ESnzelverkanfsprels ВМ 9.1Д
КагашапкепБо^
YnlKg tmd Sctartftleitmv: Ktavemfurt. Blemeiekrtnc 1%, PoetfMta IM / BemgmprmW (kn топим ааШмг) moaatllch iUl 1— frW Hau* (•taucbUeeUeh RM -0.30 auetaHgebOhf AbbaeteUtmgen der ZeituBf f#p dm mmohMgondei: U<»uit w«N#: nnr aArtftUeb mod iwr Us S6. đaa k«#ead#h MCoiiate azigenommen
^ 4Г
KrWnbgpg, den 17. ЈГип! 1M4.
Ш se pripravlfajo mm velik« zgmbe
Oprezno opozorilo Soosevelta - Praznovanje edinosti mesto slavja zmag - Izjava Montgomerya
Stockholm, 16. iunija. Prazniki же pač praznujejo, kakor pridejo. Ker jim ni uspelo, da bi zavzeli trdnjavo Evropo, no praznovali lovrainiki Evrope praznik »edinosti«. Churchill je imel ta dan zborovanje, ki kaie njegovo senilno ljubezen za kar me more misliti primitivno izražanje v najlepši luči. On je izjavil, da je »liga zedinjenih narodov« enostavno zato tu, da bi se v njej zbrali vsi dobri ljudje, ki se borijo proti slabemu... Ali ni to jasno? Najbolj zaostali mora uvideti, da je dobrim ljudem dovoljeno, da lahko napravijo vsako grozovitost in barbarstvo, če se bojujejo proti slabemu in da jim mora Mti odpuščeno vsako teroristično bombardiranje, vsak Katyn ali Monte Cassino. Oni se pač bojujejo proti slabemu.
Londonska poročevalna služba je nekoliko užaljena objavila, da žal Sovjeti niso imeli pravega razumevanja za velike težkoče in probleme in zato pač tudi težko razumejo, zakaj ni prišlo takoj do invazije. To je uper-jeno proti marsikateri izjavi sovjetskega časopisja n. pr. proti vele-Zidu Ehrenburgu, ki ie ▼ trenutku triumia, ko se je začela potoke krvi zahtevajoča invazija, očita zaveznikom, da so dolgo zavlačevali invazijo. Kolikokrat se je ponavljala beseda; »Da, če bi že.. kolikokrat se je pač govorilo; »Mi smo na pragu pred velikimi boji«. Ko so se pa začele razvijati stvari ob Kanalu, je to tudi zasluga sovjetske armade. »Naši topovi so razdrli atlantski oikop«, to je izražanje, ki ga noben Anglež pri vsem spoštovanju Kremlja ne more slišati, ki ga pač «pr*jme s zelo mešanimi občutki. Ali mora ## potrpeti in se pač zadovoljiti z izgovorom, da i« bilo to ono najtežjih podjetij.
Č* U )im udarec vrnlU ■. .1
No sedaj, ko je stvar tako daleč in mislijo, da so sovjetskim upnikom in dvomljivcem dovoli zamašili usta, »e plutokratake vojskovodje seveda primemo hvalijo. Eisenhower, ki noče, da bi bil samo Montgomery preveč znan javnosti, je dobrovoljno izjavil, da so uspehi nadkrilili najlepša pričakovanja. Ali bodo to rekli tudi njegovi rojaki, ki čitajo deloma naravnost grozne opise v f((*Biaih poročilih, ki jih pač mora dopusUti cenzura, ker so za njimi mogočni interesi časopisja in različnih agentur, ki mislijo, da Hiorajo povsem izrabiti to krvavo snov? Nevtralni opazovalec v USA newyorški zastopnik »Sven«ka Dagbladt« piše o učinkih invazijskih bojev, ki se amerikanski javnosti •realistično« predstavljajo sledeče; »Seveda ]• nemogoče, da bi se po tem prvem tednu povedalo, kaj bi nastopilo, če bi se jim vrnil udarec, ali ako bi Severna Amerika — prvič v teh dveh svetovnih vojnah — resnično pretrpela težke zgube. Kot opazovalec У tej deželi človek postane zelo hitro skeptičen glede stabilnosti amerikanekega ljudskega razpoloženja.«
Roteči glasori Koosev^la.
Mogoče bodo prav kmalu Amerikanei stan nasproti mnoštvenim z gubam, ki se jih boje in kako bodo potem reagirali, je težko povedati. Sam Roosevelt je moral na podlagi najnovejših brzojavk Eisenhowerja na konferenci časopisja previdno opozoriti, da gre pri vsem sedanjem šele za začetek nepojmljivih bojev, ki pač morajo priti in za katere rabi »vsakega moža, vsako orožje, vso hrabrost in vso moč svojega naroda«. To so roteči glasovi, ki se najbolje dajo razlagati is intimnega znanja že sedaj zelo krvavih zgub, za katere pa Roosevelt računa, da te bode mnogo in mnogokrat pomnožile.
Mračen molk aa Angleškem.
%#m*va, 16. junija. Izvanredno visoke zgube, ki so jih pretrpeli invazorji v boju za •evernofrancosko obalo so polagoma postale dnevni razgovor v angleški javnosti. Opisi, ki jih vojni dopisniki objavljajo o življenju in početju v angleških invazij skih lukah, podčrtavajo zle slutnje, ki jih je do sedaj imela javnost.
Tako na primer izvaja neko poročilo »Unite* Press«, kako se trudijo, da bi ojačili in-vazijske čete v severni Franciji. Vedno nove ladje pristajajo ob obali in tovorijo topove, oklopnjake In čete. To se dog^a dan in noč, ker točno vedo, kaj od tega zavisi. Ali to nI vse kar se lahko opazi ▼ angleških invazij-skih lukah. Je tudi živahen promet y nasprotni smeri. Od severne Francije na britansko obal je sicer promet prav posebne vrste. Med tem ko izplove ladja ca ladjo v smeri proti severni Franciji prihajajo istočasno druge ladje v angleške luke, ki imajo krovu ranjene in padle in med tem ko k ''cajo mrtve, ki so padli v Franciji, se ie tudi as Iste ladje tovorijo oklopnjaki. Čete, ki so Se vkrcale, »o molče opazovale ranje-i*eln mrtve, ki so jih v dolgih kolonah avto nwllov odpeljali.
Moatgomevy Im aemiM odpor.
V nedeljo zvečer je -vrhovni poveljnik «... vezniških čet v severni Franciji general Montgomery dal listom izjavo o stanju ope-*•«1 v severni Praaciji. Rekel je, da je sicer ««pe>o ItivaiijMim letam priti na kopno, kaf
pa tudi ni bilo lahko. Juriš na obalo je bil nasprotno izvanredno težek in zgubonosen. Nadalje je Montgomery priznal, da so bili dobili vodje zavezniških invazijskih čet striktno povelje, da napredujejo kolikor mogoče v notranjost in tam zavzamejo najbolj važne strategijske pozicije. To pa, je mo ral dodati Mongomery, ni tako uspelo, kakor se je pričakovalo. Posebno je bil ta načrt prekrižan po odločnem odporu nemških oporišč, ki so nadaljevala z bojem, čeprav so bila že v zaledju zavezniških čet. Boj proti tem sovražnim oporiščem je bil odložen za poznejši čas, ali je na vsak način prizadel zavezniškim četam izvanredne zgube. Kot primer je Montgomery navedel, da so se zavezniške čete več kakor 12 ur morale boriti za 200 metrov. Tako težke situacije so bile na različnih krajih. Deloma so mogle biti premagane samo s pomočjo vojnega brodov-ja. Na vprašanje, kaj misli o nadaljnjem raz-
voju, Montgomery ni odgororS. O bodočnosti »e ne more, tako je izjavil, nii povedati To je najmanj zelo težko.
Politično slabo pripravlieni Ženeva, 16. junija. »Mi smo vpadli v Evropo z vsemi vojaškimi sredstvi, ali naše orožje, da bi rešili politična vprašanja časa, je manj popolno. Enotnosti v postavljenih političnih ciljih med glavnimi zavezniki še ni.« S temi besedami spremlja angleški tednik »Tablet« invazijo zaveznikov. Oportuni-stična kratkotrajna politika, ki naj gre na roko vsaki skupini, ki se bojuje proti sovražnikom Angleške, je sicer hipno dobičkanos-na, ali ne trajna, ker skupine odpora se ne bojujejo vse za dosego enakih namenov, ampak med njimi so prikriti spori, ki prav lahko v nekaj letih stvorijo predpogoje za novi svetovni požar. Globoko zadirajoče razlike r mnenjih se sicer sedaj prikrivajo z dvoumnimi frazami, kakor »narodna volja« z obljubo splošnih in svobodnih volitev, brez da bi te skupine imele namen te obljube izpolniti. V vsaki zavezniških dežel tekmujejo posamezne skupine, da izkoristijo »osvobo-diteljno vojno« kot politično gonjo v korist svojih programov. Istočasno označujejo vse Hste, ki so jih spregledali in se nahajajo v opoziciji kot izdajalce.
Bilka 1/ HormandlH bHža vrhnncn
Nemške čete drže svoje poiožajp - posebno krvave zgube sovražnika
uberkommando der Wehrmacht je dne 15. junija objavilo;
Bitka v Normandiji postaja od dneva do dneva silnejša. Med tem ko je v prvih dnel> invazije šlo sovražniku za tent, da dobi na obali zemljo pod noge, poskuša sedaj, da bi razširil na vse strani svoje mostišče. Pod skupnimi streli težkih ladijskih topov, neprestanimi zračnimi napadi in uporabo vedno znova dovedene pehote in oklopnjakov z obeh strani, se bliža bitka vrhuncu. Včeraj so se posebno v prostoru Tilly, Caumont in jugozapadno od Balleroy razvili silni boji, med katerimi so bili sestreljeni številni oklopnjaki. Naše čete so povsod obdržale svoje položaje. Vzhodno od Caumonta so lastni oklopnjaški oddelki zavzeli več trdovratno hranjenih vasi. Sovražni padalci, ki so se severovzhodno od St. Lo spustili za našo fronto so bili uničeni. Samo v prostoru za-padno in severno od St. Mere — Eglise je uspela sovražniku malenkostna pridobitev zemljišča. V pretekli noči je bilo po napadih močnih oddelkov bojnih letal, po zadetkih bomb in torpedov uničenih ali težko poškodovanih 14 transportnih ladij z 101.000 brt in dva rušilca. Pri tem se je posebno izkazala skupina bojnih letal pod vodstvom majorja Thomsena. V t«ku trdega nočnega boja naših mornariških čistilnih čolnov s sovražno skupino križark, ki je bila varovana po petih rušilcih, jugozapadno od otoka Jersey, je bil en rušilec zadet in zažgan. Pri tem smo Izgubili en lasten čoln. Obalne baterije so obstreljevale pred izlivom Orne izkrcevalno skupino, ki jo je varovala težka križarka in več rušilcev. Pri tem so poškodovale kri-žarko in en rušilec. Skupina je bila razgnana. Pred severno obalo polotoka Cherbourg so naše obalne baterije pogodile nadaljnje lad-je. Skupine rušilcev in brzih čolnov so se morale radi tega vrniti na odprto morje. Trdota bojev in brezprimerna drža naših čet. vseh vrst orožja, se kaže v številkah dosedanjih uspehov. V prvih desetih dneh sovražnega invazijskega napada so naše čete
uničile nad 400 sovražnih oklopnjakov in nad 1000 letal. V to niso vračunani številni oklopnjaki, topovi in težko orožje vseh vrst, ki so bili potopljeni pri napadih enot vojne mornarice in zračnega orožja na sovražno i^rcevalno brodovje. Skupaj so potopili zračno orožje, vojna mornarica in baterije oborožene sile in mornarice od začetka invazije dve križarki, devet rušilcev, dva brza čolna, 23 tovornih in transportnih ladij z 131.400 brt, kakor tudi 12 ladij za oklopnjake z 18.300 brt. Razen tega so bile težko poškodovane po zadetkih torpedov, bomb in topništva dve težki križarki, tri nadaljnje krl-žarke, 16 rušilcev, 8 brzih čolnov, 58 trgovskih in transportnih ladij z 235.000 brt, dva čolna za izkrcanje s 4000 brt in neki parnik srednje velikosti. Zgube sovražnika na vojnih in izkrcevalnih ladjah po zadetkih min te številke bistveno povečajo. Krvave zgube sovražnika, posebno na elitnih oddelkih in padalskih divizijah, so v mnogokratniku večje od naših.
Na italijanski fronti traja močni sovražni pritisk desno in levo od jezera Bolsena še vedno. Naše, v težkih bojih se nahajajoče čete, so se tudi včeraj ogorčeno upirale, ali končno niso mogle preprečiti, da je sovražnik proti severu pridobil na zemljišču. Ponovljeni sovražni napadi severno in severozahodno od jezera so bili odbiti. Boji se na-()aljujejo.
Iz Vzhoda ne javljajo o posebnih dogodkih. Na visokem severu je bilo т Louhi in na odseku Kandalakše odbitih več močnih boljševiških sunkov. Podmornice so potopile v Črnem morju dva sovjetska topniška čolna in en morski vlačilec.
Sevemoamerikanske skupine bombnikov so včeraj napadle obmestje Budimpešte. Ogrske in nemške zračne obrambne sile so sestrelile 18 sovražnih letal.
Posamezna britanska letala so v pretekH noči odvrgla bombe v rheinsko-westfalskem prostoru. Nemška letala so napadla posa-■nezne cilje v lunovzhodni Angliji.
Srbska vlada za svobodo
Btlgrad, 16. junija. Naraščajočo neusmiljeno borbo proti komunističnim tolpam smatra srbsko ljudstvo za svojo glavno nalogo tudi ob pričetku angloameriškega invazijskega poskusa. V zmagah, ki so jih izvojevale čete srbskega prostovoljskega zbora in ostali oboroženi oddelki nad tolpami Josipa Bro-za, tiči doprinos naroda v borbi proti skupnemu evropskemu sovražniku. Odločilni politični krogi v Belgradu opozarjajo, da tta Moskva in London namenila komunistični tolovajski organizaciji važno vlogo ob pričetku invazije in da si je »maršal« Josip Broz— Tito to uro pač drugače predstavljal ter si najbrie ni mislil, da bo na begu iz svojega zapadnobosanskega glavnega stana.
S precejšnjo Škodoželjnostjo pripominjajo da bo moral iz Londona v smeri proti Bal kanu poslani in s sestavo jugoslovanske na vldezne vlade poverjeni bivši hrvatski ban Ivan Subašič zaenkrat z vsemi nerešenimi akti »jugoslovanske krize« počakati, da ti bo Tite aaiel me v* mkrivališč#.
Kljub temu vedo v Srbiji prav dobro, da uničenja te komunistične tolovajske nadloge ni mogoče prepustiti zgolj velikonemški vojski in njenim zaveznikom, temveč da je tre-ba pri tem tudi stvarno pomagati. V tem nič razlikujejo Josipa Broza od Ivana Suba-šiča.
»Novo vreme« pripominja; »Na to kombi-nacijo bomo odgovorili tako, kot nas uči zgodovina. Napoleon je bil katalizator nemške narodne enotnosti. Turška nevarnost je strnila srbski narod in sodelovanje SubaSič— Broz bo najsigurnejši porok za srbsko narodno edinstvo.« Beograjska »Obnova« piše; »Megla sovražnikove propagande se dviga, sedemtedenski boji srbskih oboroženih oddelkov proti tolpam Josipa Broza so vplivali zelo osvežujoče. Obnašanje zaledja — in sicer tako ogroženih vasi in mest kakor tudi oddaljenih pokrajin — je bilo eno samo prijetno presenečenje. Sedaj sta bojišče in do movina v Srbiji duhovna skupnost, ki posta ja vedno močnejši faktor *a gradnje prave bodočnosti srbskega naroda.«
Odmev invazije po sveto
Berlin, 16. junija. Poročilo o končnem м» četku že davno napovedane invazije je pev zročilo, da je cel svet zadržal dih. Povsod м zvedeli, da gre tukaj za dogodek, ki bi lahko dobil največji svetovno zgodovinski pomen. Narodi vseh kontinentov io хфгИ svoj pogled na Atlantski okop, na katerem nemška oborožena sila brani celo Evropo.
O odmevu v inozemstvu poročajo naši d» pisniki;
Zaupanje v nemško obrambo.
