa tega ni storil, marveč je do* volil, da je predsednik kratkim potem njegov predlog odkazal takozvanemu .Noth-standsauschussu"
Gosp. dr. Šusteršič je s tem postopanjem odvzel svojemu predlogu tudi nameravano lastnost nujnosti, dobro vedoč, da se bode vsled tega z njegovim predlogom tako postopalo, kakor se postopa z drugimi predlogi, katerih velika večina v raznih odsekih zaspi večno spanje.
Ko je gosp. dr. Šusteršič v pondeljek videl v .Slovencu" črno na belem, kakšno bedastočo je prejšni dan svojim izbrancem natvezil, bilo ga je vendar nekoliko sram.
Zato je poslal v včerajšnjo Številko .Slovenca" sledeči „popravek": .V včerajšnjem poročilu je treba popraviti sledeče: Dr. Šaateršič je rekel, da je bil predlog o potresnem posojilu soglasno brez prvega branja odkazan odseku, s čimer je bil dosežen isti uspeh, kakor če bi se bila priznala .nujnost" — ker .nujnost" v tem slučaju tudi ni imela drugega smotra, nego zadevo takoj spraviti v odsek".
Moj Bog, gosp. dr. Šusteršič, Vi pač poznate naročnike Vašega .Slovenca", katerim se upate tako budalost natveziti.
Sicer se vidi na tem popravku, kako ste se zvijali, da bi pačenje resnice pri navedenem nedeljskem shodu s sveta spravili.
Torej soglasno (!!!) je bil VaS predlog odkazan odseku,dasiravno sami priznavate, da se o njem niti prvo branje ni vrSilo, da se torej v parlamentu o njem glasov anje sploh ni vrSilo.
In s tako brezumnostjo se hočeta oprati, g. dr. ŠusterSič!
Katoliško narodni stranki pa želimo nebroj takih-le voditeljev, kot je gosp. dr. ŠusterSič.
Zmagovalec.
(Po premieri „Smradu mrhovine" in „Laž-njivcev".) Spisal F. pl. 0. tKonec.)
Oddihuje* se, je prenehal in izpraznil z malimi požirki svojo čaSo. Potem je, ponosno zarudivši, dejal:
.Bilo je krasno! Zmaga na vsej črti!"
.Živel zmagovalec!" so upili, vihteli čaše, ter jih metali ob steno, saj jih je moral pač plačati oni z gardenijo. Ovili so z vejicami lovorja Neuensternovo čelo, ki je bilo zarudelo od sekta, in katerega so se prijemali zmršeni Čopi las.
Oni, ki je nosil transcendentalno kravato, pa je zlezel na stol in grmel:
.Da, izpijmo svoje čaSe na zdravje zmagovalca! On je gospodski Človek brez bojazni in obzirnosti; premagal je občinstvo e literarnim delom, ki nima nobene primere. Dokazal je, da tolpa krojačev in rokavi-Carjev ni vredna, da se dvigne zastor pred svetilčem prihodnosti. Premagam so!"
.Voli so!*
»Nosorožci!"
.Svinje in psi!"
Tako je odmevalo križem. Ko so se pomirili, ker je priiel na mizo roastbeef, je pripovedoval oni z gamaSami brez gumbov :
„Ali veste, kaj sem brzojavil svojemu listu? Prva predstava Neuensternovega .Smradu mrhovine". SijasnonavduSeno odklonjena. Občinstvo, padajoče od dejanja do dejanja globlje, si je polomilo ječe svoje zobe na lepotah pesmi".
Hrupno odobravanje.--
Skoraj neopazen, je sedel med tem za mizo nov gost ter si naročil četrtinko Iau-benheimovca. Njegova kravata je bila skoraj navadno visoka, in imel je svežerudeče lice. Bil je Reginald Müller, ki je bil s svojo veseloigro .Lažnjivci" v nekem dragem gledališča dosegel velikanski uspeh. Ko se j« hrup okoli .literarnega" polegel, vpraSal ga je mož z gamaSami sočutno in s trpkim smehljajem:
.Na, ti si imel pač uspeh?*
»Da, celo sijajen uspeh! Po vsakem dejanja so me poklicali Štirikrat, na konca pa osemkrat! Vedno in vedno so morali igralci prenehati, tako se je krohotalo občinstvo. Ravnatelj stavi, da ponovi igro 80 do lOOkrat*.
Tedaj je dejal brezgumbni mol ■ glasom, polnim gorkega sočutja, stiskajo mu
roko mej svojima Sapama, tako kakor se dela pri pokopa žalujočim ostalim:
,Ne žaluj, ubogi revež! Doseči moreS vzlio temu kaj! Radi te jedine blamaže te ne bo zaničeval nihče! Saj si bil sicer vedno poSten umetnik! Lovorjev venec smo sicer sneli s tvojega stola, kajti, končno — da bo izid tako žalosten, tega vendarle nismo pričakovali."
Nekdo drag pa je menil:
»Svoj literarni ogled si moraB seveda zopet pridobiti z delom, ki bo sodrgo zadostno ogorčilo. SpiSi delo, ki jo resnično umetnostno, ki se bo igralo samo jedenkrat pred praznim gledališčem, in ki ti no bo prineslo nikakih tantijem 1 Dotlej pa no zahajaj za naSo mizo, če te jo sram!"
In zopet jo rekel nekdo drog:
.Saj je človek vzlio tema lahko poštenjak —".
In zmagovalec je pripomnil preko mize:
.Seveda! Ca tudi nima nobenega talenta!*
Tako so izražali Reginaldu svoj« sočutje. Ta pa je sedel docela osupel in tih pred svojo četrtinko, in mod tem ko so kadili drogi iznova izzvižganomo zmagovalca, se ni za uspehapolnega mladega posta zmenil noben pes. Efektivno nihče.
Ko je Reginald hotel fox-terrierju bo* gatega mladega gospoda v fraku dati košček svinjine, obrnila se je mrcina proč s nepopisno oSabnim pogledom.
Tudi Šampanjca niso natočili Reginalds in niti večerje mu niso ponudili. Nihče ni govoril ž njim.
Pesnik „Laznjivcev" pa je srkal svo jega laubenheimovca in sedečemu kot izobčenec med poklicanimi se je počasi začelo svitati.--
Iz zamiSljenosti ga je nenadoma splaSil glas mladeniča z barSunastimi naSivi:
.Müller! Pri deljenju računa pride na te* triindvajset mark! Drugo je poravnal Hans Emil!"
Hans Emil je bil pesnik z gardenijo.
Potem so Iii ter si na povratku domov med seboj razdelili svet.
Za Reginalda ga ni ostalo nič.
In ko se je poslavljal mož z gamaSami pred hišnimi vrati premagovalca, je dejal:
»Med nama povedano: Reginalda smatram totalno izgubljenim. Moloh uspeh požre vse, če jih dobi le jedenkrat v svojo kremplje. Samo teb« ne bo! Kaj ne, tebe no bo?"
.Nikdar!" jo blebetal zmagovalec.
(Po .Jagend" Btev. 8. t. L)
T IJublJanl, 13. marca. K položaju.
„Linzer Volksblatt" je prinesel menda dr. Ebenhochov Članek ,Zug nach links", v katerem opozarja na sumljivo vzdržljivost nemSke narodne stranke, članek pravi: Mi konstatiramo iznova, da nas veseli, ker so se naSi pristnotevtonski nasprotniki v nesoglasju s svojimi volilnimi govori obrnili k oni delavni politiki, katero priznava in vrši naša stranka že od nekdaj kot pravo. .Častiti volilci" pa naj iz tega izpoznajo, kdo jih je vodil za nos. — Toda vse ima svoje vzroke! Pazno oko je opa žilo, kako so se začele doslej vedno opo-zicionalne stranke dobrikati vladi. Izrekajo ji že skoraj brezizjemno svoje zaupanje. Vzroka imamo dovelj, da zasledujemo to prikazen prav pazljivo. Nemci bi vsekakor radi postali vladni ter bi imeli radi večino, ki bi vstrezala njihovim ciljem. S tem naj bi se izpodrinil upliv naše — katoliške narodne — stranke. Zato moramo biti pozorni ter z odprtimi očmi zasledovati razvoj položaja. Nemci si skušajo nadeti .državo vzdržujočo" obleko, da bi vzbudili na izvestnih mestih simpatije. Na nekem mestu se skuša previdno, a zavedno vladno btrujo kreniti na 1 e v o. In zdi se, da se je vladna ladija pritisku začela že udajati. Zato naj bi naši poslanci pravočasno poskrbeli za energičen aQaod non!" — „Vossische Ztg" in češki krogi poročajo, da hoče posl. dr. pl. Darschatta, sedanji taktični vodja nemške narodne stranke, stopiti v ministrstvo, kar pa „Grazer Tagblatt" prereka. .Narodni Listy" poročajo, da se zaključi zasedanje državnega zbora 25. ali 2G. t. m., ter da še ni gotovo, aH se izvrše volitve za delegacije še pred Veliko nočjo.
