KOMEDIJA V SKUPŠČINI — Dogajanje na zadnjem zasedanju zborov občinske skupščine je bilo komično, končalo pa se je z odstopom predsednika Velenjske vlade in razveljavitvijo odloka o povišanju cen stanarin in komunalnih storitev. STRAN 3 PIKINI DNEVI — Otroci so letošnji teden otroka veselo, zabavno in razigrano preživeli. Za to je »poskrbela« Pika Nogavička. Mnogo prireditev se je zvrstilo, največja, najboljša in presenetljiva pa je bila v soboto na Titovem trgu. ZAŠČITA ŠALEŠKEGA GRADU — Te dni se je lotil velenjski Kulturni center zahtevnega dela — zaščite razvalin Šaleškega gradu. Odstranili bodo nevarno kamenje in grmičevje. V tem času se je tod okoli nevarno zadrževati. STRAN 16 STRAN 6 PIZZERUA »CIGLER« So&tanj Tel.:063/882-286___ velenje, 11. oktobra 1990 številka 39, cena 9 dinarjev let Gorenja V soboto, 13. oktobra bo osrednja slovesnost ob štiri-desetletnici koncema Gorenje. Delavci Gorenja, iz domovine in tujine, se bodo skupaj z družinskimi člani, s štipendisti in upokojenci zbrali na letališču v Lajšah pri Šoštanju. Tam se jim bodo pridružili, kot pričakujejo najvidnejši predstavniki republike Slovenije. Slovesnost se bo začela ob 11. uri, zbrane pa bosta nagovorila predsednik poslovodnega odbora koncema Gore- nje Herman Rigelnik in predsednik izršnega sveta skupščine republike Slovenije Lojze Peterle. Pionirjem Gorenja bodo ob tej priložnosti podelili posebna priznanja, zlati grb Gorenja pa bodo dodelili Rudniku lignita Velenje in Termoelektrarnam Šoštanj za njun prispevek pri razvoju Gorenja. Priložnostni kulturni program bodo izvedli Mešani pevski zbor Gorenje, Rudarska godba Velenje in delavska godba Zarja Šoštanj. Srečanje novinarjev in članov občinskega izvršnega sveta Vlada dela nemoteno Dogodki na zadnjem zasedanju zborov občinske skupščine prejšnji teden so sodu izbile dno. Na ponedeljkovi novinarski konferenci je predsednik občinskega izvršnega sveta Todor Dmitrovič pojasnil ozadje svojega nepreklicnega odstopa. Med drugim pa so se udeleženci seznanili še s posledicami zavračanja novih cen ter z oceno dela občinske vlade v minulih stotih dneh. Z razveljavitvijo odloka o novih cenah stanarin in komunal- KS Šoštanj Delovno obeležili praznik Brez kakršnihkoli prireditev so krajani Šoštanja obeležili letošnji krajevni praznik. Zgodovinskega napada partizanskih enot na Šoštanj so se »spomnili« s svečano sejo sveta tamkajšnje krajevne skupnosti. Poleg ocene opravljenega dela, načrtov za prihodnje, so na njej med drugim najzaslužnejšim posameznikom podelili plaketo krajevne skupnosti. To priznanje so letos prejeli Marko in Edo Vučina za projekt revitalizacije mestnega jedra, Zdravko Zupančič za delo na kulturnem področju ter Ciril Kajba za zasluge na področju požarne varnosti. Razlogov za tako skromno praznovanje pravzaprav nimajo, saj so uresničili vse zapisane naloge prejšnjega samoprispevka. Sad njihovih prizadevanj so urejene in posodobljene ceste, igrišča, poskrbeli so tudi za lepši videz kraja samega. Poleg tega je tudi vsaka vloga, ki so jo društva ali ustanove naslovile na najvišje organe krajevne skupnosti, padla na ugodna tla. Med uspehe pa krajani uvrščajo še poskusno obratovanje čistilne naprave v Tušir »V zadnjih štirih letih smo precej postorili. Zamujenega oziroma odvzetega pa tako hitro ne moremo vrniti, saj naši sosedi v preteklosti niso pokazali velike pripravljenosti za reševanje šo-štanjskih težav,« poudarja pred- sednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Natek. In s čim se bodo Šoštanjčani ponašali na praznovanju prihodnje leto? Načrtov imajo veliko, na njihovo uresničitev pa gledajo dokaj optimistično. Sploh, če se bodo v njihova prizadevanja vključili tudi kolektivi na tem območju. Svoje aktivnosti so v tem času krajani namenili zbiranju denarja za toplifikacijo Metleč, dokaj velik zalogaj jih čaka pri dograditvi kulturnega doma, kjer naj bi našla svojo streho nad gla- vo glasbena šola in godba na pihala Zarja. V načrtu imajo med drugim dograditev vrtca, ureditev parkirnih prostorov, tudi videz mesta bi radi še olepšali. Sicer pa poudarjajo, da imajo končno v rokah ureditveni načrt mestnega jedra, ki bo precej spremenil sedanjo podobo Šoštanja. Zaprtje Prešernovega trga za promet, ponudba v butikih in manjših lokalih pa naj bi bilo tisto, kar so si krajani Šoštanja že dolgo časa želeli. tp nih dobrin so bile po mnenju članov občinskega izvršnega sveta, novi vladi odvzete vse možnosti za uresničevanje načrtovanega razvoja te dejavnosti. Poleg tega je bila s tem povzročena tudi precejšnja gmotna škoda. Svoje pa je k prej omenjeni odločitvi prispevala tudi ugotovitev, da na tak način vlada ne bo uspela opraviti vseh planskih nalog, ki jih ji je naložila prav občinska skupščina. Izvršni svet dela — so poudarili — kljub vsemu nemoteno naprej in tako je v skladu z zahtevami nedavnega zasedanja občinskih zborov pripravil prvo oceno posledic nespoštovanja z vladino odredbo določenih cen stanarin in komunalnih storitev. Izračuni namreč kažejo, da so na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva doslej iztržili le 36 odstotkov načrtovanega dohodka, kar kaže na to, da so mnogi občani upoštevali sindikalni poziv h bojkotu glede nama VELENJE Telefonski nakup v Nami! 853-500 ŽE. oD HALö I JOŽE I So Ml fcEtCLl / PA CMUSKA -- — CEI4AVJOV TOLIKO NAMOLXE ^A flSTlH fAR. TELEFONOV, PA JI« VEL-ENJČAMI srusu ME ZAViiMAno'. plačila višjih cen. Nekateri pa so šli še korak dalje in niso plačali niti starih zneskov. Komunalno gospodarstvo občine Velenje je zato ostalo brez 12 milijonov dinarjev dohodka, stanovanjska dejavnost pa brez šestih milijonov. Mimogrede naj omenimo, da bi morale cene stanarin in komunalnih storitev samo za enostavno reprodukcijo poskočiti s 15. oktobrom vsaj za 48 odstotkov glede na višje julijske. Že dosedanji izpad je, po mnenju sekretarja sekretariata za javne gospodarske zadeve Mirana Gmajnerja, tako velik, da ga izvajalske organizacije ne bodo mogle nadomestiti, tudi za celotno občino bo pokritje tega velik zalogaj. Stanovanjsko gospodarstvo se krčenju programa amortizacije skorajda ne bo moglo izogniti, kar pomeni ustavitev obnovitve- (Nadaljevanje na 3. strani) Steklene skulpture Cirila Cesarja Med nami živi in ustvarja velik umetnik kipar Ciril Ce-. sar. Razstavo njegovih čudovitih steklenih skulptur si lahko ogledamo v Galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju. Igra svetlobe, ki se upre v steklo, umetniško postavljeno, je nekaj nepopisno lepega. To so ob otvoritvi razstave med igranjem Eme Zapu- šek na harmoniju tudi uspeli pokazati. Ob tem so zaživele globoke misli kritika Zorana Kržišnika: »Kdor ujame svetlobo, je ujel tudi čas. Iz tretje smo vsaj v slutnji prestopili v četrto dimenzijo. Z demateriali-zacijo snovi, ki jo nakazuje svetloba skulpture, smo se za korak približali predelom, v katerih nemirni iskalci Smisla najdejo svoj mir.« (mz) Ob prazniku telovadnica tudi telovadnico otvoril Franc Avberšek, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo tega športnega objekta. Pravzaprav je škarje za simbolični rez traku prepustil učenki osnovne šole Šalek Jolandi Steblov-nik, uspešni športnici — državni atletski zmagovalki. Prelep kulturni program, športno obarvan, iz njega je vela mladostna razigranost in veselje ob novi pridobitvi, pa se je končal s tiho željo: rad bi še igrišče. Okolica šole Šalek torej še ni končana, zgraditi bo treba še igrišča. Učenci in učitelji nove šole upajo, da jim bo to nalogo v sodelovanju s krajani, ki igrišče tudi potrebujejo, uspelo kmalu uresničiti. (mz) Občinski prazniki so za učence osnovne šole Šalek svečani. Pred dvema letoma so dobili novo šolo, letos telovadnico, upajmo, da bodo prihodnje leto še igrišče. Večino sredstev smo za telovadnico zbrali Velenjčani s sredstvi za izobraževanje, nekaj pa je primaknila še ZTKO. Po sedanji oceni je telovadnica vredna skupaj z opremo kar okoli 7 milijonov dinarjev. Podobno kot pred dvema letoma šolo, je Telovadnico so učenci dve leti težko pričakovali, saj so bile ure telesne vzgoje pri njih improvizirane, zdaj pa že telovadijo v prelepi telovadnici. Največja v Šaleški dolini je, kar 44 krat 24 metrov meri. Veseli so je gotovo bili tudi športniki, ki bodo lahko tu odigrali marsikatero tekmo. Novice Občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« bo pomladi (bm) Velenje — Med akcije, ki jih med letom organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju z drugimi odgovornimi za promet je tudi vsakoletno občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu. Na tem šolskem tekmovanju osnovnošolci in srednješolci občine Velenje teoretično in praktično prikažejo kaj vedo o prometnih predpisih in kako obvladujejo vožnjo s kolesom oziroma kolesom z motorjem. Predivedali so, da bo letošnje tekmovanje »Kaj veš o prometu« 20. oktobra, vendar so ga organizatorji prestavili na pomlad prihodnjega leta. Nova plodna zemljišča (jp) POBREŽJE — V petek dopoldne so na Pobrežjih v Zgornji Savinjski dolini s tehničnim prevzemom dokončno sklenili obsežna hidro in agromelioracijska dela. Investitorje bila Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, uredili pa so 163 hektarjev kmetijskih zemljišč. Vrednost del presega 1.800.000 dinarjev. Pri tem so si bistveno pomagali z republiškimi sredstvi za agrarne operacije, za 90 odstotkov jih je bilo, preostalih deset odstotkov pa je prispevalo 89 lastnikov teh zemljišč. Ovira jih ovira na cesti Simona Blatnika (mkp) Potem, ko so nekateri ze spontano odstranili oviro, ki preprečuje promet po cesti Simona Blatnika v Velenju (zapora je postavljena pri hiši številka 6), so jo, tokrat močnejšo postavili nazaj. Nezadovoljni z zaporo ceste, ki jim je bila razumljiva, ko so gradili pločnik, so se tokrat obrnili na Skupščino občine Velenje. V zboru krajevnih skupnosti so predstavniki Vegrada, Ere, Dinosa, Interevrope, Carinarnice in nekaj krajanov Stare vasi podali pobudo, da se ta ovira odstrani. Vaše račune lahko poravna banka (mz) Plačevanje računov s položnicami je mnogim v breme. Čakati je treba na banki, bančna provizija pa tudi ni več zanemarljiva. Vsemu temu se je mogoče izogniti, če ste imetnik tekočega računa. Odprete lahko trajnik, to pa pomeni, da banko pooblastite, da poravnava vaše račune. Prek trajnika poravnavate stroške elektrike, naročnine za RTV, račune Eurocard, stanarino, telefon, zavarovalnino, naročnino za dnevnike in knjige. Največ obrtnikov proizvodnih dejavnosti Do konca prejšnjega meseca je bilo v registru samostojnih obrtnikov naše občine vpisanih 489 nosilcev obrti. Med njimi se jih največ ukvarja s proizvodnimi dejavnostmi, kar 277, 165 jih opravlja usluge in storitve, razveseljiva pa je porast nosilcev osebnega dela na področju intelektualnih dejavnosti. Takih je bilo do omenjenega dne 47. Lani so obrtniki naše občine ustvarili za nekaj manj kot 43 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar ni tako zanemarljivo malo. Bolj skrb vzbujajoča so njihova vlaganja v posodobitev. Ta so resnično minimalna, saj so za ta namen preteklo leto porabili le odstotek od vrednosti osnovnih sredstev. Vežica in druge naloge Lepo jesensko vreme je priložnost, da tudi po krajevnih skupnostih pohitijo z uresničevanjem sprejetih nalog. Tako v krajevni skupnosti Nazarje hitijo z zunanjimi deli pri gradbeno že dokončani in zelo potrebni mrliški vežici. V kratkem bodo pričeli še s širjenjem javne razsvetljave, pred zimskim obdobjem popravljajo še preostale makadamske cestne odseke in že načrtujejo način pluženja krajevnih cest, če bo letos končno zapadel sneg. Po zares ogromnih težavah pri širjenju telefonskega omrežja dela sedaj res tečejo, vendar malomarno zavlačevanje del zopet povzroča veliko nejevolje med krajani, (foto: jp) Uporabnikom KRS Velenje ObveSčamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistèma Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-961 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pt. od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273. Vrtec in nadarjeni otroci Družbene spremembe pogojujejo tudi spremenjen odnos do otroka. Zadnja tri leta je v predšolski vzgoji aktualna parola »vrtec po meri otroka«. V velenjskih vrtcih ugotavljamo, da smo v preteklem obdobju posvetili dosti pozornosti in časa otrokom z zmanjšanimi sposobnostmi, premalo pa smo se ukvarjali s tistimi posamezniki, ki zahtevajo in zmorejo več, kot ostali otroci. Ker želimo povečati aktivnost otrok, ki je na predšolskem področju temeljna oblika pridobivanja spoznanj, smo frontalno obliko dela večkrat zamenjali z delom v manjših skupinah, ki omogoča večjo individualizacijo. Interesi otrok v skupinah so izjemno heterogeni, zato je potrebna velika iznajdljivost vzgojiteljice, da pripravi takšna sredstva, ki bodo otrokom omogočala izpolnjevanje potreb po ustvarjanju. V igralnicah smo pripravili različne igralne kotičke z raznoliko ponudbo, kot so: — bralni kotiček, ki vsebuje: knjige, črke, stavnice, sličice z napisi, šablone za risanje črk, dopolnjevanke, zvezke, liste različnih formatov, zarisana orodja . . . — naravoslovni kotiček, ki vsebuje: slikanice z vsebinami iz naravoslovja, povečevalna stekla, terarij, akvarij, lončnice, vrtičke zunaj, magnete in druge pripomočke za izvajanje fizikalnih poizkusov; — glasbeni kotiček, ki vsebuje: nekatere instrumente iz orfovega instrumentarija in improvizirane instrumente iz . različnih skupin; — likovni kotiček, ki vsebuje: materiale za suhe in mokre tehnike, liste različnih formatov,... — lutkovni kotiček, ki vsebuje senčne, ročne, naprstne lutke, improvizirane marionete, zaslon,... — tehnični kotiček, ki vsebuje: delovni pult, različna, manj nevarna orodja, odpadni les, kartone, plastiko, načrte,... (ta kotiček je navadno eden za vse skupine v WZ); — plesni kotiček, ki vsebuje: trakove, oblačila, »repe«, »ušesa«, kasetofon z različno glasbo — kasetami. Poleg teh možnosti otroke navajamo, da ob določenih neznankah skupaj iščemo odgovore na vprašanja v knjigah, leksikonih in enciklopedijah. Vzgojiteljica postaja vse bolj koordinator dela, nosilci aktivnosti pa so otroci sami. Ob vsebini otroci lahko uveljavljajo svoja lastna na-gnenja in tudi nadarjenost. Tako otrok, ki je izrazit likovnik, ' spoznava vsebino preko risbe, tisti, ki mu bolj ustreza govorno izražanje, se bo o vsebini pogovarjal, igral lutke, dramatiziral in podobno. Vsak otrok lahko na lasten način spoznava vsebino in doseže največ, kar je sposoben. Ob takšnem vzgojnem delu v skupini vzgojiteljica mnogo laže opazi otrokove posebne sposobnosti in nadarjenost, ki jo neguje, razvija in nanjo opozori tudi starše. Dr. Žagar opozarja na dejstvo, da nadarjeni otroci brez ustreznih vspodbud dosežejo manj, kot njihovi vrstniki, ki imajo povprečne sposobnosti. Ob tem opozorilu in ob dejstvu, da se velik del otrokovih intelektualnih sposobnosti razvije v predšolskem obdobju, je potrebno razvoju otrokovih individualnih sposobnosti posvetiti še posebno pozornost in skrb. Ob koncu bi rada opozorila še na težave, s katerimi se srečujemo: V naših skupinah je preveč otrok. Dejstvo, da je otrok izrazito egocentrično bitje ter, da poleg vzgoje potrebuje tudi dosti nege, bi moralo biti zadosten razlog za znižanje normativov. Uvajanje »evropskega« delovnega časa in vedno daljša odsotnost staršev od doma, postavljata pred VVO še toliko večjo odgovornost za odkrivanje in razvijanje nadarjenosti pri otrocih, kajti od uspešnosti naših varovancev je odvisna naša prihodnost. Metka ČAS VVZ Velenje Aktivna politika zaposlovanja (2) Brezposelnost in aktivna politika zaposlovanja Sedanja brezposelnost je izrazita brezposelnost zaradi premajhnega povpraševanja, čeprav je vse bolj v ospredju tudi strukturna brezposelnost (ki je težje rešljiva in praviloma daljša). Prevladujoča oblika brezposelnosti zahteva takšno ekonomsko politiko in politiko zaposlovanja, ki bo omogočala oživitev povpraševanja po delovni sili. V svetu že nekaj desetletij poznajo skupek ukrepov, s katerimi selektivno posegajo na področje trga delovne sile (kadar nastopi situacija, ko bi se razmere samo preko delovanja trga predolgo urejale oz. bi bile za določene družbene skupine izrazito težko rešljive) pod imenom aktivna politika zaposlovanja (krajše APZ). V odvisnosti od tega, za kakšno vrsto brezposelnosti gre in katere družbene skupine najbolj prizadene, se uporabljajo različne kombinacije ukrepov. V glavnem gre za troje vrst ukrepov: 1. ukrepi za reguliranje ponudbe delovne sile (programi izobraževanja, programi za povečevanje prostorske mobilnosti) 2. ukrepi za reguliranje povpraševanja po delovni sili, ki so lahko usmerjeni v ohranjanje obstoječih zaposlitev ali v subvencioniranje novih zaposlitev). 3. ukrepi za usklajevanje med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili (poklicno usmerjanje mladih v tržno zanimive programe, preusmerjanje in preusposa-bljanje že zaposlenih, da bi sledili zahtevam dela). Za reševanje prevladujoče vrste brezposelnosti so primerni predvsem ukrepi za pospeševanje povpraševanja po delovni sili oz. programi za odpiranje novih delovnih mest (ali programi za subvencioniranje obstoječih delovnih mest, ki pa po izkušnjah mnogih držav z razvojnega vidika niso stimulativni in se prevečkrat izkoriščajo), programi javnih del in programi regionalnega razvoja. Možni so tudi kratkoročni ukrepi, ki začasno rešujejo težave zaradi zmanjšanega obsega dela (skrajševanje delovnega časa, omejevanje nadur ipd.) — s čimer se povpraševanje po delu ne povečuje, kvečjemu se zmanjšuje inflacija. To pride pri nas verjetno manj v poštev, saj obseg proizvodnje v letošnjem letu že tako upadu. Umetno zniževana inflacija je namreč v začetni fazi povzročila izrazito ekonomsko recesijo. Ali kot je nakdo rekel o uspešnosti Markovičevega ekonomskega programa: »Operacija uspela, pacient umrl«. Omenili smo, katere ukrepe bi lahko izvajali zavodi za zaposlovanje, da bi pripomogli k pospeševanju povpraševanja po delovni sili — vendar žal zakonodaja zaostaja za politiko zaposlovanja. Zaenkrat so opredeljeni le načini reševanja presežnih delavcev in pa oblike finančne soudeležbe zavodov. V novem osnutku Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki bi naj bil v obravnavi na naslednjem zasedanju republiške skupščine, bodo konkretizrane tudi oblike sodelovanja zavodov v zvezi z oživljanjem povpraševanja po delovni sili. To pa nas seveda ne sme omejevati, da o možnih ukrepih ne bi že danes razmišljali. Prepričani smo, da je znotraj podjetij v občini veliko posamičnih programov, ki bi tržno lahko bili zanimivi in ki bi poleg ohranjanja obstoječih delovnih mest lahko ustvarjali tudi akumulacijo in s tem odpiranje novih delovnih mest. Zato bi morali v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi ustvarjati t.i. »inkubatorje« — valilnice bodočih malih podjetij, ki pa bi v začetnem obdobju morale biti deležne družbene podpore in davčnih olajšav. To je le ena izmed možnih rešitev, ki bi lahko spodbudile podjetniški duh (ki pri nas doslej ni mogel zaživeti) in s tem pripomogle k počasnemu oživljanju ekonomske aktivnosti. V svetu spodbujajo delodajalce, ki so pripravljeni zaposlovati, na različne načine. Med drugim tudi tako, da so za neko obdobje, v kolikor zaposlijo novega delavca, oproščeni določenih dajatev. Ker gre pri tem za instrumente, ki presegajo pristojnosti zavodov za zaposlovanje, je jasno, da samo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja ni mogoče kompleksno in dolgoročno reševati problema brezposleno-sti. Ti ukrepi lahko dosežejo učinek le vzporedno z izvajanjem ukrepov makroekonomske politike, kjer z različnimi instrumenti pospešujemo povpraševanje po delovni sili, npr.: zniževanje davkov na dohodek, stimulativna kreditna politika, zagotavljanje prostorskih in ostalih infrastrukturnih pogojev ipd. Ukrepi za neposredno vmešavanje v povpraševanje po delovni sili se marsikje uporabljajo šele kot zadnje sredstvo, ki ga je potrebno uporabiti šele, ko druga sredstva ne zaležejo več. Vsekakor se ukrepi APZ morajo uporabljati vzporedno z ukrepi makro in mikroeko-nomske politike. Pregled številčnih pokazateljev v občini Gibanje zaposlenosti in brezposelnosti Leto štev. zaposl. Štev. brezp. % relat. brezp. Štev. Vse. potreb zaposl. Št. isk. na 1 potrebo 1986 24.490 288 1,2 3.474 2.675 0,08 1987 24.744 328 1;3 2.558 1.924 0,13 1988 24.662 521 2,2 1.460 1.224 0,35 1989 24.352 730 3,0 . 1,436 1,162 0,51 1990 23.595 1.176 5.0 *815 588 1,51 Kot vidimo, se je zaposlenost od leta 1986 zmanjšala za skoraj 4 %, medtem ko je brezposelnost štirikrat manj potreb oz. zaposlitev!), je gornji zapis najbrž dovolj jasno prikazal. Struktura brezposelnih oseb Vsi brezp. Štev. nekval. delež žensk Mladi do 26 Štev. pripr. prejemn. den. nad. brezp. stečaj 1176 44,0 % 57,0 % 540,0 % 187 362 208 Potreb po pripravnikih je bilo načrtovanih okoli 300, kar bi zadostovalo za dve tretjini letnega generacijskega priliva, vendar je vse več zaposlitev za pripravnike le za določen čas (za opravljanje pripravništva), tako da s tem problem zaposlovanja mlade generacije ni rešen. Opomba: zaradi primerjave so potrebe in kritje potreb (vse zaposl.) preračunane na leto, veljajo le kot ocena Pripravila: Zdenka Hudoles Zavod za zaposlovanje Sprejeto v velenjskem parlamentu Stanovanja so cenejša! Pankrac Semečnik: »Čarobne palice nimamo« O zadnjem zasedanju zborov občinske skupščine smo poklepetali tudi z velenjskim županom Pankracom Seme-čnikom. • Zadnje zasedanje skupščine je bilo bolj podobno komediji. Mnogi so zato krivili tudi vas! Pankrac Semečnik: »Krivdo mi lahko pripisujejo samo nepoučeni ali zlonamerni. Skupščina je sprejela nedvoumen sklep, kaj mora IS narediti. Opozarjal sem na uresničitev sklepa, ko pa me je sindikat obvestil. kaj namerava, sem takoj reagiral in sklical sestanek, ki bi ga moral IS.« • Kaj menite o političnem odločanju o zadevah, ki bi morale imeti predvsem strokovno osnovo? Pankrac Semečnik: »Ni šlo drugače. 'Čarobne palice, ki bi upoštevala stroko in politiko nima nihče. Stvar se je zapletla na političnem, ne na strokovnem področju. Strokovna odločitev IŠ je bila nedvoumno pravilna, reakcija sindikata pa v prvi fazi nepremišljena. Potem seje vse zapletlo, nikamor nismo prišli in sprejeti je bilo treba politično odločitev.« • Smo Velenjčani zdaj brez vlade? Pankrac Semečnik: »Do izvolitve novega IS oziroma najprej mandatarja, bo dolžnosti opravljal star IS neglede na nepreklicen odstop. Vsekakor pa smo v težkem položaju. Ljudje v upravi so v negotovosti. Imam pa že tudi prvo reakcijo — novo podražitev toplovoda, ki naj bi jo reševal jaz.« • Nekateri so menili, da ste zadnjo skupščino slabo vodili, predlagali celo glasovanje o nezaupnici. Pankrac Semečnik: »Glasovanje o nezaupnici je bilo samo slepilni manever obdržati za vsako ceno IS in speljati razpravo na drugo področje. Tudi ocena o slabem vodenju je imela poseben namen, podana pa je bila s strani Zelenih. Vsi delegati pa tako ne mislijo, mnogi me občudujejo, kako zdržim pritiske in ostajam pri vodenju razsoden.« (mz) Todor Dmitrovič: »Dobili smo hudo nezaupnico« Dve uri je 2. oktobra trajalo zjutraj ločeno zasedanje zborov velenjske občinske skupščine. Časa za deset točk pa je bilo premalo, da bi delegati uspeli vse spraviti pod streho, čeprav so bile na dnevnem redu v glavnem formalne zadeve. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nista uspela doreči osnutka sprememb o ureditvi prometa, zboru krajevnih skupnosti je zmanjkalo časa za razpravo in odločitev o ustanovitvi javnih podjetij, družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti pa nista odgovorila na delegatska vprašanja in sprejela novih pobud. • ODLOK O KOMUNALNEM IN JAVNEM REDU IN MIRU JE SPREJET — osnutek je bil zaradi možnosti vpogleda čim večjega števila občanov objavljen tudi v Našem času, predlagatelj pa je vanj vnesel večino pripomb, ki so bile pravočasno podane. V njem so določeni kriteriji in ukrepi za varstvo občanov, oremoženja, zdrav- »Vladni zaplet ocenjujemo kot nepotreben. Če bi že prej vsak svoje naredil, do tega ne bi prišlo. Odstop predsedni- ja, čistoče, varovanja javnega reda in mira, zunanjega videza mest in naselij, zelenih površin, določen način plakatiranja, izobešanje zastav, komunalni nadzor... • NASELJE LOPATNIK JE PRI VELENJU - ne več pri Titovem Velenju. Formalna zadeva, če ni več Titovo, tudi kraja pri tako poimenovanem mestu ne more biti. • KVADRATNI METER STANOVANJA STANE 7000 DINARJEV - gre za poprečno gradbeno ceno na območju občine Velenje, ki so jo popravili s prejšnjih 9715 dinarjev za kvadratni meter. Cena kvadratnega metra je torej nižja. • ZAZIDALNI NAČRT KAVČIČ — sprejet je osnutek. Zavod za urbanizem Velenje je skladno s srednjeročnim programom izvedbenih urbanističnih dokumentov izdelal zazidalni načrt Šalek — območje Kavčič, ki predvideva gradnjo šestih stanovanjskih hiš. • ODLOK O UREDITVI PROMETA BO DOPOL- »Cene so bile posebne razmere zaradi katerih bi vodstvo skupščine moralo inten- NJEN — za ograditev parkirnih površin na funkcionalnih površinah bo treba dobiti ustrezna upravna dovoljenja; tovorna vozila bodo lahko vozila tudi po cestah, kjer je sicer prepovedan promet zanje, če bo šlo za dostavo, gradnjo objektov ali kaj podobnega ; • JAVNO KOMUNALNO PODJETJE VELENJE IN JAVNO PODJETJE KOMUNALNA ENERGETIKA - TOPLOVOD VELENJE osnutka, o katerih še nista nič rekla zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Gre za to, da se Vekosova tozda Komunalna oskrba Velenje in Toplotna oskrba Velenje ustanovita kot javni podjetji v družbeni lastnini z omejeno odgovornostjo. Predloga temeljita na znanih programskih izhodiščih občinske vlade, ki so jih narekovale spremembe v zakonodaji, zahteve uporabnikov komunalnih storitev in del izvajalcev. M. Krstič-Planinc zivneje iskati rešitve, ne pa, da je bila skupščina sklicana šele sedaj, ko je že nastajala gospodarska in politična škoda. Izvršni svet, ki se je okli-cal za strokovno telo pa je naredil napako, ker ni upošteval sindikata kot objektivno najmočnejše organizacije v občini in ker ni uvidel, da so vsi njegovi sklepi tako ali drugače nosijo politične posledice. Odstop predsednika izvršnega sveta je za občino velika škoda, ker nimamo vlade v trenutku, ko bi se že začeli kazati sadovi njenega dela in bomo spet izgubili nekaj mesecev. Poleg tega bodo povečani stroški skupščine, saj bodo profesionalci, ki ne bodo prišli v nov izvršni svet, lahko uveljavljali funkcio-narske plače. V stranki menimo, da bi Dmitrovič lahko uspešno vodil ta izvršni svet, če bi se za to dokončno odločil. Če bo skupščina ugotovila, da je treba iskati novega mandatarja, se bomo socialisti zavzemali za to, da bo nov izvršni svet predstavljal kontinuiteto s sedanjim.