Pariz. Iz cele Francoske prihajajo porodila in obvestila, iz katerih je razvidno, da je pr#. bivalstvo sprejelo anglo-amerikanski inva^ zijski poskus mimo in hladnokrvno, prav tako, kakor sta to maršal Petain in vladni šef Laval v svoji poslanici na froncoski narod pričakovala in zahtevala. V Parizu s a« mem teče življenje dalje kakor do sedaj, popolnoma nespremenjeno. Zdi se, da je n*-vadni človek zgubil vsako zaupanje v sovražno agitacijo. Začetnim poročilom o zmagi in predvsem bahavi objavi Churchilla o dozdevnih zadovoljivih začetnih uspehih Francozi sploh niso verjeli. Celokupno pariško časopisje kaže dobro voljo, ki nehote izhaja od naših vojakov na Francoskem. Francoska je sedaj, kakor še nikoli prej т zgodovini, močno zasedena po nemških četah. Držanje nemškega vojaka, ki z zaupanjem pričakuje bodočih dogodkov izžareva neko moč, ki prirodno vpliva na sodbo javnosti. Tako ugotavlja »Le Matin« v svojem uvodnem članku, da je bila uporaba materiala od strani Anglo-Amerikancev ogromna in je v popolnem nasprotju z malenkostnimi uspehi prvega dne. »La france Socialiste« opozarja, da so pri prvih bojih prišli do <«•)-stva samo tisti deli nemške obrambne sile. ki so bili v neposrednem stiku s sovražnikom. — Vsi listi podčrtavajo odločilni moment sedanjih bojev. »S tem, da nemška oborožena sila brani našo obalo, ne brani same Francosko, temveč tudi Nemčijo in celo Evropo«, piše »Ouvre.
Posebno osupljivo je bilo za Francoze, da je Generalieldmaršal Rommel, ki je vrhovni poveljnik, ob kanebki obali še dan pred poskusom invazije izjavil, sovraini napad ml več vprašanje več dni, temveč samo še nekaj ur. Beseda tega v celem svetu slavnega nemškega vojskovodje se je uresničila še tisto noč in je bistveno pomagala, da se učvrsti zaupanje v nemško obrambo.
Velika ognjena poskušnja
Brttssl. Da je bil začetek invazije od bet-gijskega prebivalstva tako mirno in preudar* no sprejet po prejšnjih izkustvih ni bilo pričakovati. Ko so se v avgustu leta 1942. ir-krcali Angleži pri Dieppe se je občutilo т BrUsslu veliko navdušenje, ki je pač devet ur pozneje ravno tako hitro odpadlo. Sedaj se bolj opaža na vseh ljudeh, s katerimi me razgovarjamo v Briisslu, tesnobna skrb o tem, če se ne bo sovražnik mogoče tudi še na belgijski obali izkrcal.
Dolgo so hoteli, kakor se to tudi v belgijskih časopisih naglaša, ocenjevati invazijo z oceno gledalca pri nogometnih tekmah. AU to je že davno za nami. Odkar je teror bombnikov oskrunil flamska in valonska mesta in so posledice zračne vojne primorale prebivalstvo k težkim utesnitvam se je vrnila ■ temi predoznanjevalci vojne tudi razumnost še cel6 k anglofilom. Pri tem se po komentarjih pojasnjuje tudi politično ozadje, ki je dalo povod za invazijo. »Nouveau Journal«, ki ga v glavnem čita inteligenca, osvetljuje to ozadje s sledečim stavkom; »Stalinu je uspelo, da je svoje zaveznike postavil atlantski zid. Bomo videli, kakšen bo icid tega dvoboja «
Absolutno mirna reakcija.
Haag. Velika napetost, s katero je tudi nizozemska javnost tedne in mesece pričakovala tolikokrat objavljeno inva-.jo in z njo povezane dogodke je prenehala. Ko to « jutranjih urah 6. junija prišla prva poročila o izkrcanju zaveznikov v severni Franciji na Nizozemsko so bila od strani prebivalstva sprejeta z občudovanja vrednim mirom. Časopisi so prinesli uradna poročila o dogodkih z velikimi napisi, ali t&rez lastnih komentarjev. Na vidnem mestu je bil brzojav, ki ga je Muser poslal FUhrerju In v katerem je dal izraza nespremenjeni zvestobi In usodni povezanosti nizozemskih nadonal-socialistov.
Nemška armada brez tehmeem.
Madrid. Poročila o invaziji eo predmet p*, govorov v celi Španiji. Posebne izdaje daso-pisov so bile, brez da bi na printer prMle do najbolj oddaljenih okrajev Madrida takof razprodane v zbirateljske namene po cenah, ki jih plačujejo samo ljubitelji. Stvarna nemška poročila obvladajo stanje, ker se isjav« iz zavezniških virov omejujelo v glavnem na politična poročila in pozive. Brez da bi dogodke hoteli podcenjevati se pridaje т političnih krogih španskega glavnega meeta dejstvu, da se je izkrcanje izvršilo toteo ▼ odseku, kjer ga je nemško vrhovno pevelj-
Stran 2. — Stev. 47.
KARAWANKEN BOTE
Robota, 17. ЈипЈЈа 1944.
•tvo pričakovalo in kjer se nahajajo najmočnejše utrdbe, velika važnost kot nemškemu začetnemu uspehu Časopis »Ariba« omenja, da rabi vsak Invazijski -vojak šest do osem ton ladijskega prostora in ena divizija dnevno 1150 ton dovoza. Poleg natančnih kart kanalske obale se objavljajo slike nemških maršalov: pl. Rundstetta, Rommela, Sperrlea, Biaskowitza in Keitela, kakor tudi vrhovnih poveljnikov Eisenhovera, Spaatza, Teddera, Montgomerya, Ramsaya. Branilci trdnjave Evrope se od »Aribe« sledeče karakterizi-rajo: »Ta armada do sedaj, še ni imela tekmeca. V njenih vojakih je vojna navdušenost, ki dela čudeže. Njena morala je iz Jekla, njena tehnika neizračunljivo močna, njeno vojno izkustvo nenavadno in njeno vodstvo občudovanja vredno.
Zavezniške čete brez vojnega izkustva.
Helsinki. Finski časopisi komentirajo začetek invazije zelo izčrpno. »Svenska Pressen« opozarja, da so z Invazijo zavlačevali od meseca do meseca in da jim tudi sedaj, ko so zavezniki tvegali skok na celino ni uspelo, da bi bili presenetili obrambo. »Uusi Suoni« naglaša, da je bila invazija za zaveznike politična in vojaška potreba. Oni so sicer zbrali ogromne množine na materialu in četah, ali njihovi vojaki so kljub leta trajajočemu vežbanju brez vojnega izkustva. Tudi »Helsing in Sanomat« poudarja, da so v Berlinu točno izračunali čas zavezniškega napada na zapadu in da nemško armadno vodstvo radi tega gotovo ni bilo presenečeno.
Nemci ickorii6a)o ivojo prednost
Bukarešta. Ce vzamemo v obzir vse činlte-Ije, ki določujejo usodo tega ogromnega obračunavanja, potem imajo branilci kontinenta nedvoumno prednosti, ki jih bodo Nemci odločno do zadnje posledice izrabili. Nemške čete bodo vsa povelja izvršile z gotovostjo, ki bo invazijske čete zavedla v največjo pustolovščino v zgodovini. S temi besedami označuje časopis »Porunca Vreml« romunsko stališče. V isti zvezi navajajo v Bukarešti sedaj spet dnevno povelje maršala Antonesca z dne 10. aprila 1944. leta, v katerem stoji: pravičnost naše stvari nam bo pomagala, da bomo tudi sedaj zmagali, ko se bliža boj vrhuncu te vojne.
2tlia %a iraCo ntmSkih vojakov.
Budimpešta. Povsod na Ogrskem se živahno razgovarja o začetku invazijo in želi se nemškim zaveznikom polna vojna sreča. Časopisi zaznamujejo točno vse podrobnosti. »Esti Ujsag« razpravlja o dogodkih v tem smislu, da se sedaj v vojni svetovnih sil in cvetovnih nazorov objavlja začetek zadnjega prizora. Sedaj se bo odločilo, ali bo Evropa postala del zemlje, ki mu Je določena beda in izropana kolonija, ali bo ostala domovina evropske kulture.
Upanje na zmanjSani pritisk.
Ankara. Tufška javnost si obeta od pri-četka bojev na Francoskem, da bo predvsem popustil zavezniški pritisk v diplomatski vojni proti nevtralcem. Po radiju in časopisih izdano poročilo se je razširilo kakor leteči ogenj po celi deželi in Je bilo komaj manj senzacionalno, kot objava vojne leta 1939.
>Mi upamo na drugi Diinkirchen.«
Tokio. Na časopisni konferenci japonske vlade v sredo je izjavil govornik vlade: 6. junij 1944. leta nam bo dolgo časa ostal v spominu kot dan začetka jutranje zarje novega svetovnega reda. Dalje je opozarjal na ostra nasprotstva, ki postoje med zaupanja polnimi nemškimi izjavami in negotovimi glasovi sovražnika. Časopis »Asahi« izraža v svojem uvodnem članku mnenje, da so Anglo-Amerikanci sprejeli to operacijo na sebe pod pritiskom okolnosti, ki niso trpele
Iliidi pomorski boil pred Invazlfsko ironlo
Sovražne transportne ladje in rušilci uničeni po zračnem orožju
Obericommando der Wehrmacht je dne 14. junija objavilo;
V	Normandiji je neka oklopnjaSka bojna skupina sunila naprej v mostišče vzhodno od Orne in prizadela nasprotniku visoke zgube ljudi In materiala. Na ostali fronti mostišča je sovražnik izvršil več po oklopnjakih, težkem ladijskem topništvu in močnih oddelkih letal podprtih napadov, katere smo zavrnili. V nasprotnem napadu so naše čete zopet zavzele neke vasi, ki smo jih bili mimogrede zgubili. Neka oklopnjaška Izvldniška skupina, Jti je sunila naprej v prostoru južno od Cabmonta je bila popolnoma uničena. Pri bojih na polotoku Cherbourg se je posebno izkazal jurišni bataljon, ki mu poveljuje Major Messerschmidt. Oberleutnant Ludvrlg, vodnik neke brigade jurišnih topov je 11. junija sestrelil 16 sovražnih oklopnjakov. V noči na 13. junij so bili pred invazijsko fronto zopet hudi pomorski boji. Torpedni in br-zl čolni so dosegli poleg topniških, dva tor-pedna zadetka na rušilce. Pri povratku smo po masiranem napadu sovražnih lovskih bombnikov zgubili tri lastne brze čolne. Zračno orožje je potopilo dva transportna broda z 8.000 brt, ter dva rušilca in je poškodovalo tri nadaljnje tovorne ladje z 25.000 brt.
V	Italiji je sovražnik tudi včeraj z zbranimi močmi nadaljeval z napadi desno in levo od jezera Bolsona. Po težkih bojih v razpo-
kanem gorskem ozemlju je bil nasprotnik zapadno od jezera povsod odbit. Tudi vzhodno od jezera so večkrat ponovljeni napadi najprej spodleteli. Seje v večernih urah je uspelo sovražniku, da je tam vzhodno od jezera pridobil na zemljišču. V pretekli noči so se naše čete na tem kraju po ostrem zasledovanju sovražnika odmaknile nekaj kilometrov proti severu. V težkih obrambnih bojih v preteklem tednu so se predvsem in ponovno po posebni hrabrosti izkazali oddelki, ki pripadajo prvemu padalskemu zboru, predvsem oklopnjaškl oddelek 103 in pionirski bataljon 3.
Sovražni lovski bombniki so v jutranjih urah 13. junija pred Italijansko zapadno obalo spet параШ! neko nemško lazaretno ladjo.
Iz Vzhoda ni bilo javljeno o posebnih bojnih dogodkih. Stražna vozila vojne mornarice so se pri pejpuškem jezeru bojevala s sovjetskimi stražnimi čolni in z dobrim uspehom obstreljevala sovražne baterije na vzhodni jezerski obali.
Severnoameriški bombniki so dopoldne dne 13. junija napadli stanovanjske predele mesta Munchena. Nastale so škode in prebivalstvo je imelo zgube. Sile zračne obrambe so se strelile 37 sovražnih letal. V pretekli noči so posamezna sovražna letala vdrla v miinchenski prostor In v rhelnsko-westfalsko ozemlje. Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih.
( ZIRCALO ČASA )
Posebni poročevalec Draganev bolgarskega časopisa »Zora«, ki je obiskal atlantski okop piše, utrdbe Nemcei^so gigantske in nemška oborožena sila je polna volje za boj, ki se z besedami ne ,da povedati.
Po ugotovitvi angleškega notranjega ministra Morrisona je Angleška do sedaj izdala 19 milijard funtšterlingov za Churchillov© vojno, dvakrat toliko kolikor so znesli vsi stroški prve svetovne vojne.
Kapitalistične roparske metode Amerikam-cev so bile brutalno odkrite, po veliki po-narejeval»ki akciji, izdaji 80 milijard frankov Dapirnatega denarja za amerikanske invazijske čete.
Reichsminister des AuswHrtigen pL Rib-bentrop je sprejel francoskega državnega tajnika za informacije in propagando Phi-lippa Henriota.
Oddelki amerikanskih trncev nad MHndienoni
Donesek k Rooseveltovemu bojevanin za „rešitev ogrožene civilizacije"
16. junija. Londonski Exchange-BOro je prinesel zanimivo poročilo o anglo-atnerikanskem zračnem terorju. Po tem so spremljali USA lovski oddelki skupine bombnikov na njihovi poti nad Munchen, v katerih so bili izključno samo črnci. Exchange poudarja, da je te oddelke Črnce, tudi vodil polkovnik, ki je bil sam Črnec. ' To poročilo je zelo važen donesek k Rooseveltovemu bojevanju za civilizacijo in »rešitev kulture«. Povzročevalcem vojne v »Beli hiSi« se lahko očita ponašanje, da so poslali proti nemškim mestom letalske oddelke Črncev, kot spremstvo bombnikov, ki naj napadajo nezaščiteno ljudstvo, kulturne ustanove, bolnišnice in cerkve. Exchange-Bvlro, ki je dozdevno na to poročilo ponosno, je kakor se zdi pozabilo, da se je v USA v normalnih časih postopalo s Črnci, kot s sodrgo, ki se je uporabljala na plantažah za dela sužnjev in v industriji za zmanjšanje plač in ki je bila zasledovana in izdana belim delavcem radi mržnje in za-smeha. Ko so se pa Roosevelt in njegovi judovski prlganjači udeležili vojne, so Črnci hipoma pridobili na vrednosti. Gospa woo-
sevalt se je posebno ponašala s tem, da je govorila na zborovanjih Črncev in se slikala v družbi črnih žen. Pozabili so na gro-zovitosti, ki so bile Izvršene nad Črnci, pozabili, da so jih mazali s katranom, valjali v perju in llnčali. To vse se je pozabilo, kakor da nikoli nI bilo. Nasprotno, Roosevelt je obljubil Črncem po vojni vse svoboščine, čeprav to nikoli ni vzel zares In niti ne misli, da bi te obljube spolni]. Ali Črnci se rabijo kot tarče. Zate so napravili bataljone Črncev In zbrali Črnce v letalskih oddelkih. Med člani »Murder Incorporated«, tistega morilnega društva, ki se posebno ponaša z napadi bombnikov na žene in otroke, je bilo kakor je znano, tudi mnogo Črncev.
Novi SdiwertertrSger
Ftthrerhauptquartier, 16. junija. FOhrer je podelil 9. junija Eichenlaub mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes (hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega križa) Oberstleutnantu d. R. Alionsu Koe-nigu, Kommandeurju grenadirskega poUca fcM 70. vojaku nemške oboroiene sile.
nadaljnjega odlaganja, ker nevarnost Izgube prestiža bi bila s časom postala prevelika. Domnevno je ofenziva popolnoma v smislu političnih in strateglčnih želja Moskve. Izvajanja so dosegla višek v stavku: »Mi smo prepričani, da bodo naši nemški zavezniki premagali sovražnika, kierkoli se bo pokazal in spremenili to glasno objavljeno gonjo v popolen poraz. Upamo, da pride drugI DOnklrchen.«
Krvne žrtve zaveznikov so le začele.
Lisbon#. Povsod v Llsbonl se je po objavi začetka invazije moglo slišati mnenje, da je pritisk Sovletov na zapadne zaveznike le bil
tolike močen, da so Britanci in Amerikanci morali nastopiti k jurišu proti nemškim utrdbam v Zapadni Evropi. Ta od Moskve odrejena krvava žrtev Anglo-Amerikancev se je sedaj začela v popolnem obsegu in lisbon-ski časopisi ne zamolče, da se v najkrajšem času pričakujejo odločilne bitke za Evropo. »Diarla dl Manha« poudarja, da bodo dogodki, ki so se v teh dneh začeli pojavljati, za bodočnost sveta odločilne važnosti. Pod velikimi naslovi se priobčujejo slike nemških vojskovodij, ki poveljujejo nemški obrambni armadi, predvsem one Feldmaršalov Rommla in pl. Rundstetta, kakor tudi GroBadmlral Ddnitza.