Macedonsko gibanje. Macedonski osrednji odbor je poslal sultanu pismo, v katerem ga opozarja na postopanje pokrajinskih oblastev v vilajetih Solun, Monastir in Drenopolje ter prosi za preiskavo. Taka pisma je poslal macedonski odbor tudi kralju Eivardu, carju, cesarju Francu Jožefu, cesarju Viljemu, kralju italijanskemu in predsedniku Loubetu. Odbor prosi, naj se izvrši 23. točka berolinske pogodbe. S sanstefausko pogodbo (marca leta 1878) je zagotovljena Macsdoniji popolna svoboda, z berciinsko pogodbo (julija leta 1878.) pa zopet omejena. Sultan pa se je ž njo pozival, naj uvede nujne reforme v Ma-cedoniji, a danes je ta dežela Še zanem*r-jenejša kakor Kreta. Kristijani morajo plačevati desetino in še poseben davek za turške (!) šole, dočim lastnih nimajo. Nadalje mora plačevati vsak nad 16 let star moški poldrog goldinar davka za ceste, katerih sploh ni Dohodki teh davkov pa se pošiljajo v Carigrad. Jedini odgovor na pritožbe radi takih razmer pa je aretovanje bolgarskih zdravnikov, trgovcev in dijakov! Dogodki na Kitajskem. Mirovno sklepanje s kitajsko vlado kar ne more priti do konca. Poslaniki imajo skoraj vsak dan sejo, ali do zaključka ne morejo priti. Sedaj pa je Se Libungčang iznova obolel. Princ Tuan in general Tung-fuhsiang z drugimi obsojenimi kitajskimi dostojanstveniki so v Ninghsiji ter se hočejo šiloma upreti, da bi jih zaprli ali celo usmrtili. Tungfuhsiang ima nad 20.000, Tuan pa nad 10000 vojakov. Cesar je odposlal posebnega komisarja, ki naj v Ninghsiji proglasi obsodbo ter prisili obsojence, da se udado. Iz Londona poročajo, da zbira Kitajska veliko vojsko v pokrajini Scbansi in sicer baje s to namero, da ustavi prodiranje Evropejcev. Nova lista obsojenih dostojanstvenikov obsega nad 100 uradnikov, ki bodo degradirani, izgnani, zaprti ali pa — teh je osem! — obglavljeni. Nemški cesar je odredil baje nove vojaške ekspe-dicije. Pogodba glede Mandžurije se tudi Se ni podpisala. Rusija grozi z represali-jami in s težjimi pogoji.
Vojna v Južni Afriki. Včeraj ali celo predvčerajSnim Botha ni kapituliral, dasiravno se je to naznanjalo z vso gotovostjo. Sedaj piSejo angleSki listi, da kapitulira Botha prav gotovo Se ta teden. O tem, kakSnega obsega naj bi bila kapitulacija, Se vedno ni nobenih poročil. Nekateri listi sploh dvomijo, da se gre pri sedanjih obravnavanjih za kapitulacijo. VrSe se menda prava mirovna pogajanja med guvernerjem Milnerjem in Kitchenerjem ter med Botho in med Schalk Burgerjem. O gibanja De vrsta se
se poroča i Aasvogel koppa, da ss omika proti aoverju i naglimi marži. Njegov oilj je bržčas Bultfonteine. Štirje dragi vodje Barov, Pretorias, Brandt, Herzog in Kolbi, so Se na jugovshodu Oranja. Njihov oddelek se js razcepil na več majhnih čet, Brandt je zgrabil angleške zadnje čete. En Anglež je bil ubit, 15 ujetih. Dokler nastopa Dewet ofenzivno, mora imeti vso svojo vojsko skupaj. Sedaj, poroča omenjena brzojavka, ko js v avoji deželi, je nemožno, proti njemu operirati. Kakor hitro je v stiski, se njegove čete razkropi a se zopet naglo zjedinijo. Nekaj Borov pa je Se vedno v Kaplandiji pod Kruitziogerjem in Schäfer jem. Nadalje se poroča o Devretu, da ima okoli sebe tri do Štiristo mož. Spremlja ga tudi Frohnemann. Dewetov namen je, priti čim prej k Bothi, da bo pri sklepanju miru prisoten. Bulfonteine leži okoli 100 km severno Bloemfonteina. V Parizu se je osnoval mednaroden odbor, ki bo deloval za mir. Tudi avstro-ogrski državljani so zastopani v tem odboru. Kako nujen je mir tudi Angležem, kaže le straSno napredovanje kuge. 11. t. m. je v Kapstadt u zbolelo 15 oseb na kugi. Med bolniki so tudi premožnejši. Tudi Evropejci so oboleli. Anglija mora skleniti mir, sicer bo morala pustiti svojo ogromno vojsko še par let v Južni Afriki, kajti domov je ne bo mogla poklicati radi nevarnosti, da ae zanese kuga v Anglijo in v vso Evropo.
Dopisi.
Iz Kamnika, 12. marca. NaSo Čitalnico zadela je prav huda izguba. Premarljivi njen tajnik, sodelujoči član salonskega orkestra, in kar je Se največ, naS intendant in najboljši igralec čitalniškega odra, g H i n k o Rebolj, uradnik o. kr. državne železnice, zapusti Kamnik; premeSčen je v Kranj. Ka kor pa bode pogreSalo to druStvo njegovo izgubo, tako in Se bolj bode se tožilo po njemu njegovim kolegom in prijateljem, saj je bil vsem ljub in drag, bodisi kot vesten in postrežljiv uradnik, bodisi kot prijazen in prikupljiv sodrug in družabnik.
Pod njegovim vodstvom povzdignilo se je sosebno delovanje tukajšnje čitalnice na dramatičnem polju. On ustvaril nam je tip originalnega in resnično umetniško po-godenega .Revčka Andrejčka", vprizoril in mojstersko pogodil glavno ulogo .Martina Smole", povzdignil z druzimi, vedno posrečenimi vprizoritvami dramatično delovanje naSe čitalnice na viSji nivo — in to vse z docela novimi diletantskimi močmi! Skratka, priznati moramo, da je za naSo čitalnico izguba g. Rebolja preobčutna in vsaj sedaj nenadomestna. Žal, ne preostaja nam ob teh spominih druzega, nego up in nada, da se povrne Se kdaj in za dalj časa k nam, koder ga bodemo vedno z veseljem in v prijateljstvu sprejeli.
Iz Jesenic na Dolenjskem, 11. marca. (Volitev v cestni odbor.) Šele danes nam je mogoče odgovarjati na dopis z Dolenjskega z dne 19 f-bruvarja t. 1., katerega je priobčil .Slovenec" v svoji 43. Številki. Da odgovarjamo Sele danes, je vzrok temu ta, ker nam .Slovenec" ni pristopen, ker je v naših krajih jako redko posejan; razno v farovžih ga ne pozaa nihče. .Slovencev" dopisnik se drgne zopet ob g. Globočnika, načelnika cestnemu odboru, in ga pavSalno sumniči, kakor je že pri „ Slo vence vcih" navada. Očita mu tudi, da je kot načelnik cestnemu odboru ta posel slabo opravljal in s cestnim zakladom slabo gospodaril. Kolikor besedi toliko lažij. .Slovencev" dopisnik omenja, da je pustil g. Globočnik naplovljeno Suto za cesto izvažati svojemu prijatelju za celih 24 K, čeravno bi ubogi vozniki radi za 4 do 6 K vozili! Očita ma tudi, da se je razoranje enega prepustilo bogatinom, in slednjič očita se mu, da je kupil pesek, kateri se bi moral voziti iz peSčene jame g. dr. N. za 30 K, in da se iz dotične jame ni niti eden liter peska izvozilo, četudi bi se dobil pesek morebiti cenejSe! Glede naplovljene Sate na Bregani naročil je načelnik cestnega odbora g. Ivan Globočnik na Bregani stanujočemu odbornika cestnega odbora, da naj loto odveziti posti, kar ss je tudi zgodilo. Za to delo se j« porabilo Štiri parov uprege, katerim se je plačalo po 6 K na dan, torej ravno toliko, kakor poročevalec .Slovencev* za primemo spozna. Resničnost tega js iz dotične pobotnioe razvidna Kar ss tiče
peščene jame g. dr. N. ni načelnik g. Ivan Globočnik samovoljno ravnal, pač pa je cestni odbor v navzočnosti vaeh svojih odbornikov enoglasno sklenil, da se dotična peščena jama od g. dr. N. v najem vzame, katera je tudi prvo leto zadostovala. To dobro vedo vsi udje cestnega odbora le .Slovencevemu" dopisunu, kateremu je samo na tem, da bi blatil g. Iv. Globočnika, ta okolnost noče biti znana. Sicer morajo vsi udje cestnega odbora pripoznati, da je g. Ivan Globočnik vedno pravilno postopal pri cestnem odboru in večja dela vedno na javni dražbi oddajal, sicer pa ves čas svojega načelovanja sporazumno s celim cestnim odborom postopal. Ker je g. Globočnik tudi kmetovalec in plačuje davke kakor drugi kmetovalci, je vedno po vseh svojih močeh skrbel, da se iz cestnega zaklada ni nič po nepotrebnem izdalo. Dokaz temu: da ima KostanjeviŠki okraj vedno najnižji redni cestni davekv celemKrškem glavarstvu. Zaano pa je tudi, da si je načalnik g. Ivan Globočnik v treh letih za svoje vožnje in potovanja kot načelnik cestnemu odboru manj zaračunil, kakor poprejšnji načelnik v e n e m letu. To je iz blagajniške knjige razvidno. Sicer pa se g. Ivan G'oboönik še nikdar ni pri volitvah ponujal in usiljeval. To razumejo iedino-le politični nasprotniki njegovi, kakor so tuli dokazale zadnje vo litve v okrajni cestni odbor. Kar se opi-vanja in mitenja tiče, pa le miren bodi, .Slovencev" dopisnik. Morebiti Vam Se kdo drtnes ali jutri pove, kako Vi umete z denarjem delati. Toliko v pojasnilo.
