Pomembni premiki
Če smo pred tremi ali štirimi leti tu in tam lahko opazili pojave skepse do sprem-Jjanja, ocenjevanja in krepitve politično-var-nostnih razmer in pojave bojazni, da bi s povečano aktivnostjo ZK in drugih družbe-nih dejavnikov pri razrcševanju te proble-matike segli v pristojnosti in naloge stro kovnih organov, lahko dancs govor.imo o po-vsem drugačnih ugotovitvah. Ljudska ob-ramba in družbena samozaščita vse bolj po-stajata neločljivi sestavini socialistične sa-moupravnosti, yse bolj se kot sistem razra-ščata, kar potrjuje tudi ustrezna organizira-nost na vseh ravneh.
Uspehi so vidni predvsem v množični u-deležbi ljudi pri snovanju ter uresničevanju varnostnih in obrambnih aktivnosti, večji osveščenosti, porastu varnostne kulture in v samozaščitnem ravnanju. O teh in o šte-vilnih drugih ugotovitvah so razpravljali tu-di na zadnji seji mcstne konlerence ZKS Ljubljana, kjer so mcd drugim spiegovorili o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih na-daljnjega podružbljanja in krepitve ijudske obratnbe in družbene samozaščite v Ljub-ljani.
Ocenili so, da so bili v minulem obdobju doseženi pomembni uspehi, aktivnosti pa so se stopnjevale še zlasti v minulem in v le-lošnjem letu.
Posebna pozornost je in bo veljala ko-mitejem za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kjer je prispevala zveza komu-nistov velik delež pri njihovem ustanavlja-nju in uveljavljanju. V Ljubljani imarno namreč že prek 1.100 komitejev in zlasti prek njih lahko zagotovimo nadaljnjo kre-pitev in podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Žategadelj se mora-mo še odločneje postaviti po robu miselno-sti, da so to telesa kot so odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, vendar le z drugim imcnom.
Obenem pa se pojav] jajo tudi primeri, ko vidijo v komitejih tisti organ, ki bo skrbel za celotno področje LO in družbene samo-zaščite, kar lahko povzroči nevarnost, da se delo komitejev zreducira na rulinsko, prakticistično in administrativno udejstvo vanje, namesto da z vidika politične, vojno-politične in s tem tudi varnostne in obramb-ne presoje resnično usmerjajo na ključna vprašanja SLO in družbene samozaščite.
Slabost v delovanju komitejev je tudi na področju njihovega povezovanja med TOZD in krajevnimi skupnostmi. Takega sodelo-vanja je v veliki večini okolij še premalo in bo torej potrebno vložili še dodalnc na-pore za njihovo skladnejše dclovanjc ter za razreševanje nekaterih skupnih vprašanj, ki se nujno pojavljajo v njihovem delu. Pri lem povezovanju bi moralc več storiti rav-no osnovne organizacije ZK v krajevnih skupnostih.
Sicer pa nesporno drži ugotovitev, da so komiteji do danes napravili velik napredek j in še zlasti v letošnjem letu zaživeli v svoji funkciji. Pokazalo se je, da so kot kolektiv-ni politično-operativni organi sposobni ob-vladovati politično-varnostne razmere v svo jem okolju.