Poskusi sovražnika, da bi razširil mostišče, uspešno zavrnieni
Oberkommando der Wehrmacht }♦ da* 13. junija objavilo:
V Normandiji je včeraj skušal fovražnfk 8 silno in trajno uporabo zračnega orožja, da bi na številnih mestih razširil moetižč* proti jugu In jugozapadu. Posebno hudi boji so bili zato v prostoru zapadno od Caena m južno od Bayeux. Pri uspešni obrambi Mo-vražnih napadov so bili sestreljeni številni oklopnjaki. Sovražnik je imel težke krvav* zgube. Bojna letala so pri napadih na sovražno izkrcevalno brodo^e zadela x bombami dve večji tovorni ladji. Nad Invazijsko fronto in zasedenim ozemljem je bilo sestreljenih 76 sovražnih letal.
Poveljujoči general nekega armadnega zbora. General der Artillerie Marks, junaikt branilec polotoka Bayeux, je v težkih bojih v najprednjl črti umrl junaške smrti.
Obalno topništvo oborožene sile in vojn* mornarice je imelo pri uničevanju sovražnih izkrcanih oddelkov odlične uspehe. Posebno so se izkazali oddelki obalnega topništva oborožene sile 1254, 1255 In 1261, kakor tudi mornariške obalne baterij* Marcouf La Per-nelle in Longues.
Na italijanski fronti Je včeraj napadal sovražnik z zbranimi močnimi oddelki pehote In oklopnjakov od obale Tyrrhenskega morje do Tibere. Medtem ko so mu uspeli zapadno od jezera Bolseno neki udori, ki smo Jih pa že zajezili, so bili vzhodno od jezera petkrat ponavljani napadi po ogorčenem boju razbiti. V centralnih Apeninih In v JUiruzlh sledi sovražnik obotavljajoč nadalje našemu odmikanju.
Na Vzhodu severnozapadno od Jasija In v predzemlju Karpatov se Je izjalovilo več sovjetskih napadov. V trdih napadalnih in obrambnih bojih v zadnjih dneh v prostoru pri Jasiju se Je posebno Izkazala hesensko-nasavska 79.	divizija pod povelj-
stvom Gen»ralmatbr1e We«ni6ne<atite.l-e«.g»., zahodno od Narve so boljševiki istočasne napadli na več krajih. BiH so povsod z velikimi krvavimi zgubaml odbiti.
Skupine britanskih bombnikov so preteklo noč vrgle bombe na več krajev v rhein-sko-westfalskem ozemlju. Posebno v Rech-linghausen in Essen so nastale škode na poslopjih in zgube med prebivalstvom. Nočni lovci so sestrelili 21 sovražnih letal.
Nemška bojna letala so preteklo noč napadla posamezne cilje v jugovzhodni An-giiji.
Verier and Druck: NS.-Gauverlae ond Drodterei KSrnten GmbH. Klaxenfurt. — Verlawleiter:
Dr. Kmil Heitisn. - Hauotscliriftleiter: Friednck TTnpstmft-in Znrwpif iff A nzpie-fnlint* Nr 1 ertlltiir.
^ii,adnjj4L fit tiskarni
: DVORNEGA SVETNIKA FINDVOGLA
Kriminalna novela. Spisal Franz Heinrich if
»Glejte, gospod kolegal« j* rekel gospod dvorni svetnik kriminalne policije Findvogel novemu komisarju dru. pl. Tunsteinu, »rad sem vas sprejel v službo. Prvič ste spretno oblečeni, nosite gumijeve podpetnice, imate lepo, gladko prečo in zahajate v dostojno kavarno. Videti tudi niste, da bi bili pretirano pametni — skratka, vi lahko še postanete dober kriminalist. — Da, saj res, da boste že od vsega začetka imeli kaj opravka, preglejte mi časopise, ki jih imam tukaj. Da vest*, čltati časopise, to Je važnol« In še preden s* je komisar poslovil, mu je dvorni svetnik prišepetal: »Saj sem vam itak nekaj podčrtal.«
»Butec staril« Je nespoštljivo godrnjal pri sebi komisar Tunstein, ko je prišel v svojo Sobo. Potem pa se mu- je pri čitanju časopisov posvetilo v glavi. Bili so listi iz zadnjega polletja. In v vsakem j* bila zaznamovana neka krajevna notica. Enkrat nekoliko večja, drugikrat kakšna manjša. Večinoma so bila to poročila o samomorih, tu pa tam čuden nesrečni slučaj — toda je šlo pri tem za tako zvane	kroge družbe«. Kot
zadnji mu je prišel pod roke iztezek iz nekega lista v provinci, v katTem so napadali Wien kot »umirajoče mesto«. Tu je nek pl-sun skrbne registriral samomore ugaslih veličin In Iz tega izvajal, da gonlj^o sedaj sistematično v smrt vse predstavnik* tako zva-neoa dobrega starega časa. Ziree — In čisto spbdaj le ležal še en članek !z nekega ve černemm v Wienu v katerem le avtor, ki se t" podpisa' T	poseael nazal na ta
napad in zatrjeval, da za temi samonior' pač ni Iskati politike, ampak morda zločin stvo.
Komaj j* bil Tunstein dokončal čtlvo, i* |e
zazvonilo pri telefonu, in gospod dvorni svetnik ga Je pozval zopet k sebi: »No, kaj mislite, gospod kolega?« ga je vprašal, toda on drugega sploh ni pustil govoriti. Takoj je nadaljeval: »Seveda je vse to lahko nesmisel, lahko pa da Je tudi nekaj resnice v tem. Veste kaj, vi ste stalen gost »Pri jerebici«. pojdite zdaj tja in doženite, kdo je pisal članek v večerniku. Jaz ne poznam gospoda ,eg'. In spravite mi ga semkaj. Toda ne morda tako: ,Pojdite z menoj I', ampak lepo prijateljsko. Recite mu, da bi ga jaz rad spoznal ali pa, da bi on lahko dobil od mene tipe. Saj razumete?'Saj me razumete? Torej pojdite in si zaslužite svoje prve ostrog*.
Z zelo mešanimi občutki je Tunstein odšel. Toda ko je prišel v svojo stalno kavarno, mu je že odleglo Povrh je imel srečo. Našel je cel6 gospoda »eg«, ki mu ga Je eden izmed znanih urednikov ni samo pokazal, ampak tudi predstavil. Erik Gerlander s* j* lahno prekanjeno smehljal, ko mu J* komisar sporočil vabilo. »Star lisjak, ta Findvogel«, j* menil in obljubil, da pride.
Prihodnji dan se Je vršil potem razgovor v predsedništvu. Navzoči so bill gospod dvorni svetnik Findvogel, gospod urednik Gerlander in dr. Tunstein. Razgovor s* j* vršil prav n*prl8il|*no, čeprav |e bil za beljen z nekoliko zlobnostml. Kajti gospod dvorni svetnik pač ni mogel trpeti ljudi, ki so nosili »knackerbockerja in čevlje »halerl« in kadili iz kratkih čeder. »Ne bodite Jezni, gospod urednik«. Je menil, »ali jaz nimam rad teh smriljivih lončkov.« Gerlander se je režal. V njegovih očeh je zablisnll mat porogljivi škrat. To pa gospoda dvornega svetnika ni moglo vznemiriti. Prav prisrčno, skoraj očetovsko je govoril s svojim nasprotjem, razgrnil in porinil pred novinarja sveženj časopisov, toda tako, da so bili urednikovi članki čisto zgoraj. Ta se Je le г be* nim pogledom ozrl tja, rekel »hm«, In nato se J* začel razgovor Posledica tega je bila da Je kriminalna policija morala en teden delati s polno paro.
Bilo je takrat 1922. leta. in kriminalni uradniki so Imeli itak dovolj poila. Zda] *o jih
gonili cel6 Se v zavarovalnice, v bančne zavode In k posojevalcem denarja, ki so takrat v velikem številu tako rekoč kakor gobe zrasli Iz tal in delali vedno z »najkulant-nejšimi pogoji. Povrh so morali do kraja preiskati poprejšnje življenje oseb, ki so umrli v zadnjem polletju za samomorom ali nezgodo, prav tako dosedanje življenje njihovih bližnjih in oddaljenih sorodnikov. Na pisalni mizi novega komisarja Tunsteina so se nakopičile cele gore poročil, in on ni sniel storiti nič drugega, kakor napraviti Iz njih lep Izvleček za gospoda dvornega svetniice. Tu pa tam j* m*nll gOspod dvorni svetnlK, če se je Tunstein na smrt utr.ujen hotel podati domov: »Veste kaj, gospod kolega ocr počljte se, pojdite danes v bar Alh^^a se malce razglejte po lokalu. Tu	, »j
kaj Imen — rad bi vedel, če ti malopridneži
še vedno krokajo.«
In toliko j* komisar že PO*nal svetnika, da je bil to tako "koč službei^ nalog. Enkrat 1* bil poskušal odkloniti, tu pa je gospod dvorni svetnik samo porinil svoj ščipalnik naprej, poškilil čezenj in men.l »Gospod doktor ,. .1« To je zadostovalo. Komisar dr. pl. Tunstein je postal na ta način živčno razdražen In slab* volj*.
O C*rland*rji» na prim*r pa ■* kaj takega, v nobenem ozlru nI dalo trditi. Nasprotno, zdaj so ga videli prihajati večinoma žvlžga-Jočega in z rokami š* globlje v hlačnih žepih knickerbockerja, zelo na žalost gospoda dvornega svetnika, ki ga je zdaj tu pa tam povabil v svoje stanovanje. To je bilo nekaj takega kot čudež, tako so zatrjevali poznavalci starega Findvogla.
Stanovanj* gospoda dvornega svetnika j* bilo kakor mešanica na|lm«nltn*jšega pristnega bltderm*l*rsk*ga in n*ka| bosansk*-ga sloga. Vzrok tega j* bil ta, da j* bil svoj* dni kot mlad konclDlIend v Sarajevu. NJ* gova hčerka Flnerl, je Imela sicer manj veselja z bosensklml rečmi, toda vedela je, da se gospod papa v ničimer ne da odvrniti
Z vzdihom j* ta vstal z blazinjaka In ■* kisali »Upajmo, da nam n* bo zopet umaial
bosenske preproge s svojimi prekletimi »ha-ferll«. Toda da veš Flnerl, mora tako biti. Pristavi torej v božjem imenu vodo za čaj, karasino za rum pa napolni samo do polovice. Ta barbar nam sicer uniči ves čaj ■ svojim dodatkom ruma. In še neka] — da bodo tudi cigarete na mizi. Kaj meniš ti o našem novem gostu?« Firnel je skomizgnlla, malo se nasmejala in zginila. Tu je zunaj že pozvonilo, in Mina je javila gospoda urednika Gerlander! a.
Pet minut pozneje so sedeli gospodje skupaj v nekem kotu. Posvetovali so se o mno-gočem in zelo stvarno. Noben človek si kaj takega ne bi mislil o gospodu dvornemu svetniku Findvoglu. Ostro in precizno so zvenela njegova vprašanja: »Kaj pravi val zaupnik? ... Grofica Kummersdorf? Lepo bomo naredili. Ali poznate starega Spitza, trgovca z zemljišči brez zemljišč? Tega bom vzel v roke. Vi obdržite stike s njim. Ce boste kaj plačali, nam zaračunajte, če bi bilo ravno potrebno. Ampak prosim lepo, tledUel Saj veste, budžet. In ničesar ne podvzamete brez mene — ali soglašate?«
Gerlander je momljal nekaj, kar je lahko pomenilo da ali ne In zamišljen legel po čedrl. V tem trenutku je vstopila Flnerl. Oba sta se pozdravila prisrčno In tovariiko. »No, no«, je menil dvomi svetnik, »vidva se obnašata, kakor dva stara prijatelja! Firnel, pazil Ta gospod je malopridnež. Le pomisli, on občuje s podganami v kanalih. Ko se pojavijo zvezde, gre pri mostu romarjev rad v podzemlje. In kaj takega je bilo rezervni častnik .. .1 Zdaj je bil Gerlander na vrsti, d& |e ostrmel In zamišljeno gledal predse. Dvon nI svetnik pa se nI dal zmotiti lo 1* madsM Ijeval: »Predkaznovan In plačuje cel6 tofi* no svojo najemnino. V hranilnici le nekaj ti-sočev kronic varno naložil. Da —, ljubi Gerlander, ne glejte tako nerodno. Kogar policija ljubi, za tem pošlje angela varuha.«
(Dalje prihodnjič)
BMiMttag, 17. JfiMđ 1*44.
KAKAWANKEN B09K
gelt* & — Уг 47.
Erbitterie Seegefedite vor der Invafionsironl
Uniere Luilwofie Tersenkte Trnnsporlschiife und Zersloier — Feindliche Panzetgruppe vernichiel
Aof dem Fiihrerh«uptquartier, 14. Juni. Das Oherkomrnendo der Wchnnadit gibt bekannt;
la der Normandie stieR cine gepanzerte Kampf-Sruppe In dcn feindlidien Bruckenkopf ostlidi der Orne Tor und bradite dem Gegnet hohe Verluste an Mensdien und Material bel.
Ab der iibrigen Front des Landckopfes fiihrte der Feind fflehrere durdi Panzer, sdiwere Sdiirfartillerie . nad starke Ftiegerrerbande unterst&tzte Angtiffe, die abgewlesen warden. Im Gegenangrlff gewannen UBSere Truppen einige vorfibergehcnd rerlorengegan-gint Ortsdiaften zuradi.
Eine bit in den Raum sadlidi Caumont Torge-fteRene feindlidie Panzetaufkiarungtgruppe wurde rcsilos verniditet.
Oberleutnant L u d w i g, Fiihrer einer Sturm-gesdintzbrigade, adioB am 12, Juni 16 feindlidie Panzer ab.
In det Nadit %um 13. Juni kam м тог der In-TaaloBsfroBt wleder xu hartea Seegefediten. Torpedo-aad SdineUboot« tnitltea aebea Artillerietreffern
zwei Torpedotreffer auf Zerstorern. Auf dcm Riick-marscb gingen drei eigene Schnellboote durch mas-»aierten Angriff feindlicher Jagdbombcr yerloren.
Die Luftwaffe verscnktc /.wci Transportschiffe mil 8000 Brt sowie zwei Zerstorer und beschadigte drei Fraditcr mi: 25.000 Brt.
Ib Italien setzte der Feind «иА gcstem mit xu-sammengcfafiten Kraften seine Angriffe beiderseits des Boisena-Sees fort. Nach sdiweren Kampfen in dem Jierkliifteten Gebirgsgelande wurde der Gegner westlidi des Sees Dberall ebgewiesen. Auth ostlich des Sees sdieiterten 7unadist die laufend wiederholten Angriffe. Erst in den Abendstunden konnte der Feind dort ostlich des Sees Gelande gewinnen. In der ver-gangenen Nacht setzten sidi onsere Truppen dort unter sdiarfem Nadidiangen des Feindes wenlge Kilometer nadi Norden ab.
la den sdiweren Abwehrkampfen der letzten Woche habea tidi die dem 1. Fallschirmkorps unterstellten Verbande, vor allem die Panzerabteilung 103 und das
Pionierbataillon 3, erneut durdi bešoaderc Tapfeikeit ausgaeidinet.
Feindliche Jagdbomber griffen ia dea Morgeastna-den des 13. Juni rot der italieniscbea We«tkutt« wieder eine deutsdies Lazarettsdiiff aa.
Aus dem Osten werdea keine besoaderea Kampf-handlungen gemeidet.
Wachfahneuge der Rriegsmarine bekimpftea aof dem Peipus-Sec (owjetisde Wadiboote aad besdios-sen feindlidie Batterleo aaf dem Ostofer des See# mit gutem Erfolg.
Nordamerikanisdie Bomber giiffea am Vormittag des 13. Juni VVohngebiete der Stadt Miiacfaea an. E« entstanden Sdiiiden, die BeTolkenmg hatte Verluste. Dutdi Luftverteidigungskrafte wordea 37 feiadliche Flugzeuge abgesdioseea.