« • DEMOS, Borut Korun: »V Demosu smo že ob volitvah mandatarja imeli zadržke, a načelne. Vedeli smo, da je ves čas mislil na to, da bo funkcijo predsednika izvršnega sveta opravljal neprofesionalno. Tokrat pa je prekršil načela, ker se ni pogovarjal s sindikatom, ki je pokazal, da je političen sogovornik, ki ga je treba upoštevati. Pa vseeno ni govora, da bi se proti predsedniku izvršnega sveta kdo zarotil, ker v Demosu mislimo, da ie treba spoštovati legitimnost in zakonitost. Volitve so bile zakonite in nima smisla spletkarki. Čas bi bil, da se vendarle že začne enkrat delat. Enako stališče imamo okoli župana, ne mislimo sodelovati pri izražanju nezaupnice. Ce bo treba začeti postopek za imenovanje novega mandatarja, pa se bomo v Demosu za to odločili na >licu mesta«. Do takrat pa bo pogovorov in dogovorov še veliko.« Za mnenje vprašala M. Krstič-Planinc Po zasedanju skupščine smo nekaj vprašanj zastavili tudi predsedniku velenjske vlade Todorju Dmitroviču. 9 Zadnja skupščina je bila prava polomija. Vzrok neuresničen sklep. Veliko očitkov je letelo na IS. TODOR DMITROVIČ: »IS ni mogel ravnati drugače kot je, saj smo bili in smo še vedno globoko prepričani, da je bil dvig cen nujen in strokovno utemeljen. Povsem nelogično bi bilo, da bi pristali na pritisk sindikata, saj moramo upoštevati ekonomske kriterije. Takšne so tudi usmeritve slovenske vlade. Mi se nismo hoteli pogovarjati politično ampak strokovno, tu pa nismo našli skupnega jezika. Sindikat je vztrajal pri svojem, naših strokovnih utemeljitev ni sprejemal. Prinesel je svoje izračune, za katere smo ugotovili, da niso realni...« • Delegati občinske skupščine so odločili politično. TODOR DMITROVIČ: »S tem so izrekli izvršnemu svetu in še zlasti meni nezaupnico.« • Razplet zadnje seje skupščine je bil precej druga- Mira Videčnik: »Ljudje vsaj # Danes na sindikat letijo očitki... Mira Videčnik: »Situacija je posledica tega, da sklep skupščine ni bil uresničen. To je potegnilo za seboj cel splet zadev, ki z aktivnostmi sindikata nimajo nobene zveze. Prepričani smo bili, da bomo v strpnem dialogu z izvršnim svetom problematiko vendarle razrešili. Da pa je iz tega nastal cel političen poligon. s tem v sindikatu nismo imeli nič.« # Izvršni svet pravi, da mu sindikat ne more biti partner? Mira Videčnik: » Kljub temu. da je izvršni svet to izjavil, menimo, da sindikat je partner. Je tisti, ki zastopa interese delavcev in je tisti, ki ne želi povzročati konfliktov, ampak jih v strpnem dialogu, če do njih pride, razreševati. V nobenem primeru pa jih ne želi poglabl jati in zadev voditi do skrajnih meja.« # Sindikalni cilj na področju cen je bil drugačen kot je sprejet? Mira Videčnik: »Naš cilj je bil postopno zviševanje cen. Sprejemljiva cena, ki smo jo predlagali je bila s 1. julijem za polovico manjša kot jo je določil odlok. Zdaj so se cene časovno premaknile -na čen kot je bilo pričakovati. Večina je menila, da se bodo kopja lomila ob vaši odločitvi, da boste delo opravljali neprofesionalno. Do tega pa ni prišlo, saj ste pred tem nepreklicno odstopili. Mnogi vas obsojajo, češ da ste neresni in neodgovorni. Na cedilu ste pustili Velenjčane, delegate, vaše neposredne sodelavce ... TODOR DMITROVIČ: »Predlagal sem, da svoje delo opravljam neprofesionalno, s tem, da bi obdržal vse obveznosti, ki mi jih nalaga parlament in vse naloge zastavljene z občinskimi plani. Še danes sem globoko prepričan, da je moja odločitev pravilna, še zlasti ker imam ob sebi strokoven in profesionalen izvršni svet. Vsi člani so iz vrst upravnih organov. Torej bi bilo naše delo kljub moji neprofesionalnosti strokovno in profesionalno. O tem pa delegati niso odločali, saj so izrazili s tem, ko niso verjeli strokovni odločitvi IS hudo nezaupnico. Ne znam si predstavljati, kako bi razreševal še hujše težave, ki so pred nami na področju negospodarstva ob zadnje tri mesece in z dvakratno vrednostjo. S tem v zvezi, moram odločno zavrniti tudi očitke — sindikat nikoli ni pozival na bojkot plačila v celoti, ampak se je zavzel samo za bojkot višjih cen.« 0 Cene so bile v skupščini sprejete, kot eni pravijo, politično, ne strokovno? Mira Videčnik: »Še vedno pa manjka strokovna presoja upravičenosti cen, ki so bile v odloku. O tem odgovora še vedno ni, upamo, da ga bo (Nadaljevanje s I. strani) nih del na treh objektih (Stari trg 15, Kidričeva 12. 15. Jenkove 9 11). komunala pa bo zaradi likvidnostnih težav naletela na probleme slabše obratovalne sposobnosti oskrbnih sistemov, najhuje bo pri ogrevanju. Velik izpad bi lahko delno nadomestili le s prestavitvijo začetka kurilne sezone na 1. december, kar pa po vladinem prepričanju ne pride v poštev. Sicer pa, poudarjajo v izvršnem svetu, ta čas posledic zavračanja višjih cen stanarin in komunalnih dobrin še ni čutiti, vaj oskrba nikjer ni motena, dolgoročnih pa ne upajo napovedati. Svoje naj bi sedaj povedal parla- takšnem nezaupanju. Nisem imel izbire, moral sem se odločiti za nepreklicen odstop, saj sem dobil nezaupnico.« • Mediji so zadnje dni polni dogajanja v Velenju. Tudi na račun vas in izvršnega sveta. TODOR DMITROVIČ: »Mnogo natolcevanja je. Tako mi oporekajo, da zaslužim 22 tisoéakov. Pa nisem dobil na občini še niti dinarja. Res pa je, da je komisija za volitve, imenovanja sprejela sklep po katerem naj bi prejemal 20 tisočakov. Ker sem nameraval opravljati delo neprofesionalno bi bil upravičen le do tretjine tega zneska. Kar tako naj bi delil denar Živku Stakiču, pa ga niti sprejel nisem, kaj šele, da bi mu kaj odobril. Inšpektorja Ljubojeviča za katerega naj bi posredoval pa niti poznam ne.« • Smo zdaj brez občinske vlade? TODOR DMITROVIČ: »Nikakor, svoje delo bomo opravljali do izvolitve nove.« (mz) skupščina vendarle dala. Sicer pa v sindikatu resno razmišljamo, da za pomoč pri tej presoji zaprosimo neodvisno finančno institucijo, da se stvari že enkrat dokončno dorečejo.« • Kako izzid ocenjujejo v sindikalnih organizacijah? Mira Videčnik: »Splošno mnenje prisotno med ljudmi je — da je le konec tega, da ne traja več, da ljudje vsaj vedo, kako naj ravnajo.« (mkp) ment, saj je izvršni svét ocenil, da pri zavračanju ne gre za ekonomsko. ne gospodarsko, ampak politično zadevo. Ker je torej na nedavnem zasedanju s svojo odločitvijo porušil temeljno usmeritev — to pa je vsaj ohranitev dosežene rav ni na stanovanjskem in komunalnem področju — bo vlada parlamentu predlagala ustrezno rešitev le. če jo bo našla znotraj začrtane razvojne politike. Poleg opravljenega dela na posameznih področjih delovanja nove vlade, predstavili so ga sekretarji sekretariatov, pa je Todor Dmitrovič odločno zavrnil tudi vsa natolcevanja v objavljenih člankih v nekaterih sredstvih jav nega obveščanja. Stranke Cena, ki jo bomo Velenjčani plačali zaradi cen na , komunalnem in stanovanjskem področju, še ni izračunana. Tudi ko bo, vanjo ne bo vkalkulirana politična škoda, ki si je točke nabirala že od junija, ko se je cenovni spor začel. Kako razplet ali pa za-^\et cenovne vojne, dogajanje v skupščini, odstop predsednika izvršnega sveta, ocenjujejo v strankah? Kaj napovedujejo za naprej, kako bodo razpletati pomagali sami — in kaj si ob vsem skupaj mislijo? • ZSMS - LIBERALNA STRANKA, Dragan Martinšek: »Predvsem se ne moremo strinjati, da je predsednik izvršnega sveta odstopil zaradi cen. Menimo, da je skupščina >podlegla< neupravičenim pritiskom sindikata, ki si je tako nabiral določene politične točke. V ZSMS-liberalni stranki smo povabili na skupen pogovor vse politične stranke v Velenju (pogovor je bil v torek zvečer, op. pisca) v želji, da skupaj poiščemo najboljšo rešitev. Prepričani smo namreč, da prav ta očitnost brezizhodnosti, neprimerno vodenje zasedanj skupščine in tudi nemogoče vzdušje med strankami in delegati narekuje modro, predvsem pa trezno politično ravnanje. Naši stranki ni vseeno, kakšna bo usoda občine do s_prememb slovenske ustave. Že zato je potreben najboljši mogoč kompromis, za katerega smo kljub različnim programskim in političnim usmeritvam, prepričani, da je potreben. Pripravljajo se velike spremembe v sistemu komunalnega upravljanja, mi pa se še vedno izčrpavamo v neproduktivni vojni živcev in samovšečnosti.« t ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE, Srečko Meh: o zapletu ka je njegova osebna stvar, ki pa zadev ni razrešila. Argument strokovnosti, ki ga je izvršni svet uporabljal, pa je po moje samo argument moči, ker nasprotna stran ni imela materiala, na podlagi katerega bi lahko strokovno diskutirala. Pri tem ne gre toliko za vprašanje cen in položaja izvajalske organizacije, kot za odločitev o razširjeni reprodukciji. V vsakem primeru bo treba pravo ceno plačati, vendar ta ne bo smela biti odvisna od tega koliko plačujejo v Ljubljani ali Slovenj Gradcu. Poleg tega pa — doslèj še nismo mogli oceniti dela izvršnega sveta, ker so se kopija lomila na proceduralnih vprašanjih. Ocenjevati pa je treba delo in rezultate, manj pomembno je tu vprašanje profesionalnosti ali neprofesionalnosti. Za Dmitroviča v stranki še vedno mislimo, da bi to delo lahko dobro opravljal.« • ZELENI VELENJA, Peter Rezman: »Zadnja skupščina je bila primer, ko je sindikat v bistvu sesul vlado. Bojim se, da je vlada postala nevzdržna Demosu in ZKS-SDP, kar je očitno, če gledaš, kako sta se ta dva preko svojih sindikatov >spravila< nadnjo. Za dolino je tak razplet še bolj žalosten, saj se nam lahko zgodi, da bomo za sanacijo TEŠ-a hodili denar >fehtat< v Celje. Po našem mnenju so sklepi sprejeti na zadnjem zasedanju skupščine nezakoniti, saj so jih oblikovali in sprejemali znotraj obravnave zapisnika. Cene sploh na dnevnem redu niso bile. Po tem, kar se je v parlamentu dogajalo zadnjikrat, lahko v prihodnje pričakujem, da se bo v skupščini s svojimi zahtevami pojavila še borčevska organizacija. Uporablja se staro revolucionarno pravo, ker nekateri očitno še niso dojeli, kaj se je na volitvah zgodilo.« • SOCIALISTIČNA STRANKA, Martin Baudna: vedo, kako naj ravnajo« Vlada dela nemoteno SKOZI TEDEN STOP ZA POPOLDANSKE OBRTNIKE? Na nedavnem sestanku so predstavniki obrtnikov in občinskega izvršnega sveta med drugim spregovorili tudi o popoldanski obrti. Spremembe, ki se obetajo na področju davčne politike oziroma obrti, bodo menda omogočile tudi prepoved izdajanja obrtnih dovoljen za opravljanje tovrstnih dejavnosti. Po mnenju obrtnikov je to tudi prav, kajti: »Popoldanska obrt je podpiranje »fuša«. Naj se vključijo med sebi enake in naj se spopadejo z enakimi težavami kot redni obrtniki,« je bil njihov komentar. Kot smo slišali, naj bi zoper njih ukrepali tudi v organizacijah združenega dela. KAR PETINA UPOKOJENCEV Načrtovanje bodočega razvoja je v teh trenutkih praktično nemogoče. Nihče pravzaprav ne ve, kaj bo prinesel čas, tudi nova zakonodaja in vsi ostali dokumenti še niso znani. Dejstvo je le, da se večinoma lahko pogovarjajo, po občinah seveda, le o danih možnostih in izhodiščih, in to je vse. Tako je tudi v mozirski občini kjer obsežna izhodišča imajo pripravljena (kar za 80 tipkanih strani lih je trenutno), nedorečenosti pa še za precej vrstic več. Se več je težav, ki sicer niso od danes, so pa dovolj zgovorne. Omenimo le eno dejstvo, pa brez najmanjše zlobe. Od približno 16.000 prebivalcev Zgornje Savinjske doline je 44 odstotkov aktivnih prebivalcev in kar 21 odstotkov upokojencev, (jp) NA SVOJO POT TUDI VINO? (tp) Velenje — Ob spremenjenih razmerah in pogojih gospodarjenja v marsikaterem kolektivu razmišljajo o možnostih, ki bi jih vodile v lepše čase. Zaposleni v Erinem profitnem centru Vino v Šmartnem ob Paki pri tem niso nobena izjema. Za pot nadalj-nega razvoja imajo izdelana dva preidloga. Po prvem naj bi delovali pod isto streho — torej pod znamko Era kot samostojna enota, druga možnost pa predvideva popolno samostojnost. Bo mar Era ostala tako kar brez dveh nekdanjih temeljnih organizacij (ob Vinu tudi brez temeljne organizacije kooperantov Šoštanj)? DO KONCA LETA IZ TEŠ MANJ ELEKTRIKE V letošnjem tričetrtletju so proizvedli delavci šo-štanjskih Termoelektrarn 15 odstotkov več električne energije kot so si zastavili s svojo elektroenergetsko bir lanco. Zdaj pa bodo do konca leta proizvajali malenkost manj, tako da bi bila celotna letošnja proizvodnja še šest odstotkov višja kot so zapisali v plane. Več so proizvajali zaradi poletne suše. Vode je bilo malo in hidroelektrarne niso mogle delati s polno močjo. Težave so imeli tudi v jedrski elektrarni Krško, saj so morali zaradi pregrevanja Save proizvodnjo elektrike omejevati. Zdaj tam delajo s »polno paro« a že po 15. novembru pričenjajo z remontom. V začetku letošnjega leta so imeli veliko zalogo premoga, komaj malo manj kot milijon ton so ga imeli na deponiji. Zdaj so zaloge precej nižje, koncem leta pa bo na kupu le še okoli 450 tisoč ton. Jesen je tu, z njo pa prihajajo tudi težave. Zrak je zdaj pogosteje onesnažen in pogosteje je treba proizvodnjo elektrike tudi omejevati. Ekološko informacijski sistem dobro deluje. V Termoelektrarnah Šoštanj upajo, da bo zaživel tudi preventivni sistem obveščanja, da bodo torej na hidrometeorološkem zavodu naprej napovedovali glede na vremenske razmere nevarnosti povečanega onesnaženja zraka. Potem bodo lahko proizvodnjo preventivno zmanjšali in torej preprečili, da bi dc onesnaženja sploh prišlo, (mz) V ŠTIRIINTRIDESETIH PODJETJIH ZAPOSLENIH 7 LJUDI V kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih načrtih občine Mozirje v zadnjem času vse bolj poudarjajo velike možnosti na področju ustanavljanja in delovanja malih podjetij. Te možnosti so se seveda še posebej odprle po sprejetju zakona o podjetjih, zlasti to v mozirski občini velja za zasebno področje. Po sprejetju tega zakona so v Zgornji Savinjski dolP ni registrirali 34 podjetij v zasebni lasti (v Sloveniji okrog 8.500). Vsa omenjena podjetja v mozirski občini so registrirana kot družbe z omejeno odgovornostjo. Registracije so torej izvedene, odprti so žiro računi, dejavnosti pa nikakor še ne opravljajo vsi in torej ne ustvarjajo prometa. Teh je kar 20, kar lahko pomeni, da je vsesplošna gospodarska kriza že na začetku izničila podjetniška prizadevanja, ali pa so se podjetništva lotili tudi posamezniki brez materialne in strokovne podlage. Lahko pomeni tudi to, da so njihovi lastniki v rednem delovnem razmerju drugod, saj je v trenutnu ustanovljenih 34 podjetij zaposlenih 7 (sedem) ljudi, v ustanavljanju pa je še 37 podjetij v zasebni lasti. Zakon omogoča tudi vlaganja tujega kapitala v naša podjetja. Z vložkom tega kapitala sta bili v mozirski občini doslej ustanovljeni le dve podjetji — VIVA iz Nazarij in EMKOYU-GIRAK iz Luč. Dodati velja, da je za oživljanje družbe in gospodarstva predvsem potrebna vsestranska poslovnost ustanovitelja in okolice in vključitev podjetja v tržni tok. Tega sodelovanja doslej vsekakor še ni, kar dokazuje zelo malo ustanovljenih podjetij z mešano lastnino v Sloveniji, v mozirski pa takšnega podjetja sploh še ni. (jp) Obrtniki in občinska vlada za isto mizo S skupnimi močmi bomo močnejši Osebna in zasebna dejavnost v občini Velenje v sedanjem trenutku še ne predstavlja večjega deleža v družbenem proizvodu. Razlog: mesto bortništva na robu družbenega dogajanja. Vsa pretekla leta se je namreč zasebna pobuda razvijala predvsem zaradi relativne socialne varnosti in tej podrejene razvojne politike občine dokaj sa-morastniško, neusmerjeno in stihijsko. Kljub tej trditvi pa obrtniki občine Velenje trdijo, da je njihov položaj precej pomembnejši, ob spremenjenih pogojih za razvoj in življenje osebnega dela pa je moč doseči še večji deiež v družbenem proizvodu in pri zaposlovanju. Na sestanku, prejšnji teden, predstavniki obrtnikov niso povabili medse članov občinskega izvršnega sveta zato, da bi jim potožili kako slabo jim gre — vsaj tako so poudarili v uvodnih besedah. Slo jim je bolj zato, da bi dorekli nekatere usmeritve na tem področju, spoznali gledanja nove vlade na obrtništvo in kaj slednja od njih pričakuje. Menili so, da si takšne pozornosti zaslužijo. Ce zaradi drugega ne, vsaj zaradi 489 nosilcev obrti in pri njih zaposlenih 500 delavcev. Nenazadnje pa tudi zaradi dejstva, da so razvili skoraj vse vrste gospodarskih in storitvenih dejavnosti, katerih struktura se v zadnjem letu širi na področje intelektualnih dejavnosti ter v korist razvoja in uporabe sodobnih tehnologij. Za ujetje vagona zadnjega vlaka v Evropo je po mnenju obrtnikov naše občine treba opredeliti in konkretizirati te- meljna vprašanja z razvojnega (razvoj programov, njihovo financiranje, prostorska problematika), poslovnega, družbeno-upravnega področja ter poslovne informatike. Svoja prizadevanja so strnili v večanje profita in temu podrejajo vse, kar sodi pod isto streho. Kot smo slišali v razpravi, pravzaprav ni pomembno ali obrt ali podjetništvo, (za občino je menda pomembnejša obrt) ampak vsebina. Da bodo obrtniki lahko uresničili ambiciozno zastavljene zahtevne cilje, izpolnili pričakovanja nove vlade, bo morala tudi ta delati z njimi z roko v roki, najprej na ravni občine, nato tudi republike. In kakšna je bila povratna informacija? Za nosilce osebnega dela nadvse spodbudna. Kajti, člani občinskega iz- vršnega sveta so izrazili pripravljenost podrediti njihova razvojna hotenja. Korak naprej naj bi bila že ustanovitev sekretariata za ekonomske zadeve, ki bo vsako pobudo obrtnikov pravilno ovrednotil, in glede na zmožnosti ter možnosti pomagal pri zagotavljanju pogojev za razvoj. Po mnenju občinske oblasti so dani boljši pogoji za prist-nejši stik in večji posluh pri reševanju zagat. Tudi obljuba o razvojnem dinarju za perspektivne dejavnosti daje upanje na boljše mesto osebnega in zasebnega.dela tako v gospodarstvu ko družbeni nadgradnji. Čeprav na začetku seje ni kazalo, da tako eni kot drugi stojijo na povsem istem bregu, je kasnejša razprava vendarle pokazala na precej stičnih točk (za razliko od prejšnje vlade, so med drugim poudarili). Ce pa bodo prišli kam dlje od oblikovanja skupnih stališč, pripravljenosti in volje, pa bo pokazal čas. Zgornja Savinjska dolina Kanalščica za nadaljnjo gradnjo Novost v mozirski občini je plačevanje kanalščine, kar je na prejšnji seji potrdil občinski izvršni svet. Zahtevek za odobritev je poslala Komunala Mozirje, ki je upravljalec kanalizacijskega zbiralnika in čistilne naprave, obenem tudi investitor. Kanalščina se bo plačevala glede na kubični meter porabljene vode in seveda samo na področjih kjer bodo opravljali storitve, višino pa so določili na podlagi primerjav z nekaterimi občinami, ki imajo enake ali podobne sisteme kanalizacije in čistilne naprave. Gospodinjstva bodo torej plačevala 2,80 dinarja na kubični meter porabljene vode, gospodarstvo, negospodarstvo in obrtniki pa 5.60. V obeh primerih je v kanalščino vključno 40 odstotkov za stroške razširjene reprodukcije, ki jih bodo zbirali namensko za vlaganja v obnovo. posodabljanje in širitev kanalizacijskega omrežja. Vse to je nujno zaradi ponekod povsem iztroše- nega kanalizacijskega omrežja, predvsem pa za vnaprejšnjo zagotovitev sredstev za funkcional- ■■■■ Čistilna naprava v Lokah naj bi kmalu pričela obratovati no in ekološko sanacijo gosteje naseljenega bivalnega in industrijskega prostora. Kakšne bodo torej nove obremenitve? Osnova za plačevanje kanalščine bo povprečna poraba vode. Povprečna poraba v zadnjih dveh letih na gospodinjstvo je bila 16 kubičnih metrov vode na mesec. Po sprejetih cenah ka-nališčine to trenutno pomeni 44,80 dinarjev mesečno. Dodati velja, da so doslej zgradili 5.200 metrov kanalizacijskega zbiralnika od Nazarij (dva kraka sta na tem področju) do Mozirja in čistilne naprave v Lokah, ki je seveda tudi že zgrajena (na zalogi torej). V bližnjem obdobju bodo na čistilno napravo priključili del kanalizacijskega sistema v Nazarjah in Mozirju, za priključitev 'drugega dela pa fbo treba-posodobiti ali zgraditi kanalizacijo v obeh krajih, (jp) KONTROLNA PLOŠČA SLOVENSKEGA IN VELENJSKEGA GOSPODARSTVA OBČINA REPUBLIKA vrednost porast v % vrednost porast v % avgust 90 I- -VIII. 90 avgust 90/ I-julij 90 I- VIII. 90 VIII. 98 avgust 90 I- -VIII. 90 avgust 90/ julij 90 I—VIII. 90/ I—VIII. 98 IZVOZ (v mio din) konvertibila kliring 143 135 ■ 8 1,777 1,627 150 -28.1 -29.3 -0.9 26.1 22.5 83.6 307 -16.0 30.6 35.2 2.6 UVOZ (v mio din) konvertibila kliring 125 122 3 1,314 1,305 6 -25.5 -26.7 171.4 7.5 10.2 -75.6 400 -19.0 44,3 49.5 -2.2 NALOŽBE (v mio din) gospodarske negospodarske 192 163 29 27.8 125.6 584.1 520.4 1,488.5 podatki za julij ■ 7,454 6,262 1,197 24.8 28.3 9.2 857.9 809.3 121.6 Industrijska proizvodnja Zaloge izdelkov 21.7 -6.7 4.1 17.3 3.4 -2.3 -10.8 7.2 CENE na drobno pri proizvajalcih življenjskih potrebščin V SFRJ 1.9 1.2 1.8 1,562.9 1,128.3 0.1 0.6 -1.2 1,522 1,052 1,582 Turistične nočitve julij Bolniški stalež junij 8,285 6.10 46,529 17.9 8.90 -8.6 podatki za junij 810,796 3,257,247 34.2 -7.0 julij 90 1 -VII. 90 julij 90/ I-junij 90 I- -VII. 90 -VII. 89 julij 90 1 -VII. 90 julij 90/ junij 90 I—VII. 90/ I—VII. 89 Neto OD na delavca (v din) v gospodarstvu v negospodarstvu 6,012 5,965 6,434 5,470 5,430 5,841 4.0 4.0 2.0 1310 1299 1460 5,736 5,458 7,097 5,060 4,819 6,297 5.2 5.3 4.6 1312 1289 1414 Zaposleni v družbenem sekto, v gospodarstvu v negospodarstvu 23,494 21,069 2,425 23,580 20,955 2,625 -0.5 0.4 -7.0 -3.4 -3.6 -2.0 776,656 643,460 133,196 795,034 659,483 135,551 -0.7 -0.7 -1.0 -3.2 -3.5 -1.6 Št. prebivalcev na dan .TO. 4. 90 43,331 0.05 1,997,434 0.03 * Podatki o izvozu in uvozu — za občino v mio din US S = 11,816 din za republiko v milijonih USD Od majhne obrtne delavnice do sodobnega koncema Zgodovina Gorenja je pravzaprav nenavadna: pred štirimi desetletji so začeli kot maloštevilna družinica, zdaj pa so lahko kot velika družina veseli in ponosni na prehojeno pot in po svojih najboljših močeh pripravljeni na jutrišnji dan. Cilj Gorenja ob 40-letnici pa je: postati močna, zdrava, razvojno učinkovita in v razviti svet odprta gospodarska združba. Začetki Gorenja segajo v leto 1950: 5. aprila 1950 je poverjeništvo za lokalno industrijo in obrt takratnega okrajnega ljudskega odbora -Mozirje izdalo odločbo o ustanovitvi Okrajnega kovinskega podjetja Gorenje. Predmet poslovanja pa je bil izdelovanje kmetijskih strojev, kovaška in podkovska dela ter ključavničarska in mehaničarska dela. V poznej- ših letih je podjetje večkrat spremenilo ime in dopolnilo predmet poslovanja. Potem, ko so bili ob del dejavnosti, so se odločili, da bodo začeli s proizvodnjo štedilnikov in peči na trda goriva, ki so jo iz Tobija prenesli v šempetrski Agroser-vis, pa ji tam niso namenjali večjo pozornost. V Gorenju pa so v njej videli veliko priložnost. Štedilnike in peči na trda goriva so najprej izdelovali v Šempetru, 1958. leta pa so jo prenesli v Gorenje, v nove »proizvodne prostore«, barake, ki so jih postavili s pomočjo Rudnika Lignita Velenje in Splošne bolnišnice Celje. Prostori pa so postali že kaj kmalu pretesni. Potem, ko so leta 1959 samo razmišljali o preselitvi v Velenje, so se leta 1960 že preselili v prostore na Starem jašku, zahvaljujoč velikemu razumevanju 1 milijarda USD 560 milijonov USD OSEBNA IZKAZNICA GORENJA 1990 Zaposlenih (30. 6. 