Slovenska Matica.
123. odborova seja v sredo dne 6. sušca leta 1901.
Navzočni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel, dr. H. Dolenec, A. Funtek, P. Grasselli, dr. J. Janežič", A. Kržič, dr. J. Lesar, Fr. Orožen, R. PeruSek, L. Pintar, dr. L. Požar, A. Senekovič, dr. J. Stare, I. SuSnik, I. Šubic, A. Tavčar, dr. A. Ušeničnik, I. Vavru, Fr. Wiesthaler in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 22.
Zapisnik o 122 odborovi seji, ki sta ga pregledala in potrdila odbornika prof. Bartel in skriptor Pintar, se odobri brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta ove rovatelja profesorja Orožen in Funtek. Na ogled je zapisnik o seji knjižnega odseka z dne 4. t. m.
Iz predsedstva se vzame na znanje, da je jilija lani tovarnar P. Kosler društvu podaril bakreno ploščo zemljevida svojega očeta in za to darilo prejel pismeno zahvalo. Dne 26. julija 1900 je v Zagrebu umrl predsednik Jugoslovanske akademije Josip Torbar. Matici je akademiji izrazila brzojavno sožaljenje in prejela pismeno za hvalo. Društvo so pri pogrebu zastopali gg Barle\ Kuralt in Steklasa. Dne 5. avgusta 1900 sta bila pri Slomškovi stolet niči na Ponikvi v društvenem imeni na-vzočna odbornika dr. Stara in dr. Janežič. Matica je dne 8 avgusta čestitala svojemu mnogoletnemu odborniku prcf. M. Pleterš-niku, ko je bil povodom umirovljenja odli kovan s podelitvijo Franc Joiefovega reda, in prejela za častitko pismeno zahvalo. Dne 8 septembra se je iz predsedstva poslala vladiki Strossmajerju, praznujočemu Škofovsko öOletnico, brzojavna častitka. Pri otvoritvi umetniške razstave v Ljubljani, dne 15. septembra, je zastopal dru Stvo odbornik prof. Funtek, pri PreSernovi stoletnici, dan pozneje v Kranju, pa odbornika ravnatelj Šubic in prof. Fantek. Dne 19. septembra je umrl v Zagrebu dr. Lovro Vidrič, mnogoletni poverjenik. Za pismeno sožaljenje njegovi vdovi je prejela Matica pismeno zahvalo. Dva dni pozneje se je iz predsedstva poslala čestitka Fr. Paplerju, nadačitelja v Borovnici, marljivemu dru Stvenemu poverjeniku, ko je bil ob svoji 25!etnioi odlikovan s častnim občanstvom. Dne 24. septembra je umrl v Ljubljani dr. Frančišek Lampe, nad 15 let odbornik, nad 7 let I. podpredsednik. Matica je razgrnila črno zastavo, izdala poseben mrtvaški list, podarila namesto venca Marija-niSču, kateremu je bil pokojnik skrben ravnatelj, 25 kron in poskrbela za častno udeležbo pri pogreba. Dne 1. oktobra je nmrl v ŠoStajnu marljivi poverjenik, o. kr. notar J. Kačič. Matica je izrazila njegovi vdovi pismeno sožaljenje in prejela pismeno zahvalo. Dne 10. novembra je Matica čestitala odbornika, ustanovniku in poverjenika dru. A. Gregorčiču, odlikovanemu s redom
železne krone, in prejela za čestitko pis. meno zahvalo. Dne 15. novembra je v Gradca amrl bivSi odbornik in sotradnik vpokojeni prof. V. Urbas. Njegovi vdovi se je izrazilo pismeno sožaljenje in društvu je doSla za to pismena zahvala. Dne 1. iQ 2. decembra se je v Ljubljani slovesno praznovala PreSernova stoletnica. Raznih momentov te redke slavnosti se je udeležila tudi Matica, pri slovesni akademiji j6 imel njen predsednik slavnostni govor. D^n pozneje je Matica brzojavno pozdravila hrvaške akademike v Zagrebu, slaveče Prs-Serna. Dne 11. decembra je umrl v Trnovem pri Ilirski Bistrici ustanovnik in po-verjenik dekan I Vesel, dne 18 svečana pa ustanovnik in komendator M Šerv.celj na Reberci. Obeh pokojnikov se je društvo o tej priliki dostojno spomnilo. Dne 15 ive čana je praznoval ustanovitelj in preist-! nik „Češke akademije", stavbni nadsvetnik J Hlavka svojo 701etiico. M*tic* ga je o tej priliki brzojavno pozdravila in preje'a za pozdrav tudi brzojavno zahvalo
Nadomestna volitev I. podpredsednik* se odloži do novega konstituiranja v prvi odborovi eeji po občnem zboru.
Odobre se nagrade pisateljem, kor-'-: torjem in urednikom društvenih knjig za 1. 1900, ki so se radi zamudnih tiskam zopet  zaktisnile.   Sklene se proti takim, tiskarnam v prihodnje postopati strože m izvajati potrebne konsekvence. Za 1. 1 prejmo društveniki Sestero knjig v oosegu 85 tiskovnih pol. Knjige so sledeče: 1) L. Pintar:   Zbornik II. zvezek.   2.) E Lnh: Letopis za 1. 1900.   3) Dr. K. S'rekelj-Slovenske narodne pesmi, 5 snopič. 4) Dr-K Glaser: Zgodovina slovenskega slovs' IV. del, 3  zvezek.  (Konec)   5) Fr. Malo grajski:   Z viharja v zavetje:  (12. zvezek Zabavne knjižnice) 6) Fr. Leveč: Knezova knjižnica, 7. zvezek.
Odobri sa knjižni program za tekočV leto, po katerem naj bi izšlo zopet šestero knjig, in sicer: 1) L Pintar: Zbornik III. zvezek. 2) E Lah: Letopis za 1. 1901. 3) Dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi, 6 snopič 4) F. Orožen: Slovenska, zemlja IV. del: Vojvolstvo Kranjsko. Pri-rodoznanski, statistični in kulturni opis 5) Zabavna knjižnica. XIII zvezek. Urednik A. Tavčar. 6) Knezova knjižnica VIII. zvezek. Urednik Fr. Leveč.
Odobri se več nasvetov, nanašajočih se na vsebino in sestavo teh knjig.
Glede .Zemljevida slovenskih pokrajin" se je založnikom š8 nadalje pogajati in če bi imela ta pogajanja negativen usoeh obrniti se je na draga avstrijske in vnanje tvrdke.
Na znanje S8 vzame tajnikovo poročilo o poverjeništvih, knjižnih darilih, drur štvenikih in knjižnici. Nove poverjenike sO dobili: Škofjaloka, Izlake, Zagorje, Zgornja Radgona, Št. Lovrenc pri Ptuju, Brezovica pri Materiji, Ajdovščina, Šmarje pod Ljub Ijano, Medvode, Preska bogoslovji v Gorici in Mariboru, Kanal, Kamnik in Šoštanj Novo poverjeništvo se je osnovalo za Vo-lovsko z Opatijo; izpraznjena so pa pover-jeništva: Selca, Trnovo in Doberla ves.
Matica je zopet podarila mnogo založnik knjig društvom in posameznikom, ki so zanje prosili, in prejela od njih pis mene zahvale.
Društvu je od zadnje seje pristopilo 248 udov (2 ustanovnika in 246 letnikov). Za 1. 1900. je poravnalo udnino 2661 dra št veni ko v.