In der rergangenen Nacht drangea elaxelae feindlidie Flugzeuge in den Raum ton Nnadiea and in da* rheinisdi-westfSHsdie Gebiet ein. Fflaf feiadlidi« Flugzeuge wurden zum Abjturc gebradit.
Staatssekretar Henriot fiber die Invasion
ВегНв, 16. Juni. Der franzosisdie Staatssekretiir fur Informationswesen, Henriot, der sidi zur Zeit au( finer Deutsdilandreise befindet. n*hm in Berlin Tor Vertretem der in- und auslandlschen Presse zu den Fragen Stellung. die heute das franzosisdie Volk bewegen: Die InTuion und den anglo-amerika-nisdien Bombenterror.
Der stelhertretende Preseedief der Reichsregierong, Stabeleiter Siindermann. begruStc i« einleitenden Worttn Staatssekretiir Henriot der in einer Stunde in Deutsdiland weile, in der das deutsdie Volk mit iJinerster Anteilnahme die Ereignisse in Frankreidi »trfolgt, dts Ton seinen einstigen »erraterisdien Vnbtindeten jet« mm Kampfplatx for Moskauer utereesen gemadit wurde.
Staat.seekretSr Henriot erklSrte, dafi daa franzS-fiedie Volk trotz alien Behauptungen von anglo-ame-rikanischer Seite genau wliwie, wo ertne wahren In-teressen und seine nationalen Pflichtea liegen. Wenn in alien Reden der EnglSnder und Amerikaner und ihrer Helferhelfer, ob ee fcidi um Churchill. Rooeevelt cder de Ganile handle, топ einer „Befreiung" dea frtiHiMicdiea Boden« dnrdi die Anglo-Amerlkaner gtaprechen werde, «o eeien detartige Behanptunge« viel veniger nbcnieugend als die skrnpel|ose Bombar-dieiung franzosisdier Stadte, Wie daher' Deutscbland Wiihread dea Luftterrors eine iiber all* Lob erhabene gclsMene Rube an den Tag gelegt babe, «0 a*l auch Frankreidi durck <Нс Ereign!** bw aot^chloMener gewordea.
Mit leldcnschaftlidien Nachdruck erklarte Staat«-eckretar Henriot. da# Frankreich mif Dcutschland finer gemeinsamen Anfgabe im kommendefl F-uropa A ene. Frankreich glaube an dieses Europe, und audi die ia Deutschland tatigen franzosiedien Arbeiter der Stim und der Faust kSnpfen fiir dieses Europe. Unter dem lebhaften Belfall der anwesenden Јоит-ralisten sprach Henriot die fcste Zuversicht an einem Sieg der gemeinsamen europiiisdien Sadie ans
Unter dem DruA der USA und Moskaus
Vldif, 16. Juni. England hat sidi nach Meinung der franzosi.ichen Nachrichtenagentur ,.Ofi" lediglidi unwr dem Dmdt der Vereinigten Staaten und der Sowjctunioo И dem Landungsuntcrnebmen ent-edilocsen. Es glaubte, die terroristiiichen Methodcn eeiiter Luftwaffe batten geniigt. Doch die Beweg-grnnde der beiden Miichtc. die zum I.andungsversuch drangten: seien verschieden- Fiir Moskau sei es not-*tndig, d»B England durch einen sterken AdcrkR getdiwacht werde. urn die ungeheuren Verluste der Sowjehirmee «u.szugleichen. Denn die Sowjelunion nockte nidit bel der Aufriditung ihrar neuen Ord-nimg st«rke Alliierte gegen aid: haben
1st das Roosevelis „geiechter und wahrer Weg"?
Gangster mit Maschinengewehreu gegen wehrlose rumanische Bevolkerung
ii. Bukarest, i6. Juni. Die Sdieinheiligkeit der Moral, in deren Namen Roosevelt seine Truppen zum Angnft auf Europa treibt, kennieidinet ein Kommencar des rumiinisAen Rundfunks zu den jiingsten Terrorangriffen
Der Prasident der USA, so heiCt es in diesem Kommentar, habe zu Beginn der Invasion an Gott ein Gebet gerichtet, in dem er von dem „rediwn und wahren Weg" seiner Soldaten gesprodien und gesagt hat, dafi diese Soldaten fur Gereditig-keit, Duldung und Wohlwollen unter den Volkern kampftan.Mn solchen Formulierungen hat sicfa dir „Exponent der Zivilisation von jenscits d«s Ožearts" ergangen. Aber — so stellt der Rund-funkkommentator fest — k«um drei Tage, nidi-dem Roosevelt den Himmel bat, seme Soldaten mit diesem Geist zu erfiillen, bekamen Frauen, Kinder, Greise und Bauern bei der Arbeit auf den Adcern Rumaniens diesen Geist zu spviren, »on dem die Soldaten Nordamerikas durdidrung«n »ein sollen. Offenbar genugte ihnen die Wirkung
ihrer Sprang- und Brandbomben nidit mehr, di* die Heime friedlidier M«nsdien verwiisten und unter dem SAutt der Hauser die Sauglinge und Mutter unseres Volkes bcgraben.
Nadi einem Hmweis auf dcn rumiinismea Hee-resbericht vom lo. Juni, in dem die BesdiieiSung von Dorfern, Bauern auf dem Felde, von Fuhr-werken auf den Landstrafien, von Zivileisenbahn-wa"en und von zwei mit dem Rot«h Kreuz deut-lith gekennzeichneten Lazarettziigen dokumentt-risch festgehalten war, erklarte der rumiinisch« Rundfunk abschliefiend: „Das sind die Feststellun-»en des-Oberkommandos der rumanisdien Wthr-macht. Diejenigen a.ber, di« am Leben geblieben sind und die sidi in keiner Wfii* gegen die dirist-lidien Gefuhie des Prasidenteo der Vereinigten Staaten vergangen haben, fragen sidi mit Unwillen und mit sdimerzlidier Verwunderung: Soli dies wohl der sogenannte ,geredite und wihr« Veg sein, um dessentwillen sidi Roosevelt te den Gott aller Volker gewandt hat)".
Roosevelt prasentiert die Redinung
H. Paris, 16. Juni. (ste.-Bericht.) Die Zeitung „Ajour d'Hui" glaubt. berichten zu konnen daB Roosevelt d€ Gaulle den Vorsdilag hat machen lassen, die USA wiirden seinen Dissidentcnaus-sdiu« als vorlaufige Regieriing Frankreichs an-erkennen, wenn de Gaulle sich seinerseits ver-pflichte, die gesamten anglo-amerikanischen In-vasionskosten auf das Konto eines kiinftigen Frankreich zu iibernehmen. Mit anderen Worten, die Franzosen sollen sich von den Nordameri-kanern erst ihre Stadte zerstoren lassen und die Unkosten, die die Anglo-Amerikaner dabei haben, dann auch noch an diese zurudizahlen. Diese Roosevelt.sche Geschaftstiichtigkeit ist auch schon dadurch zum Ausdruck gckommen, daB die Anglo-Amerikaner ihre auf franzosische Franken lau-tenden, in USA gedruckten Besatzungsbanknoten bekanntlich gleich selbst mitgebracht haben, also nicht nur ein Besatzungsgeld, sondern ein In-flationsgeld, fiir das in Frankreich nicht die ge-ringste Deckung vorhanden ist, das aber die Franzosische Wirtschaft aus den Angeln heben miilUe, wenn es in weiteren Landstrichen ein-gefiihrt oder aufgezwungen werden solite. Roosevelt will eben, daB die Yankees Frankreidi zerstoren und daB dann die Franzosen die Wieder-aufbauauftrage nach Nordamerika gelangen lassen und den Nordamerikanern dafiir Zahluogen
leisten. Er will zweifellds die Kosten dee nord-amerikanischen Krieges tuf Frankreich abwalzen und mit dem von ibm zerstorten Frankreidi dann noch ein gutes Geschiift шафсп. Dae liiuft darauf hinaus, daB Frankreich in eine Knecht-schaft kiime, in der es nicht mehr fiir sich selbst und fur seinen Wiederaufbau arbeiten wiirde, sondern fur die Yankees Frondienste leisten raiiBte, um seine „Befreiungeschulden" abzu-tragen, falls die Befreiung damit erkauft und falls Frankreich lange genug leben wiirde, um diese Schulden in der neuen Welt iemaU xu tiljen.
Ghetto fOr die Budapester Juden
ii. Budapest, 16. Jnni. cp.-Beridit.) Wie die en-ijarischc Nachrichtenigentur MTl meldet i»t die Ver-ordnung des Bude,pester Burgerreeieters bereits fertij-gMtellt, nach der die Umsieđlung der Budapester ]ud«n in be.stimmie. ausschlicRlidi ton Juden м be-wohnende Wohnblodie durdgefuhrt werden soli. Diese Verordnuafi verfolgt. wie ei in det BegrUndunj keiBt, einerseite das Zi«l die Тгеппшч! von Juden und Nichtjuden auf dem Wohnsektor zu Tollziehen. anderseits dem unhaltbaren Zustand ein F.nde au be-reiten, dafi zahlreicbe arbeitende nichtjiidisdie Fa-milien in den elenditen WohnverhiiltnisssB leb« miissen. w ah rend das Budapester Judentum i® Durchschnitt einen verhiiltniemSeif boh en Wohnungs-aufwand betrieb-
##. r. J. UOtM
AiMie«hoeidm! Aufhek"
DEUTSCH METHODISCH UND PBAKTISCH
Naaiko matedKno In vraktline
liegen —ležflti	'
luetig- — vesel, -a, -o
LUge (w) — laž
Mechanlker (m) — mehanik
neben — poleg
Ne»t (■) — gneado
ohne — bre*
pHanren — aaditl
reparieren — popraviti
reiten — jahati
Reiter (m) — jezdec
1'eeervleren — prihraniti, rezervirati
roUea — valiti, valjati, kotaliti, valiti et
Schne* (m) — sneg
Schrfibtiich (m) — pisalna miaa
*pasieren gehen — na aprehod iti
(ich gehe spazieren — grem na sprehod)
Stali (m) — hlev
atatt — namesto
Tod (m) — »mrt
trote — vkljub, navatie
Ubor — ČM
uotar — pod
Vatarlaod (•) — domovina Varbot (a) — prepovad
versebens — zaman Volltalied (s) — narodna pesem vor — pred
Wahrheit (w) — resnica -wUirend — medtem ko, med WJUcherin (w) — perica weges — aaradl	'
Zaha (m) — sob cwtachea — timed
H. STTNDB LUsung der Aufgabe;
t Dekla prinea« kravam krmo. Ooedne Jagode ao okuae*. Čebele delajo med.
W m№ M llMdljiv«. Didi	Џ
prijeten. Dimnik te tovarne je 80 metrov visok. Posledice njegove bolezni so težke, Sobe njenega stanovanja so prostorne. Postni avtomobili so rdeči. Mene ne ва-dene nobena krivda. Tej uri manjkajo karale!. Kmet dela v hlevu in na polju.
П. Die Schwester kommt anstatt dee Bru-ders. Er 1st lustlg trotz seiner Krankheit. Er arbeitet oft auch wahrend der Nacht Er welnt wcgon des Todes seines Vaters. Ich fahre init meineni Freund nach Vel-des. Meine Freundin wohnt gegentiber dem Erntlhrungsamt. Ich mache die Aufgabe mit meiner Mutter. Er yeht nach der Arbeit mit aeinen Kollegen zum Bahnhof. Kr let meit einer Woche krank. Er iet mlide von der A.rbeit. Die Soldaten mar-•chiei'en durch einen Wald. Die Soldaten ktimpfen fUr daa Vateriand. Wir Ic&mpfen gegen dea Feind. Ohne ein ZUodholz калш ich meine Zigrarette nicht amEUndeo. Der Kelier iet unter ^em Baue. Ich lege den Teppich unter dem Tiech. Die Bftmne elnd Im Garten. Der Hut h*ngt am Klelder-rechen. Ich hilnge den Hut an den Kledder-rechen.
III. 1. Der Mechanlker. 2. Der Menech hat 32 Zahne. 8. Berlin let die Reiclishaupt-etadt. i. Der Hund bellt. 6. Die WiLsche-rim wilacbt und bUgelt die WAache. 6. Der Keller iet unter dem Haua. T. Auf dem Вашпе. 8. In der Fabrik. 9. In den Kaeer-nen. 10. Iin WsMer. 11. In dor Luft. 12. An dw Wand. 13. An die Wand 14. Von der Post. 15. Die Brlefe. 16. Wir aehen mit den Augem. IT. Wir horen mit Лт Obreo.
Osebni fjUmek Elniahl:
1.	Fall ich — ja«
2.	Fall meiner — mene S. Fall jnir — meni
4. Fall midh — mene (me)
1.	Fall du — ti
2.	Fall deiner — tebe
3.	Fall dir — tebi
i- Fall dich — tebe (te)
1.	Fall er — on
2.	Fall seiner — пје#ж
3.	Fall ihm — njemu
4.	Fall ihn — ajega^
1.	Fall ee — ooo
2.	Fall seiner — njeg*
3.	Fall Ihm — njemu
4.	Fall ee — ono (g*)
1- Fall ste — ona
2. Fall ihrer — nje 3 Fall ihr — Bjej, nji. jl 4- Fall eie — Bjo, Je
1.	Fall Sie — Vi
2.	Fall Ihrer — Vaa
3.	Fall Ihnen — Vam
4.	Fall Sle — Vaa
Mehrifthli
1. Fad wir — ml 3. Fall шмег — ма
3.	Fall una — nam
4.	Fall una — naa
1.	Fall, ihr — vi
2.	Fall euer — vas
3.	Fall euch — vam
4.	Fall euch — vaa
1.	Fall sie — oni
2.	Fall ihrer — ooHi
3.	Fall ihnen — eoim
4.	Fall aie — oat
Dbungee&tze: Du apridut Bilt Ibm tthcv inicli. Br sprlcht tUr dlch bfim Direktor. La-chen Sie nicht, wenn Ich mit Ilmen epreche. Er verepricht una daa Blaue vom Шште1. AugenbUcik, ich habe Niit Пима m aprecban! Wm gibat Ли am m иШт Лммс. M Mi.
Sowjetimgriff onf Flnnlond
Helsinki, 16. Juni. Der finnisdte Wchrmachtberidit kit folgenden Wortlaut:
fm WMtlichen Teil der Karelischen Landenje wfite-ten heftige Kampfe den ganzen Tag und die ganzf Nacht hindurch. In dcm Abschnitt Vamraelauu griff der Feind. топ Panzerkraften unterstiitzt. mehnnal*
tinsere befestigten Stellungen an, doch wurden die Angriffe abgewehrt. Drei feindliche Panzer wurden leretort. Am heftigsten wurde siiddstlich von Kivcn-nap* gekampft. wo den starken Angriffskraften des Feindes gcbwert Verluste zugefiigt und mindestens 15 Panzer vemichtet wurden, Auf der Aunuslandenge drang ein Stofitrupp in die feindliche Stellnng «ig and sprengte acht Bunker in die Luft. In der Ridttung Ton Rukaiaervi vemichtete ein StoStrupp-eine feindliche Aufklarungsabteilung.
In einem finnischen PK-Bericht fiber die Lnft-tatigkeit wlrd berichtet, dafi wahrend des zweitagi-gen Angriffs der Bolschewisten an der finnischea Front 60 Sowjetflngzeuge ohne eigene Verluste tb-gesdioeseo warden. ^
rd. Berlin, 16. Juni. Die Angriffe der Sowjets «e der Karelisdien Landenge arfolgten weder iiber-rjisdiend. noch handelt es sidi einstweilen um eine Offtnsiv« grSfieren Stils- Die Kampftatigkeit hettt M diesem finnischen Frontabschnitt allmahlidi zn-genommen mid stellt die natiirlichste Reaktion auf d«s Ende der Friedensverhandlungen dat. die an der Entschlossenheit der Flnncn. ihre Freiheit lu wahren sdieiterten. Die Vorstofivefsuche der S owlets aa der Leningrad-Front und an der Nordfront sind abgelost vorden durch offensive Kampfhandlungen em Abschnitt der Landenge zwisAen der Finnisdien Budit and dem Sudufer des Ladogasees. Von deut-scher Selt« iet den finnischtn Meldungen wenig hinzuzufiigen. An der Waffenbriiderschaft hat sich nichts geandert end in der Gntschlossenheit. die bol-schewistische Gefahr zuriickzuweisen ist keine Er-mndmg eingetreten Fiir Deutsdiland hat der ge-schichtliche Auftrag' den Bolsdiewismu« niederzu-ringen aidite von seinem Fener and selnem Zwang »frlerie.