1990) 15.600 delavcev Letna vrednost proizvodnje (plan 1990) Letna vrednost zunanjetrgovinske menjave (plan 1990) Gorenje v Jugoslaviji 13 družb — proizvodnih podjetij: Gorenje Gospodinjski aparati Velenje, Gorenje Notranja oprema Velenje, Gorenje Procesna oprema Velenje, Gorenje Elektronika Velenje, Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje, gorenje Glin Nazarje, gorenje Tiki Ljubljana, gorenje Metalplast Ruše, Gorenje Varstroj Lendava, Gorenje IMO Lendava, Gorenje Mural Mursko Središče, Gorenje Elektromotori Gjakove — Djakovica, Gorenje Bira Bihač 5 družb za združene dejavnosti : Gorenje Commerce Velenje, Gorenje Servis Velenje, gorenje Raziskave in razvoj Velenje, Gorenje Finance Velenje, gorenje Naravno zdravilišče Topolšica 16 predstavništev 42 razstavno prodajnih centrov 76 servisnih centrov Gorenje v svetu 12 lastnih podjetij in predstavništev: Avstralija, Avstrija, Ceško-slovaška, Danska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Madžarska, Nemčija, Velika Britanija (povezana so v holdinško podjetje Gorenje Beteiligungs Ges. mBH s sedežem na Dunaju 1 skupno predstavništvo: Venezuela Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Takrat se je Gorenje, industrij-sko-eksploatacijsko podjetje, preimenovalo v Tovarno gospodinjske opreme. Že leta 1964 so zgradili v Velenju prve nove proizvodne prostore; tega leta pa so se s proizvodnjo skoraj 110.000 štedilnikov uvrstili med največje jugoslovanske proizvajalce izdelkov bele tehnike. V naslednjih letih so osvajali proizvodnjo novih izdelkov, gradili nove tovarne, razvijali servisno in predstavniško mrežo, leta 1978 pa so v Gorenju izdelali milijonti gospodinjski Aparat, ponudbo so razširili na kuhinje . .. Gorenje TGO pa je začelo poganjati korenine tudi zunaj Velenja, s smiselnim povezovanjem z drugimi kolektivi, na osnovi jasnih programskih usmeritev in možnosti skupnega nastopa na trgu, pa je začel nastajati sistem Gorenje. Leta 1974 so bila ustanovljena Združena industrijska podjetja Gorenje, leta 1978 pa sestavljena organizacija združenega dela Gorenje, ki se je ob koncu 1989. leta preoblikovala v Gorenje Koncem. Gorenjeva usmeritev v izvoz temelji na dolgoletnih izkušnjah, ki so oblikovale mrežo predstavništev in podjetij na vseh pomembnejših trgih v Evropi in v svetu. Prvi izvozni korak je bil storjen 1961. leta, prvo lastno podjetje (predstavništvo) v tujini pa ustanovljeno 1972. leta. Zadnja leta v Gorenju uspešno uresničujejo eno najpomembnejših nalog, to je, da v doglednem času več kot polovico vse proizvodnje prodajajo na najzahtevnejše svetovne trge. Na začetku petega desetletja se v Gorenju pospešeno usposabljajo za še učinkovitejše in še uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela ter za kar najbolj enakopravno sodelovanje z najuglednejšimi partnerji v svetu. (an) Izvršni svet SO Mozirje V primežu pričakovanja nove zakonodaje Skladno z naslovom bi lahko ocenili zadnjo sejo izvršnega sveta skupščine občine Mozirje, ki se sestaja redno in polnoštevilno, namenja veliko naporov za razreševanje številnih perečih problemov, ob tem pa ima velikokrat (napol) zvezane roke. Vzrok je namreč v tem, da se stvari spreminjajo iz dneva v dan, še najhujša ovira za ukrepanje in načrtovanje pa je pričakovanje nove zakonodaje, saj si s sedanjo pri tem ne morejo kaj prida pomagati. Za zadnjo sejo to še posebej velja. Obravnavali so namreč kar nekaj zelo pomembnih področij, ki pa so predvsem odvisna od novih zakonov, ki jih prej ali slej pričakujemo. Gre najprej za bodočo organiziranost zdravstva, ki se je že doslej precej približala evropskim normam, tako glede načina dela, kot glede opremljenosti. Kvalitetno pripravljeno gradivo je bilo torej bolj v razmislek in napotek za delo v prihodnje, saj bo novi zakon o zdravstvu v primerjavi s sedanjim marsikaj postavil na glavo; tudi in predvsem na področju zasebne zdravniške prakse. Počakati bo torej treba, čeprav so člani v razpravi temeljito in kritično spregovorili o sedanjih in predvsem preteklih razmerah. Le dva zelo pomembna utrinka: gotovo bodo poslej odločilni ekonomski kazalci, učenje za zdravje pa je najmanj tako pomembno kot učenje branja in pisanja. Obsežna analiza razvojnih možnosti mozirske občine je prav tako odvisna od pričakovane nove zakonodaje, saj so kakršnikoli konkretni načrti v tem trenutku nemogoči, vsekakor pa gradivo pomeni začetek javne razprave. Je zbirnik trenutnega stanja, za katerega so še kako zaželjene pripombe in napotki. Skrajšano in očiščeno besedilo bodo kljub vsemu ponudili delegatom na prihodnjem zasedanju zborov občinske skupščine. Še enkrat pričakovanje nove zakonodaje. Velja za ustanavljanje podjetij v zasebni lastnini. Doslej so v mozirski občini ustanovili 34 podjetij, ki reci in piši zaposlujejo celih 7 delavcev, v ustanavljanju pa je še 37 podobnih podjetij. Anarhija na tem področju je popolna, v občinskih organih ne dobivajo podatkov in o ustanavljanju ne morejo odločati. Jasno seveda zagovarjajo stališče, da je treba te oblike podjetij podpirati in pospeševati ustanavljanje, nova zakonodaja pa vse skupaj vendarle mora jasno opredeliti. Zato bodo o problematiki seznanili delegate na seji občinske skupščine, obenem pa tudi republiške organe. Na zelo pomembnem področju gozdarstva sta problem nova zakonodaja in ne-spoštovanje sedanje. Gozdno gospodarstvo je ob znanih V teh barakah v Gorenju so nastajali prvi štedilniki Prva slika delavcev Gorenja : Anton Zlovše, Franc Ločičnik, Silvo Forštner, Ivan Atelšek, Jakob Brunet, Danilo Hramec, Stanko Slokan. Vinko Klinar, Franc Predovnik, Danilo Ribizel, Franc Vrhovnik, Ciril Mežnar in Aleksander Copar (fotografije je leta 1956 posnel Ivan Gričar) PRIREJA zapletih v zvezi z moratorijem na sečnjo pravzaprav v nemogočem položaju, vendar je o tem na drugem mestu. Vseeno velja poudariti, da so na Gozdnem gospodarstvu Nazarje s podporo izvršnega sveta sprejeli nekaj ostrih ukrepov, ki lastnike gozdov obvezujejo k spoštovanju trenutno veljavnih predpisov, obenem pa jim ponujajo tudi precej olajšav in ugodnosti. Člani izvršnega sveta so se seznanili tudi s poročilom o zahtevah za vrnitev premoženja. Zahtev se je zbralo že 184 in še prihajajo, dejstvo pa je, da bo problemov ogromno in še nihče ne ve kdaj in kako jih bodo razrešili. Izvršni svet je sprejel tudi sklep o plačevanju kanalščine, ki jo bodo namenili obnovi sedanjih kanalizacijskih omrežij, ki so v nekaterih krajih povsem dotrajana, poleg tega pa dokončni izgradnji sistema do že zgrajene čistilne naprave v Mozirju. Še nekaj. Krajevna skupnost Rečica ob Savinji se je dokončno odločila, da bo sama zgradila popolno osemletko v svojem kraju. Prav ta gradnja je že veliko let jabolko sporov v vsej dolini, predvsem v zvezi z referendumi za samoprispevek. Izvršni svet gradnji ne nasprotuje, poudarja pa, da ob odklonilnem stališču stroke, za pomoč pri gradnji v teh časih denarja enostavno ni. (JP) Avto moto društvo Šaleška dolina, Velenje, REKREACIJSKI CENTER TREBELIŠKO SUPER MOTO CROSS RCT VSTOPNICE BODO ŽREBANE: 1. osebni avto 126 P 2. moped BT 50 3. moped avtomatik 3 4. kolo BMX 5. televizor 6. S ton premoga 7. motorska čelada 8. izlet v neznano 9. teoretičen tečaj za voznika motornega vozila 10, izven sezonski dopust 10 dni v Stinici na morju 14. 10. 1990 14. URI IZID ŽREBANJA BO OBJAVLJEN V NAŠEM ČASU IN VEČERU AVTOBUSNI PREVOZ BO ORGANIZIRAN ANKETA Tovariš, gospod?! Toliko sprememb se je pojavilo v življenju, odkar imamo na oblasti novo vlado, da smo na (za nekatere majhne, za druge zopet ne) podrobnosti iz našega vsakdana kar pozabili. In prav je tako. Le v neprijetnem položaju se znajde človek, ki ne ve, ali bi sogovornika nagovoril s tovariš ali z gospod. Katera beseda je ljubša Velenjčanom? / o Pavel Švab: »Vseh že prej nisem imel za tovariše, pa tudi za gospode ne. Starejši smo nekoga nagovorili največkrat pač tako kot so nas naučili naši starši. Bolj mi nekako gre z jezika gospod, saj je v tej besedici izraženo spoštovanje, vsaj zame. Meni osebno pa je še najljubše, če me kdo pokliče po imenu.« Štefka Podvinšek: »Iz svojih mladih let sem navajena na besedico gospod. Tovariš mi je bila bolj tuja kot domača. Gospod je zame vsak človek, vreden spoštovanja. Razlik med bogatejšimi in revnejšimi pa besedica tovariš vsemu navkljub ni mogla zmanjšati. Gospa, tovarišica — meni je vseeno, le da je človek res človek.« Nežka Fric: »O tem nisem nikoli razmišljala in težko verjamem, da bom. Gospod je zame gospod v pravem pomenu besede, tovariš zveni bolj domače. Sicer pa ni pomembno ali si gospod ali tovariš, le da se med sabo razumemo in si pomagamo. Meni je torej vseeno, vsem pa seveda ne. Kar približno 70 odstotkov strank, ki nakupujejo v naši trgovini, raje sliši besedico gospod kot tovariš oziroma gospa, namesto tovarišica.« Milan Napotnik: »Dajte no, gospod, tovariš. Za nas mlade so v tem trenutku mnogo pomembnejša druga vprašanja. Če pa že razmišljam o tem, potem bi pomen, vsebina besed morala biti enaka. Jaz sem to kar sem, Milan.« Teden otroka Pika Nogavička razgibala velenjsko mladež Kdo ne pozna Pike Nogavičke. Najboljše, najmočnejše in sploh naj, naj deklice na svetu! Ta pravljična osebica je zadnje dni resnično razgibala velenjske otroke. Poskrbela je za razigranost, veselje, smeh. Cel kup prireditev se je zvrstilo zadnji teden v občini Velenje. Vse so bile namenjene otrokom ob njihovem prazničnem tednu. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje se je v sodelovanju s Kulturnim centrom odločila, da naj bo to za velenjske otroke kar teden Pike Nogavičke. Marsikaj so pripravili v spomin na to pravljično osebo, celo kviz, pa razstave, predstave in filmske prireditve. Pa to še ni nič v primerjavi s tistim, kar se je v soboto dogajalo na Titovem trgu v Velenju. Prireditev je bila, da je kaj! Pika, ki ima veze vsepovsod, je poskrbela tudi za lepo vreme. Sonce je prijetno sijalo in naredilo vesele otroške obrazke še lepše, še bolj razigrane. Mnogi so bili spremenjeni v Pikine. Tu se je dogajalo marsikaj, bilo je skratka zabavno, pestro, razigrano, veselo ... Za to je poskrbel voditelj Pikinega cicidana Božo Kos. Z naštevanjem vsega ne bomo izgubljali besed. Bolj zgovorne so fotografije. Nekaj pa vendarle še velja pou- Pika Nogavička takšna kot je treba, na konju s črnimi pikami Čisto pravi helikopter je pripeljal na Titov trg. Otroci so si ga lahko od blizu ogledali. Prav tako tudi miličniški avto in motor. Prejšnji teden je bil namreč tudi teden prometne varnosti, zato so se Pikinega dne udeležili tudi-miličniki. dariti. Ker je bil prejšnji teden tudi teden prometne varnosti, so se v praznovanje vključili tudi miličniki. Na trg so pripeljali svoja vozila, motorje in avtomobile. Otroci so si lahko vse to ogledali, poklepetali z miličniki. Največ pozornosti pa je pritegnil helikopter, ki je ta dan pristal na trgu. Tudi tega so si lahko ogledali in to čisto od blizu. Tu je bil še napihnjen pajac po katerem so skakali. Ker je bil tudi otroški sejem, je bilo marsikaj mogoče kupiti, se zaposliti v različnih delavnicah, se voziti s kočijo ali pa obiskati živalski vrt — nekaj živali so pripeljali iz Ljubljane. Prireditev je zares odlično uspela, v veliko veselje otrok in seveda gotovo tudi vseh, ki so pri organizaciji sodelovali. Recimo jim hvala, še zlasti pokroviteljici Eri, pa seveda občinski zvezi prijateljev mladine, Kulturnemu centru in še in še bi morali , a ^M! Pika je resnično razgibala velenjsko mladež. Zadovoljni in srečni obrazki — največji dokaz Božo Kos voditelj Pikinega cicidne je znal poskrbeti za sproščeno in vedro vzdušje in privabil na oder mnoge nastopajoče našteti. Pa naj bo dovolj, če rečemo hvala še enkrat v imenu velenjskih otrok in ob enem: naj bo še kdaj tako lepo. Mira Zakošek SPOROČILO ASTRID LINDGREN Ob prihodu Pikine povorke na Pikin trg je vsem, navzočim spregovorila Astrid Lindgren (po telefonu): »Danes, ko ves čas mislim na vas, otroci v Sloveniji in Velenju, vam želim da bi vsi imeli srečno otroštvo, da bi bili močni in zdravi in da bi brali veliko dobrih knjig ter da bi uživali v čudoviti naravi, ki jo imate pri vas in predvsem — otroci, BODITE SREČNI! BODITE SREČNI! Nasvidenje vsi moji otroci, zdravo! Zdravo! Nasvidenje!« PIKINA KRIŽANKA Pravilno rešeno križanko pošljite na naslov: Kulturni center Velenje, PIKINA KRIŽANKA, 63320 Velenje, do 12. oktobra 1990in ne do 21. oktobra, kot je bilo pomotoma objavljeno v zadnji številki Našega časa. Preoblikovanje Cankarjeve v mestno središče Na to tematiko je bila pred dnevi zaključena raziskovalna na- ideje v tem pogledu, lahko preberete v nadaljevanju tega prispevka, ki sta ga avtorja posebej pri- loga, ki sta jo izvajala dva inlada velenjska arhitekta Nande KORPMK in Edi VUČINA, financirala pa Občinska raziskovalna skupnost Velenje iz svojih sredstev za leto 1989. Z njo sta si avtorja zadala nalogo, da opozorita na obstoječe napake v arhitekturi tega območja ter hkrati izdelala lastno idejno zasnovo za njegovo preoblikovanje. Kakšne so njune ugotovitve in *ledu, ' •j» t, orJa . pravila za bralce Našega casa. Kaj je mestno središče? Kje je sredisce Velenja? Kje lahko srečaš največ ljudi? Je to ob pitju kave v M clubu? Ali morda pred rudarsko pivnico? Kje ie tukaj delavski klub? Kod se skriva srce Velenja? Cankarjeva ulica je prostor, kjer je gostota lokalov in trgovin največja. Pretok informacij, blaga in ljudi je tukaj najbolj izražen. O tem mi dvomiti. Pa je ta mestni predel tudi oblikovan primerno svoji funkciji, ga dostojno označuje ulična oprema in najvažnejši pomislek: ali se ulica lahko doživlja kot mestni center? Prvotno zasnovo našega mladega mesta so sestavljala območja - cone, v katerih so se pripo-znale glavne socialne dejavnosti mesta, kot so: kultura uprava. izobraževanje, zdravstvo in trgovina. V arhitekturnem sistemu obvladovanja prostora, so snovalci mesta vsako cono »zastavili« s ključnimi objekti. S tem so hkrati vlili temelje novemu mestu in podali ključ oblikovanja Velenja. Prostor namenjen menjavi blaga — trgovini, je označilo pet stanovanjskih blokov z javnim pritličjem. Stavbe zgrajene v začetku 60-ih, so predstavljale meje prostora namenjenega'tudi socialnemu dogajanju v mestu. Kasneje napolnijo cono še: stolpnica Vegrad, veleblagovnica Nama, kompleks KSC ter tržnica. Ne glede na vprašljivost arhitekturne estetike objektov, je ined njimi nastal nov prostor, ki ima vse značilnosti trgovske ulice. Dosegel je razvojno stopnjo, ko ga je potrebno obravnavati kot samostojen odprti del mesta, ki potrebuje svojo lastno indetiteto. Z arhitekturnimi korekturami je potrebno zaobjeti celotno ulico, ter tako omogočili, da se dokončno razvije v lepo urejeno mestno trgovsko ulico. Predstavljena idejna zasnova je nastala po metodi, ki črpa svojo izrazno moč iz danosti prostora. To pomeni, da z uporabo mentalne analize spoznamo vse zakonitosti, konflikte in težnje v določenem in vedno specificnem prostoru. Rešitev predstavljajo enostavni oblikovni elementi v smislu regulacije prej spoznanih dejstev. Ta- ko lahko dosežemo, da so vsi posegi v harmoničnem sožitju z okolico in s samimi seboj. Nova tlakovana površina označuje ulico, omogoča svobodno izbiro poti in zaokroži ulični prostor. Začetek in konec je označen s stolpom za sporočila. Podobno se dogodi tudi sredini tlakovane ploskve, kjer je napetost največja. Plato Name se razigrano preplete v tlak. Nastane stopnišče, ki lahko hkrati služi kot prizorišče. Severni rob tlaka zaključujejo dve vrsti svetilk. Prve so samostojne, druge kot klopi v obliki elipse Obstoječi drevored pred knjigarno je zamenjan z novim tako, da ne ovira pešca. Tržnica, ki nima fasade, dobi novo podobo v obliki kulise, ter tako jasneje določuje fasadni niz ulice. ~Na vzhodnem koncu ulice se z vrsto svetilk in stebričev pojasni meja med motornim in peš prometom. Iztek Cankarjeve proti Titovem trgu, je zaključen z lokalom na prostem. Če bi ? arhitekturnim preoblikovanjem Cankarjeve ulice uspeli, da bi bilo moč njeno novo nastalo obliko doživljati kot mestni prostor, kjer je možno tudi družabno dogajanje, bi nova podoba verjetno spodbudila tudi dejavnost v stavbah in na ulici. To pa bi seveda lahko omogočilo, da Cankarjeva ulica dejansko postane srce našega mesta. Nande KORPNIK d.i.a., Edi VUČINA d.i.a. Občinska zveza prijateljev mladine Priznanja za delo z otroki Tako kot običajno v tednu otroka, je tudi letos podelila občinska zveza društev prijateljev mladine na svoji slavnostni seji, priznanja za uspešno delo z otroki oziroma za otroke. Občinska priznanja za izreden prispevek k družbeni vzgoji otrok so letos dobili Fanika Jur-jevec, Danica Brvar, Peter Kovač, Aleš Lipnik in Kulturni center Ivan Napotnik Velenje. Na slovesnosti pa so izročili še republiška priznanja — Zlato značko (najvišje priznanje za požrtvovalno in dolgoletno prizadevno delo svojih članov) Slavki Pogač, Radu Pungartniku in Društvu prijateljev mladine Lo-kovica. Slavka Pogač je ena tistih učiteljic, ki se zaveda, da se otrok ne oblikuje le v učilnici ampak tudi v naravi, v okolju izven šole. Vsa leta je uspešno vodila Pionirsko organizacijo, ki je usmerjala pošolske dejavnosti, bila pa je tudi uspešna voditeljica v koloniji na morju. Tudi Rado Pungartiiik je učitelj, zdaj upokojen, a še vedno dela z mladimi. Kot učitelj je znal vzbuditi med mladimi čut za tehnično kulturo, likovno znanje, telesno in osebnostno kulturo. Društvo prijateljev mladine Lo-kovica pa je primer silno dobro organiziranega društva. Sestavljajo ga prizadevni člani, ki razumejo otrokov čut. Čeprav je delo takšnega društva v tako raztresenem naselju kot je Lokovica težavno, dosegajo izjemne uspehe. (mz) KVIZ SAMO ZA NEKATERE ŠOLE? V okviru Tedna Pike Nogavičke je bil prejšnji teden zanimiv kviz na temo: KAJ VEŠ O ASTRID LINDGREN IN PIKI NOGAVIČKI. Udeležili so se ga učenci sol občine Velenje in pokazali odlično poznavanje ter prejeli zaslužene nagrade. Kviz sta domiselno vodila Irena in Marko. Zabave ni manjkalo. Zal pa ni bilo otrok iz šole Biba Rock, ker je ravnatelj odpovedal k\i/ in Pikin dan. Ubogi otroci! In ravnatelj tudi! Vokalni kvintet Flamingo w Ze 20 let na pevskem odru i -I 7 -i.-i-V ' 1 , 1 V I XilTRill kiKIO'dk Naj bo še tako res, da ptica flamingo ali plamenec po slovensko razburja ljudi, za člane vokalnega kvinteta z enakim imenom tega res ne moremo trditi. Kajti, če bi bilo drugače, potem zagotovo kvintet Flamingo iz Velenja ne bi slavil že 20-letnice bogatega ustvarjanja na pevskem področju. Ljubezen do domače narodne pesmi je bila dovolj, da povabilo ustanovitelja kvinteta Franca Žerdonerjk k sodelovanju še ostalih' štirih pevcev ni naletelo na gluha ušesa. Kmalu nato je Franc ustanovil že svoj ansambel in fantje so peli nekaj časa skupaj z godci, pred približno 14 leti pa so krenili na samostojno pot pesniškega ustvarjanja. Gioiti narodno pesem je bilo njihovo vodilo in bo ostalo tudi v prihodnje. Povsod, kjer so prepevali, je slovenska pesem toplo odmevala. Še zlasti na festivalu domače glasbe v Ptuju, v Štever-janu, na srečanjih malih vokalnih skupin, da ne omenjamo posebej njihovih gostovanj k zamejskim Slovencem v ZRN, kulturnih večerov ali kakšnih drugih priložnostnih prireditev. Možnosti za predstavitev,' za razveselitev ljubiteljev domače slovenske narodne pesmi je bilo v letih delovanja dovolj. Čeprav v svoji vitrini kvintet Flamingo ne hrani kakšnega pomembnejšega priznanja, fantje pa preho-jenopot ne gledajo z otožnimi očmi. Nasprotno. »Nimamo visoko letečih ciljev,« poudarja vodja kvinteta Ciril Zdovc, »ampak se želimo predvsem tudi sami zaba-I vati, se skupaj poveseliti, ob tem pa seveda ohraniti >pri življenju< še narodno pesem. Zato merilo, koliko veljamo, za nas niso priznanja, ampak sprejem pri občinstvu. Ta pa je bil povsod, kjer smo gostovali, nadvse prisrčen in lope!.« 20 let ustvarjenja je sicer majhen, a vendar vsaj pozornosti vreden jubilej, hkrati pa priložnost za snovanje načrtov v prihodnje. In teh jim ne manjka. Najprej pa želijo ustrezno proslaviti svoj jubilej. Najbrž ga bodo obeležili s celovečernim koncertom, nanj pa povabili še kakšnega kulturnega ustvarjalca. Poslušalcev in ljubiteljev slovenske narodne pesmi po obisku in aplavzu sodeč doslej še niso razočarali. »Tudi v prihodnje jih ne bomo, kajti kvintet je po izmenjavi članov spet dobil lep homogen zvok, svoj repertoar pa nameravamo obogatiti še z umetnimi, predvsem slovenskimi pesmimi,« pravi Ciril Zdovc. Torej ubranem petju Cirila Zdovca, Borisa Nigehella, Staneta Verdeva, Janeza Topoleta in Ivana Gubenška bomo tudi v prihodnje radi zaploskali, z obiskom pa dokazali, da cenimo njihova prizadevanja na pevskem področju T. P. Knjiga je orodje, vzemi jo v roko — o vsebini te misli se tisti, ki večkrat sežejo po njej, lahko prepričajo vedno znova in znova. In takih je v knjižnici kulturnega centra vse več. Po okusu obiskovalcev oddelka za odrasle sodeč mnogim knjiga pomeni razvedrilo. Naj pisateljica je namreč še vedno Victoria Holt, pa dela izpod peresa Danielle Steel, Kirsta, Judi-te Krantz, Fritz-'K*inčeve, Kajzerja, Križnarja. Med naslovi del pa Rajski otok, Zamenjana nevesta, Zoya, Noči dolgih nožev, Manhattan bo moj, Janov krik, Klub v črnem ... Prepričani pa smo, da bo katero od del, ki jih knjižničarke tega oddelka ponujajo v presojo obiskovalcem tokrat, zapolnilo seznam najbolj branih del in avtorjev že prihodnji mesec. Potopis Toma Križnarja O iskanju ljubezni si v slovenski knjižni produkciji zasluži pozornost širšega kroga bralcev zaradi svoje fizionomije. To je dokument o dejanju, ki presega okvire »navadnega« potovanja. Avtor se namreč v svojih impresijah, meditiv- nih prebliskih in realističnih poročilih iz strani v stran vse bolj razodeva kot občutljiv in po potrebi divji izobraženec, ki ga evropska metafizika utesnjuje. Sposoben je pronicljivo analizirati političen položaj dežele, v begunskem taborišču uprizarjati otrokom lutkovne predstave . . .; Še en-1 krat v življenju je roman, v katerem je njegova avtorica Daniela Steel na impresiven način opisala težko življenje Daphue Fields,.ki ji usoda ni bila naklonjena. Večkrat ji je namreč v življenju vzela tisto, kar je sodilo med najljubše v njenem srcu; dobri, stari, duhovit, ironičen, igriv Bukov-ski se tokrat predstavlja v delu Špeh na kruhu. V njem je imenoval stvari s pravim imenom, nič olepšano, nič prikrito. Gre za iskreno odkrivanje sveta in življenja, seksa, pijače, pisanja in samotnega molka tanke rezine špeha na skorjici starega rženega kruha; spisek priporočljivih del za krajšanje prostega časa pa dopolnjuje še roman Barbare Taylor Bradford Dejanje volje. Ce pa boste na knjižnih policah oddelka za odrasle iskali morda novitete, potem naj omenimo delo Janeza Švajncerja Slovenska vojska 1918—1919, publikacijo Braslovče, antologijo slovenske zdomske poezije zadnjih 40 let To drevo na tujem raste ter knjigo Janeza Strnada Zgodbe iz fizike. Knjižničarke pionirskega oddelka imajo za mlade bralce pripravljenih prav tako nekaj novosti. Iz strokovne literature sta to deli Zakaj so metulji pisani? in Zakaj ima štorklja dolge noge? Obe sta izšli v zbirki Zakladnica narave, namenjeni sta predšolarjem in tudi šolarjem. Tisti, ki jih bodo vzeli v roke, bodo na preprost način spoznali različne živali in njihovo življenje v naravi; Dolenjski kraški svet je knjižica Andreja Krajnca, v kateri avtor obdeluje značilnost kraških jam, njihovo globino, porabo, jamski turizem in onesnaženje kraškega sveta; V zbirki Pedenjpedov vrtiljak so za najmlajše izšle tri knjige: Pravljice po telefonu Ganna Rodorija, Ivan-ček Bedaček Maksima Gor-kega in 1:0 za zajce Branke Jurca. Malo starejši bralci bodo morda raje segli po delih Matilda Realda Dalila. Omenimo pa naj še ljubke, pesmice Mete Rainer Hokus pokus, Atlas Ljubljane ter delo Bonsaj — miniature v posodah. MLADINSKA KNJIGA Iz skromne ponudbe v velenjski Mladinski knjigi tokrat omenimo drobno knjižico ob obletnici Franceta Bevka, izšla je v zbirki Znameniti Slovenci (veljala vas bo 180 dinarjev), ponatis življenjepisa Franceta Bevka Življenje pod Bevkovo Kojco (30 din), za ljubitelje gora pa delo Pot v brezpotja. Stala vas bo 320 din. Ob zapisanem pa boste v velenjski mladinski knjigi med novostmi našli še delo Vrnitev k očetu (100 din), delo Hiša iz papirja za 195 din, iz pesniških zbirk pa Strašljivke Liljane Borov-nik (148 din), prav toliko stanejo Soneti Milana Jesi-ha, 20 dinarjev manj Šala-monovo delo Otrok in jelen, Pesmi in izbrana dela Mallarméa pa 290 din. T. P. mmmmiim Sejem bil je živ ... Prof. Jože Hudales Domača obrt 7 Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . 11. oktobra Leta 1875 sta v ponedeljek na današnji dan Karl in Fanziska Noe von Nordberg kupila grad Ekenštajn in Šalek. Šlo je v bistvu samo še za nakup posestev, ki so pripadala Šaleku in Ekentšanju, medtem ko sta oba gradova bila že povsem porušena. Grad Ekenštajn se že leta 1634 omenja kot povsem razpadla in porušena stavba in je poslej njegovo vlogo prevzela pristava oz. dvor Gorica. Grad Šalek pa je ostal v ruševinah po letu 1770, ko je vanj udarila strela. Ogenj so prepozno opazili, zajel je s skodlami krite strehe in ga kasneje niso več obnavljali. Zakonca Noe — Nordberg sta bila že od leta 1873 lastnika gradu Turn v Hra-stovcu, ki je bil že od 18. stoletja dalje običajno v rokah istega lastnika, kot obe razvalini. Stopar Ivan, Gradovi, graščine in dvorci na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1982, Ignaz Orožen: Das Dekanat Schallt-hall, Graz 1884, str. 161; Leta 1950 je sredo 1 1. oktobra Savinjski vestnik objavil kratko vest o delu frontne organizacije Šoštanj. V člančiču navajajo, da ima OF v Šoštanju 1800 članov, od tega jih je 400 »novih«. Ugotavljajo, da je prej organizacija delala slabo, da so bili člani pasivni »med tekmovanjem ob 10-letnici Osvobodilne fronte pa so se močno popravili, zlasti v pripravah na volitve, ko so lepo okrasili mesto in volišča.« Savinjski vestnik, leto III, št. 45, Celje 11. septembra 1950, str. 3; Podobno »lepo« so tekle priprave tudi na volitve leta 1957, ko je v petek 11. oktobra Celjski tednik poročal: »Pred dnevi je zasedala volilna komisija šoštanjske občine ter pregledala dosedanje delo na terenu. Ugotovila je, da so bili v redu in zelo dobro obiskani vsi (23) zbori volilcev za izbor kandidatov V občinski odbòr. V vseh podjetjih in zadrugah so že bili sestanki za izbor kandidatov v zbor proizvajalcev. V teh dneh bosta tak sestanek imela: obrtniki v Šoštanju in Velenju. Volilni imenik je izpolnjen. Celotno področje šoštanjske občine-so razdelili na okrog 70 volišč. Tako je šoštanjska občina dobro pripravljena na pred-stoječe volitve. Glavne zasluge za to ima SZDL, ki je uspela vse sestanke politično dobro pripraviti.