Knjižnici ji priraslo 255 knjig in časo pisov: 23 podarjenih, 232 zamenjanih; po jeziku zopet največ čeških in ruskih.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. marca.-;
— Osebne vesti. G. Hinko Rebolj, asistent c. kr. državne železnice, doslej v Kamniku, je premeSčen v Kranj.
— Odločilen dan za Ljubljano. Danes vrSi se v ministrstvu notranjih zadev posvetovanje, kako naj se Ljubljani olajSa breme potresnih posojil. To posvetovanje je največjega pomena, ker je gola resnica, da imata ugodno reSitev v rokah finančni minister in pa minister za notranje zadeve. Parlament pri svojih brezupnih razmerah ne more veliko pomagati; o splošnem odpisa pa niti parlament noče ni* česar slišati. O tam bi ss bil dr. ŠusterSič lahko sam prepričal, če bi bil romal
Kar Dali« v prilogi. Tai
Narodu" št 60, dn6 13. marca 1901.
Priloga »Slovenskemu
0čl kluba do kluba, kakor so romali drugi. ße bo imelo posvetovanje ministrov kolikor toliko ugoden uspth, imeli bodo pri tem vsaj nekaj zasluge kranjaki poslanci obeh narodnosti, ki so se zadnji teden po svoji dolžnosti trudili, a ne „vkljub hudi icfluenci" v postelji ležali Drugega konientara nam ni treba zapisati.
— Zopet škandal v ,,lepem" klubu. Znano je, da so politični otrocaji Fies-d in tovariši skovali interpelacijo i&di prestol nega govora. V ti interpelaciji so obseženi uprav pobalinski napadi na cesarjevo osebo Prečitala se bo torej v javni seji. To interpelacijo podpisal je tudi člen Šustoršičevega kluba, gospodSza j er. Najprej so se nemogoča storili pri Poljakih, potem pri Čehih, in sedaj udnhajo členi »lepega" kluba še cdo po cesarju. Zares, dobrega čuvaja ima slovenska poli tika v osebici dr. Šusteršiča na Dunaju! Bojimo se, da nam vso skrpano to politiko prav kmalo vzame — huda kHaenca!
— šusteršičev ,,lepi" klub je postal tudi v parlamentarnih krogih nekako smešen. Kakor nameče naša kmetska gospodinja časih fižola, krompirja in repe v jedno skledo, tako je dr Šusteršič nametal v svoj klub vse, karkoli je dobiti mogel Nekateri še celo prav resno pripovedujejo, da se v „lepem" klubu nahaja član, ki svoj prosti čas v to porablja, da pobira po rampi, vodeči k državni zbornici koščke cigar, meneč, da je zanj še ve^no dobro, kar je diugim odpadlo. Vzlic temu, da se je to v parlamentarnih krogih resno pripo vedovalo, vendar menimo, da ni res. R*s pa je, da se sedaj dr. Šusteršič prav pridno pogaja s Češkimi radikalci in socijalci, da bi vstopili v »središče". Šusteršič v objemu s Fressiom in Klofačem, je torej najnovejše, kar smo doživeli! Kt>jprej se je spri s Poljaki — na ljubo prismojenemu Stoja-lovskemu — sedaj se pa hoče spreti Se z Mladočehi — na ljubo otročjemu Sehnalu! V istini, izvrstno poiitiko nam prede ta katoliški doktor!
— Drugod in pri nas. Tržaški „Avanti" poživlja Leopolda Mauronerja, ^nevrednega državnega poslane* IV. kolegija" v Trstu, naj se takoj odpove vsem javnim mestom, katere zavzoma, češ, da je ogoljufal mesto na užitnini za 2000 kron s tem, da je petjot deklariral kot vino. Pri nas pa, kjer je »Vinogradniško društvo" s svojim tihotapstvom goljufalo deželo ter bi morala zaradi tega tihotapstva praviloma plačati 7820 K 80 vin. užitnine in vsaj 3910 K 40 vin. globe, je vsa klerikalna stranka zadovoljna, da je predsednik tihotapskega društva Vencajz državni poslanec. In klerikalci se v očigled takomu javnemu škandalu še upajo nekaj govoriti, če se jim reče, da so moralično manj vredni ljudje.
— Zanimiva reminiscencija. V »Edinosti" čitamo: Bilo je pred nekoliko leti. Takrat je vladal v Trstu "namestnik Rinal-dini žalostnega spomina. Ta človek, rojen in vzgojen v Italiji, ostal je z dušo in telesom najbuji Italijan, a nas S'.ovence in Hrvate v Istri in v Primorju je mrzil iu preganjal, kakor in kolikor je le mogel. Ta Rinaldini je svoj Čas poklical k sebi gospoda Spinčica, ki je bil tedaj v cesarski službi. Začel ga je nagovarjati, naj zapusti Slovane v Istri in naj jih več ne brani, da pa dobi lepo službo, ki mu bo veliko nesla G. SpinČic pa je odgovoril mirno: „Eksce-lenca! Ako vi tako govorita z menoj, ms žalite najhuje. Ali znajte dobro, dokler bo v mojih žilah tekla zadnja kaplja krvi, bosta vsa moja skrb in vse moje delovanje obrnjena na korist in na srečo mojega siro masnega in zapuščenega naroda v Istri". Na to se je Rinaldini Yes razgrel od srda in zakričal: „Ali vedite vi, da ste cesaiski človek, in da morate slušati in delati tako, kakor vam zapovedujemo mi!" G. Spinčic* je odgovoril: „Ekscelenca! To je vse res, kar govorite vi. Vi me morete ta hip odpra viti cd službe, ali jaz hočem to prav rad žrtvovati, da le koristim svojemu narodu! Naj se mi zgodi, kar hoče; prepričan sem, da me moji ljudje ne zapuste". Rinaldini je bil razsrjen in besen po takem odgovoru, in prvo priliko, katero je mogel zagrabiti, je porabil v to, da se je maščeval — da je Spinčida spravil ob službo. No, Spinčič je tudi danes še državni poslanec in ljubljenec svojega naroda. Pa Rinaldini ? Cesarski na mestnik sicer ni več. No, tudi on je ljub Ijenec izvestnih Ijudij. Ali eni nimajo vzroka, da bi se ponašali jeden z drugim. Vredni so drog druzega.
— Prijatelji in pospeSavatalji slovenskega gledališča so vabljeni, da se vdeležč .shoda, ki se bo vršil 15 t m. ob 8. zvečer  v   »Narodnem   domu" (mala
dvorana).
— Slovensko gledališče. Jutri se pono i Verdijeva opera „Ples v maskah*. Radi repertoarja, ki se mora pred koncem sezone še absolvirati, se bode pela ta opora jutri tudi zadnjič.
— Benefica gdč. primadone Carneri. Od 1. 1897 se Verdijeva opera „Ples v maskah" ni pela več do sinoči, ko je imela n;^ša splošno priljubljena primadona gdč. Am Cirneri svojo benefico Gledališče je bilo zategadelj izvrstno obiskano in so bile zlasti Iožj polne če.jtiicdv in prijateljev gdč. Cirneri, ki se je tekom svojega dveletnega delovanja pri slovenskem gledališču v največjih, visokodramatičnth, zlasti Wag-nerjevih sopranskih vlogah izkazala vselej m vedno pravo, resno in popolno nmet nico. Pri sinočnjem nastopu ji je izkazovalo občinstvo hrupno svoje simpatije ter jo ope tovano odlikovalo z gromkim ploskanjem. Podarilo se ji je veliko število šopkov, lir, vencev ter raznih dragocenih daril, ki naj bi gdč. Cirneri spodbujala, da vstraja v svojem umetniškem sttemljenju, ter ji dokazalo veliko simpatijo, katero si je pri dcbila s svojo zanesljivostjo, marljivostjo in umetnostjo. Tudi sinoči se je gič. Car neri vseskozi odlikovala ter bila v veliki viogi Amalije v petju in igri prav posebno izborna. Izvrstnega partnerja je imela v gosp T. Olševskem, ki je pel vlogo Ri-fearda. Ta povec se odlikuje z izredno no-b!eso in s finim okusom v pe'ju in v igri. Naše občinstvo ga nekaj časa ni znalo ceniti pravično, ker se g. Olševski izogiblje cenenim in lahkodosegljiviru efektom ter se ne sili nikdar po nepotrebnem v ospredje, nego teži vedno za harmonijo celote tako v petju kakor v igri. Zadnje mesece pa se je tudi našd občinstvo preverilo, da je gosp. T. Olsevtki pravi umetnik krasnega petja, elegantnega prednašanja in finega igranja. Gosp. Olševski je — redka prikazen med opernimi pevci — tudi izvrsten igralec, kar bistveno povzdiguje umetniški uspeh njegovih vlog. Kakor vso sezono, smo se prepričali tudi sinoči, da. sta gdč. Carneri in Olševski glavna dva stebra slovenske opere. Prav pohvalno moramo ocenjevati tuii gosp. Nollij a, čegar Renato je med najboljšimi njegovimi vlogami. Pel je vseskozi prav lepo ter dosegel zlasti s svojo jdrugo veliko arijo najpopolnejši vspeh. Pohvaliti moramo tudi njegovo režijo. Prvič je nastopila včeraj v operi kot gost gdč. Vopalkova v ulogi paža Oskarja. Gospica je v spec.fično koloraturnih par tijah — kakor sta bili v nedeljo Donizet tija arija iz „Lucije" in Mozartova arija iz „Čarobne piščalke" — vsled svoje izredno fiae kolorr.turne tehnike (tilekov, stacca-tijev itd.) in vsltd fiaega predavanja iz-borna umetnica. V spevih, pri katerih pa koloratura ne prevladuje, p •. moti deloma vspeh intonaoija. Pohvaliü je goäpico, da se je naučila v štirih dneh svojo vlogo v slovenskem jeziku. Gdč. Radkiewicz je imela v ulogi Ulrike zopet priliko, pokazati svoj lepi alt, v katerem pri nas doslej ni imela para. Tudi igrala je prav dobro. Vsi ostali pevc', v prvi vrsti gg. Vašiček in P o lasek, so storili svojo dolžnost docela, ter pripomogli operi do vspeha. X.