In der sdiwediedien Presse bat die lebha/tere Rlimpftiitigkeit ee der sowietisdien Grenze des ostlidi eq Nachbaie erhohte Aufmerksamkeit erweckt,
ebjf # wiire zuvUl Jtsagt wol.lte ma« erwertcn. dafi '• Schwfdfn durch die Steigerung der kriegerischen Handlungsn ein grofieres Verstiindnis fiir den Sdiick-salskampf dek akendinaviedieo Partners fand«. Die Sto&holmer Press« tat iiberraedn iet abei angstlich beffliiht. dit Sowjelunion mit keiner Zeile za ver-Ittzen. In den Montagblittem konnten die Meldungen fiber die Kampfta^kelt an der Karelisdien Landenge immerhin die Invasionsmcldungen zuriickdran-gen. TOO den en die ans englischen und amerik«-nigdien Uuellen kommenden zu erheblichem Telle sidits aoderes «U Geriidite eind oder der Geriidite-bilduag Vorsdiub Uisteo sollen
Das ist Moskaus Religionserneuerung
Bwkarest, 16. Juni. Zu den Tamungsversuchen des Bolsdiewismus gehort u. a, auch die Wiedererweckung der Religion in der Sowjetunion nachdcm zwei Jahr-zehnte lang nur Genit^sdbiisse fiir Hunderttausende von Priestem die Religiositat des Kremls zum Ausdruck brachten, Wie ediwer es iber Moskau fallt wenig- ' (tens Toniberjehend da* Gesicht eint* „frommen Biedetmannes" zu wahren, zeigt ein Beridit aus dem Moldau-Gfbiet. Dort versudien die Sow)eta, in dem rumanischen orthodoxen Kloster Putna zunachst eine gcwisse Frommigkelt und einen Glaubenseifer vorzu-tauechen indem sie die fiir die Osterwoche geltenden Vorscbriften der orthodoxen Kirche zu befolgen vor-gaben, Dann aber begannen sie aber plotzlidi die Monche dee Kloster# an die Wand zu stellen, Nur mit Miihe gelang es dem Abt des Klosters, der Er-schicSung zu entgehen und iirdie rumanisdien Linien za gelangen, Fliichtllnge berlchten, daK hinter dcn sowje-tischen Linien erneut Massendeponierungen eingesetzt hiitten, and dafi das Nonnenkloster Sucervitza von den Sowjets achwer heimgesudit word en sei. Nur wenigea Noanen tei м gelungen, ungesdiandet ze entkemumen.
De Gaulle bodist uizufrieden
jj. Genf, i6. Juni. (tt.-Bericht). In einer Erkla-ruag gab General de Gaulle seiner Unzufriedenheit Ausdruck iiber die Behandlung, die die Anglo-Ainerikaner weit«rhin der Einfiihrung der provi-aorisdien Regierung in Algier zukommen fiefien. General de Gaulle erklarte, daB sidi die Regierun-gen von London and Washington weiterhin wei-gerten, mit dieser hinsichtlidi der Bt-handlung der wiedereroberten franzosischen Gebiete irgend-welcjie Vertriige abzusdilie^en. Im Gegenteil, wie aus einer Proklamation General Eisenhowers yom < Juni hervorgehe, sollten diese franzosischen Gebiete unter anglo-amerikanisdie Militarverwaltung gestellt werden, ohne dafi trcendwie den Franzosen ein Einflufi in der Ausiioung dieser Verwal-tung eingeraumt worden sei. Dies konne geradezu katastrophele Folgen haben. Die Anglo-Ameri-kaner, to stellt de Gaulle fest, hiitten die AfcsiAt, ein InvaMonsgeld in den wiedereroberten frtnzo-(Isdien Gebieten zur Ausgabe lu bringea, was dea vollstSndigen Bankrott Frankreichs zur Folge haben wiirde.
England bat nidit genug Tonnage
U. Stoddiolm, 16. Juni. (ost.-Beridit.) Die elm-t«i«itete loTeaiM wind ma* Leodoaer Korre« apogdeatea тев ..9моаке DegtWet" weltgehemde wirtadieftlidM Riickwiiicanfo I# Bafhad liabeB. Die Wateaelnfubr Engleuds durftc — se bemerkt dee Blatt — Kfitweillg durd die onerhgrten Aoepriicb* an Tonnage fiir die laufenden milittirischen Opera-tionen reduziert werden. Die englischen F.i.senbahnen und anderen Transportmittel seien durch die Invasion *ul ihre harteete Probe geMellt, Ilea redine dafi der KohlMTcrbrandi cidi oai vier bia ftlnf Millionea Toamam erhjjhaa verda, veabaA die KoUaeliefennt ea leMtab Uader eiBfesielih aai 4и Hciawt-i тајмлжА becTMBt #eidm mWe.
„N*we Chrenicle" wegea bvasloBa-Pctsimiemn sdiwer bestreft. ..Asehl" berichtet im Madrid.
„News Chronicle" sd wegen eines peselmistisdieii Artikel* ttber die bvaalouftoat n einer Gelditrefe ve# 50.000 PAmd TinvMih weeto; im Hiiit
etna 4. — itw. 41.

K A K A W A ir K B ir BOTS
@WWm, IT.	»H*
Mr. Cox 0 svojih rojakih
Napisal Gerd Bergmann
Nobeno versko prepričanje na svetu ni tako neomajno kakor vera povprečnega Amerikanca, da je njegova dežela najboljša, najlepša, najsvobodnejša, najbogatejša, najbolj srečna, najbolj krasna in najbolj popolna na vsej zemlji. Čeprav je to mnenje nastalo radi tega, ker ni bilo možnosti ali tudi volje za primerjavo z drugimi deželami, se )e s tako prepričevalnostjo predavalo in vzdržalo, da je bil svet obogaten z modernim mitom iz dežele brezmejnih možnosti. Res
presenetljivo, s kakšno lahkoto so se dali stari kulturni narodi te zemlje zbegati po srgjčnati gobezdavosti Yankejev, kako nekritično zamenjujejo brezobzirno okretnost Amerikancev s človeško sposobnostjo, ki je pri nas po stari tradiciji tako tesno povezana S pojmom kreposti. Kako smešna je v temelju ta bahaška reklama, so o priliki uvidevni Amerikanci jasno opazili in najbolj drastično se je že pred petdesetimi leti iz njih norčeval pisatelj Cox, ko je dobesedno napisal:
»Amerika ima najdaljše in najštevilnejše reke, ki tečejo mnogo hitreje, bolj naraščajo in mnogo več hrupa narede, globokejše padajo in več škode narede, kakor reke kakšne druge dežele. Naše železnice so bolj prostorne, hitreje tečejo, večkrat iztirijo in usmrte več ljudi Ijakor v vseh drugih državah sveta. Naši parniki vozijo večje tovore, so daljši, bolj široki, zgube večkrat svoje kotle po eksploziji, povzročajo, da njihovi potniki frče više v zrak in imajo bolj krepke kapitane, ki bolj kolnejo, kakor na vseh par-nikih katere koli druge dežele. Naši možje so večji in debelejši, se stepejo večkrat na dan, popijejo več viskija, žvečijo bolj tobak in plujejo večkrat in bolj daleč kakor vsi možje drugih dežel.
Naše žene so bogatejše, lepše, bolje se oblačijo, rabijo več denarja, onesrečijo več src, napravijo več gorja, kakor vse žene v vseh drugih deželah. Naši voli so bolj mastni, naša dekleta bolj drzka kakor drugod in naši revolverji bolj smrtonosno streljajo • kakor revolverji vseh drugih dežel. Naši otroci kriče bolj glasno, rastejo hitreje, odrasejo preje otroškim čevljem in postanejo za nekaj let preje stari dvajset let kakor otroci vsake druge dežele...«
To je pisal Mister Cox pred petdesetimi leti, ker mu je šla na solidni podlagi nepre-koiene nepojmljivosti zasidrana oblastnost njegovih sodržavljanov na živce. Danes, v dobi Rooseveltovega amerikanskega stoletja bi mu gotovo zaprlo sapo.
Napoleonove podmornice
Fantastični projekt, Li se ni nikoli uresničil
Zelo malo }e znano, da bi podmornica, katera je v današnji pomorski vojni tako velikega pomena, nekoč morala rešiti Napoleona I. iz ujetništva na otoku sv. Helene in ga privesti zo'pet na francoski prestol. Ce bi se bilo takrat posrečilo,' uresničiti ta takrat še fantastičen projekt, bi bila morda s tem dobila svetovna zgodovina nepričakovano izpremembo.
Decembra 1815. je dobil Napoleon po svojem zadnjem in odločilnem porazu pri Wa-terloovu, pristavo Longwood na visoki planoti otoka sv. Helene v sredini Atlantskega oceana dodeljeno kot prebivališče. Tam je bil strogo zastražen po britanskem guvernerju siru Hudwonu Lowe, kateri ni niti trpel, da bi se cesar brez vojaškega nadzorstva podal v naravo. Kot protest proti tem šikamam ujetnik ni zapustil niti svojega stanovanja. V Franciji in tudi v drugih deželah so med tem Napoleonovi pristaši navdušeno kovali osvo'bodilne načrte.
Najsmelejši je bil projekt kapitana John-sona, kateri je poveljeval mali, cesarju vdani skupini, ki se je nahajala v severnoameriški državi Louisiani. Previdno je zasledoval poskuse mehanika Roberta Fultona z nekim potapljaškim čolnom in sklenil rešiti Napo-
,leona s pomočjo takega podmorskega vozila. S tem predrznim načrtom je upal v rešitev, ker je otok sv. Helene 1863 km oddaljen od zapadnoafriške obale in 3562 od vzhodnobraziljske obale v sredini .velikanskega oceana in bi bila motenja in zasledovanja na begu komaj možna.
Kapitan Johnson se je obrnil najprej na cesarico-mater v Rim, da bi od nje dobil potrebna denarna sredstva za gradnjo velike podmornice. Ta je najbrže mislila, da se kapitan šali in mu ni dala niti odgovora. Johnson je dal na svoje stroške zgraditi dve podmornici, katerima je dal ime »Aigle« in »Etna«. On se je hotel s tema v družbi nekaterih zaupnikov približati otoku sv. Helene pod vodo in na nekem nezastraženem kraju skrivno pristati. Napoleon bi se tam v obleki sluge sestal s svojimi rešitelji in z njihovo pomočjo ušel v Zedinjene države, kjer bi našel svojega brata Jožefa. Iz Zedi-njenih držav bi se potem z vso silo delalo na zopetni ustanovitvi cesarskega prestola. Obe podmornici sta bili že skoro gotovi, ko je Napoleon S. maja 1821. za želodčnim rakom, katerega je dobil radi nezadostnega gibanja in vlažne klime, umrl na otoku sv. Helene. S Jem je bil uničen tudi smeli načrt kapitana Johnsona.
I^OpiJC / IVapisal Alfred Riditer
Romunski pregovori
Ce gi nakovalo, trpi; če si kladivo, udaril
Radi teže otrok se še nikoli ni podrla očetova hiša.
Mučnih dogodkov ne napiši na papir, ampak na tekočo vodo!
Sposojena obleka slab« greje.
Jezik nima kosti, ali lahko kosti prelomi.
Pometaj stopnice navzdol, ne navzgor.
Človeško življenje je kakor jajce v roki otroka.
Ogrski pregovori
Ce je meč prekratek, ga podaljšaj z enim korakom!
Kdor le pomeša med otrobe, ga požrejo svinje.
Pred prevrnjenim križem ne snamemo klobuka.
Orel ne lovi muh.
Z božjo pomočjo postanejo pajčevine trde kakor gradovi.
Zlato ostane zlato, tudi če se v blatu valja.
Mister Dunbar ni več vedel, kam z denarjem. Oborožitvene delnice so dajale ogromen dobiček. On si jih je še v pravem času preskrbel. Kako naj torej naloži denar v nove vrednosti? Mister Dunbar je torej začel kupovati slike. Sicer o tem še ni nič razumel, ali našel je nekega učenjaka, ki je bil brez kruha, ki mu je svetoval, in tako je pridobil enega za drugim celo vrsto dragocenih originalov.
To je bilo v prvi svetovni vojni.
V drugi je šlo narobe. Padale so bombe, in mister Dunbar ni mogel presoditi, če bo mogel rešiti slike. Bilo bi pač najbolje, da bi jih spet prodal. Do intimnega razmerja z vrednostjo teh slik tako ni prišlo. Bile so pač slike, v katerih je bil kapital dobro naložen, in nič drugega. Mister Dunbar je premišljeval, kako bi pri nameravani prodaji imel čim več dobička. Poizvedoval, je za možem, ki bi bil znan, da slike dobro kopira in ga je obiskal. »Slišite, vi«, mu je rekel, »jaz imam originale, ki so na tej listi. AH mi jih hočete kopirati?«
SHkar je prečital spisek in je spoštljivo pogledal lastnika takih dragocenosti. To mora biti poznavalec in ljubitelj prve vrste! »Kopiral bi ta dela vsa skupaj«, je odgovoril vljudno. »Ali žal si ne morem privoščiti te • zabave. Primoran sem, da delam po stalnem naročilu. K temu me primorajo moje tesne gospodarske razmere. Ne mofelH' st^ privoščiti, da slikam na riziko kopije in one pri meni obvise, da mogoče pride kakšen kupec.«
Dunbar ga je pomiril.« Vi me popolnoma -napačno razumete«, je rekel slikarju, »vi bo-dete napravili kopije za mene. Rad bi imel originale in kopije. Jaz bi vam dal obvezno naročilo in bi vam zavoljo mene izplačal tudi predujem. Ali hočete torej sprejeti?«
Slikar, ki na tem polju v Britaniji pač ni bil razvajen, je z veseljem pristal in že je zapisal ime velikodušnega mecena, kakor je domnevno bil Dunbar, z zlatimi črkami v svoj spomin. Z največjo vneme se je takoj lotil dela in je kaj kmalu lahko predložil svojemu dobrotniku,kakor ga je imenoval, prvo izgotovljeno delo. Dunbar jo je opazo-
val, primerjal z originalom In je zagodrnjal: »Do tukaj prav dobro, ali na sliki nekaj manjka.«
»Nekaj manjka? Kaj pa?«
»Tukaj!« je rekel Dunbar in pokazal na mesto, kjer je bilo na originalu napisano umetnikovo ime, s katerim je bila izpričana pristnost umetnine. »To manjka, spoštovani gospod!«
Umetnik se je za korak odmaknil, »kaj«, je zajecljal, »torej vi pričakujete, da naj še s i gnu m kopiram, to je proti vsakemu običaju, da, nezakonito, gospod!« Signum sme in more biti samo na originalu. To vemo vsi!«
Mister Dunbar je debelo pogledal. Kaj takega še ni slišal. »Tako?« je rekel ujezen. »Vi ste torej obsedeni od principov?«
»Ali, mister Dunbar — !«
»Kaj me to briga! Signum mora na kopijo in basta! Jaz hočem prodati in ... I«
»Kaj! Vi hočete kopije s ponarejenim sig-nom cel6 prodati?«
»Človek«, je nestrpno zapihal Dunbar,« hočem napraviti kupčijo, in moram razume se, prodati originale, kopije ne bom spravil v denar, ali me mar težko razumete? Izdal sem milijone in bi iz nekih razlogov spet Imel rad te milijone. Teh par sto dolarjev, kolikor so kopije vredne, so zame gospodarsko postranska stvar.«
»A tako«, je ]e olajšano zaklical slikaif, »vi hoCete torej корђе obdržati?«
»Seveda«, je prikimal Dunbar, »nikar si ne doraišljujte, da bi hotel koga oškodovati? Kaj pa vi o meni mislite? Prodam originale In obesim mesto njih kopije, slikajte le zelo slično, da ljudje, ki imajo pri meni opravka, ne bodo opazili transakcije. Ce pa pri tem le kdo bolj točno pogleda sliko In išče signum, mora seveda biti na njej. Ali ste me sedaj razumeli?«
Slikar se je hotel še zadnjič izviti. »AH kaj mislite, mister Dunbar, kaj bi bilo z nama, če bi res kdo kopije Imel za originale In bi res kdo tako sliko hotel imeti in bi jo rad kupil od vas?«
»Kaj, vi sitnež«, je odgovoril Dunbar In se je zarežal na vsa usta, na ta moment jaz ravno« čakam!«
Raztrgan po psih krvosledniklh
Lvov, 16. junija. Ko so se boljševiki približali naši vasi — tako pripoveduje 65 let stari Leon ti Mazuta iz Meynow pri Dubno — so se neke žene in otroci skrili v gostem bi-čevju bližnjega ribnika. Potem ko so vdrli ▼ našo vas in jo izropali, so nas zgnall v neke dvorišče, je komisar vprašal, če smo vsi tu. Ker smo vsi molčali, je rekel Zid Jakob Schlumer, ki je tudi Iz naše vasi in se je bil z drugimi Zidi vrnil, da jih mnogo manjka in so se pač skrili. Komisar je odposlal svoje ljudi, ki so se kmalu vrnili z več psi, ki ijh ima NKWD posebno izvežbane za lov na ljudi. Zverine so hitro zavohale in so kmalu izsledile skrivališče beguncev. Boljševiki, ki so sledili psom so izvlekli žene In otroke iz bičevja in jih pripeljali pred komisarja. On je izjavil, da se begunci pač zavedajo velikih zločinov proti sovjetski državi in so s* radi »slabe vesti« skrili. Potem jim je za-povedal, naj gredo domov in tam čakajo njegovih nadaljnjih zapovedi. Zatem se Je zgodilo nekaj strašnega. Komaj so »zločinci« šli 50 korakov, ko je komisar poslal na njih pse krvoslednike. Ti so popadli nesrečneže In so jih raztrgali. Mazutl je uspelo, nekaj časa po tem dogodku, da se je prebil do nemških črt.
