77. Stevilka.
I LlnUiail, i sredo. 7. aprila 1915.
XLVIII. leto.

.Slovenski Narod« vclja V Ljubljani
na dom dostavljen: ceTo !eto naprej   •   •   •   •    K 24'— pol leta        m       •   •   •   •    „  12'— cetrt leta     m      •   •   •  •    .   6*— oa mesec    m      >   •  •  •   9   2-—
r           v upravniitvu prejeman:
ćelo !eto naprej . , . . K 22*— pol leta „ • . • • . II*— četrt leta m • • • « m 550 na mesec     m       •   •   •   ?    ,    J'90
©opis! naj se frankirajo. RokopisI se ne vračajo. tTreSrJStvo: Eaaiiova ulica št 5 (v pritilčju ievoj telefon ti. 34.
Fzfeafa rsrk dan svečer isrztail nedelf« In praznika.
Inserati veljajo:   peterostopna  petit  vrsta  za enkr?t  no   16 vin., za   dvakrat pa 14 vin.. za trikrat ali  večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl Lt<U
lo je a dm ilustrativne  stvari
—^—   Fosancr&a r:s?Uka valfa to vlnarfev.   ——
Ha pismena n.ircCi's brez istodobne vposlatve naročninc se ne ©žira. „bratite :L^ianw" telefon At. S9.
.Slovenski Narod* velfa po pošti5
za Avstro-Ogrsko'
celo leto skupaj naprej      .    K 25*—
pol leta        ,„          *           ■     * 13*—
četrt leta     m        m     .   -     ,   650
na mese*-               „                   230
za rvemcijos celo leto naprej         -   .   •   K 30"-~
za Ameriko in vse druge dežele: ćelo leto naprej    •   .   .        K 35,—
Vprašanjern glede Inseratov se na] priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Qpravnlšt?o (spodaj, dvoriSčc levo), Euatlova ulica št 5, telefon St. 85,

Velika bitka v Karpatih. — Naše čete so odbile vse ruske napade in vjele 7570 mož. — Ljuti boji na franeoskem bojišču, — Za-vrnjeni ruski navali pri Kalvariji in Augustovvu.
SRDIT?    BOJI    V    KARPATIH.   — 7570 RUSOV VJETIH.
Dimaj, 6. aprila. (Kor. urad.) Uradno razgtešaio, dne 6. aprila croMne:
Boj: v Karpati^ pridobivalo se nada'ie na obsež-iosti.
Na višinah vzhodno od doline reke Lahorcze so včeraj zavzele neniM:e in av?tri]ske čete moćne ruske nozic?ie ter pri tem vjele 5040 niož.
V  sesednjifi odsekih smo krvavo oatfl! z velikim« izgubim i za sovraž-mka več   napadov   ter   zopet  vjeli 2530 Rusov.
V  i'jjjovzftodni Gaffčiji  se ?e po-eesrečii sovražen nočni napad na vi-šlne ^evernovznodno od Ottvniie.
Pri rusKem posknsii jugozapadno S5Zi|»-Bi?Kupja prodreti na južni breg Dnte^tra, fino uničill dva bata-l|e>na mjesta Aleksandrovskega pe-fiotnega polka.
Namesinik    načelnika     generainega štaba pl. H 5 f e r, fml.
*             •
ZA VRNJENI  RUSKI NAVALI NA POLJSKEM.
Berclfn, f>. aDrila. (Kor. urad.) AVoJKov biro javFa: Veiiki giavni stan, ćne 6. apriia.
Vzbodno    bojišče:
Rurk! napadi vzhodno in južno cd Kafvanfe, fcakor tuđi vzhodno od Auguetowa so tili hrezuspešni. Sicer je položaj na vzhodu neizpreraenjen.
Vrhovno artnadno vodstvo.
BOJI V KARPATIH.