« Celjski tednik, leto VIII., št. 39, Celje 11, septembra 1957; str.3 Leta 1965 je na danajšnji dan — v ponedeljek — Večer poročal, da je Velenje obiskala libijska parlamentarna delegacija. »Goste je v prostorih občinske skupščine sprejel in pozdravil podpresednik skupščine Peter Krapež. Delegacija si je ogledala značilnosti Velenja, zanimala pa se je tudi za izgradno Velenja«. Večer, leto XXI. št. 236, Maribor 11. septembra 1965, str. 3; Pripravil Jože Hudales Obrt v Velenju Pred prvo svetovno vojno so po ustnem izročilu v Velenju delali krojači Martin Obu, Kvartič in Berlizg. Po vojni se je njihovo število zmanjšalo, v tridesetih letih pa v Velenju ponovno najdemo tri krojaške delavnice; Martina Obuja, Jožefa Obuja in Josipa Tajnška. V začetku stoletja je bila v Velemu le ena šivilja — Josepina Safer, ki pa je bila zelo ponosna, da je bila ena redkih tovrstnih obrtnic z mojstrskim izpitom. Leta 1906 se je pri Šafarju izučila in nato odprla šiviljsko delavnico Antonija Pre-skar, ki je imela vse do druge svetovne vojne delavnico, v kateri so bile včasih tudi po štiri pomočnice in dve vajen-ki. V tej delavnici se je šiviljstva izučilo kar 40 velenjskih deklet. Petnajst med njimi jih je tudi »frajšprehal« — pridobilo mojstrski izpit. Tudi po prvi svetovni vojni,-ko so pri Šafarju prenehali z obrtjo, sta bili v Velenju po dve šivilji, odkar je v tridesetih letih delavnico v Velenju odprla še Čujež Ivanka. Za polne želodce velenjski tržanov so skrbeli v tem času dva ali trije mesarji in peki ter cela vrsta trgovcev in gostilničarjev. Pred letom 1914 sta bili v Velenju dve mesnici: pri Raku in pri Ježovniku. Ivan Rak in Vincenc Ježov-nik sta bila tudi sicer zelo ugledna in spoštovana moža. Oba sta bila velenjska župana, Ježovnik je bil ob svoji smrti leta 1910 celo državni poslanec na Dunaju. Po prvi svetovni vojni sta obe mesnici še delovali. Nekdanjo Rakovo (Bezjakovo) mesnico in klavnico je imel v najemu Jože Pibernik, Ježovnikovo pa Jože Šumlak. Tretjo mesnico v Velenju je v tem času odprl še sin Ivana Raka, Edvard v kolodvorski restavraciji, ki je bila njegova last. Že od začetka stoletja dalje sta bili v Velenju dve pekarni. Eno je imel v najemu Viljem Zakošek (v stavbi današnje Merxove trgovine) in jo je nato nasledil njegov sin. V drugi »Lemplovi pekarni« so se peki hitro menjavali, dokler je ni kupil Ciril Tajn- šek, ki jo je preuredil v prvo velenjsko parno pekarno. Po letu 1930 se je v Velenje priselil še tretji pek, Ivan Cede. Pred prvo svetovno vojno so bile v Velenju le dve večji trgovini z mešanim blagom (tekstil, železnina, špecarija) in manjša Lemplova branja-rija, kjer so menda prodajali le sladkor in čokolado. Po vojni je bilo trgovin bistveno več. Med njimi so imeli manjše branjarije ali trgovine samo s špecerijo Lempl, Wutti (kasneje sta to branja-rijo imele v najemu še Dragar in Simončič), Demšič in Kovačič. Večjo trgovino s špecarijo, metrskim blagom in konfekcijo sta v dvajsetih letih odprla Simon blatnik in kasneje Demšar. Največji in že uveljavljeni trgovini pa sta ostali Valenčakova in Tišler-jeva (v današnji Merxovi trgovini in železnini). Še več kot trgovin, je bilo pred drugo svetovno vojno kar dvanajst. Poleg tega je bil v Velenju še Rakov hotel in kolodvorska restavracija. Razen trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov je v Velenju ves ta čas živelo po 6 ali 7 učiteljskih družin, nekaj pre-mogarskih in železničarske družin in obično po dva zdravnika, dva orožnika itd. Povedati je treba tudi, da so se nekateri Velenjčani ukvarjali z večimi obrtmi oz. gospodarskimi dejavnostmi. Gollovi so bili npr. veleposestniki, lesni trgovci, imeli pa so še žago, pošto in gostilno, ki so jo običajno dajali v najem. Rakovi so bili veleposestniki, posedovali so še hotel, kolodvorsko restavracijo, mlin, žago in mesnico. Pri Ježovniku so imeli gostilno in mesnico, pri Hudoverniku gostilno in tesarstvo, pri Ti-šlerju veleposest in trgovino. pri Skazu lesno trgovino, gostilno in pekarno, valenčako-vi so imeli veleposest, trgovino in gostilno. Samo s kmetijstvom so se v trgu ukvarjali le pri eni hiši (Anelinovi). Taka socialna struktura nam kaže podobo provincial-nega trga, v katerem se je precej prebivalcev socialno močno dvigalo nad okolico, vendar pa nihče med njimi ni premogel dovolj kapitala ali podjetnosti, da bi zasnoval moderne industrijske obrate. Izjema so bili morda le Gollovi s svojo žago, ki je zaposlovala tudi do 50 delavcev. Zato popolnoma obubožalo. Drugi so si ravno v času vojne in v prvih povojnih letih skovali velike dobičke s kupovanjem in prodajo nepremičnin, vendar so leta njihove prosperitele kmalu minila. Že leta 1927 so namreč doživeli prve hujše udarce ob hmeljski krizi, saj so vsi bogatejši tržani gojili hmelj ali ga kupovali od manjših posestnikov. Cene hmelja so tedaj v slabih dveh letih padle za več kot desetkrat. Leta 1930 se je svetovna gospodarska kriza odrazila še v lesni trgovini in premogovništvu. Kupna moč okoliškega prebivalstva je močno padla, kar se je krepko poznalo v izkupičkih trških gostilničarjev in trgovcev. Vendar so ti še vedno lahko živeli lagodno in dokaj razkošno življenje. Slabše je bilo v družinah večine prej naštetih obrtnikov, pa tudi rudarjev in železničarjev. Že sam popis obrtnih dejavnosti in njihovih nosilcev kaže, da so obrtne dejavnosti hitro propadale in le redki so uspeli obrtno dejavnost zadržati v svojih rokah relativno kratko dobo od leta 1900 do 1940. Mozirje Po obnovi poslopij še izvirni napisi Zelo spodbudno je, da se središče Mozirja resnično lepša. Le redka so namreč naselja v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s tako lepim srednjeveškim trgom, kot je mozirski. Dolgo časa se v Mozirju tega niso zavedali, v zadnjem obdobju pa vendarle sledijo denimo Kamniku in Škofji Loki. Povojni načrtovalci žal niso upoštevali primernosti neke zgradbe v tako lepem zgodovinskem okolju. Vsaj dva tujka lahko omenimo, prizidek k nekdanjemu hotelu Turist, pa tudi sloviti mozirski »Kremelj« z banko vred ne sodi v podobo trga (čeprav so prav zanj nekateri prejeli nagrade). Na vso srečo se stvari spreminjajo na boljše — in lepše. Za začetnike tega spreminjanja lahko omenimo Trgovsko podjetje Savinja, ki je prvo in zares lepo uredilo zunanjost svoje stavbe, ki je med drugim izrazit primer lepe sece- sijske stavbe v Zgornji Savinjski dolini, veliko je k lepšemu videzu prispevala obnovljena Grabnarjeva hiša, ki ne predstavlja le lepo urejene stavbe, ampak tudi ponudbo, ki bi si jo vsak kraj lahko samo želel. Tem zgledom sledijo tudi lastniki ostalih stavb in podoba središča kraja se res spreminja. Seveda pa manjka še nekaj. To so napisi na poslovnih lokalih, ki jih je v Mozirju veliko. Napisi trenutno podobi in zgodovini Mozirja večinoma ne ustrezajo in lahko bi poskrbeli tudi za to. Se pravi za razne cehovske znake za rokodelce, obrtnike in podobno, kar bi bila velika popestritev podobe središča Mozirja, še zlasti če upoštevamo izgradnjo obvoznice, saj bo takšen trg gotovo privabil številne turiste in jih navdušil. Op) Nazarje Občinsko gasilsko tekmovanje Občinska gasilska zveza Mozirje in gasilsko društvo Nazarje sta v soboto popoldne na Prihovi izvedla letošnje občinsko člansko in mladinsko tekmovanje. Nastopilo je 44 desetin iz vse doline, organizacija pa je bila kot vedno — dobra. Poglejmo še najboljše — člani A: 1. Gorica, 2. Nazarje II, 3. Radmirje I; člani B: 1. Nazarje, 2. Radmirje, 3. Gorica; članice A: 1. Radmirje, 2. Luče, 3. Nova Štifta; članice B: I. Gorica, 2. Nazarje, 3. Pobrežje; mladinci: 1. Nova Štifta, 2. Šmartno, 3. Gorica; mladinke: 1. Radmirje, 2. Gorica, 3. Grušovlje. S tem tekmovanjem so se pravzaprav pričele tudi aktivnosti v mesecu požarne varnosti. V oktobru bodo tako v mozirski občini izvedli verižne vaje v vseh sektorjih, nenapovedano bodo ocenjevali pripravljenost, usposobljenost in opremljenost posameznih društev, po osnovnih šolah in vrtcih bodo poskrbeli za primerna predavanja na temo požarne preventive, nadaljevali z akcijo 200.000 požarnovarnostnih pregledov, skupaj z občinsko gasilsko zvezo Kamnik pa na Črnivcu pripravili veliko skupno vajo. (jp) Urarstvo Aubreht iz Mozirja Na Turnu so jabolka izredno obrodila Arheološko izkopavanje v Špehovki Ostalo le pri pričakovanjih Trški »Big Ben« in stolpne ure Najcenejša — in skoraj vsa prodana Erini nasadi jabolk so bili letos proti pričakovanjem polni zrelih in kakovostnih sadežev. Delavci so z obiranjem različnih vrst zgodnjih in poznih sort v teh dneh imeli polne roke dela. Pri obiranju jim je nenehno nagajalo deževno vreme, kljub temu pa so pridelek pravočasno spravili pod streho, saj je bila zrelost vsaj teden dni pred lansko. Najprej so obrali zgodnje vrste, okrog 20 ton je bilo sort discovery, james grieve in tydeman, pretekli mesec so pričeli obirati pozne sorte zlati delišes, melro-se, v začetku oktobra pa ida-red, ki ga je kar 55 odstotkov v Erinih nasadih. Skupno so letos obrali približno 320 ton zgodnjih in poznih sort jabolk, to je do 20 odstotkov več, kot so načrtovali. Zapisali smo že, da je kakovost jabolk nadpovprečna, kljub pogostemu spomladanskemu deževju in suši. Na srečo ni bilo toče, le nekaj malega na velenjskem delu nasada, zadnji dež pa je pripomogel, da je debelina sadežev takšna, kakršna mora biti. To hkrati pomeni, da bodo Erina jabolka letos glede na zrelost, debelino in barvo primerna za shranjevanje v primernih kleteh in hladilnicah, v katerih je dovolj vlage in primerna temperatura. Pridelovalci jabolk na Turnu se lahko pohvalijo še z eno prednostjo — da so njihova jabolka zdrava in neoporečna. Že nekaj sezon se namreč trudijo in približujejo usmerjenemu varstvu na- in obetih Arheološko zanimiva Šaleška dolina, po mnenju strokovnjakov naj bi na svojih obronkih »skrivala« zgodovino vse od stare kamene dobe do srednjega veka, je v začetku tega meseca privabila v Hudo luknjo člane jamarskega kluba Speleos iz Velenja, delavce velenjskega muzeja in dr. Mitja Brodarja iz Arheološkega muzeja Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ljubljana. Njihov cilj pa je bilo nadaljevanje raziskovanja jame Špehovke. Že pred drugo svetovno vojno je namreč Mitjev oče Srečko v sodelovanju s takratnimi velenjskimi jamarji Speleosa in velenjskim zdravnikom Romanom Vidmarjem v njej našel pomembne ostanke iz srednje kamene dobe oziroma so najdeni predmeti pričali o kar štirih kulturah: o srednjem paleolitiku, začetku mlajšega paleolitika, o še mlajši paleo-litski kulturi in celo o mezolitiku. Pod temi plastmi je pozornost takratnih raziskovalcev spodbudila tudi plast naplavljene ilovice in grušča pod njo, kjer so našli nadvse zanimivo najdbo. Žal, je ostala v Špehovki vse do današnjih dni. »Skrivnosti smo hoteli priti do dna že leta 1957, pa smo zaradi premajhne sonde in nerav-nosti, s katero je grozila ilovica, prenehali. Do letošnje akcije je tako ostalo to vprašanje odprto. Vse kaže, da bo še nekaj časa, če bomo sploh lahko kdaj nanj odgovorili. Kajti, čeprav smo tokrat sistematično raziskovali Špehovko na večji površini prav nič ne kaže, da bodo tokratne raziskave izpolnile naše napovedi oziroma obete. Pri raziskovanju te jame pred več kot 30 leti smo bili očitno sredi struge vode, ki je vdrla v jamo in odložila ilovico, sedaj pa smo nekje na robu, kjer je vse pomešano,« je ob obisku pred tednom dni povedal dr. Mitja Brodar. In kar prav je imel. Špehovka, v kateri naj bi našli vrsto zanimivih najdb iz prazgodovine, ni opravičila njegovih pričakovanj. Povsem razočarala pa ni preostala dva udeleženca akcije. »Jamarji, člani društva Speleos, nadaljujemo začeto delo naših predhodnikov. Že več let negujemo idejo o raziskovanju Smodiv-nika, kamor sodi tudi omenjena Naši sogovorniki Rajko Brančič, Tone Ravnikar in dr. Mitja Brodar Četrti rod urarjev je že v družini Aubreht in tretji v Mozirju, pravzaprav je to urarstvo že kar »zaščitni« znak za trg občinskega središča. Urarstvo vemo kaj je in kakšne usluge nudi, pri tem pa moramo vedeti, da izdelujejo najrazličnejše in lepe stenske lesene ure, z ali brez prelepega bitja, ki oznanja čas. Za to pa poskrbi mozirski »Big Ben«, ura na poslopju, v katerem je urarstvo Aubreht, ki na zadovoljstvo prebivalcev in mimoidočih vsake četrt ure s prelepim zvokom oznanja čas. Sicer pa to še ni najpomembnejše. V sodelovanju s firmo Tamše iz Velenja se je namreč urarstvo Aubreht lotilo popravila stolpnih ur v naših cerkvah, pa tudi ureje- vanja električnega navijanja v že posodobljenih urah. Ne glede na zadnje dejstvo, je to vsekakor lep prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine, saj so te ure večinoma enkratni izdelki prejšnjih rodov. Za kaj takšnega je bilo seveda potrebno posebno usposabljanje, pa tudi delo na velikih višinah ni prav mačji kašelj. Popravil in obnove stolpnih ur v bližnji in daljnji okolici ne manjka; doslej so med drugftni delali v Preboldu, na Polzeli in tudi v Vinski gori. Na cerkvenem stolpu v Vinski gori so namreč obnovili in popravili uro, ki se ponaša s častitljivo starostjo 170 let. Po obnovi bo čas kazala še naprej in veselo opozarjala krajane na njihove opravke. (IP) Dela na visokem stolpu v Vinski gori sadov, imenujejo ga integralno varstvo. Niso prav bio jabolka, so pa zdrava pravijo na Turnu in dodajajo, da niso letos niti enkrat uporabili kakršnegakoli strupa za škropljenje, niti niso po tleh škropili z močnimi herbicidi, uporabili so le kontaktne pripravke. Kako je s prodajo in ceno jabolk? O tem vodja Erine delovne enote Turn Matjaž Jen-šterle: »Glede na to, da so jabolka zdrava je tudi povpraševanje po njih veliko. Poznajo nas že po vsej Sloveniji. Pohvalimo se lahko, da imamo kupce od Kopra do Murske Sobote. Morda je tudi naša velenjska klima pripomogla k temu, da so naša jabolka tako okusna. V začetku smo se bali, da bomo zaradi obilnega kmečkega sadja težko prodali naša jabolka, izkazalo pa se je prav nasprotno. Kupcev je veliko, bojimo se, da nam bo jabolk zmanjkalo. S cenami so vedno težave, mi smo se letos še posebej skušali tržno obnašati in biti konkurenčni. Naša kvalitetna jabolka smo želeli tudi preko nizke in dostopne cene ponu- diti čimvečjemu številu kupcev, to pa smo lahko storili zato, ker smo zmanjšali proizvodne stroške. Smo najcenejši v Sloveniji, jabolka lahko dobite že od 5 dinarjev naprej za kilogram druge kvalitete, za prvo kvaliteto pa je treba odšteti le 7,5 dinarja. Industrijska jabolka prodajamo po en dinar. Jabolka prvenstveno prodajamo v Erinih prodajanlah, seveda pa jih je moč dobiti tudi na Turnu, kjer so zaradi lastnega prevoza še nekoliko cenej--ša.« B. Mugerle Obiranju je nagajalo vreme, obiralcev pa so imeli dovolj. Z organizacijo so se znova izkazali nazarski gasilci skega društva Speleos Rajko Bra-čič. In kaj ima pri tem Muzej Velenje? Pravzaprav največ. Delavci muzeja namreč že vsaj pet let načrtujejo in zbirajo material za postavitev stalne zbirke, ki bi predstavljala preteklost Šaleške doline od mastodonta do danes. Pred dvema letoma izražena pobuda velenjskih jamarjev, da bi poskusili v Spehovk: je bila zato zanje več kot dobrodošla. Oprijeli so se je, »ker to pomeni začetek sistematičnega raziskovanja doline na eni ter priložnost za pridobivanje materiala za bodočo zbirko na drugi strani,« je »opravičeval« udeležbo Muzeja kustos Tone Ravnikar. Po 14 dneh izkopavanja so udeleženci arheološke raziskovalne akcije v Špehovki odnehali. Dokazljivih predmetov, ki bi pričali o prazgodovinskem človeku na območju, kjer so tokrat kopali, niso našli, kar po našem mnenju ni tako velika tragedija. Dejstvo, da je Šaleška dolina arheološko zanimiva, daje raziskovalcem na voljo še toliko možnih arheoloških najdbišč, pa je tudi nekaj. Ni vrag, da se jim pri odkrivanju slednjih ne bi nasmehnila sreča.! tp jama in s sodelovanjem na tej akciji smo tako pravzaprav svojo nalogo opravili. Čeprav nismo našli tistega, kar smo iskali, nas to pri nadaljnjem delu ne bo zavrlo. Izdelali smo namreč štiri raziskovalne naloge in tako ostaja raziskovanje Smodivnika naša rdeča nit tudi v prihodnje. Na pobočju Tisnika se »skriva« še več manjših jam, te nameravamo vse raziskati,« je povedal predsednik jamar- Kosti jamskega medveda so za velenjski muzej dovolj zanimiva najdba Nasveti za ljubitelje cvetlic Tokrat o sajenju grmovnic Prečudovito jesensko prelivanje barv listja in v naravi nasploh, je za ljubitelje cvetja znak, da je prišel čas presajanja in sajenja okrasnih in rodnih dreves ter grmovnic. Kot v prejšnjih pisnih prispevkih z nasveti za ljubitelje cvetlic, nam bo tudi tokrat svetoval strokovni sodelavec, vrtnar STANE VANOVŠEK. Da nes o sajenju grmovnic. »Če ste v dvomih ali je jesen pravšnji čas za sajenje, naj navedem nekaj prednosti pred spomladanskim sajenjem. Zgodaj jeseni posajene rastline lahko še pred zimo izoblikujejo nove, mlade korenine in se še pred zimo dobro vraste-jo. To je zlasti pomembno za zimzelene listavce in iglavce, ki morajo tudi preko zime sprejemati vodo iz tal, da se ne izsušijo. Torej imajo v jeseni posajene rastline precejšnjo prednost v tem, da so spomladi že dobro vraščene. Druga in ne zanemarljiva prednost je ta, da je izbor rastlin v jeseni veliko večji kot spomladi. Danes bi se želel posvetiti sajenju bolj zahtevnih rastlin, ki potrebujejo za svojo rast, razvoj in obilen pridelek nekoliko več pozornosti in truda. To je sku- pina rasltin, ki so za tla izjemno občutljive. Sem spadajo rododendroni, azaleje, vresje, ameriške debelo-plodne borovnice in skoraj vse rastline visokih barij. Osnovna značilnost te skupine rastlin je, da zahtevajo kisla tla (p4 3,5 — 5), torej ne prenašajo apnenca, poleg tega pa morajo biti tla globoka in zračna. Da bo naše zadovoljstvo ob bujni rasti, cvetenju in obilnemu plodu popolno, moramo tem rastlinam zagotoviti ustrezno rastišče. V naših krajih so tla preveč bo- Primerna sadilna jama — 80 x 80 centimetrov gata z apnencem, da bi lahko te rastline dobro uspevale. Zato pri izkopu sadilne jame zemljo v celoti zamenjamo z ustrezno mešanico. Sadilna jama naj bo velika vsaj 80 x 80 centimetrov. Morda se vam bo ob pogledu na sorazmerno malo rastlino zdelo to kot pretiravanje, vendar bo rastlina takšne pogoje pošteno povrnila. Spodnji sloj jame razrahljamo in vanjo nasu-jemo mešanico preperele igličavke, iglic in šote. Sadimo lahko tudi v samo šoto. Ko smo sadilno jamo za- Pravilno vsajena sadika rododendrona polnili do vrha, nanjo postavimo rastlino in jo zasujemo z enako mešanico. Tako naredimo »grob«. Po sajenju moramo rastlino dobro zaliti ; še bolje je, če koreninsko grudo že predhodno dobro namočimo v vodi, saj je običajno takšna mešanica zelo suha. Vlažnost v tleh najlaže preiskusimo z otipom. Sčasoma se bo zemlja v sadilni jami sesedla in takrat bomo rastlini ponovno dodali mešanico ali šoto. Rastno mesto rododendrona, azaleje ali ameriške borovnice je v polsenci v zave-trni legi, kjer sonce posije šele popoldne. Dognojujemo jih s specialnim gnojilom za rododen-drone, hvaležne pa so tudi za hlevski gnoj, katerega jim damo v jesni na površje in ga vkopljemo ali pokrijemo s plastjo zemlje spomladi. Tudi na zimsko zaščito s smrekovimi vejami na bolj izpostavljenih legah nepo-zabimo. Na koncu naj vas povabim na Vekosovo vrtnarijo pri kinodvorani kjer smo vam poleg vsega ostaleg? sadilnega materiala pripravili tudi bogato izbiro rodo-dendronov, azalej, ameriških borovnic, taiberija in tako naprej.« (foto: bm) Kmetje, sadjarji, vrtičkarji Nevarna sadna ognjevka V Evropi se je pojavila nevarna bakterijska bolezen — ognjevka, ki okužuje jablane, hruške, kutine, nekatere okrasne in spontano rastoče drevje iz družine cvetnic. Bolezen se hitro širi iz okuženih na zdrava drevesa in se v zelo kratkem času lahko razširi po celem sadovnjaku oziroma na sosednje nasade. Primarna znamenja bolezni se opazijo na listju, ki počrni in se posuši. Bolezen hitro zajame celo vejo in steblo. Če v svojih sadovnjakih opazite podobne simptome o tem takoj obvestite občinski organ pristojen za kmetijstvo, pospeševalno službo ali najbližjega kmetijskega strokovnjaka. Nikakor ne smemo rezati obolelih vej in jih nositi navedenim službam. V slučaju, da se pojavijo bolezenski znaki oziroma sum na pojav ognjevke bodo strokovnjaki sestavili zapisnik in ga poslali na republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano — republiški kmetijski inšpektorat, Ljubljana, Parmova 33. V zvezi z omenjeno bakterijsko boleznijo sadnega in drugega drevja je republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslal vsem občinskim kmetijskim referentom dopis, v katerem opisuje omenjeno problematiko, poslal pa jim je tudi plakate, na katerih je vidno kako bolezen ognjevka pustoši po sadnem in drugem drevju. Prebivalci občine Velenje lahko ob sumu na to bolezen, predvsem v primeru, da se je ta že razbohotila, pokličejo Marijo Jelen, referentko za kmetijstvo pri skupščini občine Velenje, telefon 855-201. (bm) Prebivalci občine Mozirje lahko pojave ognjevke sporočijo referentu za kmetijstvo Vojku Hrenu (831-511 ) ali na pospeševalno službo na Zgornje-savinjski kmetijski zadrugi 1831-521). Kajak center Prodnik Brzice Savinje so vse bolj privlačne Brzice Savinje od Mozirja navzgor do Logarske doline, bolje rečeno od Luč do Radmirja, so že pred nekaj leti privabljale posamezne ljubitelje kajakaškega in kanuističnega športa. Seveda je šlo za ljubitelje, brez prave organiziranosti. Razmah športa na hitrih vodah je v zadnjih letih več kot očiten in odraz tega je tudi vse večja »gneča« na Savinji. S tem kajakaški šport postaja ena najbolj zanimivih in privlačnejših Kajakaštvo je v razmahu, za perspektivo se ne bojim, Savinja pa naj ostane še naprej tako čista in lepa oblik turistične ponudbe te doline. Ponujeno priložnost skušajo izkoristiti vsi, najbolj pa se je je oklenil Edi Jurjevec iz Juvanja, ki je že pred štirimi leti ustanovil »Rent à kajak« na svoji, Prodnikovi, domačiji v Ju-vanju. Prva sezona je bila bolj žalostna, pravi, vendar je vztrajal tudi zaradi vloženega denarja. Zanimanje se je ppstopoma povečevalo, letos pa doživelo pravi »bum«. Vztrajnosti mu torej ni treba biti žal, vsekakor pa se je letos odločil za gradnjo velikega objekta in s temm za krepko širitev ponudbe. Objekt naj bi zgradil v treh letih, saj vsi vemo kako je z denarjem. Pri tem so mu malo v napoto govorice, da je dobil nekaj 100.000 dinarjev nepovratnih zadružnih sredstev. Dejstvo je namreč, da je to^ republiški razvojni dinar, ,za katerega je predložil ustrezen razvojni projekt in sredstva dobil — preko zadruge. Razvojni dinar ne presega 30 odstotkov vrednosti naložbe, v njegovem primeru je to komaj kakšnih deset odstotkov. Kakorkoli že, zgradil bi rad objekt, ki bo nudil prostor kajakašem, primerne prostore za žene, otroke in druge, ki čakajo tiste, ki so pač na Savinji; tudi za kaja-kaše, ker se je treba osušiti, pogreti, se osvežiti in kaj malega pojesti, zaradi tega sta v načrtu tudi kuhinja in manjši lokal, najprej pa potrebuje sanitarije. Razlog je upravičen, saj se je letos denimo dogajalo, da je v domači hiši na WC čakalo tudi do 20 obiskovalcev. Sanitarije so torej prva naloga, druga pa čolnarna, ki jo želi ob objektu zgraditi še letos. Trideset kajakov, deset kanujev in opremo je pač treba primerno shraniti in zaščititi. Ponudbo s čolni in opremo dopolnjuje tudi s strokovnim vodstvom. Tako sta mu letos izmenično pomagala dva češka kajakaška učitelja, še pred leti oba v svetovni eliti v tem športu. Zanimanje se torej veča. Edi Jurjevec ob tem poudarja, da v dolini sami do letos zanimanja skorajda ni bilo, že letošnje poletje je bilo bistveno drugače, še večji »naval« pa je bil iz velenjske občine, Maribora in Ljubljane, pri čemer tujih gostov tudi ni manjkalo. Med njimi so bili najbolj zadovoljni in navdušeni Nizozemci iz kampa V Preboldu, ki jim je bilo od deset ali štirinajst dni bivanja v Sloveniji, najlepše doživetje prav kajakaštvo na Savinji. Tudi po 40 ljubiteljv divjih voda je bilo v enem samem dnevu. »Včasih je bilo že kar prehudo, čeprav se mi to zdi fajn in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Ne bojim se za perspektivo, zlasti ne ob novem objektu. Razumevanje v dolini za to dejavnost je, je pa tudi precej nasprotovanj. Tisti, ki gledajo naprej so za, tisti, ki težko razumejo, da gremo naprej, pa nasprotujejo. Prvo kar je, moramo po zgledu razvitih turističnih držav, urediti odnose med nami in ribiči. Sicer pa moram reči, da je »faušija« trenutno šport številka ena v naši dolini.