— „ Avstrijski Lloyd", ki dobiva cgamno državno subvencijo, je imel doslej za vožnjo ob dalmatinski obali samo laške in nemSke vozne rede. Zdaj prireja poleg laških in nemških tudi francoske in angleške, samo hrvatskih neče izdati. To je ž-3 naravnost impertinentuo.
— Rudeči sneg je obudil veliko po zornosfc iu vsi časopisi pišejo na dolgo in na široko o tem pojavu. Iz Če z so če-Bovca se nam piše: Čudno prikazen smo imeli 11. t m zjutraj ob 5 uri trda teme, ob 5Vs- uri pa je nebo krvavorudeče žarelo. Vsi hribi, hiše, sneg itd. se je svetilo, kot bi nekje gorelo. Kmalo na to začne padati krvav dež. Sneg je sedaj krvavorudeč. Ža-renje se je ponavljalo do 71;2. ure zjutraj. Od severovzhoda culo se je otlo gromenje, in sicer vsakikrat pred žarenjem. — Iz Vi; pave se nam piše: Dne 10. t. m. je bila pri nas strašna burja, in tudi sneg je padal, po vseh bližnjih hribih. Močno smo se pa čudili drugo jutro, ker ni bila burja tako mrzla kakor dan poprej, ampak popolnoma gorka, zrak pa popolnoma dimnat in ne meglen, kakor je po navadi ob deževnem
vremenu Nekaj pred deseto uro je začelo grmeti ter nato deževati, rudeč dež, popolnoma jednak vinskemu moštu, pred tem dežjem pa je bilo videti solace čisto, a ni imelo nikake svetlobe in tudi sence se ni videlo od nikacega predmeta, ki je na prostem stal. (?) Deževalo je potem do 3. ure popoludne, a v presledkih, in deževnica je bila vedno gosta ter nekoliko rudečkasta. Naše babjeverno ljudstvo (kar ga je) pravi, da je to znamenje vojske ah kolere.
— Kamniška podružnica ,,Slovenskega planinskega društva" priredi v nedeljo 17. t. m. ob 8. uri zvečer občni zbor v prostorih g. I. Kenda. Na dnevnem redu je: * 1. Volitev novega odbora. 2. Poročilo tajnikovo 3 E^entuvalnosti.
— Samomor. Danes v jutro ob 1;%8. uri vlegel se je na Zidanem Mostu železniški uslužbenec Anton Majcen na tir in mu je vlak odtrgal glavo. Pravijo da se je usmrtil, ker se je bal k zni.
— Poskusen samomor. V Vitanju se je poskusil ustreliti Jurist Edvard Reiter, sin doželnosoduega svetnika Reiterja v Celju. Kroglja mu je obtičala za očesom tako, da je zdravniki ne morejo izvleči. Nesrečnika so prepeljali v bolnico v Celje
— Židovska revolucija pri „Slonu". Naprošeni smo konštatirati, da lastnica ka varne, gospa Gnezda, ni odpustila markerja, ki je razdražil Žide, nego mu dala samo nekaj dnij dopusta. Dotični marker je že zopet nastopil svojo službo.
— Neusmiljen oče. Ni še dolgo tega, kar smo poročali, da je črevljar Ant. N .... svojega triletnega sinčka tako pretepel, da otrok še govoriti ni mogel. Včeraj pa je spet pretepaval sina, ko ga je popred privezal za mizno nogo. Nategal mu j9 uho in ga tako zbil, da je bil ves črn. Nečloveškega očeta je policija zaprla in ga izročila deželnemu sodišču, ker je vrh tega še grozil, da bode ž,no ubil.
— Ogenj v hlevu. V ponedeljek zvečer so bili otroci zakurili v hlevu posestnika Jožeta Babšeka na Karolinški zemlji štev. 49. Gospodar je ogenj še pravočasno zapazil in s pomočjo sosedov pogasil. Bila je velika nevarnost, ker je gorela nastelja in je plamen že švigal skozi okno. V hlevu sta bili dve kravi z jednim teletom. Jedna krava je vsled dima, ki je bil v hlevu, obolela.
— Žrebec ušel je danes dopoludne vojaku na Tržaški mitnici. Vojaka je vrgel raz sebe. Delavci so žrebca ujeli in ga iz ročili vojaku. _
* Vesela pričakovanja v vladarskih hišah. Kraljica italijanska Jelena pričakuje v kratkem poroda. Naročila je 100 zibelk, katere z otročjim perilom vred razdeli med 100 italijanskih mater, ki porode istega dne. — Tudi srbska kraljica Dra gina pričakuje v kratkem, da bo povila.— Takisto se nadejajo v rodbini našega cesarja veselega dogodka: kneginja Hohen-burška, žena prestolonaslednika Franca Ferdinanda, bo p.vila v kratkem.
* Koliko so vredne človeške noge, se je dognalo te dni v Rimu. Pri nesreči na železnici, ki se je primerila po pogrebu italijanskega kralja, sta bili generalu Buifinu polomljeni obe nogi, da so ju morali odre zati. Železniška uprava mu je izplačala v soboto 400.000 fir odškodnine.
Književnost.
— „Slovenka". Vsebina 2 letošnje številke tega moderno opremljenega glasila našega ženstva, je sledeča: Pripovedka o kmetu, Adam Sever. — Ženski študij na Ruskem, Mila Udoviceva. — Na divanu na podlistek. R. V. LaČevski. — V Lnščevju, Demeter. — Materi, Zorana. — Žene iz obraženih krogov na delo za prosveto. Ivanka. — Očetu. Kristina. — O spolni vzgoji. Dragotin Lončar. — Bič Gujinski. — Slepec Matija. Adam Sever. — 0 me tulju! Adam Sever. — Ženske v Rusiji. Božidar Tvorcov. — Nove knjige. — Nove skladbe. — Beležke.
— „Slovanski Prehlad" ima v poslednji številki to vsebino: Ruzena Jesenska: Z poesie maloruike. Ivan Franko. Stati. Štepaa Radič: Slovanska politickä tragedie. Adolf Ceroy: Sto let lužicko srbsko poesie. Stanislav Klima; Ze Slovenska. R : Vyste-hovatelstvi z bosenske* Krajiny. Z Lužice. Z Dolnf Lužica Z Krajiny. Z Krakova. Z Poznane. Slovane" severozäpadni. Slovans vf chodni. Jihoslovane. Umeai, veja. Posadk y
a oznamy: Prešernov album 1800 — 1900 (H) itd. Vyobrazeni. Dr. Ivan Franko. Svetozar Miletic Jan Wjela-Radyserb.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 13. marca. V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik Körb er prosil, naj se čim prej izvoli delegacija. Potem je V e 11 e r poklical nemškega radikalca Franka Steina k redu, ker je ta mej včerajšnjim govorom dr. Kramama zaklical, da bi bilo najbolje, ako bi Prusija anektirala celo Avstrijo. Značilno je, da je „Reichsrathscorrespondenz" ta medklic popolnoma eskamotirala, dasi je Kramaf obširno proti njemu polemiziral, in da so tudi vsi dunajski listi ta medklic zamolčali. Zbornica je potem nadaljevala debato o zakonu o žganju. Govorili so Eisenkolb, Eder, Schücker in Meng er Za generalna govornika sta bila voljena David Abrahamowicz in Cone i. Ta razprava se še danes dožene in se tudi še .danes začne debata o investicijskih predlogah. Sodi se, da bo prvo branje teh predlog v jutrišnji in pojutrišnji seji končano.