Nafnovejš! narodni osvobojevalec Slovencev
Enemu Izmed italijanskih partizanskih od-i delkov, ki se klatijo v briško-benečanske« področju in ki pripadajo sestavu »Garibaldi^ jeve brigade«, poveljuje Slovencem znani« žal predobro znani tenente Weiss.
Kdo ne pozna te umazane figure iz Ga^ narsa! Od 20. marca 1942. leta do jeseni ist*; ga leta je bil tržaški Jud Weiss poveljnik taborišča C in pozneje tudi taborišča D, V katerem so bili internirani jugoslovanski podoficirji in okrog 3000 civilnih jetnikov.
Vsak dan so sestradani interniranci trep*' tali pred tem sadistom. Obešal jih je za na}-< manjši prestopek v največji vročini za ste^ ber, in to tako, da so Imeli ro'ke zvezane n* hrbtu, a z nogami so se komaj dotikali tal. Fantje so padali v nezavest in ta zverina jih je nato tepel tako dolgo, da so prišli k zavesti.
Z zverinstvom se je družilu korupcija. Y živilskem skladišču je kradel makarone, Ic taboriščne delavnice Je odnašal podplate, denarne pošiljke pa je zadrževal po cel mesec. Pakete z živili, ki so jih interniranci take željno pričakovali, je tiščal v lisarnl, da to se živila pokvarila. Pisem pa tudi po več mesecev ni izročil intemirancem.
Bil je eden tistih grdih ljudi, ki jih Slovak' nikdar ne pozabi, ampak kadar se jih ipom* ni, mu vzbujajo grozo in gnus.
Tenente Weiss! Se se bomo srečali in pra* vična kazen vam ne bo ušla!
Ta človek, ki ga je nad svoje rojake v drugo poklical dr. Aleš Baebler, je zdaj naj* novejši »osvobojevalec« slovenskega naroda, član In povellnilc >loven»k* »narodno omV@-bodllTie« vojske!	- —
Da zatrejo nemire v italijanski kolonij Erl'
treji, ki so jo zasedle zapadne sile, so začelo britanske-sudanske čete pravcati vojni po* hod, kakor javljajo londonske »Times«. Po^ ročila iz Severozapadne Abesinije. pravijo nadalje, da je nastalo uporno gibanje, ki g« vlada v Addis Abebi ne more obvladati.
Diplom. Optike/ C« KRONFUSS
Klagenfurt. Sahnhofsfra^« fS
Blf ml welter* leden Vonnlttav «eechIoiS«a<
svetlikajoče se rastline
Da nosi naša domača kresnica na svojih nočnih ljubezenskih poteh svetlo lučko s ■eboj, utegnemo baš kot vabo ljubezni brez težave razumeti, kakšen pomen^pa ima še vse češče svetlikanje najrazličnejših rastlin, ]e uganka, ki daje učenjakom mnogo snovi za premišljevanje.
Vlaka gospodinja se je že prestrašila, ko je stopila v temi v shrambo za jedila in je zagledala tam, kjer je shranila m^so ali ribe, svetlikajoče se kepo. Njen strah je bil brez podlage, kajti obe živili nikakor nista pokvarjeni, kakor je morda mislila, temveč imata na svoji površini le nešteto neškodljivih bakterij, ki se ob dotiku z zračnim kisikom zasvetijo v mrzli luči. Podobne žareče bakterije žive posebno v morju. Vsakdo je že slišal o nočnem, svetlikajočem se morju, ko so videti njegovi valovi kakor da žari skozi nje čarobna modrikasta ali zelenkasta svetloba. Znanosti je uspelo,, bakterije, ki povzročajo ta pojav, vzgopti cel6 v kulturah in njih svetlO'ba je tako močna, da so že predlagali, naj bi jih uporabljali v poeebnih Steklenih ceveh kot svetila, saj je mogoče ob njih čitati tudi najmanjši tiek.
Nešteto je grozovitih bajk o žarečih duhovih, ki plešejo svoje nočne plese okrog starih štorov. To niso gole bajke, kajti tudi v drvarnicah naletimo na kose strohnelega lesa, ki se svetlikajo cel6 podnevi. V tem primeru gre za les, ki je preprežen z mice lom, »koreninami« znanih gob, med kater.e spadajo šampinjoni, mušnice in druge. V toploti in vlagi imajo ti miceli sposobnost, da se zasvetijo. Nekoliko krepkih udarcev po drevesnem deblu, ki t rohni v gozdu, povzroči v temi lahko oblačke isker, ki niso nič drugega, nego z micelom prepreženi koščki gnilega lesa. V premogovnikih se včasih rovi bledo svetijo od srebrno lesketajočih se glivastih preprog na stenah. Znani raz iskovalec gliv Berkeley pripoveduje o velikem strahu, ki W 9« doživeli kmetje, ko so
se vračali ponoči skozi gozd v vas in so jim vso pot svetile po tleh čudne lise. Ko so prišli do vasi, se jim je skrivnost tega svetli-kanja kmalu razodela. Končalo se je namreč ob deblu bora, ki so ga bili tisti dan drvarji zvlekli iz gozda v vas. Deblo je bilo vse polno micela. Ce so odstranili skorjo se je pod njo svetilo tako močno, da je udarjala svetloba z vso močjo še skozi petkratno plast papirja. Ko so vlekli deblo po poti, se je od njega drobila skorja in to so bile tiste svet likačoje se lise. Botanik Hooker je imel v Severni Indiji vsak večer prave težave, da pomiri svojega konja, ki se je plašil od kupa drevesnih debel pred hišo, ki so se svetila z vso močjo. Cela dva meseca je učenjak opazoval ta čarobni prizor.
Ne samo micel, tudi klobuki raznih čpob se svetijo na svoji zgornji ali spodnji strani ali cel6 v svoji prerezani notranjosti z močno svetlobo, če pridejo v dotiko z zrakom. To velja med drugim za vrsto šampijonov, ki je znana pod imenom »agaricus olearius« in ki rase ob znožju oljk. Prof dr. O. Richter poroča o bližnji sorodnlci teh gob iz Brazilije (agaricus gardneri), ki se sveti tako močno, da ga je spominjala na magnezijevo pla-menicol Znani »iomes annonsus«, ki uničuje borov les, je strah praznovernih rudarjev, ker sveti v temnih rovih z opornih brun do 20 m daleč.
Kaj pomenijo taki svetlobni pojavi v življenju nižjih rastlin, je težko povedati. Morda imajo namen, da privabijo nočne žuželke k sebi, da opravijo te pote.n delo oploditve. Mogoče je tudi, da je svetlikanje samo stranski pojav, ki spremlja življenjska dogajanja in nima nobenega pravega haska Vseikeko se zdi. da je v zvezi s stanlčnim dihanjem, kajti bakterije se zasvetijo najbolj gotovo tedaj, če pridejo po gibanju v dotiko z zrakom. V tem primeru bi šlo to rej vendarle za neko vrstq zgorevanja nav zlic temu, da Ц.svetloba mrzla.
So pa primeri, ki jih ni mogoče uvrstit: sem. Že 1. 1762. je opazila hči slovitega naravoslovca Linneja Kristijana, kako so šli v soparnem julijskem večeru preko cvetov kreše drobni bliski in iskre, pojav, ki so ga potrdili tudi njen oče in drugi učenjaki. To je bilo prvič, da so opazovali svetlobne pojave pri rastlinah višjega reda. Pozneje so ga opazovrli tudi pri sončnici. Kakor znano, je nekaj sličnega opazoval tudi Goethe na cvetovih orientalskega maka, a je smatral to za optično prevaro, ker so opazovali te pojave vedno v suhem, toda soparnem vremenu, ko se pripravlja na nevihto, ni težko uganiti pravega vzroka. Gre za pojav električne napetosti v ozračju, kakor ga ob sličnih prilikah vidimo včasih v podobi »ognja sv. Elije« na vršičih dreves in grmov, konicah stolpov itd
Na popolnoma drugi podlagi je spet pojav »gorečega grma«, okrasnega grmiča, ki ga radi gojijo oo vrtovih. Kristijana Linneje-va se je nekoč slučajno z lučjo približala njegovim belim cvetnim grozdom in je v svoje nemalo začudenje opazila, kako je okrog cvetov svetlo vzplamtelo. Poznejši poskusi v to smer se niso hoteli prav posrečiti in so že vse skupaj smatrali za pravljico. Toda slučaj je hotel, da so se nekoč približali venečemu cvetnemu grozdu te rastline z gorečo žveplenko in glej, dvignil se je rdečkast, prasketajoč plamen, ki je ostavl! za seboj aromatičen vonj. Na venečih cvetih so potem tudi našli rdečkaste žleze, ki izločujejo lahko vnetljivo eterično olje. Rastlina tudi prav za prav це sveti sama od sebe, temveč potrebuje za svoje svetlobne pojave užigajoče iskre.
Končno naj omenimo v tej zvezi še čudovito rastlinico, ki sicer ne sveti z lastno, temveč z fzposojeno lučjo. To je svetlikajoči se mah, ki rase v vlažnih podzemeljskih jamah, v katere prihaja le malo svetlobe. PoFetnik takšnih jam se začudi, ko za-nleda na kamenju zelenkasto lesketajoče se prevleke, ki se v mraku čudno nežno zabli skavajo. O tem mahu vemo, da ima rafini-rane naprava za zbiranje tudi najmanjših
svetlobnih količin, brez katerih bi njegov* male slanice ne mogle živeti- Zbira pa svet* lobo cel6 tako krepko, da jo potem še lahko oddaja.
Po razpravi dr. O. Richterjsu
A.li že veste • •.?
... da so imeli že stari Rimljani morske ladje s prostornino 2670 ton?
... da so zavrl v davnini ne samo dobro tekli, temveč tudi letali in izvrstno plavali!
...da Kitajci še dandanes jedo kot posebno slaščico plavuti morskega volka, paejo jezike In juho, pripravljeno i* lastovlčjih gnezd?
... da se ptič nosorožec preživlja s semenom strihnina, medtem ko škrjanec in prepelica brez vsakih posledic uničujeta semo prav tako strupene trobelike?
• •.da je frankovski majordom Kari Martell s svojo zmago nad Arabci pri Poltlersu pred dvanajst sto leti rešil zapadno kulturo pred propadom?
..•da plačajo zavodi za raziskovanja za posebno lepa okostja Ihtiozavrov do 20.000 RM?
... da se bo, če se nadaljuje izravnavanje zemeljske površine tako kakor doslej, ielo v 6 do 8 milijonih let g^ogreznil zadnji osta* nek suhe zemlje v morje?
... da ima miniaturna državica Monte Carlo, ki je po svoji igralnici svetovno znana, pri samo 25.000 prebivalcih skorajda stopet* deset višjih uradnikov samo za politiko ta pravoznanstvo?
... da dan Beethovnovega rojstva še dandanes nI neoporečno ugotovljen? Vemo sa* mo to, da je bil veliki glasbenik dne 17. decembra 1770. leta krščen.
... da je v letih 1903. do 1910. v steklenlel zaprta pošta, ki jo je neka nemška jadrnica spustila v morje na južni obali Avstralije, ▼ 2449 dneh preštevala 15.000 morsfkih mU* oMoll rta Horn m rta Defer* nad*?
Sobota, 17. Junija 1944.
KABAWANKKN BOTB
stran S. —» štev. 47«
Tudi komnnisliina >ellla< ne vzdrži v borbi
Mnogo so Usti že pisali o krvnišklh oddelkih komunističnih oboroženih krdel, o proslull tako Bvani VOS (varnostni obveščevalni službi). Hotela je to biti nekaka »policija«, organizirana po vzorcu krvave boljSeviške GPU in njene predhodnice čeke. VOS je bila strah in trepet prebivalstva, kjer koli se je pojavila, a tudi strah in trepet komunističnih oboroženih krdel, katere je nadzirala in etrahovala. V njej so bili sami zanesljivi in preizkušeni partijci In le za rame pomožne službe so od časa ča* pritegnili tudi nepartijce. VOS je pomora* nešteto nedolžnih ljudi, pred vsem pa Ima na vesti množične pokole ujetnikov. Pri pre-hivahtvu v predelih strahovandh od komunl-•toT, se je VOS zaradi tega in sploh zaradi neznosno terorističnega nastopanja ■lino oeovražila in je neprestano naraščal od-P®*" proti njej. Vodstvo komunistične OF je ■aradi tega smatralo za oportuno, da je VOS ■ve^Sano razpustilo.
_ Syeda pa je bil aklep o odpravi VOS le v oči xa rajo OP, kakor so pesek v *pk>h Tei aklepi, s katerimi komunistični navideoDo popuščajo, pritlsiku >od •Podajt. Ree ao na to meeto VOS takoj posta-Bovo ustanovo z enakimi nalogami in т Riavnem tudi a istimi komandanti. Ustanovili •o VDV (>varnostno državno vojsko«), ki je praveela delokrog v VOS. Poleg tega pa so tej nov* formaciji naložili še prav posebno nalogo. ZatMPtavlia naj bi hitro napredujoči razkroj v kamumiat*nih oboroženih krdelih vnesla v nje več borbenega duha la atvorlla celice, iz katerih bi araela nova kcmunistlčna »vojska«. Zato ao omovaU tudd posebne »vojaške« oddelka VDV.
V te oddelke ao poslali predvsem zanesljive le disciplinirane partijce, katere eo oskrbeU ■ najbolJjBm orožjem in najboljšo opremo, kar 80 jih izvežbaU, kolikor so ^	"logll In znali. Stvorill so Iz njih po-
eeone bataljone, ki niao prideljenl v tolovajske >bi^ade««, temveč nastopajo samostojno. VoMtvo skrbi, da so vedno preskrbljeni z najboljšim kar premorejo, z orožjem hrano lo obleko. Med tem, ko so običajni oddelki komunističnih krdel mnogokrat razcapani In Iz-bradam, Imajo bataljoni VDV vsega dovolj, ^dra-ralkl, sdravlla in obveze so pred-(n pridejo drugi šele za njimi na VWO Isto velja aa prenočišča. Nevoljo prl-рмшкоу drugih oboroženih krdel tolažijo komandanti in polltkomlsarji z Izgovorom, da gre pri VDV za »elitne čete«, ki bodo povsod prve tudi v borbi In ki bodo »obračunale z Nemci in domobranlci«. Ker je torej njihova naloga najtežja in najbolj nevarna, zato morajo imeti tudi največjo ugodnost. Zdi se pa, da pripadnikov oboroženih krdel, slasti prisilnih moblllzirancev ta razlaga ne more potolažiti. ker izhaja iž izjav ujetnikov in ubežnikov, da vedno bolj narašča nevolja proti tem protežirancem, ki Imajo vsega dovolj In . si lahko vse dovolijo.
Kolikor se je dalo ugotoviti iz zaplenjenih spisov in Iz b^ovedi ujetnikov, je ustanovljenih aedaj ptt ali šest bataljonov VDV. Se-tem za famozne komunistične ti ^Чопе«, M po številu ne predstavljajo ni-VJr normalno kompanijo. Po dosedanjih pa se Je od teh petih ali šestih bata-
Ijonov pojavil v borbi na terenu Sel« eden, prvi. Ostali ee očlvidno šele vežbajo.