« (JP) Optometer Bo več rib ali kajakov? Med stvari, ki v Zgornjo Savinjsko dolino privabljajo največ obiskovalcev, vsekakor sodi ribolov na brzicah Savinje, Drete in njunih pritokov. To velja za vsa leta nazaj, v zadnjih letih in posebej letos pa stopa v ospredje ponudba za kajakaše in kanuiste. Ribolov in množično veslanje na teh istih brzicah istočasno seveda ne sodita skupaj. Pa to še ni najhujši problem, po vzoru turistično mnogo bolj razvitih držav in ob obojestranskem razumevanju, se stvari lahko in morajo urediti. Problem je v tem, da bo ob sedanjem načinu urejanja vodotokov, ki uničuje ribji zarod in ribe v obeh rekah, potokih in še kje drugje, rib preprosto zmanjkalo (ob tem pa je čolnov in ribičev vse več). Pamet torej v glave, roke, palice in vesla, Savinja, Dreta in potoki za Zgornjo Savinjsko dolino pomenijo enostavno rečeno — življenje. Prenos skupščinskih sej? Raje ne. Predlog enega od poslancev, da naj bi velenjska TV neposredno prenašala dogajanje v skupščini, je bil dobronameren. V to ne dvomimo. A v prepričanju, da bi bili tako Velenjčani neposredno seznanjeni z dogajanji v skupščini je spregledal nekaj: možnost, da se po koncu začno gledalci zbirati pred skupščinsko dvorano. Da koga pozdravijo, seveda. Tako spontano. Kaj z računi? Te dni imajo Velenjčani spet skrbi. Eni se sprašujejo kaj z računi, ki so jih dobili, ker so tri mesece bojkotirali višje cene stanarin in komunalnih storitev, drugi pa, kaj naj storijo, ker so jih tri mesece plačevali. Tisti, ki so pri tem ves čas ostali >flegma< in čakali, pa skrbi tudi danes nimajo. Evropa 92 Ko se z našim približevanjem Evropi od nje vse bolj oddaljujemo, je potrebno omeniti tudi telefonske priključke, ki za Evropo še slišali niso (mi pa jo tudi težko dobimo in slišimo). Inovacije, posodabljanje, oblikovanje uporabnih predmetov in še kaj, tudi pomeni vstopnico za vstop v to ljubo Evropo. Imamo izviren predlog za novo telefonsko slušalko. Je vsestransko uporabna. Če vas namreč ob nenehnih podražitvah prispevkov za priključek in kasneje ob že nemogočem čakanju na priklop, zgrabi živalsko sveta jeza, lahko slušalko mirne duše vržete v lonec in si skuhate krompirjevo juho. Telefon bo še vedno nem, vam pa ne bo krulilo v želodcu, in to v današnjih časih tudi veliko pomeni. Kdo, kako in s kom bo potonil? Pravijo, da je naše gospodarstvo mastodont s 100.000 in eno samo boleznijo. Novo življenjsko moč naj bi mu dala mala podjetja, ki jih na veliko ustanavljamo in imajo (žal) že ob porodu hudo virusno bolezen. Zasebni podjetniki lahko v neizogibni povezavi s skrahiranimi velikani, propadejo preko noči — če se seveda v stečaju znajde (pre)veliki družbeni brat. Izvoz zaradi prehudih obremenitev malih zasebnih podjetij skoraj ni mogoč, zaradi njih tudi ne nove zaposlitve (kvečjemu odpuščanje); vse je zaenkrat še nedorečeno, vlada domnevno razprodaja ves nekdanji ponos slovenskega gospodarstva itd. Bomo torej delali za tujce, morebiti našli kakšno drugo rešitev, ali potonili pod Evropo? Piknik in upravni organi Pod tem naslovom je v prejšnji številki našega tednika optometer zbodel zaposlene v občinski »vladni palači« v zvezi z njihovo udeležbo na pikniku. »Ni res,« so ti zatrdili ob izidu. »Na pikniku nas je bilo kar 35, pa še tako luštno smo se imeli kot le na malokaterem doslej.« No, ja, pa se je le vse srečno obrnilo. Morda tudi zaradi pričakovanega padca nove vlade in s tem tudi njenih dokaj rigoroznih ukrepov? Oni že vedo. Žaga druge nato še sebe Nova vlada ob prihodu na oblast ni potrebovala preveč časa za žaganje po dolgem in po čez. Žal, pa je žagala tako dolgo, da je odžagala vejo še sebi. Upamo, da naši komunalci ne bodo štrajkali, in da bodo odžagano vejo odstranili prej kot pred vsesplošnim spomladanskim čiščenjem. Mestni stadion ob Jezeru V soboto republiški kros za pokale »Dela« Sklepna prireditev v jesenskem delu tekmovanj v krosu za pokale »Dela« bo v soboto na mestnem stadionu ob Jezeru v Velenju, kar je novo priznanje velenjskim organizatorjem velikih atletskih tekmovanj. Tudi tokrat sta to velenjski atletski klub in ZTKO občine Velenje. Tekmovanje se bo ob Jezeru pričelo ob 11. uri. Prireditelja pričakujeta okrog 1000 tekmovalcev, ki bodo predstavljali okrog 50 občinskih reprezentanc, tekmovali pa bodo v 14 kategorijah, od mlajših pionirjev in pionirk, do članov in članic. Glavni pokrovitelj je Rudnik lignita Velenje, najboljši pa bodo prejeli tudi praktične nagrade ostalih pokroviteljev. Reprezentanca občine Velenje je doslej v skupnem seštevku zmagala že trikrat zapored, zato se tudi na tekmo na domačem terenu zavzeto pripravlja in upa na ponoven uspeh ter potrditev dobrega dela na področju atletike v Velenju in okolici. Povejmo še to, da bi moralo biti izbirno tekmovanje za sestavo ekipe Velenja v ponedeljek popoldne, pa je zaradi slabega vremena odpadlo. Ponovili naj bi ga v torek, zaradi časovne stiske pri oddaji gradiva pa o tem tekmovanju seveda ne moremo poročati. Velik uspeh velenjskih plesalcev Pod vodstvom Verene Šulek je nastopila ekipa velenjskih in ljubljanskih starejših plesalcev na tradicionalni plesni prireditvi v Eslin-genu. Sodelovale so ekipe vseh partnerskih in še nekaterih drugih evropskih mest, sodil pa je nevtralec sodnik iz Švice. Naša ekipa je zmagala in si prislužila čudovit pokal partnerskega Eslingena. Po razglasitvi rezultatov sta kot gosta večera nastopila naša državna prvaka med mlajšimi pionirji Matej Krajcer in Mirjam Šulek, ki sta še bolj navdušila, saj v Nemčiji in Avstriji nimajo tako mladih plesnih tekmovalcev. V nedeljo, 14. oktobra Super motokros na Trebeliškem Včasih smo lahko občudovali drzne motoriste, ki vozijo Super-motokros le na televizijskem sprejemniku, tokrat pa bodo prišli med nas. Velenjsko avtomoto društvo seje namreč odločilo, da pripravi to prireditev, prvo v Jugoslaviji. Tako kot vsi, se tudi to društvo prilagaja tržnim možnostim Spoznali so, da z organizacijo dosedanjih motokros prireditev ne bo šlo več, predrage so, težko je pridobiti sponzorje. Uredili so krajšo progo za super moto kros in prepričani so, da bodo uspeli. Kot sta povedala direktor dirke Miran Lukaček in njegov namestnik Ivo Fece pripravljajo poleg zares atraktivne super moto kros prireditve za obiskovalce veliko presenečenj. Vstopnice bodo žrebali. Pripravili so več zanimivih in bogatih nagrad, tudi osebni avtomobil. Nastopila bo mis Sloveni je, najboljše fotografije s posnetki super mo-tokrosa bodo nagradili in poskrbeli seveda tudi za dobro razpoloženje. Od 13. ure dalje bodo vozili iz Velenja na Trebeliško posebni avtobusi. Rudar : Ingrad Kladivar3:l (1:1) Potrditev prvega mesta in kakovosti RUDAR: Čanič, Polovšak, Skrbinek, Doler, Golač, F. Oblak, Cvikl, Pra-njič, S. Oblak, Brdjanovič, Goršek (Javornik). INGRAD Kl.ADIVAR: Pusovnik. Knez (Koren), Dolžan, Grobelšek, Žil-nik, Beve, Pire, Hren, Türk, Zukič, llič. Nedeljsko srečanje med vodilnim Rudarjem in četrtouvrščenim celjskim Ingrad- Kladivarjem posebej kakovostno ni bilo. Igralci obeh moštev so prikazali borbeno in na trenutke ostro igro. kljub vsemu pa je bilo očitno, da je kakovost na strani domačinov, ki niso brez razloga na prvem mestu v slovenski ligi. Po začetnem »otipavanju« moči so si gostitelji priigrali dve lepi priložnosti, tretjo pa je v 14. minuti po napaki ožje gostujoče obrambe kronal Doler. Tekle so zadnje sekunde prvega polčasa, ko so gostje povsem nepričakovano izenačili, strelec pa je bil domači branilec Skrbinek, ki je nespametno in nepotrebno želel vrniti žogo svojemu vratarju, ob tem pa zadel svojo lastno mrežo. S tem prvega polčasa še ni bilo konec. Takoj po sodnikovem žvižgu je namreč gostujoči napadalec llič »nokautira!« Pranjiča, za kar mu je sodnik Kara-jica pokazal rdeči karton, po prepiranju pa rumenega Pranjiču. Gostje so tako v nadaljevanju igrali štev ilčno oslabljeni, česar pa domačini niso izkoristili v pravi meri. Velenjčani so povedli v 60. minuti po izredni akciji Cvikla in Brdjanovi-ča. Končni rezultat pa je po hitrem nasprotnem napadu in z lepim strelom v minuti dosegel Goršek. V naslednjem kolu bodo igralci Rudarja skušali potrditi dobro formo in prvo mesto na gostovanju \ Trbovljah, kjer se bodo v rudarskem derbiju pomerili 7 domačim Rudarjem. Mali nogomet Neresnost v pokalnem tekmovanju Tekmovanje v malem nogometu za slovenski pokal je v polnem razmahu. Žal seje v to tekmovanje prijavilo precej slabo organiziranih in neresnih ekip. Takšen odnos povzroča nepotrebne stroške in izgubo časa, kakšne težave so s pridobivanjem potrebnih dinarjev, pa tako ali drugače vsi vemo. Tako je KMN Titovo Velenje v Poljčanah zaman čakal domačine. Mušketirji pa doma ekipo iz Žalca. Ne glede na to, sta se obe velenjski ekipi uvrstili med 16 najboljših v Sloveniji. Še oba rezultata: KMN Titovo Velenje:Orkan 12:1 in 3:0 (bb). Manche-ster:Mušketirji 5:2 in 0:3 (bb). Z. G. Comet : Elektra 81:87 (35:44) Za uvod prijetno presenečenje ELEKTRA: Sevšek, Mrzel, Leskovšek 1, Podpečan, Pašic 1, Dumbuya 2, Mlinšek 11, Pipan 32, Kitak 10, Brešar, Plešej 14, Tomic 11. V soboto se je pričelo tekmovanje v slovenski košarkarski ligi, v katerem po dolgih letih nastopa tudi moštvo šoštanjske Elektre. Košarkarji iz Šoštanja so v 1. kolu gostovali na vročem igrišču v Slovenskih Konjicah in poskrbeli za presenečenje. Premagali so namreč domači Comet z 87:81 kar je ob dveh točkah tudi lepa spodbuda za naprej. Elektra je z odlično igro v obrambi ter s pametno igro v napadu povsem onemogočila domačine in zasluženo zmagala. Gostje so vodili vso srečanje, v drugem polčasu tudi že s 16 točkami prednosti. Povedati velja, da so morali pri tem zdržati vse pritiske domačih igralcev in gledalcev, ki so med drugim tudi napadli oba sodnika. Največja zasluga za premoč gre Pipanu, ki je s svojo izkušenostjo držal niti v svojih rokah, odlično pa so zaigrali tudi centri Kitak, Plešej in Tomic, ki so prevladovali pod obema košema, kar doslej ni bila posebna kakovost šoštanjske ekipe. Prvo srečanje pred svojimi gledalci bodo igralci Elektre odigrali v soboto, 13. oktobra, v telovadnici v Šoštanju. Ob 17. uri se bo namreč pričelo srečanje z ekipo Iskre-Delte Ježice iz Ljubljane. Po presenetljivi uvodni zmagi torej priložnost za novi par točk. M. Letonje Odbojka Za začetek poraz in dve zmagi Pričelo se je tudi tekmovanje v slovenskih odbojkarskih ligah. Odbojkarji Topolšice so na domačem igrišču gladko izgubili proti favoriziranim gostom iz Slovenske Bistrice, ekipa Granita je namreč zlahka zmagala s 3:0 (5, 1, 11 ). V naslednjem kolu bodo Topolčani gostovali v Izoli. Uspešnejša so bila dekleta. Igralke Topolšice-Kajuha so brez težav ugnale novinke v ligi, drugo ekipo Partizana Tabor s 3:0 (9, il, 12), Ljubenke pa s 3:1 odbojkarice Rogoze. V prvem setu so si sicer dovolile presenečenje, v naslednjih treh pa zanesljivo zmagale ( - 10, 2, 5. 9). V drugem kolu bo ekipa Topolši-ce-Kajuha gostovala v Mariboru pri Rogozi. Ljubenke pa v Mislinji. Rokomet V soboto start v drugi ligi V soboto bodo s tekmovanjem pričeli rokometaši in rokometašice v zahodni skupini druge zvezne rokometne lige. Obe velenjski ekipi v prvem kolu gostujeta. Dekleta se bodo v Čakovcu srečale z domačo ekipo MTČ, fantje pa v Ljubljani s Kolinsko-Slovanom. Karate Lepši časi za Šoštanjčane Šoštanjski karateisti so si v ponedeljek dopoldne v veliki meri zagotovili pogoje za nadaljnje uspešno nastopanje in za uresničitev obetavnih razvojnih ciljev. Pogodbo o sodelovanju so namreč sklenili s podjetjem BITING. Podpisala stajo direktor tega podjetja Peter Rebernik in predsednik šoštanj-skih karateistov Marjan Hace. Peter Rebernik, Marjan Hace in Safet Smajlovič, ki je kot trener potrdil »žig« Velenjčani boljši na Ravnah V pripravah na bližnje prvenstvo v republiški ligi sta se na Ravnah na Koroškem v prijateljskih tekmah pomerila najstarejša karate kluba v Sloveniji, oba ustanovljena leta 1968. To sta bili ekipi domačih karateistov in tekmovalcev karate kluba Velenje. Obe tekmi so dobili Velenjčani, prvo z 8:1 in drugo s 4:0. Tenis Velik uspeh Denisa Topčiča V Celju je bil v zadnjih dneh odprti članski teniški turnir za slovenski pokal (»Zlati lopar«). Nastopilo je 36 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, med njimi tudi štirje iz Velenja. Jure Lednik, Vojko Meh in Matjaž Končan so izpadli že v I. kolu, velik uspeh pa je dosegel Denis Topčič. Že v 1. kolu je izločil prvega nosilca Zorka iz Maribora in se uvrstil v finale, v katerem se je v ponedeljek popoldne pomeril z mladinskim državnim reprezentantom Blažem Trupe-jem. M. Topčič Šah Le še Matko in Goršek Na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal ŠŠD za mesec oktober je zmagal Goršek z 12 točkami pred Brešarjem 11, Podlipnikom 11, Matkom 10,5. Pečečnikom 10,5 itd. Po osmih letošnjih turnirjih vodi Matko s 105 točkami, na drugem mestu je Goršek s 94, oba pa sta glede na zaostanek drugih šahistov edina tekmeca za skupno zmago: do konca sta namreč le še dva turnirja. Na 6. po vrsti turnirju posameznikov ob prazniku občine Velenje je v nedeljo v hotelu Paka nastopilo 43 šahistov iz vse Slovenije. Vrstni red: Mohr (Mb) 8 točk. Mikac(Lj) 7,5, Stucel (Ce) 6,5, Stropnik (Ve) 6,5, Srebrnič I Lj) 6 točk itd. Š. C. Invalidski šport 3. kolesarski rally Velenjsko društvo invalidov je ob občinskem prazniku izvedlo že 3. po vrsti »bicikl-rally« za invalide. Žal je bila letos udeležba slaba, gledalci pa so bili kljub temu navdušeni ob spretnostnih vožnjah vozičkarjev. Pri paraplegikih je bil torej najboljši Bojan Gotar (Laško), za njim pa sta se uvrstila Janez Hudej (Velenje) in Ivan Tanjšek (Smrtno ob Paki). V ostalih spretnostnih kategorijah je sodelovalo še dvajset invalidov. Med invalidkami je bila najboljša Zinka Po-bec, med invalidi pa Ivan Borovnik. Najstarejša kolesarka je bila Ana Grm, rojena leta 1914. Vsi udeleženci so dobili praktične nagrade, ki so jih prispevali obrtniki in nekatera podjetja, invalidi pa so zagotovili, da se bodo prihodnje leto srečali v veliko večjem številu. • • • V bližnji bodočnosti bo sekcija za šport in rekreacijo invalidov občine Velenje izvedla kar tri občinska prvenstva. Prvo bo na vrsti tekmovanje v streljanju z zračno puško in pištolo, ki bo v soboto, 13. oktobra, od 16. do 19. ure, na strelišču Mroža. V nedeljo bo občinsko prvenstvo v šahu, ki se bo v prostorih društva invalidov pričelo ob 9. uri (14. oktobra). Invalidi - kegljači se bodo na občinskem prvenstvu pomerili 24. in 31. oktobra od 16. do 18. ure na kegljišču Reka v Velenju. • • • Šahisti društva invalidov Velenje so nastopili na regijskem prvenstvu v Žalcu. Velenjski šahisti so osvojili prvo mesto in se uvrstili na republiško prvenstvo, ki bo konec meseca v Cerknici. Nastopili so Čeličkovič, Djordjevič. Pla-skan in Žbanič. -trih ZTKO Občine Velenje Ski rolke, streljanje in tenis ZTKO občine Velenje bo v nedeljo, 14. oktobra, pripravila tek na ski-rolkah, dopolnjen s streljanjem z zračnim orožjem. Tek se bo pričel ob 10. uri na mestnem stadionu ob Jezeru, v nadaljevanju pa bo na vrsti še streljanje z zračnin> orožjem. Tekmovalci lahko streljajo z lastnim orožjem, na voljo pa bo tudi izposoja rolk. Tekmovalci bodo nastopili v kategorijah od mlajših pionirjev in pionirk do članov in članic, pismene prijave pa sprejemajo na sedežu ZTKO do petka, 12. oktobra, ali uro pred pričetkom tekmovanja. Prejšnji teden so sklenili tekmovanje v 1. in 2. občinski ligi v tenisu. Za tekmovanje je vladalo veliko zanimanje, občinski prvak pa je ekipa Obrtnega združenja, pred prvo in drugo ekipo TEŠ-a. V 2. ligi je zmagala ekipa ZTKO, pred DSSS GA, ki bosta v prihodnjem tekmovanju nastopili v 1. ligi, iz te pa sta izpadli ekipi Vegrada in ESA. Ligo je organizirala ZTKO, izvedel pa jo je Šaleški teniški klub. Tekli so z Medom Člani TS Gorenje na 10. Plitvičkem maratonu V lepem vremenu, sicer s skromnejšo udeležbo, kot je bila v preteklih letih, je minil 10. jubilejni Plitvički maraton. Člani Tekaške sekcije Gorenja so se ga udeležili množično že tretjič. Bili so najštevilnejša ekipa iz Slovenije in si pritekli tudi lepo število kolajn. V res prelepem ambientu svetovno znanih jezerc in na poti ob njih so se potili maratonci, ki v nekaj urah pretečejo 42 km, pa tisti tekači, ki jim je dovolj 21 km (takih je bilo največ), in pa seveda ljubitelji tekov, ki so se zadovoljili z 8"km lepe poti vzdolž jezer. Čeprav Jana Pugelj ni bila najmlajša med Gorenjčani, pa je z desetimi leti presenetila udeležence trimskega teka. Ob njej je tekla tudi Pavla Lipnik in to je bil njen tekaški krst, čeprav je že na veliko maratonih spremljala soproga Staneta. Progo so premagali tudi 9-letna David in Barbara in še nekateri, ki so se odločili za svojo prvo tekaško preizkušnjo. Okrog 140 tekmovalcev pa se je podalo na 21 in 42 km dolgo pot in že v prvi skupini teka na 21 km seje po odličnem času kot 8. na cilju znašel Darko Fijavž. Sledila sta mu Tomaž Kolar in Jože Uranjek, pa Hinko Jerčič, Silvo Denonik, Franc Vrbnjak, Aleksander Lozič, Branko Žnidar in že kmalu nato Anka Pugelj in Edita Jerčič. Pred njiju pa se je uvrstil še Stane Lipnik. 42 km pa sta uspešno premagala Martin Lah in Marjan Krevh. Res lepe uvrstitve in zaslužene medalje, toda to še ni bilo vse. Za dolgoletno sodelovanje in propagiranje tekov je Tekaška sekcija Gorenje prejela posebno nagrado Plitvičkih jezer. Njihovo monografijo s posebnim posvetilom. Zlatega medvedka si je pritekel Jože Uranjak, srebrnega Stane Lipnik, bronastega pa Jana in Anka Pugelj ter Hinko Jerčič. H. J. Kako in kam z radioaktivnim pepelom? Dolinska pregrada šaleške doline iz pepela, med Pesjem in škalami, ni pridobitev zaradi katere bi se graditelji in prizadeti občani hvaležno trepljali po ramenih. Pogosto so pogledi glede ogrožanja okolja in prebivalstva povsem različni, kar nismo pričakovali. Pustošenje, ki načenja okolje in škodljivi vplivi na zdravje ljudi se omalovažujejo. Z vidika humanosti ocenjujemo sedanji način deponiranja pepela za najbolj nečloveško obremenjevanje okolja na Slovenskem. Velika pozornost se posveča NE Krško in jezu na Bistrici na Ko-banskem. V katastrofalnem primeru bi ta objekta ogrozila bodisi celo Slovenijo od-nosno Dravsko polje. Neprestano prekrivanje deponije pepela z novimi plastmi pepela pa oživlja vedno znova škodljive vplive na okolico. Zapraševanje z radioaktivnim pepelom degradira bivalno okolje do razsežnosti, ko sta prizadeta človeško dostojanstvo in naša osebna svoboda. Skratka, nočemo živeti kot Cigani na robu industrijskega smetišča, ki z občasnim radioaktivnim zapraševa-njem določa urnik bivanja na prostem več naseljem. Okrog deponiranja pepela v obliki dolinske pregrade med Pesjem, Škalami in gaberkami je vse preveč sprenevedanja. Učinki doslej sprejetih ukrepov ne dohajajo rasti škodljivih vplivov vedno večje deponije. Vedno hujše in pogostejše zapraševanje se stopnjuje do neznosnosti. V odgovor delegatoma KS Pesje in Škale so navedeni naslednji ukrepi za zmanjšanje zapraševa-nja: 1. Utrjena in ozelenjena sta bila vzhodni in zahodni nasip. 2. Nabavljena in montirana je bila namakalna naprava za vlaženje nasipov in zalivanje vegetacije na nasipih. Ji. Občasno polivanje površine \mialnika s cisternami v sušnih obdobjih. 4. Pregraditev usedalnika 1 na tri dele, zahodni del je bil rekul- tiviran z zatravljenjem, severni del potopljen, južni del pa je ostal aktiven. 5. Usedalniki 2 in 3 ostanejo aktivni in so deloma potopljeni, deloma pa vlažni. S 1. 8. 1990 je torej končana prva faza sanacije deponije pepela in bi se moralo prašenje bistveno zmanjšati. Seveda pa je na rekultiviranih mestih vegetacija še majhna in površine še niso popolnoma zelene. Z neprestanim namakanjem pa se bo sta- nje hitro zboljšalo. Trenutno je sanirano okrog 70% površine deponije, 30% pa je aktivne, kjer se stanje dnevno spreminja, vendar ta del ne bo povzročal prašenja, ker je vlažen.« Nekoga, ki nedoživeto spremlja zadevo, bi navedeni ukrepi utegnili prepričati, da je vse v redu. Kèr se je zapraševanje okolice v letu 1990 kljub naštetim ukrepom stopnjevalo, smo v škalah beležili dneve, ko je zaradi radioaktivnega zapraševanja bilo moteno življenje in delo ljudi. To se je dogajalo v: ponedeljek 26. 2.ves dan in čez noč torek 27. 2.dopoldan četrtek 8. 3.popoldan sobota 14. 4.popoldan in čez noč nedelja 15. 4.dopoldan sreda 30. S.popolchin petek 1. 6.popoldan s pojemki do soboto 2. 6.popoldan, ko je bilo zapraševanje najhujše. Na razdaljo 200 m ni bilo mogoče ločiti obrisov zgradb. Ljudje so morali zbežati s polj kot pred nevihto, nedelja i. 7.popoldan četrtek 5. 7.popoldan torek 17. 7.popoldan in v noč. Nismo beležili zapraševanj, ki niso zajemala področja Škaj ali so bila ponoči. Navedbe so spričevalo uspešnosti povzetih ukrepov za zmanjšanje zapraševanja. Kaže, da nikomur ni mar, kako borne rezultate dajejo vložena sredstva. Kakor, da je končni cilj vlaganje finančnih sredstev, ne pa čistejše okolje. Dolinska pregrada med Pesjem in Škalami se gradi po projektu RLV; pepel služi kot nasipni material. Ta projekt močno posega v življenje občanov a se ne spomnim, da bi bil kdaj v javni razpravi. Gradbišče ni označeno. Gradnja je anonimna, ne ve se, kdo je odgovorni projektant, kdo investitor, kdo izvajalec del in kdo nadzorni organ. Na pregradi se mnogo improvizira. Po navedbah ukrepov sodeč ni obdelana končna urejenost pregrade. Zato ni čudno, da imajo izvajalci že 70% površine za urejeno. Vse skupaj zgleda kot igranje otrok na peskovniku. Pri tem pa nimam v mislih nič grdega o ljudeh, ki so jih potegnili v prah in blato in po najboljših močeh poskušajo reševati, kar se rešiti da. Utrjevanje nasipa brez veziva za prah daje slabe rezultate. Če bi bila zgornja plast pomešana z zemljo, bi lahko z agrotehničnimi ukrepi pospešili rast. Namakalna naprava pa deluje v biorit-mu večne straže, ki je organizirana ob njej. V gibanju ni le 30% deponije, temveč celotno področje z nasipi vred. Poplavljenost področja zato niha iz dneva v dan in v neugodnih primerih pokriva le 20% cele deponije. Po evropskih merilih velja neko področje za rekultfvirano, ko sta na njem dosežena enaka ali večja rast in pridelek, kot je v neposredni okolici. Na zatravlje-nem delu deponije bi torej morali pridelati štiri košnje krme, preden bi smeli trditi, da je rekulti-viran. Posevek, ki je vzklil na tem delu deponije pepela, pa je ubog. Ne moremo z balkansko prefriganostjo mešetariti kaj ve-jja za rekultivirano. Zato obstajajo normativi. Podatek, da od 1. 8. 1990 ne bo zapraševanja, je točen, neglede na navedene ukrepe. V jeseni, ob sezoni polne proizvodnje TEŠ, močni jutranji megli, bolj pogostim padavinam in nižjih temperaturah, se deponija ne izsuši. Storjeni ukrepi so le garancija več. Njihova prava vrednost se bo pokazala šele spomladi. Za širšo javnost še ni bilo objavljeno poročilo o radiološkem onesnaževanju okolja s pepelom. Skupina REK-ovih strokovnjakov je na osnovi pridobljenih podatkov izdelala poročilo, ki je dostopno javnosti. Deluje pomirjajoče in nikogar ničesar ne obvezuje. Navaja le relativne podatke. Na primer, da je radioaktivnost pepela do šestkrat večja, kot v naravnem okolju in da pohorski granit seva močneje kot pepel velenjskega lignita. Zanemarja pa dejstvo, da nikjer v naravi ne najdemo 15 milijonov ton granitnega prahu, ki se vsaka tri leta poveča za 2 milijona ton. Prahu pohorskega granita veter ne raznaša naokrog. Pohorski granit je masivna kamenina, pokrita z debelo rušo in gozdom. Pohorju podobne deponije pepela bi si nedvomno želeli vsi prebivalci cele Šaleške doline. Primerjava deponije pepela s pohorskim granitom je kombinacija, ki ni primerna niti za zavajanje javnosti. Deponija pepela je bila vrinjena med tri, že prej obstoječa, sosednja naselja, ki so blizu drug drugega. Vse bolj očitno postaja, da tja ne spada. Po izjavah odgovornih ljudi se intenzivno išče rešitev, kako bi pepel deponirali v rudniški jami. V zadnjih petih letih se je te »intenzivnosti« že precej nabralo. Rešitve pa od nikoder. Za vse nasilje nad naravo, ki sta ga v Šaleški dolini povzročila RLV in TEŠ, se ni treba posipati s pepelom, kakor posipate nas. Izogibati se je le treba praznih obljub in neučinkovitih ukrepov. Dozorel je čas, ko se je resnično potrebno lotiti reševanja okolja. RLV je na treh četrtinah svoje življenjske dobe. Treba se bo ozirati po novih gospodarskih možnostih in ohraniti čim več obstoječih. Škalčanom je bilo uničeno polje, s pepelom se zdaj brezbrižno uničuje druga gospodarska možnost, to je jezero. Tretje možnosti na tem kraju ne bo več. Spoznajmo že, da ni vse, kar je tehnično in ekonomsko možno, tudi prostorsko in ekološko sprejemljivo. S. Lipnik Škale Posledice pridobivanja električne energije v Termoelektrarnah Šoštanj Termoelektrarna Šoštanj dobiva premog iz Rudnika lignita Velenje, in sicer 4,3 milijona ton letno, kolikor ga pokuri v svojih kotlih. Zato je rudnik že nekje na polovici svoje življenjske dobe. Ker se Jama Preloge počasi prazni, se načrtuje Jama Šoštanj, kjer so zaloge pod Šoštanjem in njegovo okolico ter Topolšičo še nedotaknjene. Dosedanji način izkopavanja premoga povzroča ugrezanje površine nad rudnikom. Tako so nastala že tri jezera: Škalsko (še izpred vojne), Plevelovo ali velenjsko (največje) in Družmirsko, ki se hitro širi proti vasi Gaberke in ki je potopilo že del Šoštanja. V teh jezerih so potopljene vasi Škale, Preloge, Družmirje, del Pesja in del Šoštanja. Ko bo začela obratovati jama Šoštanj, bo nastajalo še Šoštanjsko jezero, ki bo potopilo še drugo tretjino Šoštanja, Met-leče, del naselja Rav ne in polovico Topolšice. Premog leži v ravninskem delu doline, zato bo ob koncu rudarjenja uničenih 60% njenega nižinskega predela, oziroma 1150 ha obdelovalne zemlje. Nastala bodo jezera, ki se bodo predvidoma združila v 480 ha veliko jezero (velikost Bohinsjke-ga jezera, ki je največje slovensko jezero). Preseljenih je bilo že 2400 ljudi (nekateri so se morali seliti celo trikrat), preseliti pa se bo moralo še 2250 ljudi. Med temi modernimi izgnanci je veliko kmetov, ki si iščejo novo zemljo od Maribora do Kopra in se skušajo vživeti v nove sredine. Drugi pa so status kmeta zamenjali za status delavca, ker so želeli ostati v dolini, in se tako predali negotovi prihodnosti, ko so izgubili zemljo, ki bi pomenila v teh kriznih časih zagotovljeno preživetje za njih in njihove otroke brc/ grožnje brezposelnosti. Za pokurjenim premogom ostaja pepel: skoraj milijon ton na leto, ki ga elektrarna odlaga v ugreznine rudnika površinsko. Deponija pepela obsega 50 ha površine. Ta pepel je do 10-krat bolj radioaktiven kot naravno ozadje. Nad njim se kopiči radon, ki ga veter odnaša v naselja, pa tudi v samo Velenje. Strokovnjaki JEK pravijo, da je okolica termoelektrarne do 50-krat bolj radioaktivna kot okolica jedrske elektrarna. Ob rudniku je tudi deponija premoga, ki pokriva 10 ha nekoč najlepših preloških in družmir-skih njiv. Pridobivanje elek. energije v TEŠ povzroča onesnaževanje zraka. Kadar se njena proizvodnja približuje polni moči, pokuri dnevno tudi 21 000 ton premoga in spusti v zrak preko 600 ton SO: dnevno. Poleg SO; pa uhajajo v zrak tudi ogljikovodiki, dušikovi oksidi, pare težkih kovin, radionuklidi ter drugi plini, ki povzročajo nastanek ozona. V zrak uhaja tudi ogromna količina pare, ki povzroča v atmosferi nastanek žveplene kisline. Vse to ima težke posledice na ljudeh, rastlinah in živalih. Polletne meritve šestih merilnih postaj, razporejenih v bližnjem vplivnem območju TEŠ so pokazale, da so drugi predeli Šaleške doline celo bolj onesnaženi kot vas Zavodnje, katere prebivalci so se prvi uprli temu počasnemu propadanju, ki ga povzroča pridobivanje eìek. energi je v TEŠ, katera daje 35 " ii slov. potreb. To onesnaževanje zraka je povzročilo propadanje gozdov od Pohorja do Logarske doline in do avstrijske meje do južnega roba Savinjske doline, kjer se strupeni plini mešajo s trboveljskimi. Propadanje gozdov na pobočjih Šaleške doline najbolje ponazarja podatek, da je moral kmet, ki je imel pred 15 leti 30 m' letnega poseka v svojem gozdu, i 988. leta posekati preko 200 m1, da je gozd očistil propadajočih dreves. Gozdovi se naglo redčijo, so brc/ podrasti in ponekod nimajo več niti tretjine nekdanje lesne mase. Prizadete so tudi druge rastline. Kmetje morajo uporabljati velike količine zaščitnih sredstev, da jim po- daljšajo življenjsko dobo, ki je osupljivo kratka. Živinorejce pa pesti jalovost živine in velika smrtnost mladičev. Kmet, ki je nekdaj zamenjal pri 20 kravah letno dve, jih mora sedaj zamenjati šest ali celo več zaradi bolezni. Obolelost ljudi je najbolj usodna posledica onesnaževanja. V naših ambulantah se zvrsti letno 3,4-krat več ljudi, kot je slovensko poprečje. Nikjer pa ni v statistiko zajeta betežnost, ki nas muči od zgodnje jeseni do pozne pomladi: nahodi, praskanje po grlu, hripavost, lažje alergije, bolečine v kosteh in mišicah, pekoče oči, lažje prebavne motnje, katere skušamo prenašati brez zdravniške pomoči, saj nam pogoste »bolniške« znižujejo že itak nizek standard. Naša betežnost pa zmanjšuje tudi našo delovno sposobnost, kar se pozna pri proizvodnji. Analizo zdravstvenega stanja ljudi v naši občini je naredil Univerzitetni zavod za zdravstvo, vendar po letu in pol še ni bila posredovana javnosti. Prebivalci Šaleške doline, v kateri ostanki 18 gradov in graščin dokazuje njeno nekdanjo rodovitnost in sposobnost preživljanja svojega prebivalstva, ne bomo dovolili njenega popolnega.uničenja. Zato zahtevamo: 1. spremembo odkopne metode premoga v tako, ki ne bo povzročala nadaljnjega ugrezanja površja. Tako bi preprečili ugrezanje 500 ha plodne zemlje in preselitev 2250 ljudi. 