Krakov 13. marca. „Czas" prijavlja senzacionalna razkritja glede načina, kako posluje lvovska občina v prenesenem delokrogu. S tem je razkrit nov velik škandal. Postopanje lvovske občine glede iztirjavanja davka je uprav nečuveno. Zastanki samo na direktnih davkih znašajo 7 milijonov. Kdor pozna razmere pri občini in je grozil, da jih razkrije, tistemu ni bilo treba nobenih davkov plačati. Plačal je le, kdor je to prostovoljno storil, kajti davčni ekse-kutor ga ni nikdar iskal. Velika večina občinskih svetnikov sploh ne plača nič davka. Nekateri so dolžni že nad 10.000 gold, a še se jih ne tirja. Znane so uplivne osebe, ki že 25 let niso plačale nobenega krajcarja. Sploh so izmed občinskih svetnikov državne davke plačevali le tisti, katerim se davek od plače odtegne, učitelji in uradniki. V zadnjem času so bile cele skladovnice aktov zmetane v kanal, da se tako onemogoči natančna kontrola. Zastanki na direktnih davkih v celi Galiciji znašajo 33%, torej več, kakor v vsaki drugi kronovini. Če pa se odbijejo zastanki* v Lvovu, ki znašajo 60°/0 davka, katere plača mesto, se spozna, da znašajo zastanki vse ostale Galicije le 15°/0 vsega davka, torej manj, nego znašajo povprek zastanki v drugih deželah. — Splošno se sodi, da izvira ta senzacionalni članek „Czasaa iz lvovskega finančnega ravnateljstva.
Budimpešta 13. marca. Vlada se še ni odločila, kdaj se bodo vršile nove volitve. Jeden del parlamenta želi, naj zborujeta delegaciji koj po Veliki noči, volitve pa naj bodo jeseni; drugi del želi, naj bodo volitve junija meseca, delegaciji pa naj se skličeta jeseni.
Barcelona 13. marca. V Torellu so se primerili velikanski izgredi. Množica je prerezala vse brzojavne žice, užgala neka poslopja in bombardirala vojaštvo s kamni. Vojaštvo je streljalo. Nekaj oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih.
Narodno gospodarstvo.
Trgovsko obrtna zadruga z neomejenim jamstvom v Oorici v prvih 3 Istih delovanja.
Danes imamo veselo priliko poročati o izvanredno krasnem razvoju in napredku zgoraj navedenega denarnega zavoda, ka* teri je ravno zbog izbornega vodstva, vzornega delovanja, ter posebno energične in dosledne izvršitve stavljenih si smotrov, črni goriški tolpi trn v peti. Nebrojnokrat že so ti klerikalni brezdomovinci, na čelu vsem obadva dr. Pavlice z vsem kalibrom lažnjivih in ljudstvo begajočih sredstev, katere imajo v zalogi samo klerikalni ka-noni, pokali na ta zavod. „Trgovska-obrtna zadruga" pa je zaničljivo zrla a svojega vzvišenega stališča na to klerikalno gonjo podvojila pa svojo delavnost in v treh Istih doseg'a uspehe, pri pogledu katerih pretresava goriške klerikalce kar mrzlica,
.Trgovska obrtna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici je bila osnovana pred tremi leti. Vse zasluge glede osnovanja in uspehov zadruge pripadajo jedino le voditelju narodno napredne stranke na Goriškem gosp. dr. Henriku Turni. Iz prvega poöetka sode lovali so sicer v procvit zavoda vzajemno vsi goriški Slovenci ter dosegli že prvo leto izvanredno visoko Število Članov. Po-litifiki razkol, kateri je tudi na Goriäkem razdvojil doslej edine Slovence, pustil je svoje posledice tudi pri ,T. o. z." Črni naši hinavci so se namreč koj s pricetkom razkola hoteli polastiti v prvi vrsti tega zavoda, ker bi jim njegovo neomejeno jamstvo pri vseh denarnih transakcijah najizborneje služilo. Napredni rodoljubi pa so se seveda temu brumnemu hrepenenju z vso eneržijo uprli, pokazali vsem jezuitom vrata, ter vzeli, kar je jedino pravilno, vodstvo „T. o. z." popolnoma v svoje roke. Posledica tej grozni blamaži cele mase goriških nnncev je bilo in je še seveda razno hrulenje po klerikalnih časnikih, katero zavodu samemu pri nerazsodnem delu ljudstva glede hranilnih vlog tudi kolikor toliko škoduje. Ob tej priliki omenimo, da so goriški dnhovniki, osobito mladi kap lančki, ki škilijo s poželjivimi pogledi po mastnih farah, hoteč pridobiti si iste po znanem jezuitskem receptu .namen posvečuje sredstva", glede lova na hranilne knjižice starih kuharic za svojo .Centrifugo" mojstri, in v tem oziru kranjske svoje kolege skoraj nadkriljujejo.       [(Dalje prih.)
Darila-
Upravnlštvu naSega lista so posla li: Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gospod G. H. v Ljubljani v kavarni Austria nabral pri veselem omizju v nedeljo 5 K 52 vin. — Eden iz Črnomlja 4 K. — Gosp. Ivan Florijančič v Krškem nabral v veseli družbi v Leskovcu 4 K z geslom:
„Znesek je sicer mal Ki v družbi se nabral Pa želimo posnemalcev Ter za družbo nabiralcev."
— Skupaj 13 K 52 vin. — Živeli!
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (2—4)
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 84._Dr. pr. 1103.
V četrtek, dne 14. marca 1901.
Kot gost nastopi gdč. Mai-. Vopalkova iz
Prage.
Drugikrat in zadnjikrat v sezoni:
Ples v maskah.
(Un ballo in maschera.)
Velika opera v petih dejanjih. Spisal J. M. Piave, poslovenil A. F., uglasbil Gius. Verdi. Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. J. Nolli.
BUg«JBici h odpre ob 7. uri. — Zafetek oh 1 ,8. ari. — Konec po 10. uri.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. pel), polka Leopold II. it 27. Prihodnja predstava bode v soboto, 16. marca 1.1.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 7. marca: Franja SamatorCan, delavčeva hči, 7 me8., jetika. — Ana Bradaska, gostija, 77 let, ostarelost. — Josip Bajt, delavec, 28 let, jetika. — Jurij Gostič, delavec, 71 let, ostarelost.
— Ivan Leben, dninar, 52 let, vnetje trebušne mrene.
Dne 8. marca: Avguštin Petrič, črevljarski pomočnik, 41 let, vnetje možganske mrene. — Ivana Kolman, gostija, 66 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
Viüna nad morjem IMI m. Srednj i uačai tlak 7140 mm.
Caa opazovanja
Stanje barometra v mm.
Ii
Vetrovi
Nebo
12 13
9. avečor
T. ajntraj 2. popol.
7329
734 9 7334
4 4 si. svzhodj jasno
I
05 al. jzahod oblačno 51 si. jvzhod oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 66°, normale: 30°.
Dunajska borza
dne 13. marca 1900. Skupni državni dolg v notah ... Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta......,
Avstrijska kronska renta 4" „ ....
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4(/0.....
Avstro-ogrska bančne delnice ....
Kreditne delnice........,
London vista.........
Neruski državni bankovci za 100 mark.
20 mark...........,
20 frankov.........,
Italijanski bankovci.......,
C. kr. cekini..........
9865 9845 11830 9820 11835 93 30 1673-70175 240 30 11745 23 49 1908 9040 1132
Peter liASMialk. trgovec, naznanja tužno vest, da je preminul njegov dolgoletni, zvesti poslovodja, gospod
Steirer
ki se je dne 12. marca previden s sv. zakramenti za umirajoče, preselil v boljši svet. (542) Pogreb bode v četrtek, dne 14. marca ob 5. uri popoludne iz hiralnica.
V Ljubljani, dne 13. marca 1901.
Potrtim srcem naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je najin nad vse ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Franjö Dimnik
posestnik in gostilničar v Trbovljah
po dolgi, mučni bolezni, dne 12. t. m. ob 5. uri popoludne v 51. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nama nepozabnega bode v četrtek, dne 14. t. m, ob polu 5. uri popoludne iz hiše žalosti na pokopališče v Trbovljah.
Maše zadušnice se bodo brale dne 18. in 20. t. m.
Predragega rajneega priporočava v blag spomin in molitev. (547)
Trbovlje, dne 12. marca 1901.
An» Dimnik, soproga. — Ivan lil m n IU. cand. iur., sin.
Izurjenega stenografa
sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji odvetniška pisarna v Ljubljani.
Ponudbe sprejema upravniätvo .Slov. Naroda". (529-3)
Varuj
svojo ženo!
ejso
i vsako rodbino i [ knjigo t otroških zadevati s čez ] tisoč »ahvalnimi pismi pošilja | I diskretno za tO Tin. r avstr.
znamkah (odprto 70 Tin.) L      gospa A. Kaupa, ^^Berlin S. W. 220 Lin-] denetrasse 50.
(300-14)
«Isafe moč lam r>e«li telo.
Dobava v steklenicah (pastenzovane) od tvrdke
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice.