»Mag\*ar Ilirlap^- poroča iz Kar-parov: Znka] se na fronti v Karpatih, k: je kakih 120 kilometrov dolga, od-ločitev zavlacuje že tedne, dasirav-no je ofenziva neobicajno silna in dasiravno je tuđi obramba zelo meč-na, se da razlasati iz teh - le dej-stev:
Fronta v Karpatih. ki šega od Dukle tja do bukovinske meje, ne tvori pravzaprav ene same fronte, marveč obstoja iz posameznih manj-ših in večiih cddelkov, ki so na po-sameznih mestih drug od drusrecra ločeni z nepremostliivimi ovirami, ki pa tvorilo kljub temu strategično enoto. Taki deli sta dolina Ondava in Laborcz ter crti Cisna - Baligrod in Baligrod - Uzsok. Vsak del ima svoje posebnosti, ki omngočajo pre-rnikanje front, in čas!ri k temu celo silijo.- Vsled te^a je ta fronta večkrat zlemijena, kar bi bilo na ravnem polju naravnost absurdno. Boji v vsa-kem posameznem delu so neodvisni dru?: od dražega, kljub temu, da uspehi v enem delu vplivajo na druge dele.
Bci torej ni enoten in mali de-tajlni uspehi ne provzročaio odločit-ve. Da slabo vrerne in slabe talne razmere uspeh še zavlačujeia, je naravno.
Boji zahodno od doline Labor-cze očividno še nišo končani. Vzhnd-no od te doline, kjer smo pretekli te-den zapustili nekaj pozicij pri Cisni, so izvršile naše čete uspešen kon-centričen napad. Rusi so izdubili ne-kai važnih pozicij. Defenziva naših čet je sijaina.
Na obeh  straneh prelaza Uzsok
trajalo boji še vedno in Še ni prišlo do nikakršne odločitve.
Utruditi sovražnika.
»Fester L!oyd« prinaša to - le porodio svojega poročevalca z dne 5. aprila iz Karpatov: Naše čete so tuđi v zadnjem tednu z nepopisno vztrajnostjo kljubovale vsem težko-čam. Ali se jim je že posrećilo, sovražnika utruditi tako, da se je njegova ofenzivna sila zmanjšala in Ua se bo ruski sunek med Lupkovskim sedlom in prelazom Uzsok ustavil, se bo pokazalo te dni. Danes so se vršili tam zelo ljuti in za naše čete uspešni boji. 2e sedaj se da z vso gotovostjo konstatirati, da ovirajo novo. bolj ohsežno ofenzivo ruskih čet naravnost nepremagijive zapreke. Pozicije naših čet. ki se prično v depresiji pri Dukli ter gredo preko Zbora, Stropka in Laborczceva ter naprej v gore -proti vzhodu, preko prelaza Uzsok v južno - vzhodno Ga-licijo, onemogočajo sovražniku že tedne nameravano objetje levega krila naše pozicije na crti Lupkov-Uzsok, dasiravno so Rusi zastavili na tem mestu silne čete. Čim bolj se oddaljuje kak ruski oddelek od ga-liške strani, tem večje so težkoče v prehrani in preskrbi z municijo. Že to ?o velike ovire in morsjo resno ogrožati pri najmanišem neuspehu vse prodirajoče sovražne oddelke. To so momenti, ki moraio sovražnika utruditi, nam pa vcepiti trdno za-upanje v končno zmngo naših Čet kljub silni premoći sovražnika.
BOJI  V  BUKOVINI  IN V GALICIJI.
Zadnji čas je bil mir v južno-vzhodnji Galiciji. Sedaj nam pa po-roČajo, da so poskusili Rusi pri Ko-lomeji silen napad na naše pozicije. Ta poskus se je popolnoma pone-srečil.
Vzhodno od Zaleszczvkov so poskusile moćne ruske čete prekoračiti Dnjester. Naše čete so jih po-gnale nazaj, uničile dva bataljona. vplenile 7 strojnih pušk in vjele 1400 Rusov.
Ruske izgube.
iz Berlina porocajo: Dne 29. marca priobčena lista izgub ruskih častnikov izkazuje dosedaj 21 pol-kovrnikov in podpolkovnikov. .Moskovski grenaciirski polk je že štiri-krat izgubil svojega poveljnika.
General inf. pl. Kusmanek.
Preko Stockholma porocajo, da ima general inf. pl. Kusmanek v gu-bernijski palači v Kijevu 4 sobe. Pustili so mu tuđi sabljo in vse njegove redove, med njimi železni križ.