2. Površinsko odlaganje pepela se mora preusmeriti v opuščene rove rudnika. 3. Čistilne naprave za popolno odžvepljevanje se morajo zgraditi do 1993. I. Zgraditi se morajo tudi čistilne naprave za dušikove okside. 4. Sedanja tričetrtinska izkoriščenost zmogljivosti TEŠ se ne sme povečati (kar ji grozi zaradi zaprtja JEK in bodočega širjenja industrije zaradi tujih vlaganj), ker bodo po izgradnji čistilnih naprav za SO; še. vedno uhajali v zrak preostali škodljivi plini. V čistilnih napravah pa bodo nastajale velike količine odpadkov, ki so še vedno neprijazni do okolja in jih je potrebno v dolini odlagati. 5. Prav tako ne bi nikoli dovolili bližine jedrskega odlagališča, ki se še vedno išče po Sloveniji, ker je naše okolje že obremenjeno z radioaktivnimi sevanji. V prenekaterem Slovencu, preprostem ali izobraženem, tli sebična misel: če je dolina že tako načeta, zakaj je ne bi žrtvovali še za rešitev drugih slovenskih ekoloških problemov (za razna odlagališča, kurjenje odpadkov, povečanje elektrarne . . .), ki je bila že izgovorjena ob sprejemanju zakona o »ekološkem dinarju«. Vse take skrite in javne »ideje« bomo dosledno zavračali, ker nima nihče pravice zahtevati od nas še večjih žrtev za razvoj Slovenije, kot so bile že darovane: zdrav zrak, čista voda in plodna zemlja. Torej vse tisto, kar je potrebno za preživetje človeka, smo mi že žrtvovali in še žrtvujemo za udobje drugih ljudi. Za Šaleško ekološko društvo predsednica Marija Šavor Naš odnos do družbene lastnine Sem iz starejše generacije, tako mi čas in tudi delno zdravje dopuščata občasne krajše sprehode. Ker sem bolj občutljive narave me vsakič, ko vidim predmet, ki je iz nagajivosti ali malomarnosti pokvarjen ali celo uničen, spravi v slabo voljo. Pri vsem tem se mi vsiljuje vprašanje ali smo res tako bogati ali pa zaostali, da zavestno uničujemo naše s trudom pridobljene dobrine, predvsem pa stvari, ki služijo oziroma so namenjena v korist in ponos nam vsem. Ali se res ne zavedamo, da je vsako popravilo oziroma obnova povezana s stroški nas vseh. In končno, ali ni užitek pogledati po urejenih cvetličnih gredah in že tako redkih zelenicah v mestih. Čestokrat slišimo pripombe, češ, zakaj ta ali oni predmet ne služi svojemu namenu, ter kdo je odgovoren za urejevanje tega. Res, da je za urejevanje vsega tega zadolžen nekdo, kdo vemo vsi. Pri vsem tem pa vse preveč radi pozabljamo oziroma ne priznamo, da za tem problemom nemalokrat stojimo mi sami, saj večji del temu botruje naša prenizka srčna kultura, tako do narave, predmetov, živali kakor tudi do sočloveka. Zato dragi starši, poskušajmo svojo starševsko dolžnost, skrb in ljubezen v korist svojih otrok in nas, že v rani mladosti izkazovati našim otrokom ne samo v materialnih dobrinah temveč tudi in predvsem v smislu srčne kulture. Do vsega kar nas obkroža in s čimer se srečujemo skozi vse življenje! Sicer pa so v večini primerov otroci, ogledalo svojih staršev. Tudi mi smo bili nekoč mladi in živahni toda s to razliko, da smo imeli (bodimo iskreni) drugačno vzgojo tako od staršev kakor tudi v šoli. Danes je, žal, te vrste vzgoja v večini obojestransko nepoznana, rezultati tega pa so vedno bolj vidni in občutni. Tistim, ki nam iz raznih razlogov ni naklonjeno imeti lastna stanovanja smo pač tudi zadovoljni (ali pa bi vsaj morali biti), da imao streho nad glavo pa, če ravno, da je to družbena last. Žal pa se tega ne zavedajo vsi, saj se nekateri obnašajo tako kot da je družbena lastnina ustvarjena samo za uničevanje. To se opazi predvsem na hodnikih stanovanjskih blokov in na okolici. Seznam vsega bi bil preobširen, zato le nekaj primerov: Klopi zadnje čase uporabljajo posamezni odrasli kot otroci tako, da si na sedežih brusijo čevlje, naslonjala in mize pa jim služijo za sedeže, zelenice so prostor za kolesarjenje in za odmetavanje raznih odpadkov, ki nemalokrat padajo tudi skozi okna. Razni pripomočki, ki si jih prizadevni stanovalci uredijo zunaj svojega bloka sami z lastnimi sredstvi in so torej last bloka, a na to morajo kaj kmalu pozabiti, kajti za uničevanje tega in zelenice jih je več. Pravica do lastnine pa se odobrava le še samo pri obnavljanju in čiščenju. Če pa ima ljubitelj reda in čistoče pri tem pripombe je deležen poniževanj. Da o odnosu večine mladine do starejših oseb sploh ne izgubljam besed! Tudi odnos do porabe vode v blokih je pri posameznih stanovalcih dokaj neprimeren. Ni jim mar, če jim nenehno odteka voda iz pipe ali wc-ja. Prepričana sem, da bi se to občut- no spremenilo, če bi moral plačevati vsak svojo dejansko porabo, ker pa se njegova malomarnost porazdeli pri plačilu, na vse stanovalce bloka, mu je vseeno. Res je, da kjer ugotavljajo okvare, je hišni svet dolžan izvesti občasne preglede po stanovanjih. Vendar pa moram tu takoj dodati, da so dela in naloge hišnih svetov dokaj obširne in predvsem nehvaležne in sicer v tem smislu, ker so hišni sveti vse premalo zaščiteni in vse preveč neupoštevani od stanovalcev. Kljub temu, da hišni sveti opravljajo vse naloge brezplačno oziroma so njihova dela mnogokrat povezana z raznimi stroški, ki pa se krijejo iz blagajne lastnega žepa. Vodji sektorjev se po svojih močeh trudijo, da s skupnimi močmi in interesi poskušajo reševati naše tekoče probleme. Pri tem moram povedati tudi to, da je delo vodje sektorja Šoštanj (za druge ne vem) dokaj težavno, saj je njegovo območje zelo razpotegnjeno. Za nameček pa se mora ob svojih uradnih urah v Šoštanju potikati iz kota v kot, ker nima zagotovljenega svojega prostora. Pri vsem tem izlivanju besed na papir, se želim ustaviti še pri nenehnem jadikovanju glede pomanjkanja denarja. To počnemo sicer vsi, toda to pot imam v mislih le DO VEKOS. Razume se, da vsakodnevne podražitve pestijo vsakogar. Vendar pri vsesplošnem pomanjkanju denarja, je delno pripisovati krivdo tudi odgovornim (vsaj nekaterim) osebam znotraj podjetja. Kajti nekoliko več pozornosti in vztrajnosti naj posvečajo pri odpravi napak na stanovanjskih objektih dokler so ti še v garancijskem roku. Nadalje, dober gospodar preprečuje in odpravlja nastale okvare sproti in pri tem tudi nekaj privarčuje. Prav tako se premalo poglabljajo v problem neplačnikov stanovanj in ostalih obveznosti. Poznani so jim primeri, ko nosilec stanovanjske pravice svojih obveznosti ne plačuje, ima pa podnajemnike od katerih redno kasira najemnino. Torej se izgubljajo na ta način verjetno veliko denarja. Marsikaj se ureja z občinskim odlokom, kar morda ni tako pomembnega značaja, za neopravičene ne-plačnike pa ni (poguma) in se ne ukrene prav nič otipljivega. Dokaz tega nereda in neresno-sti je med drugim tudi tretji kvartal plačevanja stanarin in ostalo. S tem, da se cene stanarin in komunalnih storitev neumorno in tudi neopravičeno dvigujejo smo prizadeti samo redni plačniki. Vse dokler se bodo določeni gospodje pogovarjali samo o tem, kdaj in za koliko bi cene stanarin in drugo poviševali, toliko časa bodo glavni faktorji nerešeni. In na ta način zagotovo ne bodo rešili svojih oziroma naših skupnih težav ampak prej nasprotno, kajti v takem odnosu do uporabnikov, bo neplačnikov vedno več. Če pa se bo še nadaljevalo meše-tarjenje plačila kot sedaj, se bomo tej krivulji prav gotovo kmalu pridružili še ostali, doslej redni plačniki in to za toliko časa dokler ne bo stanovanjska politika urejena po trezni in normalni presoji. Štefka Prislan Šoštanj Aluminijev kotni profil — profit? Dragi bralci - potrošniki, če vas slučajno popade želja, da bi v stanovanju kaj popravili, pa niste pravočasno kje v Celju nabavili materiala, recimo aluminijevega kotnega profila cca 70 cm to ne bo izvedljivo. V mestu Velenju je toliko trgovin, lokalov, lokalčkov ... pa kljub temu tega profila ne boste mogli kupiti. V Erini Zeleznini vas pri prvem obisku prijazno napotijo v Celje, vam ponudijo železni profil v enem kosu. to je 6 m. Kaj sedaj? Domov in še en- krat meri in preverjaj, če bi bilo izvedljivo kako drugače. Potem nazaj v Železnino z raznimi predlogi, da bi delo lahko pač dokončal. To se je zgodilo sorodniku, ki je prišel nalašč i/ Maribora (kjer ta material imajo). da bi mi v stanovanju nekaj popravil. V trgov ini so bili prijazni in tudi voljni profil prežagati na polovico, svetovali, da hi se morda našlo kaj tudi na odpadu in zagotavljali, da aluminijastih kotnih profilov ne nabavljajo in jih tako tudi ne morejo prodati. Žal pa tudi na odpadu ni bilo nič. Bilo je v soboto, že blizu 13. ure in zaprto. Sedaj me zanima, ali potrošniki Velenja in širše okolice tega materiala ne iščejo po trgovinah, ali je vmes kaj drugega? Naj izzveni kot izziv kakšnemu privatniku! Do takrat pa po navadni aluminijasti profil še naprej v Celje, saj bencin je še, kdo pa si lahko to privošči, je pa /e drugo vprašanje. Nina P. (naslov v uredništvu) Zagotovitev zakonitega poslovanja skupščine občine Velenje Sporočilo volilcem Zaradi ponovnega uveljavljanja revolucionarnega prava in s tem zakonov džungle, ki so po zadnji seji zavladali v skupščini občine Velenje, smo ZELENI Velenja vodstvu Skupščine občine Velenje poslali pismo, s katerim smo dolžni seznaniti Vas in celotno javnost. Na 3. skupni seji zborov Skupščine občine Velenje, dne 2. oktobra 1990 je pri vodenju zasedanja in sprejemanju odločitev prišlo do vrste nezakonitih postopkov. Brez resne in popolne ocene dogajanja in ustreznih konse-kvenc, je po našem mnenju nadaljnje legalno in legitimno delo zborov Sob Velenje blokirano. Razlogi za to trditev so naslednji: 1. Že pri sklicevanju skupne seje vseh zborov Skupščine občine Velenje je prišlo do vrste nepravilnosti in prejudiciranja odločitev delegatov. V zvezi s tem smo ZELENI na sami seji nastopili s tehtnimi argumenti (ki niso bili zavrnjeni) in zahtevo po glasovanju o zaupnici predsedniku Skupščine občine Velenje. Utemeljitev sloni predvsem na kršitvi 120. člena poslovnika, ki določa, da se sme dnevni red seje razširiti le izjemoma zaradi motenj v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ali večje naravne nesreče in zaradi drugih izrednih potreb. Predlagatelji nobenega razloga niso niti poizkusili utemeljiti, zatrjujoč, da ni pomembna zakonitost, temveč vsebina. 2. Pred pričetkom zasedanja zborov je pred skupščinsko zgradbo protestirajočim sindikalnim zaupnikom predsednik Skupščine občine Velenje g. Semečnik (po lastnih besedah) brez pooblastila (torej samovoljno) zagotovil, da bo razprava o cenah stanarin in komunalnih storitev uvrščena na dnevni red seje. Zaradi našega nasprotovanja (očiten poizkus kršitve 120. člena poslovnika) se to ni zgodilo, predsednik g. Semečnik pa je razpravo o tem dopustil in celo spodbudil pri potrjev-naju zapisnika 2. skupne seje zborov. 3. Predsednik delegatom ZELENIH ni omogočil normalnega opravljanja svojih pravic in dolžnosti. Koje dal besedo delegatu ZELENIH Vanetu Gošniku (ki je opozarjal na nezakonitosti), gaje skupina delegatov predvsem iz vrst ZKS in ZZD bučno prekinjala, predsednik pa ni niti poizkusil zagotoviti reda in miru. 127. člen poslovnika pa določa, da mora predsedujoči skrbeti za neoviran potek razprave. 4. Predsedujoči ni pravočasno ugotovil kvoruma. 155. člen poslovnika natančno določa, kdaj in kako mora biti ugotovljena sklepčnost. Na skupni seji nismo slišali poročila verifikacijske komisije, sklepčnost pa se je ugotovila šele po tem, ko so bili pri potrjevanju zapisnika že sprejeti določeni sklepi. 150. člen statuta pa nalaga predsedniku skrb, da vodi seje skupščine po poslovniku. »• 5. Predsednik Skupščine občine Velenje g. Pankrac Semečnik je delegate ZELENIH Velenja javno vprašal, kdo da jih je v skupščino sploh izvolil in obtožil, da ga s svojim »zahrbtnim« početjem oviramo pri delu. Svojih trditev ni utemeljil. S tem je grobo žalil dostojanstvo in zanikal položaj, pravice in dolžnosti delegatov ZELENIH Velenja, ki izhajajo iz občinskih volitev aprila 1990. 6. Sklepi o cenah stanarin in komunalnih storitev, ki so jih zbori skupščine sprejeli ob potrjevanju zapisnika prejšnje seje so nezakoniti in neveljavni iz dveh razlogov: ker razprava in odločanje o tem ni bilo uvrščeno na dnevni red in ker to ni v pristojnosti odločanja na skupni seji zborov. Ti sklepi so zato za ZELENE Velenja nični in jih ne priznavamo. V primeru potrebe bomo zato varstvo za- konitosti poiskali pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije. 7. Predsednik Zbora krajevnih skupnosti g. Jože Me-lanšek je delegate obvestil, da zaradi previsokih cen stanarin in komunalnih storitev otroški vrtci tiiso ogrevani, otroci pa da zaradi tega obolevajo. Po intervenciji direktorice VVZ Velenje, gospe Gaberšek, se je izkazalo, da je trditev izmišljena, predsedujoči pa zaradi hudega zavajanja delegatov predsednika zbora KS g. Melanška ni niti opomnil. 8. ZELENI Velenja predlagamo takojšen sklic izredne seje zborov Skupščine občine Velenje. Na njih bi morali zagotoviti zakonitost poslovanja skupščine in razveljavitev nezakonito sprejetih sklepov. 9. Zaradi naštetih dejstev delegati ZELENIH Velenja predsednika Skupščine občine Velenje g. Pankraca Seme-čnika Velenja pozivamo, da ponudi odstop. Takšna gesta bi bila tudi v skladu s predvolilnim programom njegove stranke (SZDL) v katerem je volilcem zagotovila, da bo uveljavila institut odstopa. V nasprotnem primeru bomo ZELENI vztrajni in nepopustljivi pri zahtevi po glasovanju o njegovi zaupnici oziroma razrešitvi. ZELEM VELENJA «nama Namin kotiček V soboto, 6. oktobra na PIKIN CICIDAN je v veleblagovnici Nama Božo Kos izžrebal tri, ki so pravilno rešili križanko v CICIBANU: 1. nagrado — nahrbtnik: SANDI LAMPRET, Kozjanski odred 19, Rogaška Slatina 2. nagrado — kalkulator: NINA PRKIČ, Tomšičeva 15, Velenje 3. nagrado — nalivno pero: MARUŠA BATISTA. Šmartno ob Paki 46, Šmartno ob Paki V nagradni igri NAME — »VSE ZA ŠOLO« so izžrebali: 1. nagrado — bon za 1.500 din: LUKA URANJEK. Šaleška 16, Velenje 2. nagrado — bon za 1.000 din: MATIC VENEK. Topolšica 57, Topolšica 3. nagrado — bon za 500 din: SILVA TEPEJ, Lipje 51, Velenje UGODEN NAKUP - UGODEN NAKUP na ODDELKU METRAŽE: — žamet raznih barv m od 61,50 din dalje — uvožene viskoze m od 278,30 din dalje — odeje Tekstilana 140 x 200 386,50 din — presite odeje 130 x 190 371.70 din na ODDELKU KOZMETIKE: — nagrobne sveče od 13,30 do 26,70 din na ODDELKU VOLNE: — volna LOKA kg že od 222,70 din dalje v TEKSTILNE^ DISKONTU: — ženske rufe3 kom le 117,60 din na ELEKTRO ODDELKU: — kasete avdio Denon 60 din 29,20 — kasete avdio TDK 60 din 33,50 na ŠPORTNEM ODDELKU: — otroške smuči FAS 503,90 din — smuči FAS nad 170 cm 702,10 din — otroške, moške in ženske jakne iz termo velurja že od 548 din dalje na OTROŠKEM ODDELKU: ugodne cene otroškega spodnjega perila (majice in hlačke) do številke 14 kom že od 17,40 din dalje na ŽENSKEM ODDELKU: — zelo lepa izbira perila iz uvoza — ob nakupu jutranje halje vam SVILANIT pokloni brisačo na MOŠKEM ODDELKU: — uvožene srajce iz Anglije samo 364 din — bombažne mikice 392 din Ponovno vam ponujamo lepo izbiro oblačil iz jeansa »WILD«!! UGODEN NAKUP - UGODEN NAKUP Kaj je dražje? Anonimnemu piscu članka »STARŠI IMAJO DOVOLJ DENARJA?« v poduk, občanom Velenja pa v pojasnilo! V letošnjem letu, sta se za izvedbo plavalnih tečajev prvič ponudili dve možnosti. O ustreznosti izbire med njima bomo obvestili javnost po končanih plavalnih tečajih, z rezultati le-teh. Glede tržne naravnanosti pa tole: Ni najceneje tisto, za kar je potrebno odšteti najmanj denarja! In ne nazadnje, starši imajo možnost izbirati tudi cenejšo obliko, saj je bil razpis z£-njo objavljen v tedniku Naš čas. Uprava VVZ Velenje ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 1. 10. do 7. 10 1990 so bile izmerjene naslednje 24-urne koncentracije SO> in maksimalne polurne koncentracije SO» v zraku: AMP 1. 10. 2.10. 3. 10. 4. 10. 5. 10. 6. 10. 7. 10. ŠOŠTANJ 1 0,04 0,01 0,03 0,14 0,01 0,02 0,07 2 0,71 0,05 0,34 0,97 0,02 0,26 0,59 TOPOLŠICA 1 0,04 0,01 0,03 0,06 0,01 0,01 0,00 2 0,09 0,12 0,15 0,29 0,01 0,11 0,01 VELIKI VRH 1 0,14 0,07 0,01 0,09 0,04 0,06 0,00 2 0,35 0,66 0,04 1,09 0,25 0,33 0,03 ZAVODNJE 1 0,08 0,07 0,04 0,07 0,00 0.03 0,01 2 0,38 0,68 0,26 0,23 0,01 0,25 0,03 VELENJE 1 0,02 0,01 0,01 0,01 0,00 0,01 0,00 2 0,11 0,03 0,04 0.03 0,01 0,11 0,01 GRAŠKA GORA 1 0,25 0,01 0,03 0,17 0,00 0,02 0,04 2 1,15 0,06 0,44 1,02 0,06 0,14 0,27 1 — povprečna 24-urna koncentracija SO, (v mg/m1) 2 — maksimalna polurna koncentracija SOs v zraku v dnevu (v mg/m3) Polurna koncentracija 0.75 mg SOi/m' v zraku je bila presežena v naslednjih terminih: 1.10. Graška gora 21.00 1,05 21.30 0,91 22.00 1,15 4.10. Šoštanj 16.30 0,88 17.00 0,97 Graška gora 21.30 1.02 Veliki vrh 22.30 1,09 23.00 0,98 Dnevna koncentracija 0,30 mg SO>/m' zraka ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Za demokracijo se skriva marsikaj Kakšne podkupnine neki Veliko zanimanja je med Velenjčani, še zlasti pa med sodelavci v občinskih upravnih organih povzročil članek, objavljen v Mladini (št. 34, 3. oktober i990) z naslovom »Šerif iz Velenja«. Vem, da nisem bil predmet obravnave novinarja Bojana Krajnca jaz, bil pa sem v članku omenjen in čutim se ob tem ne samo dolžnega, ampak tudi prizadetega in po krivem vpletenega v nekaj kar nisem stori. Zato bi rad, da se ljudi, ki so kakor koli povezovali zapisano z mojo vpletenostjo v »sprejemanje podkupnin« obvesti, da doslej o kakršnem koli sodnem postopku zoper mene ni niti govora, kaj šele, o tem da bi na sodišču bil sodni postopek zaradi tega. Ker je logično, da česar ni, tudi na sodišču ne more biti. Zaradi govoric, ki jih je članek povzročil v Velenju in širše, med ljumi, ki me poznajo pa prilagam kot dokaz tudi potrdilo izdano na Temeljnem sodišču Celje, Enota v Velenju dne 4. oktober 1990. Je pa moj primer dokaz več, da lahko v teh demokratičnih časih kdo čisto po naključju pade v spletke, o katerih se mu še sanja ne. Sicer pa človeka je lažje oblatiti, kot pa z njega blato sprati. Potrdilo je v uredništvu! Miloš Ljubojevič ŽELITE IMETI UREJENE NOHTE? Obiščite naš salon, da vam estetsko uredimo in podaljšamo nohte z najboljšimi uvoženimi materiali. HOČETE BITI ŽENSKA S ŠE LEPŠO POSTAVO? Tudi to lahko postanete, če pridete v naš salon, kjer vam po najsodobnejši metodi odstranimo maščobne obloge in celulit z aparatom Co-smomed. Vse to vam nudimo v salonu Viktorija, Efenkova 30, Velenje, tel. 853-220. 'Republiški zavod za zaposlovanje — območna enota Velenje Na razpolago so naslednja delovna mesta DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZKL. NČROK DČ P. 00 DE: DRAVOGRAD EMONA OBALA KOPER PCP Libeliče PCP Libeliče Radlje ob Dravi EMONA OBALA KOPER Prosta carinska prodaja Velenje VIZ OS Bratov Mravljak VIZ OŠ Miha Pintar Toledo prodajalec prodajalec prodajalec v PCP prodajalec v PCP DČ 08 7.000 NČ 08 7.000 prodajalec prodajalec v PCP / DČ 08 7.000 1 snažilka učitelja raz. pouka snažilka uč. razrednega pouka / NČ / DČ 08 08 3.000 6.500 1 1 GALERI J A Prodaja oljnih slik, grafik in skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja plošč in kaset klasične glasbe Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini Galerija Kolar, Šolska ulica 5, 62380 Slovenj Gradec, Jugoslavija, telefon (9938) 0602/44-044 Urejen poslovni prostor, 30 kvadratnih metrov, s telefonom, v centru Velenja, oddarpo s 1. novembrom v najem. Informacije po telefonu: 063/855-712. SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062 — 511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. Zasebna trgovina »PRIMA« Partizanska 65, Velenje (Pesje) Telefon: 857-319 široka ponudba uvoženega metrskega blaga, volne ... pri večjih naročilih za BU-TIQUE, ŠIVILJE in PLETILJE zamik plačila! Se priporoča PRIMA! Vabljeni na izredno predavanje v Krščanski adventistični cerkvi na Cesti talcev 17 v Velenju v nedeljo 14. oktobra ob 18. uri Z ZAUPANJEM V PRIHODNOST (predaval bo pastor R. Bauer) Vstop prost! VABILO Šaleško ekološko društvo vabi vse svoje člane pa tudi tiste, ki jih skrbi z ekološkimi problemi obremenjena sedanjost in prihodnost naše doline, pa tudi republiškega in svetovnega razvoja, na letni občni zbor, ki bo 19. 10. 1990 ob 17. uri v Šmartnem ob Paki, kjer boste lahko sooblikovali program dela tega društva. Izvršni odbor ŠED ČETRTEK 11. OKTOBRA PETEK 12. OKTOBRA SOBOTA 13. OKTOBRA NEDELJA 14. OKTOBRA PONEDELJEK 15. OKTOBRA TOREK 16. OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.25 9.40 10.05 10.45 11.30 14.35 14.45 15.30 16.00 17.00 17.05 17.50 18.25 18.55 19.30 20.05 21.05 22.10 22.30 23.50 Video strani Grizli Adams, 26. del ameriške nanizanke Šolska TV — oddaja za učitelje Pustolovščina slikarstvo Muzzy, angleščina za najmlajše, 4/20 Zakon v Los Angelesu, 19. del ameriške nanizanke Video strani Video strani Muzzy, angleščina za najmlajše, ponovitev Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev nadaljevanke Pulaski, 7/8 Tv dnevnik Šolska TV, oddaja za učitelje, ponovitev, Pustolovščina slikarstvo Spored za otroke in mlade — Teleski 90. pripravimo se na smučanje, 3/13 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 17/18 Risanka Tv dnevnik L. G. Buchheim: Podmornica, nemška nadaljevanka, 1/6 Tednik Tv dnevnik 3 Sova — Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 6/13, Pulaski, angleška nanizanka, 8/8 Video strani CEsmsu 8.50 Video strani 9.00 Delfin Flipper, 9. del ameriške nanizanke 9.30 Slovenija: Jesen (Štajerska, Koroška, Prekmurje), 4/6 9.55 Afera prisluškovanja, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 6/6 10.25 O. Osetinski—I. Nehorošev: Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka, 8/9 11.50 Video strani 14.00 Video strani 14.10 Svet na zaslonu, ponovitev 14.40 Žarišče, ponovitev 15.10 Slovenija: Jesen (Štajerska, Koroška, Prekmurje) 4/6, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 18.10 Gradovi: Kako so bili zgrajeni, 5/13 18.35 Woof, angleška nanizanka, 3/11 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija, 3/12 21.25 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 22/42 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Sova: Družinske vezi, ameriška nanizanka, 6/22, Ciklus filmov J. Frankenhei-merja: Črna nedelja, ameriški film 1.15 Video strani TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 | TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 8.20 8.30 9.00 9.15 3.25 9.40 10.15 10.40 11.05 11.35 12.05 12.45 12.55 13.35 14.20 15.55 16.45 17.00 18.40 19.10 19.30 19.59 20.20 20.35 21.50 22.10 1.10 Video strani Nemščina, 16. lekcija Muzzy, angleščina za najmlajše, 3/20 Radovedni Taček: Želva Lonček kuhaj: Biskvitna rulada ZBIS: F. Bevk: Pestema, 1. del Čebelica Maja: Maja in obad Čudežna leta, ameriška nadaljevanka, 17/18 Zgodbe iz školjke, 29. oddaja Naša pesem Video strani Video strani Karavana zapravljivčkov — Portorož, zabavnoglasbena oddaja, 8/5 Rock kompas, ponovitev Ciklus filmov W. Disneya: Mesečev pilot, ameriški film Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Zdravila, izobraževalna oddaja, 5/7 Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Tribute to Benny Goodman, 1. del Tv dnevnik 3 Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 6/25, Studio 5 B. ameriška nadaljevanka, 1/10, Kamenje za Ibarro, ameriški film Video strani 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.00 Alo. alo, angleška nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Slovenija: Jesen (Štajerska, Koroška. Prekmurje), 4/6. 