I »totuiii t (12—59)
Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likerja Triglava iz planinskih zelišč,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta.
Odhcd iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči oaobui vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franze:isfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Sohiograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-stetteu na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v S vinograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Btljitk. Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Soluo-grad, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inoinost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstettei; na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v LJubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Fraticovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amutetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nogi-ada, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 'M m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri '62 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani
vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Iööo se (541-1
gostilna.
Gostilna, katera je na dobrem pro štoru in dobro obiskana, se vzame takoj na račun aH v najem. — Ponudbe pod „Gostilna" upravnistvu „Slov. Naroda".
100.000 komadov visokodeblastih
sadnih dreves
Jabolko, hriiMke, rrrMiijr, nllre, ln-»-.-Mk%e itd. itd. komad od 60 vin. naprej, 1C0 k ... madov od 40 kron naprej. 100 000 močnih vi.-- \ deblastih lepotlrnlli in tlrevoi-eilnili «|,-,.. »«*>»:  okrogle akacije, divji kostanj, Kr:.-• trnje, jagnedi itd. itd. komad 6Uvvin., 100 k dov od 50 kron naprej. I^eootlrno grsnai j.' v 30 najlepših, bogato cvetočih vrstah, 100 k ., madov 10 kron.  Smrečovje, tu- in inozemsk ., y 70 najznamenitejših vrstah.
Ilu8trovani specijalni zaznamek na željo-poštnine prost. (51;:
Graščina Csendlak
pošta Frankoz pri Radgoni (Radkersburg).
! Redka prilika!
300 komadov za gld. 1-65
1 elegantna ura s triletnim jamstvom irt lepo verižico, 1 čudovito lep nastavek za smodka z jantarjem,  1 krasna kravatna igla a si: brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. bib za gospode ali dame, 1 krasna garnitura, i ječa iz manšetnih, zavratniških in naprsnih bov, 1 krasen žepni tintnik, obstoječ iz 3 1: dov, 1 kifesen zavratni kolje iz orijentalsk serov, 1 jako elegantna pariška broša za d najnovejše facone,  1 krasno toaletno zre;; etuijem in finim česalom, 20 predmetov z;i pf salno potrebo in še nad 250 komadov ,   ki bo v hiši koristni in neobhodno potrebni.
Vsako sleparstvo je popolnoma izključen ker se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvema reziloma kot darilo.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju aji ako se pošlje denar naprej založna trgovina:
Ernst Buchbinder, Krakovo.
Poštno predalo štev. K/L.
Prosim številko poštnega predala vselej dostaviti.
Posojilnica v Logatci
registrovana
sadraga za omejenim poeostv
vabi častite zadružnike k
rednemu občnemu zboru
ki bode
dne 13. marca t. 1« ob V*3. uri popoludne
v posojilnioni pisarni v Dol. Logatci.
Dzie-vzii red.:
1. ) PoroCilo in računski  sklep  za leto   3) Volitev ravnateljstva in nadzorstva za
1900. leto 1901.
2. ) Odobrenje računa in razdelitev dobička.   4.) Predlogi in nasveti zadružnikov.
-s^»K83i^-^--
BILANCA 6
dne 31. decembra 19O0.
Št.	Aktiva	K	h	Št.	F a s 1 -v a.	K	h
1		9042	34 i	1	Deleži zadružnikov      . .	24140	
2	Vloge pri drugih denarnih za-				Neizplačane  obresti  in divi-		
	vodih ...............	49116	23	2	denda deležev.........	2167	78
3		606579	88		Hranilne vloge s kapitalizova-		.;
4		15746	42	3	nimi obrestmi . .	528878	21
5	Vrednost društvenih poslopij .	13270	67 i	4	Za 1.1901 plačane obresti posojil	2180	7Ü
6		62?	38	5	Stanje rezervnih fondov ....	33840	99
7	Razni in prehodni zneski . . .	255	87	! 6	Dobiček za leto 1900 ......	3328	06
		594535	79			694535	79
		i 1					
V Dol. Logatci, dne 11. marca 1901.
Ravnateljstvo.
Ustanovljeno
Brata Eberl
leti
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 10 južne železnice.
Slikarja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika izUrka dr. Sohoenfeld-ovih
bar? v tubah za akad. slikarje.
Zaloga 4» vsakovrstnih öopiöev sa pleskarje, slikarje In zidarje, itedllnera mazila za hrastove pode, karbolinoja itd,
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ia likanj«
Bobnih tal pod imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstva ca vse v najino stroko spadajoče delo v mesto in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
W*. P. Maj©© 10
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih Hvirarslalh žepnih In atenskih ur.
Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. t**©. Srebrna cilinder remontoar ura „   „ • Trgovina vaeh optičnih predmeta v t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m lirriujojo natančno in i Jamstvom.
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv.Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 10 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri ae po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam po
J. S. Benedikt
10
Ljubljana, Stari trg, tik moje
Važno! Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce
Itd. Itd.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, vsakovrstna zelišča In korenine, tudi po Kneippu, ribje olje, redilne in posi-palne moke za otroke, kemikalije raznih vrst, dišave, toaletne predmete, fotograflčne aparate in potrebščine ter kirurgična obve-zila itd. itd. 10 Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno i. t. d.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Vsakovrstna sredstva za desinfekcijo.
Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Prerija Anton Kane
Ljubljana, Šefenburgove ulice št. 3
Prej J. Zor
Prej J. Zor
Alojzij Erjavec
emljarskl mjsttr i Ljubljani. niljmki illn 3.
Po večletni skuBnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vetrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečaatiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voBčila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 11 Ive i« ihraajijej«. — Tiujim naročilom uj m pridat norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
na C.Ulicah št. 99
fiilijalka: Šelenburgove ulice št 1
priporoča svojo veliko zalogo atrugnrsklh del lastnega Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravil« v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 11
MODERCE natančno po životni meri
^ < za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi ry^3®   »   ®   ®   ©   priporoča   @   ®   ©   ® ®
v     iiriinu/ i/rimft v Ljubljani, Glavni trg 111.1111111 iiLiiurt   @ i® štev. 17. ® ®u
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, g e e o a klobuke za dame. tkana in kratka roba na debelo in drobno, s a a e 8
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
Tu se dobiva 4krat na dan sveie, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
I Sörzen kruhki
5 i      hlebčki po lO, 15 In *3 kr.
V slasčičarnlcl postrezam z najfinejšim nastadnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na rine indijanske krofe in napolnjene zavitke. 11
na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, ležeče v I. nadstropju in obstoječe iz 5 sob mej temi jedna balkonska, s pritiklino, se odda s 1. majem t. L (494 2)
Natančneje se izve pri hišniku, Kongresni trg št. 12, ali pa v pisarni užit. zakupa, Dunajska cesta št. 31»
Semenski krompir
najfinejši češki zgodnji rožni krompir, dalje belo- in rumeno mesnati moravski Jedilni krompir. Ako se ga ver naroči, ali če se odvzamejo homplrtnl vagoni, je meterski rent za eno krono ceneji. — Dalje ponujam
malo čebuljo za saditi ali sejati, kakor tudi razna deteljina semena, pristni ribniški fižol itd.
•Jožef Iieuz
trgovec (491—3)
Hjji3."bljana, lESesljeva. cesta,.
f}-===== -^drija-ts^o ===- Postaja: «
I morsko kopališče Sistiana. ™ra™
^ ---- jnžne železnice. ^
fi Lastnik: Knez Aleksander pl. Thurn-Taxls.
.4? Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trsta 8/, ure vožnje po železnici. Odlično biva- '£■, fw lišče pri 2mernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople morske kopeli. Hotelski
fA voz na postaji. |^
<vV (437—4) Ravnatelj Fran« Cansmüller 'a^A
IM poprej hotel Muusch in nadvojvoda Karl na Dunaji. JW
ijvecja
življenjsko-zavarovalna družba
na svetu %q
j«
„Tbc ^attial"
iß J^eu>-Üerl(a
Ustanovljena 1842. Čisto vzajemna.
Skupno premoženje dne 1. jannvar|a L1900!
K 14896/xo milijonov.
Čusti dohodek na korist zavarovancev 1.1899 s
K 38,158.423.
Popolni janičujoči kapital za zavarovanja, ki se sklepajo v Avstriji, leži pri c. kr. ministerijalnem plačilnem
uradu na Dunaji. (454-11)
Glavna agentura za Kranjsko:
Brata Pollak v Ljubljani.
Dobro ohranjen (522-2)
klavir
se proda po nizki ceni.
Kje? pove upravništvo ESlov. Nar.".
Vüa na Bledu!
Lepa, pred par leti novozgrajena vila „Danica" z 12 sobami, 2 kuhinjama, kietjo, vsa na novo opravljena, z lepim vrtom in krasnim razgledom na Triglav in planine,
se iz proste roke proda.