Ta I. bataljon se je te dni utaborli v Kriški vael pri Višnji gori. Komunisti so ee počutili popolnoma vame In niso vedeli, da je v bližini domobranski oddelek, ki raziskuje in čisti okolico. Zato so vas le površno zaetražlU in «e je moglo zgoditi, da je neopaženo prišla v njo domobranska predhodnica pod vodstvom nekega narednika. Ta se je naenkrat znašla sredi komunističnega bataljona in takoj otvo-rlla ogenj. Komunisti so bili docela iznenadeni, ko so začeli med nje_ udarjati streli iz domobranskih pušk. Preden so se mogU znajti, eo poklicani po streljanju prihiteli za predhodnico še drugi domobranci. Komunisti so bili tako zbegani, da se niso mogli zbrati k odporu, temveč so se hitro razbežali na vse strani čeprav je bilo domobrancev mnogo manj od njih. V vasi je obležalo pet mrtvih komunistov, med njimi bataljonski politkomisar, neki Janko Gregorič, 21 let star deček iz Loke
pri emomlju. Oetallh štirih niso mogli identificirati, ker niso našli pri njih nikaklh osebnih
V vasi so domobreoci poleg orožja in druge opreme zaplenili tudi bataljonsko zastavo in ves arhiv, ki pa še ni bil obsežen, ker je bil bataljon šele nedavno ustanovljen. Poleg drugih spisov je bila v arhivu tudd bataljonska »kronika«, prav tako še kratka, vendar pa izhaja iz nje, da je par dni prej padel tudi komandant tega bataljona.
Opisani spopad v Kriški vasi sam na sebi ne bi bil važen, saj doživljajo komunistični oddelki enake ali še hujše poraze dan za dnevom po najrazličnejših krajih Dolenjske in Notranjske. Omembe vreden pa je zaradi tega, ker se je pri njem pokazalo, kako puhla je slava, ki so jo komunisti že v naprej peli svoji »eliti« v VDV in kako slabo so utemeljene nade, katere so polagali na to novo formacijo. Videli so po tem primeru, da bodo tudi bataljoni VDV deliU usodo ostalih tolovajskih oddelkov in da sta splošna demoralizaclja in razkroj zajela tudi nje.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Pobegle dijakinje. 30. maja so pobegnile od doma tri dijakinje. Policija je takoj uvedla poizvedbe in že po nekaj dneh so našli sled za ubežnicami. Dijakinjam se je posrečilo priti do Zwlschenwassern, kjer so bile aretirane in oddane v ljubljanske sodne zapore. Sodišče jih je po'kratkem zaslišanju izročilo v varstvo staršev že v ponedeljek 5. t.m. Mnogi so v sveži a pobegom omenjenih deklet rasnašall razne izmišljene
Nas opomin g>de zračne zaščite: Obleka za protiletalsko zaklonišče: Močno obuvalo, odeje tn naglavne rute, obleči, se toplo in praktično, moške hlače
govorice In so zdaj, ko so se žive In zdrave vrnile, postavljene na laž njih zlobne trditve.
Poroka. V eoboto 8. t. m. sta se poročila v cerkvi, ev. Jožefa gr- Jenko Adolf, mani dipl. plesni mojster in gdč. Pauli Mllenka, hčerka uglednega veletrgovca in posestnika g. Pauli Antona. Poročil ju je g. prof. dr. Dokler. Za priči sta bil« industrijeo g. Franci Hednrihar 1д trgovec g. Edo Ivanuš.
Zaplemba imovine komunistov. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja zaplembo vse premične in nepremične imovine upomikw: Lapanje Marije, gospodinje dr. med., fll. In tehn. Klinca Ladislava univerzitetnega profesorja, Lokarja Mirka, mizarja. Ing. Dularja Alojzija ioženirja-monta-nlsta, Jerkovič Vojne, gospodinje, Drofenika Ferda, finančnega uradnika, vseh iz Ljubljane.
Reševalna postaja je lani prepeljala 6812 bolnikov. Izmed ustanov, ki obratujejo pod okriljem mestne občine v splošni blagor vseh Ljubljančanov, je med prvimi omeniti reševalno postajo. Mestna občina je že od prvih začetkov zaradi pomanjkanja druge sllčne ustanove organizirala svojo reševalno postajo. Teh-
nično in upravno jo je združila z mestnim gasilskim uradom. Ta odločitev je potem vzdržala tudi razmere reorganizacije mestnega gasilskega zbora, tako da je še danes reševalna postaja del mestne gasilske skupine. Stroške za reševalno službo še nadalje nosi mestna občina, kot reševalci pa še vedno delujejo posebej izvežbani gasilci. Reševalna postaja ima za prevoz bolnikov na razpolago 5 mestnih reševalnih avtomobilov, med katerimi je eden namenjen za prevoz nalezljivo bolnih. Dva ali cel6 trije avtomobili so bili lani zaradi obrabe in poškodb, ki jih ni bilo mogoče naglo popraviti, dalj časa izven obrata. Lani so reševalci prepeljali s 6161 vožnjami 6312 oseb. Leta 1M2. jih je bilo prepeljanih 5641, leta 194,1. pa 4409- Število prevozov je naraslo, ker so bile ukinjene vožnje z avtoizvoščkl in drugimi vozili. Število voženj bi bilo še mnogo višje, če ne bi vodstvo reševalne postaje iz tehničnih razlogov omejilo vožnje na najnujnejše primere in samo na ozemlje mestne občine ljubljanske. Bolnike iz drugih krajev je r^evalna postaja prevažala samo v redkih in Izrednih primerih, ki jih je zahtevala višja sila.
fTo svetu
Službena mesta v Warthelandu, ki jim je poverjeno naseljevanje čmomorskih nemških povratnikov,. ai prizadevajo, da bi preseljence nastanili v strnjenih vaseh. Crnomorskl Nemci se naj v novem delovnem območju takoj počutijo domače. V teku naseljevanja so bili sedaj prebivalci kolonijske vasi Reichenau strnjeno naseljeni v Amtsbezirku Moosburg.
Deutscher Staataminister fUr Bohmen und Mahren (nem&ki državni miniater za češko In Moravsko) je ustanovil kot odlikovanje za prlpadflke protektorata, ki bi te izkazali po vzornem obnašanju ali izpolnjevanju svoje dolžnosti in stalni prlpravljenoetl »Ehrenschlld des Protektoratee Btthmen und Mahren des Herzog—Wenzel—Adler. (Častni ščit protek-
lov v Mrntnu
Velika loveka razstava. K&mtnerskl In go^ renjski level so priredili ob priliki oblaka nemškega vrhovnega državnega lovskega mojstra Soherping-a v Kftmtnu veliko razstava loivskih trofej v St. Veit a. d. Glan v dvorani hotela Stem. Dvorana je bila slavnostno okrašena. Mogočno jelenje rogovje na stenah ter številni lesorezi pokojnega umetnika Sultber-ga Lobiaserja so dali velikim razstavnim pultom primeren okvir. Od blizu in daleč so prihiteli lovci, da si ogledajo izbrane lovske trofeje. Na razstavo eo bila sprejeta samo rogovja, ocenjena s sto točkami, da Je bil torej labor res časten. Prvenstvo je odneslo rogovje Jelena, ki ga je ustrelil pl. Pawlovski v revirju pri St. Katarini ter Je bilo ocenjeno s 193,8 točkami. Da je lovstvo velikega gospodarskega pomena, je obiskovalce poučila tabela o odstrelih v zadnjih petih letih. V KAmtnu je bilo v tej dobi ustreljenih 6.500 jelenov, 7.400 gamsov, 33.000 sm s srnjaki, 31.000 zajcev in 15.000 lisic.
Mladinski apel v Nenmarktlu
v okviru »VVoche der Schaeffenden Jugend« (»Teden tvorne mladine«) se je vršil tudi v Neumarktlu apel »Schaffenden Jugend« (»Tvorne mladine«). Po otvoritvi Krelsjugend-walterja je govoril mladini Fiihrer des Ban-nes in Hauptgefolgschaftsmitglieder Swier-zynski. Predočil jim je težave, katere se posebno v zadnjih stoletjih stavijo mladini na pot in v nasprotju s tem podčrtal skrb naci-onalsociallzma za današnjo mladino. Apeliral je na mladino, da naj izpolni svojo' dolžnost na odrejenem mestu popolnoma in e tem doprinese zmagi.
Kfeisjugendwalter se je zahvalil Bann-fUhrerju za njegova izvajanja, katera eo vzpodbudila mladino k novim delovnim storitvam.
Rodbinska kronika iz Goren|mke
Kreis Steln
Stein. V mesecu maju so se rodili: Peter ta Ursula Malarski, Miinkendorf; Stanislaus Sehuster, MUnkendorf; Alois Belzian, Podgier; Алпа Bresnik, Bakownik; Anna Ipawetz, Ва-kownik; Margaretha Ipawetz, Bakownik; Jo-hann Golob Neul; Anna Gole, GrabMi; Joeef Battler, MUnkendorf. — Umrli so: Maria Pire, MUnkendorf; Stanislaus Martlnz, Graben; Franz Mole, Podgier; Theresia Schubel, Perau; Anna Sore, Stein; Apolonla Plbernik, Podgier; Georg Pantschur, Uscheuk; Johann Butalitach, Thelnltz; Josef a Sluga, Salenberg; Matthftua Pantschur, Poreber.
torata BOhmen und MShaen, orla vojvode Wenzla). To odlikovanje se podeli v treh etop-Лјаћ — navadno, v srebru in zlatu.
Pri Luchow (Heide) »1 je nekaj dečkov preskrbelo revolver z municijo. Napravili ao si r gozdu bunkar in so tam imeli »strelne vaje«. Pri poskusu, da bi odstranili neko napako, ki je nastala v pripravi za polnjenje, se je sprožil strel, ki je smrtno zadel enega izmed igrajočlh se otrok. Starši so bili o nesreči obveščeni šele pozmo zvečer, ker so otroci la atrahu smrtni Izid igranja zamolčali, šele, ko so starši iskali otroka, so zvedeli o nesreči.
ZAHVALA
V nenadomestljivi izgubi naše srčno l]iib-I|ene mame, aospe
АШЕ SMEKKOL
s* vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so z nami sočustvovali, prav lepo zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa Izrekamo g. župniku Hafnerju in prevoznikom iz bolnice Gallenseli v MorAutsch.
Ob. Flschern, Krainburg, Cilli v juniju 44 Žalujoči otroci In sorodstvo.
ZAHVALA
O priliki težke zgube našega dobrega so proga, očeta, starega očeta, brata, strica, g
JOHANM SCHTEBETA
posestnika,
izrekamo vsem najlepšo zahvalo, ki (te z na ml sočustvovali, darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Bog plačaj I
A e 11 n g, v juniju 1944.
Žalujoči) Marija, ienai Max Schen, zeti Max in Juhann, vnuka: Marija, vnukinja.


osram-lampen
Krankheit-
^(ВШ£,^'иЛ)С1ЈШ0Н&1
i*der Kronk« I60t Ludc« «n d«r Kompffront d»r Haimot Der Wilto zur scKneiien G«»undung ift deshaib Pflicht; •r muA di« Kun»l d#r Arzt« und di# Wirkung b«wohrt«r Arzn«imitt«l tfnt«rstutz«nl
AS TA
ARZNEIMITTEL
Pridobivajte naročnikov za „Karawanken Bote"
ZAHVALA
Vsem, ki ste našega edinega ia ljubljenega sina, brata, strica
TIKZE^ZA ZIGOLE
pokropili, obsuli s tolikim cvetjem in ga v obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti srčna hvala. Posebna zahvala g. župniku in g. organistu za tolažilne besede v bolezni, dalje vsem, ki ste z nami sočustvovali. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Žalujoča družina Zigole.
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega ljubegf sina, brata in strica
ANTONA miBNIkA
izrekamo toplo zahvalo vsem, ki so s nami sočustvovali. Tem potom bodi vsem prisrčna zahvala, posbeno g. župniku za zadnji blagoslov, gg. pevcem in darovalcem cvetja in vencev.
A. d r g a s, 9. junija 1944.
Žalujoči ostali: mati, brrt, sestre.
Z&lostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da J* naš ljubljen! sin, brat
Anton Ersar
Soldat,
' cvetoči mladosti 25 let, padel dne 22. maja junaške smrti na ruski fronti.
Dragi Tone! Ni ti bilo dano, da bi užival sad domače zemlje, katero si tako ljubil.
Lahka naj Ti bo tuja gruda. Spominjajte ee ga In molite zanj.
Poscheuk, Zirklach, v juniju 1944. Zalujočii Maria, matii Johan, brat« Rosalia
Ciril in Johaiin, strica* Магуагч"^-tela In ostali sorodniki.

V globoki ialoeti JavlJemo vsem ■•rodni-kom, prijateljem iit znancem žalostno vest, da Je nas ljubljeni sin In brat
Ргапж LeTitschar
Geireiter,
/ cvetu mladosti, star 21 let, dal življenje za FUhrerja in domovino, dne 9. maja na Vzhodu, zadet od sovražnikove granate.
Kdor je poznal mojega sina Franza, bo razumel kaj smo z njim zgubili, ter obtučil naio globoko žalost.
Počivaj v miru, ali pri ваа oataael ▼ spominu.
Rosen, v juniju 1944.
'Talujočii Frans, oče: Joaeia, «iati| Alois, Ka nonler, Johann, mesarski vajenec, brata-Mirni, sestre ter ostali sorodniki in znanci
z ialoitnim ereem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretresljivo ve«t, da Je nai Iskreno ljubljeni sin, brat, strto, nečak in svak
Kari Budia '
Grenadier,
dne 24. aprila 1944, na južnem bojišču žrtvoval svoje mlado življenje na oltar domovine.
Dragi Karli počivaj mirno v tuji zemlji, ml Te ne bomo nikdar pozabili, nam ostane* т najlepšem epominul
Stainztal, Kokulaln, Graz, & VI. 1944.
Žalujoči: Alois in CKcilia Budia, itariii Fried-rich, brati Aloisia SIcafar, Thereiie Roschkar. ■udmillD, sestrei Golnar Georg, strici Skalar Anton, »osckar Franz, svaka in ostale sorodstvo.
& — iter. «Т.
A В A W A N K E M BOTK
Sobota, 17. JOtiija 1944.
Xidhtspieie
AUgeineiiie t\lmtreuhand O- m. b.
ZwRigstelle Sudost
ASSLING
16., 17., 18., 19. VI.
Gefiihrlicher Friihling Jugendliche unter 14Jahren nicht zugelaeten! 20., 21., 22. VI.
Du bist mein Gliick Pur Jug-endliche zugelaasea!
KRAINBURG
16., 17.. 18., 19. VI.
Tonelli
FUr Jugendliche nlebt zu^elaasenl 30., 21.. 22. VI.
Kora Terry
FUr Jugendilche nicht zugelaseea! LAAK
16., IT., 18. VI.
Du bist mein Gliick FUr Jugendliche zugelassen!
20., 21., 22. VI.
Ich klage an
FUr Jugendliche nicht zugelassea!
RADMANNSDORF 16., 17., 18. VI.
Lache Bajazzo!
FUr Jugendliche nicht sugelassen!
30. 21. 22. VI.
Schlneakkord
Fur Jugendliche nicht zugelajuen! ^
VHLDES
16., 17., le. VI.
Peterle
Flir .lugrendliche nicht zugelassen!
21., ae. rt.
Kora Terry
FUr Jugendliche nicht eugelassen!
NEUMARKTL 17., 18. VI.
Links der Isar, rechts der Spree
FUr Jugendliche nicht zugelassen! 21., 22. VI.
Wiener G'schichten Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaesen!
STEIN
16., 17.. 18., 19. VI.
Frauen sind doch bessere Diplomaten FUr Jugendliche nicht zugelassen! 20.. 21., 22. VI.
Ihr erstes Eiiefanis Flir J-ugendliche nicht augelaseen!
ST. VEIT
17., 18. VI.
Der Hebe Augustin
. FUr Jugendliche nicht zugelassen!
UTTAI
17., le. VI.
Liebespremiere
FUr Jug-endliche nicht zugelassen!
21., 22. VI.
Der liebe Angus tin
FUr Jugendliche nicht zugelaeeMi!
MIESS
17., 18. n.
Frau Luna
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
SCHWARZENBACH 17.. 18. VI.
Opemball
FUr Jugendlloh« nicht zugelaeeem! Zu Jedem FUm die Dentsche Wocheaschan!
AMTLICHE BEKANNTM&CHtNGEN Kreis-Haushallnngssdiule KraiRbnrg
HoJaJiejUe 3 (hinter dem Artielteajnt). Berufs-Faobsohiile.