20.55 Koncert nagrajencev XIX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: godalni orkester glasbene šole Celje. 21.10 Afera prisluškovanja, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 6., zadnji del. 21.40 Svet na zaslonu. 22.10 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Smrkci, nanizanka za otroke 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega spore-■ da Program plus. 16.45 Poročila. 16.55 Smrkci, nanizanka za otroke. 17.25 Hrvaška danes. 18.25 Številke črke, kviz. 18.45 Znanstveni razgovori 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. T.V05 Erikini podvigi, zabavni spored. - 21.50 Tvdnevnik. 22.10 Poročila v angleščini. 22.15 Program plus. 0.25 Poročila. ... 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Ptujski videomeh, oddaja o letošnjem Ptujskem festivalu narodnozabavne glasbe. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Slavnostni koncert ob proglasitvi Gallusovega leta, prenos. 21.20 Pogledi — znamenja na Slovenskem. 22.15 Vprašajte Zis. 23.15 Video-noč. 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev programa plus. 16.45 Poročila. 16.55 Tudi letos .. ., izobraževalna oddaja. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Taxi, filmska nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Popolni špijon, filmska nanizanka. 21.05 Zabavnoglasbena oddaja. 21.50 Tv dnevnik 22.10 Magazin kulture. 23.10 Poročila v angleščini. 23.15 Program plus, nočni spored. 1.25 Poročila. 1.30 Ekstra program plus. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Umazana igra, avstralski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine, Ladja ljubezni. Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki. serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Veselje do umora, ameriški film, 1972 (Ann Sothern). 22.40 Poročila. 22.50 Peklenski krog strahu, serija (Sebastian Cabot). 23.40 Filozofija (Ursula Pia). 23.55 T. J. Hooker, ponovitev. EmasE 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Hostbusters. Potovanje, Ladja ljubezni. Naslednji, prosim 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje 17.50 Družina Addams 18.15 Mini Max. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Romanca Charlesa in Diane, ameriški ljubezenski film, 1982 (Catherine Oxenberg, Christopher Baines). 22.45 Poročila. 23.00 48 ur, ameriška kriminalka, 1982 (Nick Nolte, Eddie Murphy). 6.00 Halo, Evropa. 10.10 Dva. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 15.40 Poročila. 15.55 Murphyjev zakon 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila 19.10 Moški za šest milijonov dolarjev. 20.15 Mogambo, ameriški pustolovski film, 1963 (Ava Gardner, Clark Gable). 22.10 Poročila. 22.20 Legenda o zlatem biseru, hongkonško-ameriški akcijski film, 1987 (Samuel Hui). 23.55 Poročila. 0.05 Najemniki smrti, italijanski film. umnu 5.00 Sky World. 6.00 Za otroke. 8.30 Sabljanje. 9.30 Eurobics. 10.00 Kolesarstvo. 11.00 Moto šport. 12.00 Avstralski nogomet. 13.00 Tenis, Berlin, golf, Dunhill Cup iz St. Andrewsa, prenos. 19.00 Športne novice. 19.30 Novice. 20.00 Tenis. Berlin, 22.30 Nogomet. 0.00 Kolesarstvo. 1.00 Novice. SUPER CHANNEL 9.00 Novice. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Daniel Boone, ameriški film, 1953 (Lon Cha-ney). 21.30 Naslovna stran. 22.00 Poročila. 22.15 Long John Silver, ameriški film, 1954 (Robert Newton). 0.15 Poročila. EESMma PRO 7 PRO 7 15.35 Potepuh 16.00 Waltonovi. 16.50 Družinske vezi. 17.15 Grk osvoji Chicago. 17.55 Lou Grant. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Kaj je le z Willijem? nemški film, 1970 (Heinz Erhardt). 21.45 Hawai 05. 22.45 Machbeth, angleški film, 1971 (John Finch, Francesca Annis). 1.10 FBI. 2.00 Oči in usta, italijanski film. 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi ali šport. 19.00 Jugoslavija, dober dan, oddaja TV Skopje, 19330. Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice — Miza za pet, ameriški film. 22.15 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.25 Tv koledar. B.35 Čebelica Maja, ponovitev risane nanizanke. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda, (do 11.30) 11.35 Poročila. 11.40 Dirka za srečo, filmska nanizanka. 12.30 Televizijski družinski magazin, 14.30 Nikini doživljaji, film o psu Lassieju. 16.00 Operne zgodbe. 16.50 Poročila. 17.00 Tv aukcija, prvi del. 17.30 Kukavičja ulica, filmska nanizanka. 18.20 Sedmi čut. 18.30 Tv aukcija, 2. del. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Hobsonov izbor, ameriški film. 21.50 Tv dnevnik. 22.05 Športna sobota. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Program plus, nočni spored. 0.40 Poročila 0.45 Ekstra program plus. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro s Sat 1 8.30 Trije angelčki za Charlija. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghost-busters. 11.00 Romanca Charlesa in Diane, ameriški film, 12.45 Kremenčkovi. 13.05 Zgodbe iz Shillingburyja, serija. 13.55 Sheriock Holmes. 14.20 Kuhajte. 14.30 Naše malo gledališče 16.00 Sedmi kontinent, prvi del dokumentarca. 16.30 Znarjost. 16.40 Kino. 17.05 Sanjska potovanja. 17.35 Poročila. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Frank, SAT 1 klub s Frankom Laufenbergom. 20.00 Stingary. 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Topovi za Cordobo, ameriški akcijski film, 1969 (Raf Vallone). 23.55 Smrt v L. A., ameriški film, 1988 (Aldo Ray). 1.20 48 ur, ponovitev ameriškega filma. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.10 Dva. 11.10 Tv butik. 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.25 Santa Barbara, 409. nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Zdravje. 15.55 Oče Murphy. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.15 Boragora. serija. 20.15 Boj proti mafiji, serija. 21.05 Loterija. 21.15 Umor je njen hobby. 22.10 Poročila. 23.15 Rekruti, ameriška komedija, 1986 (Steve Osmond), 0.50 Šle so skozi pekel, vestem, 1966. RTL PLUS 7.35 Tammy. 8.00 Za otroke. 9.35 Mladinski magazin. 10.15 Gadget. 10.45 Promet. 11.00 Akcija RTL plusa za Romunijo. 11.15 Risani film. 12.35 He-man. 13.00 V deželi Saurirjev. 13.25 C. O. P. S. 13.50 Teenage Mutant Hero Turtles. 14.15 Ragazzi. 15.05 Daktari. 16.00 High Mountain Rangers. 16.55 Angel se vrača. 17.45 Sledge Hammer. 18.15 Nori hotel. 18.45 Poročila. 20.15 Tri tisoč milj dolgi lov, ameriški akcijski film, 1977. 22.00 Vse ali nič. 23.15 Krčmarica ima nečakinjo, nemški erotični film, 1986. 0.55 Desideria, nemški erotični film, 1980. 5.00 Sky World 6.00 Za otroke. 8.30 Teksaško letalsko tekmovanje. 9.30 Eurobics. 10.00 Dan na plaži. 11.00 Kolesarstvo. 12.00 Ritmična gimnastika. 13.00 Tenis, Berlin, nato golf, St. Andrews, Anglija. 19.00 Tedenski pregled. 19.30 Novice. 20.00 Tenis. Berlin. 23.00 Trax. 1.00 Novice. 7.00 Daybreak. 8.30 Pogled v Azijo 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Mednarodni filmski festival. 20.00 Eurochart. 20.30 Max Headroom. 21.00 Fleetwood Mac, koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Flip CD. 23.15 Koncert. 0.15 Poročila. 15.35 Potepuh. 16.00 Perry Mason. 16.55 Družinske vezi. 17.20 Barney Miller. 17.55 Bitje srca (Ray Baker). 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Nora srednja leta, ameriški film, 1980 (Bruce Dem, Ann Margret) 21.50 Max Headroom, 22.45 M A.S.H. 23.10 Fantasti v Rimu, italijanski film, 1960 (Marcello Mastroianni). 1.00 Hawai 05. 1.50 Machbeth,-angleški film....... PRO 7 19.45 Bill Cosby. 20.10 Tatovi prednost, angleška komedija, ____ (Dave King). 21.40 Ceste San Francis-ca. 22.40 Madame, serija 23.05 Neslišni strah, francoska kriminalka 1978 (Michel Piccolli). 1.05 Max Headroom 1.55-Rimski strahovi, film imajo 1961 8.05 Video strani 8.15 Živ žav 9.10 Hov!, angleška nanizanka. 3/11 9.35 Gradovi: Kako so bili zgrajeni, 5/13 10.10 Zgodba o Hollywoodu, angleška dokumentarna serija, 2/10 11.00 Alo, alo, angleška nanizanka, ponovitev 11.30 Domači ansambli — Ansambel Slovenija 12.00 Kmetijska oddaja TV Beograd 13.00 Video strani 13.15 Križ kraž, ponovitev 14.45 M. Brauttgam: Rosowski, nemška nadaljevanka, 4/8 15.35 Sova ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Barnum, angleški film 18.50 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 M. Materie—E. Kusturica: Strategija srake, nadaljevanka TV Sarajevo, 2/3 21.10 Zdravo 22.30 Tv dnevnik 3 22.35 Sova — Dr. Doogie Howser, ameriška nanizanka, 7/13, Studio 5 B, ameriška nadaljevanka, 2/10 23.50 Video strani TV SLOVENIJA 2 10.00 Oddaja za J LA in igrani film. 13.00 Sortno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Čudežna čutila, angleška pojudnoznanstvena serija, 5/7 20.30 Popotovanje ob reki Zali, 2., zadnji del dokumentarne oddaje. 21.15 Zabavnoglasbena oddaja. 21.50 Športni pregled. 22.35 Reportaže z nogometnih tekem Partizan :CZ, Dinamo:Hajduk. 9.05 Kronika Čehov in Slovakov. 9.25 Poročila. 9.30 Smrkci, ponovitev risane nanizanke. 9.55 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Brazde, kmetijska oddaja. 12.00 Oddaja resne glasbe: Prix Italia. 13.00 Daktari, filmska nanizanka. 13.50 Poročila. 13.55 Gornje-gradski akvarel, glasbena oddaja. 14.45 Svet narave, poljudnoznanstvena nanizanka. 15.35 Človek, ki ni znal ljubiti, ameriški film. 18.00 Spomenik Bana Jelačiča, dokumentarna oddaja. 18.45 Smrkci, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Strategija srake, domača nanizanka 20.55 Trideset minut z Josipo Lisac, glasbena oddaja. 21.25 Tv dnevnik. 21.45 Športni pregled. 21.15 Poročila v angleščini. 22.20 Program plus, nočni spored. 0.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Kremenčkovi. 8.30 Fantazijski otok. 9.20 Kuhajte, kino. 10.00 Šport. 10.30 Sanjsko potovanje. 11.00 Naše malo gledališče, ponovitev. 12.40 Kremenčkovi, Batman. 14.00 Prosti čas, Glava, glavica. 14.35 Hokej: Schwen-ninger ERC —Düsseldorf. 17.10 Fuzzy tekila, vestem, 1973 (Roberto Camar-diel) 18.45 Poročila. 19.05 Najboljše narodne pesmi. 20.00 Nežnost, francoski film, 1981 (Madeleine Robinson). 21.35 Šport. 22.00 Pogovor. 23.15 Simon in Laura, angleška komedija. 1955 (Peter Finch). 0.40 Tenis, Sydney, Touluse, Atene. O 6.00 Živalski vrt. 7.30 Scooby Doo 8.00 Za otroke. 9.40 Gospa Holle otroški film. 11.00 Tednik z Gertom Müllerjem. 12.05 Klasika. 12.35 Sledge Hammer, 13.05 Moj oče vesoljec 13.30 Munsterji. 13.55 Otroška hit parada. 15.00 Clivia. 16.45 Narodna glasba. 17.45 Volitve 14. oktober 1990. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz 20.15 Kdor se zadnji smeji, nemška komedija, 1971. 21.45 Volitve. 22.00 Spiegel TV. 22.35 Tutti Frutti. 23.25 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Pulaski. serija. 1.10 Nori hotel. mm 6.00 Morski greben. 6.30 Leteči kivi. 7.00 Za otroke. 9.00 Kolesarstvo. 10.00 Nogomet. 10.30 Športne novice. 11.00 Trax. 13.00 Tedenski pregled. 13.30 Športno popoldne, tenis, Berlin, golf, kolesarstvo. 19.00 Monster Truck. 20.00 Jadranje. 20.15 WW Wrestling: Summerslam. 21.45 Boks. 22.45 Tenis, Berlin. SUPER CHANNEL 7.00 Mix, non stop glasba. 15.00 Scarlett Pimperlen, ameriški film, 1934 (Le-slie Howard, Merle Oberon). 17.00 Video moda 17.30 Coca Cola Eurochart. 18.00 Ultra šport. 20.00 Vreme 20.05 Kapitan Power 20.35 Josh. serija. 21.00 Opera za tri groše, nemški film, 1931. 22.35 Cona somraka. 23.35 Blaznost, ameriški film, 1936 (Scott Vincent). PRO 7 8.00 Leteči kivi, Tom in Jerry, Charlie Chan. Bill Cosby. Skrivnost delfinov 11.25 Moška, svinja in noč v Parizu, francoska komedija. 13.00 Varani, dokumentacija. 15.30 Vrnitev v Oz, risanka. 16.55 Riptide. 17.55 Charles Heidsieck, drugi del filma. 19.40 Bill Cosby. 20.10 Pobarvaj svoj voz ameriški glasbeni vestem. 1969 (Clint Eastwood) 22.50 Ceste Sari l-rancis-ca. 0.00 Madame, serija 0.25 If, angleški film, 1967 (Malcolm Me Dowell) 8.50 9.00 9.15 9.40 10.10 10.25 10.40 10.55 15.25 15.35 17.00 17.05 18.30 18.50 19.15 19.30 20.05 21.25 22.15 22.35 23.30 0.20 Video strani Miti in legende islamskih ljudstev, 4/13 Mačkon in njegov trop MPF Celje 83: Mednarodno tekmovanje, 1. del, ponovitev Utrip Zrcalo tedna Tv mernik Video strani Video strani Sova, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Radovedni Taček: Gnezdo Čebelica Maja: Maja in deževnik Maks, 7/18 Risanka Tv dnevnik 2 F. Tissl: Kaos na Gotthardu, švicarska drama Osmi dan Tv dnevnik 3 Veliki koreografi — Carolyn Carlson Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka, 7/16, Studio 5 B, ameriška nadaljevanka, 3/10 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Karavana zapravljivčkov Novigrad, zabavnoglasbena oddaja, 6a/8. 21.55 Carnei Trophy, 3. del dokumentarne oddaje. 22.25 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Rock bajke: EP PEPELKA. 10.00 Šolski spored (do 14.10). 14.15 Poročila. 14.20 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.30 Poročila. 16.35 Luka Sorkočevič, klasika. 17.05 Številke in črke, kviz. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Ban Jelačič, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ne pošiljaj mi pisma, drama Go-rana Gajiča. 20.55 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 21.25 Tv dnevnik. 21.45 Poročila v angleščini. 22.50 Program plus, nočni spored. 0.20 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogat in lep. 14.40 Poročila. 15.55 Po tnika v času. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.15 Prva skupina. 20.15 Airwolf. 21.00 Otok dr. Morea-ua, ameriška grozljivka, 1976. 22.45 Poročila. 22.55 Kulturni magazin. 23.25 Priložnost za ljubezen. 23.55 Magazin za moške. 0.30 Wrestling. EUROSPORT 6.00 Religija. 7.00 Za otroke (Fun factory). 9.00 Teksaško zračno tekmovanje. 10.00 Nogomet. 10.30 World Jet Ski Tour. 11.00 Svetovni šport. 12.00 Boks. 13.00 Magazin za deskarje 13.30 Športno popoldne: Tenis, Berlin, Golf iz St. Andrewsa, kolesarstvo: Pariz—Tours. 20.00 Nogomet. 22.00 Tenis, Berlin. 0.15 Golg, St, Adnrews. SUPER CHANNEL 7.00 Mix. 11.00 Eurochart. 13.00 Mix 13.30 Hello, Austria. 15.00 George Vandeman. 16.00 Turistični magazin 16.30 E R F 17.00 Mix 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Ruj-ska enajstica. 19.00 Reportaže. 19.30 Video moda. 20.00 Flip CD, novi albumi. 21.00 Poslednje letalo, ameriški film o Nikaragvi, 1983 (Jan Michael EEHH TTT 8.50 9.00 9.30 10.00 10.25 10.55 11.15 12.00 14.25 14.35 15.05 15.35 17.00 17.05 18.05 18.15 19.10 19.30 20.05 21.00 21.50 22.10 23.25 b<5gov, nstvena Video strani Zgodbe iz školjke, 29. oddaja Šolska TV — Človekovo telo, 1/12 Boj za obstanek: Vrt angleška poljudnoznan^ serija Nemščina, 18/26 Sedma steza, športna oddaja Osmi dan Video strani Video strani Šolska TV — Nemščina, 18/26 Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Šolska TV, ponovitev Lonček kuhaj: Jabolčna pena Pogledi Risanka Tv dnevnik 2 Nespodobno vedenje, angleška nadaljevanka, 2/4 Pesem je . . . Andrej Šifrer Tv dnevnik 3 Sova — Dekameron, slovenska nanizanka, 7/14, Studio 5 B, ameriška nadaljevanka, 4/10 Video strani 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, "Ladja ljubezni, Potovanje. 10.05 Teleshop. 10.30 Nežnost, francoski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Ladja ljubezni, Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone, serija (Fess Parker). 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, serija. 17.35 Narava. 17.50 Hotel. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Tisoč melodij, nemški film, 1954 (Bibi Johns). 22.40 Poročila. 22.50 Magazin. 23.35 Otroci za domovino, francoski film, 1981 (Lucas Bel-vaux). 1.30 Traper John M D. TV SLOVENIJA 2 18.40 Svet športa, oddaja HTV. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Slovenski ljudski plesi: Dolenjska. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Gradovi — kako se rastli, 6/13. 21.05 Umetniški večer. Nestrpnost, ameriški nemi film. 5.00 Sky World Review. 6.00 Za otroke. 8.30 Golf. St Andrews, Anglija. 9.30 Eurobics. 10.00 Trax 12.00 Tenis, prenos ženskega tekmovanja v Filderstadtu. 18.30 Baseball. 19.30 Novice. 20.00 Tenis, Antwerp. 22.30 Boks. 23.30 Ameriški nogomet: Uc-la—Washington State. 1.00 Novice HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet, 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.45 Poročila. 16.55 Renesančno slikarstvo na Hrvaškem. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Spoznanja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Lorca — smrt pesnika, filmska nanizanka. 21.05 V velikem planu, kontaktni spored. 22.35 Tv dnevnik 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Program plus, nočni spored. 01.10 Poročila. HTV 2 16.50 Tv koledar 17.00 Spregledali ste, poglejte. 19.30 Glasbena oddaja. 20.00 Odkrivanje spomenika Banu Jelačiču, prenos s Trga republike. 21.35 Poročila. 21.40 Leva obala, desna obala, francoski film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. Test 10.05 Teleshop. 10.30 Tisoč melodij, nemški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir. Denar, Ladja ljubezni Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Bonanza. serija. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje 17.35 Avto 17.50 Matt Houston 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče 20.00 Veselo dalje. 20.30 Pravdne ribe. 21.00 Naš šef je dama, italijansko-francoska komedija, 1966 (Mario Adorf, Senta Berger). 22.40 Poročila. 22.50 Spiegel TV 23.20 V zunajzemeljski. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogat in lep. 15.55 Buck Rogers. 16.45 Tvegani! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Morilci na begu, angleška kriminalka, 1963. 21.45 Explosiv. 22.35 Poročila. 22.50 Strike Force, ameriški akcijski film, 1978. 0.10 Gospodar neba. angleški film. 1963. 7.00 Daybreak, glasba, poročila, finance 8.20 Reportaže 9.10 Mix 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue' Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Turistični magazin. 20.30 Unesco, dokumentacija. 21.00 Perspektive. 21.30 Fokus. 22.00 Poročila 22.10 Vreme. 22.15 Unesco PRO 7 5.55 Ljubezen, strast in laž, Kimba. Tom in Jerry, Potepuh, Perry Mason. Shiloh-ranč, Bitje srca, Družinske vezi, Barney Miller. Hardcastle in McCormick. 12.20 Charles Heidsieck, prvi del filma. 14.05 Shiloh ranč 15.15 Kimba. 15.40 Potepuh. 16.05 Richmond Hill. 16.55 Družinske vezi. 17.20 Murphy Brown 17.55 Velika dolina (Big Valley), ameriška vestrnska serija v 61 delih. 1965 (Barbara Stanwyck. Linda Evans). 18.45 Tom in Jerry 19.15 Hardcastle in McCormick 20.10 Vreča polna bolh, italijanska tragiko-medija, 1978 (Ugo Tognazzi). 22.10 China Beach, serija 23.05 Pobarvaj svoj voz. ameriški film 1.40 Kabaret in satira 2.10 Cesta San Francisca 5.00 Sky World 6.00 Za otroke 9.30 Novice. 10.00 Moto šport 11.00 Baseball. 12.00 Tenis, ženske. Filderstadt 19.00 Španski nogomet. 19.30 Novice 20.00 Tenis, Antwerp 22.30 Wrestling. 23.30 Moto šport. 0.30 Golf, Australian Open. 1.30 Novice. HIIJJ-I-IIM'I.'H» 7.00 Daybreak. 8.30 Ruska enajstica. 9.00 Novice. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night 19.30 Poročila. 19.45 Mednarodni filmski festival. 20.00 Ultra šport: Triatlon, Spa. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport. PRO 7 6.05 Ljubezen, strast in laži, Kimba. Tom in Jerry, Richmond Hill. Shiloh ranč. Velika dolina, Družinske vezi, Hardcastle in McCormick. 12.25 Charles Heidsieck, drugi del. 14.05 Shiloh ranč 15.15 Kimba. 15.40 Potepuh. 16.05 Tarzan. 16.55 Družinske vezi. 17.20 Alice (Linda Lavin). 17.55 Simon Templar. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Afriški lev, ameriški pustolovski film, 1987 (Brooke Adams, Brian Dennehny) 22.00 Mannix 23.00 Zakon dr. Danwit-za. nemška melodrama, 1956 (Karlheinz Böhm) 0.50 Kitajska plaža. SREDA 17. OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Živ žav 9.55 F. Tissi: Gorthardu, švicarska drama 11.10 Nespodobno vedenje, angleška nadaljevanka, 2/4 12.00 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev nadaljevank 17.00 Popotovanje ob reki Zali, 2. del, Po sledeh napredka 18.30 Spored za otroke in mlade — ZBIS: F. Bevk: Pestema, 2. del 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna: Navidezni zakon 21.40 Tv dnevnik 3 22.00 Arena — zvezde leta, oddaja HTV 22.35 Sova — Alf, ameriška nanizanka, 7/24, Studio 5 B, ameriška nadaljevanka, 5/10, Zgodba o Hollywoodu, angleška dokumentarna serija, 3/10 0.45 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Mostovi. 19.00 Zdravila, izobraževalna oddaja, 6/7. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Operne zgodbe: Falstaff, 4/10. 21.25 Svet poroča. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Vau . . . filmska nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.45 Poročila. 16.55 Razseljeni narodi: Židje. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Celovečerni film. 22.45 Tv dnevnik. 23.05 Poročila v angleščini. 23.10 Program plus, nočni spored. 01.20 Poročila. HTV 2 16.50 Tv koledar. 17.00 Spregledali ste, poglejte. 19.30 Glasbena oddaja. 2O.O0 Glasbeni večer. 21.30 Poročila. 21.40 Od našega dopisnika. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Naš šef je ženska, italijanska komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.50 Veter, lutkovna serija, Zdravje. Ladja ljubezni, Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji Zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Živali. 17.50 Planet opic. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Psi, ali hočete večno živeti, nemški film, 1958 (Joachim Hansen). 22.45 Poročila. 22.55 Umreti od ljubezni, franco- sko-italijanski film, 1970 (Annie Girar- dot). 0.45 Mike Hammer. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa, 10,00 Dva. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo, 13.00 Bogat in lep, 13.25 Santa Barbara, 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogat in lep. 15.40 Poročila. 15.55 Novo v kinu 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.10 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 20.15 Gottsc-halk. 21.15 Delo na črno. 22.10 Stern TV. 22.45 Poročila. 23.00 Morski volk, avstralsko-japonski vojni film. 1982. 0.30 Konec ljubezni, film. EESZH 5.00 Sky World, 6.00 Za otroke, 8.30 Wrestling. 9.30 Eurobics. 10.00 Polo. 11.00 Moto šport. 12.00 Tenis, Filderstadt. 18.30 Svetovni šport. 20.00 Tenis, Antwerpen. 23.20 Nogomet. 0.30 Novice. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak, novice, vreme, finance, 8.30 Hello. Austria 9.00 Poročila. 16.00 Hotline 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila 19.45 Filmski festival 20.00 Reportaže 20.30 Pogled v Azijo. 21.00 Rdeča mafija, dokumentarec o organiziranem zločinu. 22.00 Poročila. 22.15 Reportaža. 22.45 Pogled v Azijo, 23.15 Ruska enajstica. PRO 7 5.50 Ljubezen, strast in laž. Kimba, Tom in Jerry, Potepuh, Tarzan, Shiloh ranč, Simon Templar, Družinske vezi. Alice, Hardcastle in McCormick, 12.10 Afriški lev, ameriški film 14.00 Shiloh ranč. 15.10 Kimba. 15.35 Potepuh 16.00 Naša hiša. 16.55 Družinske vezi 17.20 Harryjeve sodbe 17.55 Kobra, prevzemite. 18.45 Tom in Jerry 19.15 Hardcastle in McCormick, 20.10 Zakaj je moral Wesley umreti?, ameriški film, 1988 (Rosanna Arquette) 21.55 FBI. 22.55 Ljubezen brez besed, ameriška melodrama, 1985 (Mare Winningham). 