Več pove gospa Marija Skale v Ljubljani. (617—2)
Pekarija
(490-3)
v večjem kraju na deželi se da
Kje? pove upravništvo „SIov Nar.".
Hiša v Kamniku
na prodaj!
Eaonadstropna hiša z velikim vrtom, v kateri j^ b;la mn< go let slavnoznana gostilna „Fischer", se proda pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji.
Ponudbe g. c. kr. poštnemu ofioialo P. Gilly-ju v Ljubljani. (509-2.)
I
J. Pserhofer-jeve odvajalna krogljice
so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo uč nkujoče domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabelo prebavljaeija in teleHne^a zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom PserlaolVr-Jeve hroxljlee ali Pnerhofer-Jeie
kri čistilne krogi j Ire znane, stane skatlji«*a s 15 krogljiranii 31 krajcarjev, 1 zavitek s « škatljjlraml 1 »lil .» kr., pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpoSiljatvijo: 1 zvitek 1 siti. «.» kr., 'i -e.\liku t SO kr., 3 zvitki 3 «Id. 35 kr.,  lO zvitkov » gld. Sö kr.   — Xaeln
vporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer'jeva lekarna
Dunaj I., Singerstrasse 15.
Prosi se Izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudeöimi črkami.
Bal/jcilll    «äää»    noJJInn       esenca imenovana.)
zoper ozeblino
J. Pserhofer-jev, 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
J. Pserhofer-je v sok iz ozkega trpotca -SSSSi J. Pserhofer-jev balzam
«Anni. wnlwn 1 steklenica 40 kr. x.u|»L i ^lii>u, s p0Štnine prosto pošiljatvijo 05 kr.
Stoll-ovi Kola-preparati,
izvrstno krepčilo za želodec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., litra 1 gld. 00 kr., «/4 litra 85 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura (V^SS'
Lahko raztoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane,   18^klk^ica
Tannocbin in-po inad a
J. Pserhofer-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
Zdravilni ob I iz za rane
pok. prof. Steudel-a 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bulrloh a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. (190—7)
Poiiljatve po polti izvršujejo se najhitreje proti temu, da ae prej vpošlje denar, veöje narocbe tudi proti povzetja zneska.
0ÜS" Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem Je poštnina mnogo oenejia, nego pri poiiljatvah proti povzetju.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. n
Pristen okusen jetrni tran
ä 70 h. — a 1 K.
Jelkino Francovo žganje a 1 K 20 h.
Pulcherin-Creme
dela kožo lepo, čisto, gladko in
fino; a 1 K,
stekleničica za poskus a20h
Vr ^    V j»o
10
Jrdlnl IzdelatelJ
Mr. Ph. Mardetschlaeger
lekarur ta kisli.
S>exex 33.«. lakaialAke Amol
Blaž Jesenko
Idnbljana, Stari trg št 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in cepič
perila, kravat itd. 11
f IIa «3«
Im M
stanuje samo
Opekarska cesta št 16.
Šivalni stroji po najnlzjlk eenak.
Blelkle in v to stroko spadajoča popra-
_vila izvršuje dobro In cono. 11
■bF* Vnanja naročila se točno isvrtt. "VJnj
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o cenah primere«
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in ae prodaja po tovarniških eenah.
Sukneni ostanki
11
različnih vrat an polovleo eene.
Vzorci pošilja m zahtevanje poštnino prosto.
Pod Tranöo it. fi.
11 Veliko zalogo
%l1
^   % A 'U^*^ priporoča
5*^*%J. Soklič.
OS- 'S •»! ooubjj. pod -JS50
Dragotin Košak
11 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Velika zaloga
razne zlatnine
in prstanov.
___ Popravila in vsa v mojo
stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše.
lil«
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka aa dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
VsakerBna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 11
t Josip Reich 1
4 likanje snkna, barvarija in > 4 kemična spiralnica ► \ Poljanski nasip - Ozke ulica it, 4 £
ä se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 1 11 dela. £
Postreiba točna. — Osne nizke. £
Fran Detter I
LJUBLJANA, Stavi trg st. 1. |
11 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatllnlce, katere se dobivajo vzlic njih' izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolliejake ulioe štev. 16
(y Trnove m.)
izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
IfcST sode
po najnižjih cenah. 11
Eupuje ln prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove I
11 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo
ötedilnlh ognjišč
najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto
medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršeV
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimum
2a pomladansko s^ono
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje elegantnih oblek in površnikov G G. G G
(523-2)
Opozarjam vse p. n. cenjene naročnice na velijo izb er angleškega s^f(na. © © s ©
Jfroj alla Paris 1900.
Otvoritev gostilne.
Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoril
gostilno v Grumnikovi hiši
poleg lekarne Piccoli, Dunajska cesta pod imenom gostilna pri Jakobu Bevc-u.
Postregel bodem p. n. gostom vedno s pristnim istrljanskim in dolenjskim vinom in svežim Puntigamsklm pivom, kakor tudi z okusnimi eorkimi in  mrzlimi Jedili po zmerni eenl, tako  v gostilni, kakor tudi
čez ulico.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Jakob Bevc
Otvoritev troovine s fotepljsfii potrebščinami.
El
cd _a w P
a >
S oŠ g CO
o
p4
«13
II
1
g p*
,5 rP
o| o o
(H i—'
^ o
"M ce ^
s« E-i rt
nizki
Prijateljem fotografije OBobito amaterjem in fotografom na deželi uljudno naznanjam, da sem otvoril tudi
trgovino z vssmi fotografijskimi potrebščinami.
kakor: raznih aparatov, ploe, kemikalij itd. Prodajal bodem vedno svež papir, vse, kakoršno uporabljam sam za svoje izdelke.
V zalogi bodem imel raznovrstne kartone in passe-partouts ter najnovejše priprave za izdelovanje razglednic.
P. n. gg. amater-fotografi imajo na razpolaro brezplačno temnico za ulaganje ploe, kakor tudi razna navddila k fotografiji
Iletusiranje. vzbujanje ploe In izdelovanje slik po
ceni, dalje tudi pouk novincem.
Ob jednem priporočam tudi svoj že več let obstoječi
. fotografski zavod
za vsa v to stroko spadajoča dela. Posebno opozarjam na novo povečanje «xlik v domačem atelljeju.
Za umetniško, čisto in trajno delo se jamči. K mnogobrojnemu obisku in
naročbo uljudno vabi (541—1)
I>. Kovsek
fotografski zavod in trgovina s fotografskimi potrebščinami Kolodvorske ulice 34 a.  i i,,uijQna   F i I i j a I a: Wolfove ulice 6b.
Telefon OT. L-|UOIJdl,d Telefon «8.
r
F. Cassermann
krojač za civilne In raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šeienburgove ulice št, 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih 'oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c kr. justiC-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. n
Hi
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
i
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi atenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oenah.
iTOTTOOtl
v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi 11 Izvriujejo nsjtočnsjs.
Za pomladno in poletno döbo c
priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojo^ veliko • jj| zalogo potrebščin za stavbe: portland in roman cement, železo za vezi. Mtorje. O traverze, železniške šine, okove za »rata in okna, tronihe. cevi za vodo- Ä vode, štedilnike (Sparherde). (428 - 4) .9
Potem poljedelske stroje: »lamoreznlee. arepeljne, mlatllnlce, fino izdelane' 1^ močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše (rombe - ^ za gnojnico, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Kazno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje. Jtaajrobne križe, vlite kotle, Jekla za svedre, tehnlce in uteže. kakor veliko izber \ kuhinj »ki opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica,
trgro^rizia. z železnino in špocerijslcim "blagrom.
Ljubljana,
Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec.
bsssssss     _ _ 1 (545;
snEsi V
dsna;
Oskrbništvo n. v. r. komende v Metliki daje'naznanja, da bode oddajalo potom zmanjsevalne dražbe
popravek župnišca n. v. r. v Semiču
Naprava in poprava dela: zidarsko, tesarsko in mizarsko, proračunala se je na okolu 6000 kron.
Zmacjševalaa dražba vršila se bode
dne 33. marca. 1901 ob lO. uri clopoliitlne
na ücu mesta v Semiču
Podvzatnikom, ki imajo vložiti 10 varščino, predložil se bode stro5kov?ik fn in naznanili pogoj?.
Oskrbništvo n. v. r. komende v Metliki
dne 10. marca 1901.
oskrbnik.
al
Tj
(101-17)
Velika zaloga
pristnih Jos. Reit-c^jr%     hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po iMtl ceni. kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden,
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
o
m
1. -.
1
i
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vss v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In osno.
11
ig
S±±±±±±±±±fc±±±±±±±±±±±±±±±±±±±± t:
-4-
r i
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
fi---------tnajj
HUGOIHL
iimiiiijiiii.
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga
li
suknenih ostankov.
L: _■ ^
aaa.aaa*a4>***aaaa**aaaa4.aaaaaaaa
i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.