Darner: ein SchuUaihr.
Anebildnnc fUr den Hauefraiiembernf und haAiswirtechaftlichen Anetaltsdienet. (Die AbfchluBprilfuni kann ekn halbee PflichtjaJir •reetzen).
Bed Zutreffen der Vorauepetzuncen WeiterbildDBK »ur HauB-trirtscUaftsleiterin in iroBen haiiswirtsohaftliohen Betrieben, in Jusfendlieimen. Schiilerheimen. PremdenpemsioTien. Kurhaueem, Aueeoeisuinjt«!!. VVerliskUchen, Gemeinechaftekilchen, Kindergarten. be! der NSV.; znr Sanelinissschwester vmd eur Kranken-■chweeter.
-Anfnahmehedinifimeen: 15. bde 16. Lebensjahr; anht Klaesen VolkeechiUe oder vier Klaeeen Hauptechule Oder vier Klaeeen Oberschule: »ehr cute Kenntnieee im der deutechen Sprache: Za-ввћбпгкеН aiir HJ. erwiinecht.
Ansbilduntf.sba8ten: Schuleebilhren monatlicdi RM 7.80, Koet-beitrae monatlicb RM lo.— (Mittagegaem)
Amnelduneen tSelioh bis zam 30. Jund. EKsnchreibf^tihr kM 2.—. Mitzubriiuren sind' letatee Schulzeugnib. Naohweie der ariechen AbstammimK bis bu den GroBeltem. Kachweie der deut-■cheo Staatebtlreerechaft HJ.-Aueweie. erfbeteeeohriebener he-bepelauf. Binsteinduinr der Schttlerbeiehreibaiiis dnireh d&* soWtat b«euchte Schule.
Anfnalimepriifunir in Deutafh nnd Recline« am Dipnetae. den 4 Jnli. 13 Uhr. Papier und Bleietift mitbrineen? Prafungisgebu.hr RM 2.—.
Schfilerinnenheiin fflr auewarti^ Schillprinnen: Heinurefeiihr (Wohnunsr u«d Verpflesrune) monatlieh RM 46 —, Koetbeitrae inbeeriffen.
Aaebfldunasbeihilfea flir Fajonilien mit mindeetene Tier Kin-
oder Witwen. Iiibezriffen eind die SchoilirebUhren. (Me eenae Heimeebiihr. «n Lehrmittelbeitrae шИ Fahrtkoeten.
Die Snhnlleitnne-
Okrajna gospodinjska šola Iralnbnrg
ba.raka 3 (za borzo dela). Poklicna strokovna Sola.
Trajanje: EJno šolsko leto.
Izobrazuje za poklic gospodinje In goapodinjeko #!u*bo т zavodih. (Zavrftni izpit more nadomestiti polovico obvezn# delovne službe).
Ob ustrezanju pogojev nadaljnja izobrazba za rodlteljlo« goepodinjetev v večjih goepodinjrttih obratih, v mladinskih domovih, dijaških domovih, tujskih penalonih zdraviliških. Ijudekih, obratnih In skupnih kruhinjak, otroških vrtcih, pri KSV; za seetre v dečjih zavodihl in boiniike sestre.
Pogoji za sprejem: 16. do 16. starostno leto; 8 raocredov ljudeke ali Atiri razredi meščanske šole aH gimnazije; Dobro znanje nemškega jezika. Pripadnost k Ш zaželjeno.
StroAM izobraževanja: šolska pristojbina mesečno RM 7,80. Prispevek za hrano mesečno RM 16.— (kosilo).
Prijavlja se vsak dan do 30. junija. Vpisnima RM *.—. e seboj je prinesti: Zadnje Solako izpričevalo, dokaz o arlj-skem pokolenjn do starih staršev, dokazilo o nemškem dr-ža vi jamstvu, HJ-dokazilo. lastnoročno spisani potek življenja; popis učenca poSlje Sola, katero Je učenka nazadnje obiskovale.
Sprejemni iz^Htl iz nemdčin« tal rajčunstra ss vr#* v torek, 4 Julija ob 13. uri. — S sefeoj je prinesti papir im svinčnik. Pristojbina RM 2.—.
Dijaški dom za zunanje učenke: Pristojbina za domova-nj* (stanovanje In oskrba) mesečno RM 46—. StroiW M prehrano so vključeni.
Podpore aa-izobraževanje za druisne z vsaj Stirtmi otroci ali vdove. Vključene т tem so šolske prietojUa«^ popolna pristojbina za domovanje, prispevek za učila in stroški vožnje.
Vodstvo Me.
Hausfrauen, AAtnng!
▲b Dienetag den 13. Juai м die НатжмrtmchafUieh# Beratuageetelle d«r NSF Kralnburg, Bergstrafi« 3, gje6ffe«t.
Jedon Dleiwtag; уоЛ li—17 Uhr NKhher&tmtg, jeden MlWiwoch von 14—17 Uhr mul jeden Donneretaj^ ganatttgig HauewlrtachaftUche Beratimgr und Sc}iuhmntauech. Hausfrauen, holt euch aUe Rat.
Der Reictufflinister fiir RSstung und Kriegsproduktion, Chef der Transporteinheiten Speer, Berlin NW 40, Alsenstrafie 4, Telefon:
II 6{ 81, (udit; Kraftfahrer, Kraftfahranlernlinge Fadikrafte der Autobrandbe aller Art, Vutkaniseure, Steilmacher, Ingenienre, Maschinenbudihalter (-innen), Adrema-Prager(-innen) Zahntechniker(-helfer), Anlernlin ge fiir Zahntediniker, Koche,
Schuhmacher, Kontoristmnen, Stenotypistinnen, Sdineider. Ein-satz im Reich und den be-setzten Gebieten. Meldung auch iiber dM zustandige Arbeitsamt.
flrztlidier sonntagidiemt
Krainburg: All! 18. Juni: Ur. i>aul Pan/.e, Krainburg. SchillerstraSe 17, Fernruf 151.
Službo dobi
Dečka ojl 14 do 16 let starega za pomoč pri gospodai^stvu in na polju sprejmem takoj. Naslov pri K. B. Krainburg pod »Pošten«.	3456—1
Sprejmem čevljarskega vajenca in pomočnika. Franz Mi-klautschitech, St. Veit/Sawe 69.
3445—1
Službe išče
Fant, marljiv in pošten, v lo. letu, z 2 razredoma meščanske šole Išče meeta kot trgovski vajenec po končanem šolskem letu ali pozneje. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod »Trgovski vajenec«. 3460—2
Odda v najem
Brezplačno stanovanje na deželi in nelsaj vrta takoj oddam zakonskemu paru. Dopise na K. B., Krbg. pod „Oskrbnik" 5640-3.
_Prodam
šest malih prašičkov, 7 tednov starih, prodam. Slemz Johann,
Ober Fernjg 9._3446—6
Pokrajinsko sliko 70X^1)**' ®'Ј-nato, z okvirjem, prodam za RM 250. Naslov pri K. B. Krbg. pod 3459—6.
Prodam kravo, 7 mescev brejo in 1 letno telloo. Naslov pri K. .B. Krainlburg pod 3463—6.
E o pi m
■Kupimo enoročni voziček za osebno prevažanje zavojev. Nujne ponudbe na Karawanken Bote, Krainburg.	34^-7_
Kupim gepelj, ležeč ali stoječ. РопичЉе na K. B. Krainburg
pad 337^-7-__
Vodno sesalko na ročni pogon k. } ali 6, novo ali v dobrem stanju, ki bi jo postavil v živinski hlev, kupim ali zamenjam. Josef Tjdhadesch, T ratten 3, P. Oberdorf u.- Laak.	3375-7
HandtOcher sparcnl,
Schmutzige Hdnde nech dem I Waschen zuerst grundlich ob-spulen, donn erst obtrocknen. B#i jeder icKmwtzigen Haus-erbeit olte Loppen xwm Ab-wisfhen nehmen. Hondtiicher , on beiden Enden mitAuf-kdfiger versehen. So sport man j Handtucher im GebraucH, wnd bo* wemger mi wo«di«n.
Kfea-v •,
>
ilitnt h#w#* m#f d*r mi*M*(hW%e» Crndhrungl Doron mOuMi оП* G#Av@#lho4»f #b#m$o d»nk*n wt# V#f6rqwdw van 1мг|ц Hv *kh lmm#f #r*f Ob#rWg#m т6<^1*. ob df# №m zugtttiltaM Cf«r nidH жи	spet«r*n ZvHpvnkt nock
XV v«rwMid«n lind. Dom# kgt mtm e&# we# mol W
ОатиШ
i
CfUteAnlage
Ihrer ErfDarnme
VcrlaiiomSic (Jen koftenr 10(01 Aiilagc-Rarncbcr iibcrfffurrhrgunuljjus Baulparmanri dBsVrrmo-gcnslparmbcidrrflinBtrn iinddltcOrn BauIpdrkalFc indaiOonau-Alpcngeucn
Beranmgssceld«: Klagcnhirt, Damgass« 9, Rni »8-53.
SEIT JAHRZEHNTEN
DARMOL-WERK
kitUCNMIDm
Travo na rastilu za košnjo — ali seno do 3000 kg kupim ali
dam ?anjo v zameno gnojilo ali kaj drugega. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod »Nujno rabim«	3437—7
Kupim takoj aparat za povečanje slik ali tudi zamenjam za drugega. Ponudbe pod »V dobrem stanju« na K. B. Kla-genfurt.	568—7
Takoj kupim dobro ohranjeno kaki'šnokoli mlatilnico, sposobno za pogon z motorjem do 5 Ph. Zamenjam za čebelne panje A. ž. oz. se mlatilnica dobro plača. Ponudbe na Obst-baumschule Holz, Jorgendorf bel Pettau, 12 a.	3450—7
Kupim nov ali dobro ohranjen šivalni stroj. Ponudbe s točnim naslovom in navedbo cene poslati na K. B. Krainburg pod »šivalni stroj«.	3451—7
Menjam
Menjam dobro ohranjen radio; aparat „Volksempf ", damsko kolo, uro ah moSke gojzerje št. 43 za pisalni stroj. Hans Peternel, Pa. Frolich u, Kliipfel, Eidital, Untersteiermark.	3234-15
Sesalnik za prah (125 W) se menja proti 3 ali 4 cevnemu radiu. Dopisi pod „joo" na K. B. Kla-zenfurt.
Slamoreznico na motorni pogon, ki sama odvaža rezanico, zamenjam za težko motorno mlatilnico. Razliko doplačam. Alois Jenko, Ob. Fernig 16, P. Zirkladb, bei Krainburg.	3441-15
Zamenjam šivalni stroj »Singer« v dobrem stanju za brzo-paiilnik ali kaj drugega. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3>Singer«.	3448—15
2 e n i t v e
Vdova, 43 let stara, z i otrokom, prostim stanova.njem in službo hišnice v lepem kraju, želi spoznati delavca ali upokojenca do 55 let, vdovci imajo prednost. PonudJbe na K. B. Krainburg pod „Kje si sreča?" k. 3426-21
Obrtnik — srednjih let — ki ima namen ustanoviti lastno poletje, želi radi pomanjkanja znanja spoznati gospodično, dobrega in mirnega značaja, ki ima veselje do lastnega doma, v svrho poznejše ženitve. Le resne ponudbe na K. B Krainburg pod „Lepa bodočnost" 3424-21.
Z т1а.јДо, . cluft*vxio , CNMun1j«aio
vdovo ali 1оСегЉо Iščem resnega poznanstva. Dopise s sliko pod »Usoda« na K. B. Kla-genfurt.	56в5—21
železničar v bol^i službi samski, star 30 let, želi v svrho pomejše ženitve »poznati gospodično primerne starosti io resnega značaja. Dopise s sliko na K. Bote Krainburg pod »Sreča«.	3453—2tt
Cez hribe doline gre moje srce, osamljeno išče, družice za se. Ce imaš ljubeče, preprosto srce, le akrbno zaupaj ga v moje roke. Dopise, po možnosti s sliko, na K. B. Krainburg pod »Planinski svet«. 34M—21
Katera vdova do 50 let g po-koj'nino in brez otrok bi se odločila za skupno gospodinjstvo 7, vdovcehi brez otrok, posestnikom in železničarjem v pokoju, ki je dobro situiran. Slika zaželena. Ostalo po dogovoru. Le resne ponudbe na K. Bote Krainburg pod »Srečna jesen«.	'■ 3448—21
železničar srednje starosti želi spoznati gospodično od 20 do 30 let starosti. Vdove brez otrok niso izključene. Takojšnja že-nitev. Dopise na K. B. Krbg. port »I^jubko srce«. 3452—21
v ljubezni razočairani mladeni-kl nudim utehe in mirnega za« vetja. Dopise s sliko pod »Ume« vanje« št. 5684—21 na K. B. Klag'enfurt.
Izgubljeno
Dne 9. junija sem pozabila v vlaku, ki vozi ob 13. uri im llatechach-Matten proti ABlia-gu, denarnico z Bezugstijelnom za čevlje na ime Josefina Ko-zole in eno verižico, ki mi je drag ^omin. Oseba, ki jo Je našla je bila opažena (kako* sem zvedela kasneje), zato prosim, da najdene stvari vrne aa žel. postajo Ratschacb-Matten, proti nagradi.	3458—24
Listnico (Brieftasche) s Keim-karto na ime Josef Schilz itd. sem zgubil v Krainburgu aH okolici. Najditelja prosim, da isto vme v »GajmiaiweTke« Krainburg.	3463—M
_Bazno_
Od danes naprej zopet repasiramo nogavice in negujemo noge. Pr» Liditl, Schuhhaus, Krainburg. Iz-HH
Vop»i«ht war Anstaokiinel
Bine kleiiK. dvnb NMliliwlglKit her-Torgerutrr.e Anstecfcunj hat hSulig fciM seliwerwiegeniie ЕгкгаЉшц гЏ ffalft. Dana wir<t Me dwdi Ar^itsau«taU btksltl. Nioht XugeWict (кјл, aber vorsidilie! Iffl Ernsttall« liM Of richtigen ot£«tt-miU«], I. 1. cmNOeOL, iihiitHd).
Wo wor si* doehT Wo kf SM nwr?
Wo Dak* Totchenlompe Umijii
m6gWwL oh Dw omgeejt Deiw w«mOu Sckfommen вчкшоИчМ!
Oonfl btowcKit ^ ow*k mock
Hansaplast
v globoki žalosti naznanjamo vsem «0T0d-nlkom, prl|at»l)em In znancem prežaloetno vest, da je naš »In edinec, brat, stric
Yinzenz Zigole
star 24. Jet, po dolgi mučni bolezni zatlsnil svoje trudne oči. Pogreb se je vršil v nedeljo, n. junija na pokopališče v St. Martin.
Ober G a m 11 n g, 10. junija 1944.
2а1нјоб1: Michael in Antoni)«, eteršb Antoni)«, por. Gregorach, Marije, Martina, Katarina, sestre; Alois Cregorsch, svaki Venzel, nečak in ostalo sorodstvo.
VKllTBKTUNG ala Haupt- oder Kebenbeech&f-tigruiQg zu vergeben f&r chem.-tecbn. Artikel. Geetgmet auch fUr Terelcberunga- und Saat-jfutrertreter. Antrftge ertoeten unter >Giiter Verdlenst 3223 •n ▼erb.-Mittl. Dopke, Wen I.,
Rotenturmstrafi« i.
insertraite v našem iislu!
Fik teduiii^e KsrteifulirunK Kar-uifiihrcr (in) amgehtnd gesucht. mit Lichti>ild erbecea unter C. N Atufiihrlidte Bewerbung mSglidist ui KAV, Berlin SV 6%, An <)»r JeruMlemw Kirch# a.
Cfltetelien SduresprlTier vom Mtbat? Nein, — mentens «nt-stehan tie etm^ IMochlsamkeH. AAon denkt vieNelcW: „MaeW nicHts, doz« Kobe ich to Arbeitskittelf Ab«r our dies# Weise kommen jede Woche zeiM Fleck* zwviw drouf, ond der Kittel i*t noch kwrzer Zeit ducdil^icHert. Deshalb Vor$i<ht vor SdurefledtenI Jede Soche muO heut* doppelt to longe halten als im Frieden — ouch ArfaMtsoKMo.
OwW Wwm tlii
TD I A SCHUHFABKIK
iniu
G£S. M. B. И.
N E U M A R K T L « O B E R K R A I N
DRAHTANSCHRIFIi TRIO NEUMARKTL / FERNSPRECHER NR. 20 У