0.45 Mannix V IMENU LJUDSTVA V četrtek, ll. oktobra ob 19.00 bodo v knjižnici Velenje predstavili knjigo Mirka Munde: V IMENU LJUDSTVA. Knjiga govori o tragičnih usodah in stiskah ljudi ob povojnih nacionalizacijah in zaplembah premoženja v Sloveniji. V IMENU LJUDSTVA je pionirsko delo na to temo. Gre za prikaz obdobja, ko je boljševička revolucionarna oblast razlaščala vsevprek, vse in v sakogar, ko so se v ti- sočih slovenskih družinah odigravale nepojmljive drame, tudi tragedije, ko so skrajno brezobzirno in kruto uničevali sadove generacij in razslojili slovenski narod. V imenu ljudstva? V knjigi pa niso zapisana le pričevanja prizadetih. Avtor je razčlenil tudi tedanjo zakonodajo in razgrnil pred bralce podobo nekega razčlo-večenega časa. DUNAJSKI ABONMA V soboto odhod na Dunaj na ogled musicala »42nii STREET«. Prihodnjo soboto potujemo ponovno na Dunaj na koncert valčkov in operetnih melodij dunajskega hof-burškega orkestra. Prijave so še možne. Za abonente popust. ABONMAJI Še vedno vpisujejo vse abonmaje: glasbenega, gledališkega, mozartovega, dunajskega, mladinskega in lutkovnega. Prijave v domu kulture Velenje, Titov trg 4, soba 53. Ker je že bil prvi koncert v okviru glasbenega abonmaja je nadaljnji abonma ustrezno cenejši. V Gorenju razstavlja Lojze Pogorevc Lep razstavni prostor Gorenja v stavbi Gorenja Servis v Velenju je pretekli teden ponovno zaživel z novo razstavo. Tokrat so v Gorenje povabili slovenjgraškega kirurga dr. Lojzeta Pogorevca, ki sta mu slikanje in kiparjenje zapolnila prosti čas. Lojze Pogorevc je sprva prenašal na papir podobe iz narave, njene igre in v slikah odkrival tudi svoj značaj. Pred tremi leti pa se je spoprijel s povsem novo tehniko likovnega izražanja. Gre tudi za pravi kontrast z mehkobo barv in papirja, saj je za svoje nadaljnje umetniško ustvarjanje izbral zelo trd material. Osnova je železo. S pomočjo elektrod in varilnega aparata pa železnim oblikam dodaja vsebino. »Svoj prvi kiparski izdelek je naredil z velikimi napori pri obdelavi izbranega materiala. Vse pa je premagal z veliko mladostno željo, da bi naredil križ. Ta njegova velika želja izvira iz razmišljanj o smislu življenja in odnosi med ljudmi. Vsako življenje ima svojo pot, ki se začne z življenjem in konča s smrtjo. Avtor jo v svojih izhodiščih primerja s križevim potom,« je zapisala Milena Ko-ren-Bočiček v priložnostnem katalogu ob tej zanimivi razstavi. Avtor sam pa je zbranim de- lavcem Gorenja ob otvoritvi razstave povedal, da je iskreno vesel povabila v takšno delovno okolje, ki je odprto, do umetnosti. H. Jerčič V ospredju dr. Lojze Pogorevc, ki v Gorenju razstavlja železne plastike in slike Foto: H J ZDRAVO!! V naši prejšnji številki, ste si lahko do dobra pogledali kaj se nahaja na angleški lestvici. Zato vam bom danes omenil nekaj svežih novičk, ki so pretekli teden prišle iz Amerike. Še prej pa pojasnitev za vse, ki mi pišete oz. sprašujete kaj pomeni kratica »YO«, ki se pogosto pojavlja v mojih sestavkih. Odgovoril bom čisto na kratko in upam tudi jedernato: YO v RAP žargonu pomeni Zdravo. US NEWS ... MICHAEL JACKSON je za svojega novega menagerja tokrat izbral žensko in sicer 18 mesecev po tistem, ko je dobil nogo njegov bivši mena-ger FRANK DILEO. Srečnica se imenuje SANDY GALLIN in je že zastopala nekatera zveneča imena, kot NEIL DIAMOND, DOLLY PARTON, WHOOP1 GOLDBERG in ostali . . YO ... Ta mesec je v ZDA izšlo kar nekaj omembe vrednih albumov: INXS-x, QL1INCY JONES — Listen up, AC/DC — The Ra-zor's Edge, BETTE MIDLER - Some people's lives itd .. . YO. . . Najstniška pop skupina NEW KIDS ON THE BLOCK je najavila snemanje svojega prvega filma, ki naj bi bil akcijsko-avanturističnega žanra. Kot pravi DJCK SCOTT, manager skupine vse od leta 1985, naj bi s snemanjem pričeli meseca maja prihodnje leto . .. YO... JANET JACKSÖN je po zdravnikovem ukazu prestavila termine turneje na angleških tleh za dobra dva do tri tedne. Razlog: prevelika izčrpanost... YO . . . Toliko za danes o novicah in naj vas ob koncu opozorim še na teden ugodne razprodaje MAXI PLOŠČ, ki bo potekala v tednu od 15—20 oktobra v prostorih DJ SERVICA (Video TOM\-nasproti doma učencev). Obiščite nas vsak dan od 17—19 ure. LEP POZDRAV!!! ___________m Janet Jackson KINO VELENJE VAM V SOBOTO IN NEDELJO DOPOLDNE PREDSTAVLJA NOV SVETOVNI HIT ČUDOVITA ŽENSKA - ameriška komedija, ki zopet polni dvorane. V glavni vlogi RICHARD GERE in JULIA ROBERTS. »PRIŠLA JE Z ULICE, GA OČARALA in OSVOJILA SRCE!« Predstave bodo: Sobota, 13. 10. ob 11.30 v REDNEM KINU. Sobota, 13. 10. ob 9.00 uri v DOMU KULTURE IN Nedelja, 14. 10. ob 10. uri v DOMU KULTURE. V nedeljo, 14. 10. bo za varnost vaših otrok poskrbela vzgojiteljica. (fl (D U (0 (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja oh četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 9,00 din, mesečna naročnina 46,00 din, trimesečna naročnina 99,00 din, polletna naročnina 199,00 din, trimesečna naročnina za tujino 170,00 din. Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 'u v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 12. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna: 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA 14. OKTOBRA: 11.00 Začetek sporeda: 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj: 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 15. OKTOBRA: 1500 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 17. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Pogovor z velenjskim županom (predsednik velenjske občinske skupščine bo odgovarjal na vaša vprašanja po telefonu 855-963). l 1 lKl hI M o 1 1 1 I J OBČINA VELENJE REDNI KINO Četrtek, II. 10. ob 18. uri ter petek, 12. 10. ob 18. in 20. uri TIGROV BES — hongkonški, karate. Vloga: Ling clia-Jeng. Petek, 12. 10. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 13. in 14. 10. ob 18. in 20. uri BOGOVI SO PADLI NA GLAVO U. DEL - bocvanska komedija. VI.: Lena Farugia. Sobota, 13. 10. ob 11.30 - IZREDNA PREDSTAV\ IZJEMNEGA FILMA! ČUDOVITA ŽENSKA - ameriška komedija. V g\. vlogi Richard Gere in Julia Roberts. Ponedeljek, 16. 10. ob 18. uri DOGODIVŠČINE BARONA MÜNHAUZNA - angl. komedija. VI.: John Neville. Torek, 16. 10. in sreda, 17.10 ob 18. in 20. uri LA BAMBA -ameriški, glasbena drama. Vloga Lou Diamond Phillips. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 11. 10. ob 20. uri, petek, 12. 10. ob 22. uri ter nedelja, 14. 10. ob 22. uri SEKS Z BEVERLY HILLSA - ameriški, trda erotika. Sobota, 13. 10. ob 22. uri ter ponedeljek, 15. 10. ob 20. uri LISICA IN GOSPE DEKLICE — ameriški, trda erotika. KINO DOM KULTURE — ZA ABONMA IN IZVEN: Četrtek, 11. 10. ob 20. uri GLUHI SMODNIK — jugosl. vojna drama - PULA PO PULI '90. Ponedeljek, 15. 10. ob 20. uri BOQOVI SO PADLI NA GLAVO 11. DEL - bocvanska komedija - NOVI HITI. IZREDNI PREDSTAVI IZJEMNEGA FILMA! Sobota, 13. 10. ob 9. uri ter nedelja, 14. 10. ob 10. uri (dopoldne) ČUDOVITA ŽENSKA - ameriška komedija - SVETOVNI HIT! V glavni vlogi: RICHARD GERE in JULIJA ROBERETS. V nedelio bo za varnost in zabavo vašega otroka poskrbela vzgojiteljica! NE ZAMUDITE OGLEDA! KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 14. 10. ob 19. uri DOGODIVŠČINE BARONA MÜNHAUZNA — angleška komedija. Ponedeljek, 15. 10. ob 19. uri BOGOVI SO PADLI NA GLAVO II. DEL —- bocvanska komedija. KINO ŠMARNO OB PAKI Petek, 12. 10. ob 20. uri BOGOVI SO PADLI NA GLAVO II. DEL — bocvanska komedija. OBČINA MOZIRJE KINO »DOM« MOZIRJE 13. in 14. 10. — TEQUILA SUNRISE, ameriška grozljivka. 18. 10. — DRAGNET, ameriški film. KINO »JELKA« NAZARJE 13. in 14. 10. - LETALSKA AKADEMIJA, ameriška komedija. 17. 10. - ANGELI IZ POPRAVNEGA DOMA, ameriška mladinska kriminalka. KUNO »LJUBNO« 13. in 14. K). - POLICAJ IZ. BEVERLY HILLSA. ameriška komedija. Odprli numizmatični kotiček Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. so obljubili, da bodo v mesecu oktobru odprli numizmatični kotiček, svojo obljubo pa že tudi izpolnili. V svoji centralni enoti, na Rudarski so neposredno ob samopostrežnem informacijskem mestu uredili prostor v te namene. Cisiro £ Tu je že mogoče kupiti zlate in srebrne lipe (zlate v vrednosti 50 lip — 4 tisoč dinarjev in srebrne v vrednosti ene lipe — 150 dinarjev). Upajo, da bo tu kmalu zaživela prava borza plemenitih kovin, dragih kamnov in seveda novcev. Tu pa dobijo lahko občani tudi vse informacije, ki jih v zvezi z bančnim poslovanjem potrebujejo. (mz) sruoiL òqfkwL Tel. st.: 853 451 _855 45CL PARU BREZ OTROK, oddam garsonjero v Šaleku, za dobo enega leta. ® 854-410. MLAD ZAKONSKI PAR vzame v najem stanovanje. ® 0602-35-110 interna 369, dopoldan. JUGO 45 Amerika, prodam po zelo ugodno ceni, letnik 1986, prevoženih 44.000 km, rdeče barve. ® 853-183. POTREBUJEM PROSTOR, samsko sobico. Telefon je v uredništvu. ŠIVAM ŽENSKO IN OTROŠKO KONFEKCIJO. Vrnjačke Banje 5, 2. nadstropje, stanovanje št. 22, Velenje. PREKLICUJEM VELJAVNOST avtobusne vozovnice na relaciji Velenje Polzela na ime Viktor Smrekar, Polzela 9. OSEBNI AVTO BMW-1600, neregistriran v voznem stanju, prodam. Pisne ponudbe pod šifro »BMW-1600«. RABLJENO SEDEŽNO GARNITURO, uporabno kot ležišče, ugodno prodam. ® 856-105. INŠTRUIRAM MATEMATIKO in angleščino. Pridem na dom. Telefon dopoldan 855-568. SOD 220 I, star 2 leti prodam. Paška vas 13, Ivan Podjavoršek, (več kot plesna gola) V HOTELU PAKA VELENJE Tel.: 853-351 INFORMACIJE, REZERVACIJE, VPIS.: od 10. do 12. in od 16. do 20. ure Vabimo k vpisu v plesne tečaje: - OTROKE od 4. do 14. leta DRUŽABNI PLES za ODRASLE tečaj JAZZA tečaj AEROBIKE Gibanje prebivalstva Občina Mozirje Poroka : IZTOK PODKRIŽNIK, 1965, puškar z Ljubnega ob Savinji 61 in PETRA ZUPAN, 1967, ekonomistka iz Mozirja, Nove Trate 5. Občina Velenje Smrti : Andrej Tajnšek, roj. 7. 11. 1974, Hrastovec, št. 27/a, Karmen Kolar, roj. 7. 11. 1969, Šoštanj, Prešernov trg št. 10, Stanislava Hlupič, roj. 22. 3. 1954, Šoštanj, Aškerčeva c. št. 5/b, Karel Strašek, roj. 24. 11. 1928, Šentvid pri Grobelnem št 42, Jožef Vok, roj. 22. 8. 1928, Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča št. 2, Justina Ga-beršek, roj. 10. 4. 1921, Celje, Drapšinova ul. št. 9, Frančiška Pevcin, roj. 27. 12. 1898, Velenje, C, Borisa Kraigherja 8/b, Janez Jamnikar, roj. 22. 6. 1915, Pre-korje št. 40. V mesecu septembru se je rodilo 36 dečkov in 21 deklic. VIZ NOVI SVET iz Velenja, opozarja ve morebitne kupce bobnov SDS 2000, da le ti niso prodajalčeva last. ® 853-220 ali 853-625. SEDEM MESECEV BREJO TELICO, sivo rjave barve, težko 350 kg, prodam.'® 891-136. BELO OTROŠKO POSTELJO in samsko ležišče brez jogija, ugodno prodam. © 857-415. PARCELO V PIREŠICI PRODAM. ® 851-548. TOMOS BT-50 in cross motor, ugodno prodam. ® 853-711. ZEMLJIŠČE ZA VIKEND na lepi legi prodam za 20 din/'m'. ® 850-350. DOBRO OHRANJEN PRALNI STROJ, prodam. Vrnjačke Banje 5, 11/18, Šomen. JUGO KORAL 45, 1989, prodam. © 853-641 od 13. do 15. ure. NOVEJŠO ENODRUŽINSKO HIŠO, za bivanje ali vikend v Gornjem gradu, 75 m!, 600 m2 zemlje ob potoku, prodam za 160.000 dem dinarske protivrednosti (bruto). © 061-575-538 ali 063-831-097. MOTORNO KOLO APN - 6, prodam. ® 857-772. FIAT 750, letnik 1979, registriran do 2/91, prodam. ® 858-081 po 18. uri. OSKRBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1978, prodam. Cena po dogovoru. ® 831-127. INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ, prodam. ® 857-456 zvečer. ŠTEDILNIK GORENJE (4 + 2) prodam. © 854-931. ZASTAVA 101, letnik 5/89, prodam. © 855-619. OPREMLJENO SOBO 1 km iz Velenja oddam. © 853-785. LADO SAMARO, letnik 88, reg. do maja 91, 20 tisoč km, dodatno opremjeno prodam. ® 063 853 953. DEŽURSTVA V Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 11. oktobra — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Vrabič, nočni dr, Zupančič Petek, 12. oktobra — dopoldan dr. Smonkar, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Mijin Soboto, 13. oktobra in nedeljo, 14. oktobra — dr. Grošelj, dr. Zupančič in dr. Jonko Ponedeljek, 15 oktobra — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Rus V Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 14. oktobra je dežurni zobozdravnik dr. Aleksander Uršič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 12. oktobra do 19. oktobra je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 47, tel.: 857-875. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 14. oktobra je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubi-ja, tel.: 831-219. Od 15. oktobra do 21. oktobra je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, tel.: 840-179. SPOMINU POKOJNIH Sožalnice dobite na pošti in v NAMI, prispevek pa je vračunan v ceni. se namestoz vencem ali cvetjem oddolžimo s SOŽALNICO in prispevkom za boj proti raku. POGREBNE STORITVE Pogrebna služba »STRAHOVNIK, Žalec«, z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudi naslednje vrste storitev po konkurenčnih cenah: — široka izbira krst in opreme — prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) — dekoracija sobe, postavitev odra na domu — izkop grobnih jam in ureditev grobov — postavitev žarnih niš — ureditev kompletne dokumentacije — nudimo vence in cvetje STRAHOVNIK JOŽE POGREBNE STORITVE ŽALEC, Vrečerjeva ul. 3 tel.: (063) 712-261 Na uslugo smo vam ob vsakem času! Za zaupanje se zahvaljujemo. SVEČARSTVO ŠKORJANC Selo 21, Velenje Kmalu bo 1. november, dan mrtvih, ko se spomnimo in okrasimo grobove . . . Svečarstvo ŠKORJANC vas vabi, da pravočasno kupite sveče v njihovi prodajalni na Selu 21, ob Vemontovem kamnolomu. Sveče po ugodnih cenah lahko kupite vsak dan od 16. do 21. ure in vsako soboto od 10. do 21. ure (tel. 854-446 — zvečer). Za nakup se priporoča SVEČARSTVO ŠKORJANC! Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da več te ni. V SPOMIN Danes mineva leto dni, od kar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedek, sin, brat, stric in boter Franc Cerkovnik iz Škal 94 c Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečke in postojite ob njegovem prera- nem grobu. Tvoji najdražji, žena Marjana, sin Gorazd in hčerka Melita z družinama, ate in mama ter ostali sorodniki. ... Le srce in duša ve, kako zelo boli, ko več te ni. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 7. oktober 1989, ko je ugasnilo tvoje mlado življenje. Alenka Čulk Čas in solze ne blažijo bolečine in hladne praznine. Vedno bolj trpko je spoznanje, da se nikoli več ne boš vrnila. Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke — hvala. V tihi žalosti, mama, oči, brata Mojmir in Matjaž. Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo ponovno umrli z nami in v vas. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Marije Hof er Napotnikove Mare iz Šmartnega ob Paki (roj. 19. 2. 1912) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem ter vsem, ki ste ji darovali vence, cvetje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Mariji Bole za besede slovesa. Še posebej pa se zahvaljujemo prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Adi z družino V SPOMIN Saj ni rečeno, da te ni čeprav v teh dnevih sonca ni, čeprav besede, duh nam peša in solze brišejo oči. Čeprav glas tvoj se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. . . Med nami si! ROBIČ Mineva leto dni, polno žalosti in bolečin, od kar je 16. 10. 1989 prerano odšel od nas, naš dragi sin in brat Edi Žgeč rudarski tehnik Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke prinašate cvetje in se spominjate nanj. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi Rudarskemu inštitutu iz Ljubljane, posebej še ing. Andreju Šublju in vsem, ki ste takrat, v naših najtežjih trenutkih z nami sočustvovali in nam pomagali. VSI TVOJI ZAHVALA Ob smrti naše mame Fanike Pevcin se iskreno zahvaljujem direktorici gospe Heleni Imperi, sestri Juliji in ostalim sestram in strežnicam Doma za varstvo odraslih Velenje, za človeško pozornost in human odnos, ki so ga pokojni izkazovali v času bivanja v domu. Posebej globoko se zahvaljujem gospe Mariji Piki, ki je mami ves čas bivanja v Domu nesebično stala ob strani in ji lajšala zadnje ure in trenutke življenja. Za dolgoletno zdravljenje in patronažno skrb se zahvaljujem dr. Fijavžu, sestri Mileni in gospe Zali Cesar iz ZD Velenje. Zahvala velja tudi stanovalcem Kraigherjeve 8 b v Velenju in ostalim, ki so jo pospremili na zadnjo pot, ji poklonili cvetje in izrekli sožalje. Žalujoči: sin Maks z družino Velenjčane »prevzele« rdeče in bele kocke Trenutni hit: kiosk Velenjčane so, kot je videti, v hipu osvojili Mächtin-govi plastični kioski, ki jih v rdeči in beli inačici izdeluje ljutomerski Imgrad. Še pred leti je bilo le tu in tam videti kakšen tak kiosk, danes pa jih je toliko, kot da bi bila to povsem nova zadeva, pa čeprav bo kiosk K-67, kmalu slavil že 20. rojstni dan. Začetno zamisel kioska, ki je bil eden od najbolj uspelih izdelkov industrijskega oblikovanja (razstavljen je bil celo v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, dobil pa tudi vrsto nagrad na področju industrijskega oblikovanja), so iznajdljivi izpeljali v nič koliko inačic. Pri tem jim je bila v veliko pomoč njegova praktičnost — sestavljati in razstavljati se ga dà kot kocke. V Velenju jim je lokacijo, kjer naj bi ti kioski stali, določila študija, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem. O tem, kaj naj bi bilo v teh kioskih, pa so tisti, ki so dovoljenja izdajali, odločali od primera do primera. Dolgo ljudem ni bilo mar teh kioskov, nanje so gledali kot nekaj kar pač je. Potem pa je nekatere že začelo motiti, ker smo jih silili tudi tja, kjer no ja ... Spominjam se, da je tako nezadovoljstvo, v zadnjem času, javno, izzval bel kiosk, ki si je svojo domovinsko mesto poiskal na Kardeljevem trgu. Ljudje so se spraševali — a ni tukaj že dovolj betona, zdaj nam pa pred nos tiščijo še plastiko? Ko smo pred časom spraševali kako je pravzaprav z njim, smo dobili odgovor, da se po- vsem sklada z že omenjeno študijo Zavoda za urbanizem, da je investitor pridobil vsa potrebna soglasja, da zadeva ni sporna, da je vse v najlepšem redu, tako kot pač mora biti, da pa je seveda razumljivo, da so tudi liudje, ki jim to ni všeč in naj jim Bog pomaga. Zdaj pa slišimo, da vsemu le ni moglo biti tako, in da se je moralo nekje zaplesti. Morda je kakšno vejico prestavila ali dodala nova uradna politika, ki ji, kot je slišati, plastično veriženje po mestu, ni čisto po okusu. Ampak kiosk je v obratovanju, kar pomeni, da je res tisto prvo. Sicer pa so si mnenja o tem — kioski da ali ne, tudi med Velenjčani deljena. Če nanje gledajo nekateri povsem odklonilno, jih drugi z obema rokama sprejema- Imgradov kiosk K-67, ki se ga da sestavljati kot lego kocke. jo in zagovarjajo. Njihovo bujno rast opravičujejo s pomanjkanjem delovnih mest, naraščajočo brezposelnostjo in se sprašujejo — zakaj se ljudje ne bi sami znašli, pa čeprav z belim ali rdečim Imgradovim kioskom? No, s temi kioski se bo še temeljito pozabaval velenjski izvršni svet. Generalno stališče, ki ga je slišati je, da naj bi v Velenju do leta 1992 ne bilo nobenega kioska več (niti tistega za prodajo časopisov?). Tako ri-gorozni verjetno ne bodo, prav pa je, da se na i pritisne tudi pika, in da se ve kaj ja in kaj ne. Lastniki kioskov imajo namreč časovno opredeljene odločbe, novih dovoljenj za postavitev kioskov pa ne izdajajo več. In jih ne bodo vse do takrat, ko bo črno na belem kako in kaj. Šlampariji na tem področju bo narejen konec. Ampak ni še dolgo, ko je Velenjčan lahko opazil nov kiosk pred Zdravstvenim domom. Ko smo odgovorne spraševali, če so torej še izjeme, smo zvedeli, da so bila za ta kiosk že izdana vsa potrebna soglasja pred časom, in da so odločbo morali izdati, kajti v nasprotnem bi tvegali spor. Rekli pa so, da je to res zadnji do tiste pike na i. Želeti je, da jo bodo pritisnili strokovnjaki. Sicer pa — kioski so povsod, ne samo v Velenju, ali Sloveniji. Mene osebno ne motijo, če s svojo lokacijo ne izzivajo. Motijo pa me tisti, ki so s svojo ponudbo postali nasilni in kot taki moteči. O njih pa naj bi le razmislili, pa čeprav do leta 1992. M. Krstič-Planinc MILIČNIKI SO ZAPISALI DELOVNA NEZGODA V JAMI PESJE V torek, prejšnji teden, se je okrog 18.45 v jami Pesje zgodila delovna nezgoda. Pri odkopavanju na mehaniziranem odkopu seje hudo telesno poškodoval 21-letni Vojko Drolc iz Matk pri Preboldu. Zaradi poškodovanih prstov na desni nogi se zdravi v celjski bolnišnici. IZGUBIL RAVNOTEŽJE Prvi dan prejšnjega tedna je bil za 14-letnega kolesarja A. A. z Velenja vse prej kot običajen dan. Ob 14.40 se je vozil s kolesom po levem pločniku na Kidričevi cesti v Velenju. Pri osnovni šoli Mihe Pintarja-Toleda je pri srečanju z avtobusom, vozil ga je Stane Javornik (49 let), izgubil .ravnotežje in padel. V nesreči se je kolesar lažje telesno poškodoval. RAZGRAJAL V DEŽURNI AMBULANTI Prejšnji torek, ob 18.20, so poklicali na pomoč iz dežurne ambulante zdravstvenega doma v Velenju, kjer je razgrajal vi-pjeni C. P. Da bi se umiril, ni kazalo. Zato so ga miličniki privedli na Postajo in zadržali do iztreznitve. NAJPREJ SKOZI ZAPRTA VRATA, NATO TATVINA E. P. iz Velenja se je odločil, da bo torek, prejšnji teden, preživel nadvse pestro. Kaj je počel čez dan, najbrž ni treba posebej omenjati. Dovolj bo podatek, da je hotel okrog 23.40 priti v Bistro L. Ker mu ni hotel nihče odkleniti vrat, je slednja razbil, nato pa grozil še natakarici. Miličniki, ki so prihiteli na kraj dogajanja, so vročekrvneža pomirili in ga napotili domov. Vendar tega vinjeni E. P. ni upošteval. Ob 1. uri zjutraj so ga spet prijeli. Tokrat zaradi suma, da je storil veliko tatvino v hotelu Paka v Velenju. Pripeljali so ga na Postajo milice in ga naslednji dan z ovadbo vred predali preiskovalnemu sodniku. SAMOZAŠČITA PA TAKA Franc Rajšter iz Raven pri Šoštanju je sredi prejšnjega tedna med 14.30 in 16. uro delal na polju. Njegovo odstotnost je izkoristil neznani storilec, ki mu iz nezakljenjene hiše ni bilo težko odnesti 800 dinarjev. Vzel jih je izpod zglavnika Francove postelje. Pod zgoraj zapisan naslov sodi tudi kraja kolesa z motorjem APN 6, last Miha Kučana. Iz nezakljenjenih kletnih prostorov na Kardeljevem trgu 9, mu ga je v noči iz 2. na 3. oktober odtujil neznani storilec. PRETEPAL SESTRO Pred tednom dni je ob 17.30 pred stanovanjskim blokom na Kerstnikovi 2 v Velenju vinjeni B. P. pretepal svojo sestro. Ker ni kazalo, da bi s kršitvijo javnega reda in miru prenehal, so ga miličniki zadržali v posebnem prostoru na Postaji milice do istreznitve. VROČE V KARAKA BARU V Karaka baru v Velenju so prejšnji četrtek hoteli opozoriti nase D. K., R. L. in B. K- Lotili so se steklovine, nato pa se uprli še miličnikom, ki so jih hoteli pomiriti. Ti so morali zaradi tega uporabiti prisilna sredstva. Privedli so jih na Postajo in po opravljenih razgovorih izpustili. Malica za dijake Odkar se je pričel pouk, so ulice centra Velenja zelo živahne. Še zlasti ob prihodih k pouku ter domov, veliko dijakov pa čas za malico porabi za kratke nakupe ter iskanje malice. Šola dijakom omogoča malico v svojih prostorih, kar okrog 1100 se jih hrani v Centru srednjih šol, še vedno pa je skoraj toliko učencev, ki se »znajdejo« kakor vedo in znajo. Precejšnje število jih je poiskalo obrok hrane in malico v bližnjem Delavskem klubu, ki jim je pripravljal izdatne malice. Doslej so pri Delavskem klubu prodali dnevno okrog 350 malic za dijake, zdaj pa je prišlo do konku- Delavci Avto Celje so se potrudili in vsak avto temeljito pregledali Mednarodni teden prometne varnosti Od 80 vozil — 50 brezhibnih renčne ponudbe pred šolo. Zasebnik je odprl svoj kiosk za malico, skoraj istočasno pa je Delavski klub postavil prav pred šolo še svojega. Poimenoval ga je kar »Gaudeamus«. V njem ponuja lepo izbiro malic po dostopnih cenah, učenci pa se lahko odločajo za tega ali onega ponudnika. Pa še ena dobra stvar je pri konkurenci. Zdaj je nekaj sto dijakov hitro in kvalitetno postreženih, kdor bo zdržal, bo imel tudi delo. Še vedno pa se lepo število dijakov vrača v Delavski klub, saj so bili tu vedno dobrodošli. Bo tako tudi v bodoče?! Jože Miklavc Dnevi od 1. do 7. oktobra so bili mednarodni teden prometne varnosti, ki ga je razglasila ustrezna komisija pri OZN. Povsod so se na ta teden dobro pripravili in organizirali vrsto aktivnosti namenjenih večji prometni varnosti na naših cestah, ki iz leta v leto vse bolj šepa. Podatki o številu nezgod so že kar grozljivi, še veliko bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je v prometnih nezgodah udeleženih vse več otrok. Prav njim je bilo v letošnjem »tednu prometne varnosti« namenjene največ pozornosti. Poleg nekaterih akcij, ki so se prejšnji teden zvrstile v občini Velenje, žal vsega načrtovanega niso uresničili, je bil tudi brezplačni tehnični pregled vozil v prostorih tehničnih pregledov APS Velenje, izvajali pa so ga delavci tehničnih pregledov Avto Celje. Kakšno je bilo torej stanje pregledanih železnih konjičkov? Porazno. Strokovnjaki so pregledali 80 vozil, osebnih seveda, saj na pregled ni bilo niti tovornjakov, niti motornih koles. Ničkaj razveseljiv je podatek, da je bilo od pregledanih vozil le 30 (trideset) tehnično neoporečnih, kar 50 pa več ali manj neizpravnih. Strokovni pregledi so bili enaki kot na rednih tehničnih pregledih. Najpogostejše napake ali okvare so bile na svetlobnih telesih, ki so v jesenskih in prihajajočih zimskih dnevih še kako pomembne; kar pri 29 vozilih so bila neustrezna ali nepravilno naravnana. Na 26 vozilih so ugotovili napake na krmilnem mehanizmu, na desetih so bile slabe ali neuporabne gume, pri šestih bo potrebno popravilo pločevine (školjke), pri enakem številu ni delovala ročna zavora, Dri petih pa nožna. Če te podatke strnemo, ugotovimo, da je na cesti še (pre)več tehnično neizpravnih vozil, pa čeprav bo kdo dejal, da zaradi malenkosti. Pa ni tako. Strokovnjaki na tehničnih pregledih namreč menijo, da je še,tako majhna okvara lahko vzrok za nezgodo. Vse voznike avtomobilov na katerih so odkrili pomanjkljivosti so napotili v najbližjo mehanično delavnico. Te brezplačne tehnične preglede so v četrtek od 7. do 15. ure strokovno in svetovalno opravljali Željko Poljski, vodja izmene, Silvo Počival-šek in Branko Bukovšek — kontrolorja. Na kraju ni oodveč strniti misli ali želje tistih, ki so pripeljali svoje železne konjičke na brezplačni tehnični pregled. Vsi so enotnega mnenja, da bi takšno akcijo morali ponoviti večkrat, celo vsak mesec, so nekateri menili. B. Mugerle Upanje za Šaleški grad — letos ga bodo zaščitili, prihodnje leto pa upajmo, tudi restavrirali in uredili razgledno ploščad Šaleški grad vendarle ne bo propadel Čas malice je, hitro, dobro in poceni postreženi, vsi zado-voljni (?)! Čep rav si kulturniki že dolgo prizadevajo, da bi ohranili pomemben kulturni spomenik, simbol Šaleške doline — razvaline gradu Šalek, nam ta vztrajno propada in postale so že nevarne za okolico. Kulturnemu centru pa se je uspelo dogovoriti z velenjsko vlado za sredstva, ki jih potrebujejo za nujno potrebno zaščito — konzerviranje razvalin. Njihovim željam je prisluhnil tudi rudnik, Vegrad in občinski štab za TO. Zadnji vikend Je bilo na razvalinah gradu Salek živahno. Dela so že stekla. Jamarji so morali najprej odstraniti nevarno kamenje, ki je zače- lo samo odpadati in drevesa, ki so razvaline začela zaraščati. Zdaj pa se bodo lotili pod skrbnim nadzorstvom Zavoda za spomeniško varstvo še zaščite, da razvaline ne bi naprej propadale. Direktor Kulturnega centra Vlado Vrbič pa upa, da bo v začetku naslednjega leta ugodno rešena tudi prošnja, ki so jo naslovili na republiko. Dobili naj bi potrebna sredstva za celovito zaščito Šaleškega gradu, kjer bi uredili tudi razgledno ploščad. (mz)