*
V Bukovini.
Iz Crnovic porocajo, da je pri-čela bukovinska trgovska in obrtni-ška zbornica zopet delovati. Tuđi hranilnica je zopet pričela z delom. Prvi vlak z Ogrskega je dospel v Črnovice.
Iz Galicije.
Glasom poročil iz Lvova, smejo obiskati zasedene gališke pokrajine samo osebe s posebnim dovolienjem generalnega gubernatorja. Več lvov-skih finančnih zavodov je ustanovilo skupna skladišča za živila; članom te družbe se dovoljufejo za nakup ži-vil krediti, ki jih imajo odplačati sele po končani vojni. V Lvovu je sedaj 67 cenih kuhinj. Vsled sporazuma mestnega magistrata z nekim banc-nim konsorcijem. se izplacevanje 2/f* predujmov na plače avstriiskih državnih uradnikov vrši prav redno. Mestna garda je bila razpušČena ter so jo nadomestili z rusko policijo. Zelezniški uradniki, ki so dobili povelje, priti službovat v Galicijo. ne smejo iemati s seboi svoje rodbine. Avstriiski davčni sistem je še v veljavi.
*
Iz Rusije.
Neki ruski finančni list poroča: Ustanavljanie in razvoj delniških družb je v prvem Četrtletju v Rusiji močno nazadovalo. Kapitali] se je stekalo v industrijo za lU'S miliionov rubljev, napram 36*S milijonov v istem času lanskega leta.
Trgovinska bilanca je pasivna; uvoz presega izvoz za 70i milijona. Carinski doliodki so se zmanjšali za 72 miliionov.
; Rieč • pravi, da vlada v Petro-gradu velika draginja. Za mo-ko. meso, surovo maslo in oves mora izda-jati mesto za kaka 2 milijona rub-ijev več na mesec.
:>Novojc Vrcmja pozivlja vlado, cia naj odda posestva nemškili kolo-nistov v Rusiji ruskein vojnim veteranom.
Splošno bc govori, da se Zidom po končani vojni v Rusiji ne samo ne bodo razširile pravice, marveč jim bodo vzeh še te pravice, ki jih imajo. Kdina koncesija, ki jo bodo dobili, bo. da se bodo smeli poljubilo izsc-ljevati v Ameriko.
*
Rusko posojilo v Ameriki.
Iz Bruslja porocajo: Z arigle-škini posredovanjem in poroštvom so banke v Newyorku dale Rusiji posojilo v znesku 250 miliionov fran-kov proti enoletnim 7 oclstotnim zakladnim inenicam. Od teh 250 milijonov se bo 60 miiijonov porabilo za vrnitev nekega prejšniega predujma, 90 miliionov za obnovljenje v krai-kem zapadlih zakladnih menic in ion milijonov za plačilo novo iidbavljc-nega voinega materijala.
Pcnesrečeni 5rb?Ki poskupi.
Budimpešta, 6. aprila. Pesti Napio < javlja z južnega boiišča: ^>rb-ske čete so se poskusile izkrcati iui takozvanem Ciganskeni otoku v Savi pri Belgradu. Naši so mirno čaka-!i. nato pa so pričeli obstreljevati Srbe iz strojnih pušk. Srbske čete sa se morale naglo zopet iimakniti. •            *
Ruski vojni materijal za Srbijo.
Iz Bukareste porocajo: Polurad-no se razglaša: >Vsak inozemski žc-lezniški voz, ki priđe v deželo. se mora ali na meji. ali pa na prvi postaji v deželi temeljito preiskati. Če se v vozovili najde blago, čegar pre-voz je sedaj skozi Romunijo prepo-vedan, se morajo vozovi takoj vrni-ti tja, odkoder so prišli..: — S tem naj se ustavijo ponovni poskusi Ru-
*                        .
KiTierifion'Hfl.
Francoski   sp^al  Pierre  d e  Cou-levain.
(Dalje.)
—  Nekoliko zdelan le, dobri dečko ... Nekaj mesecev počitka mu ne ho škodila.   Trdo si   jih   je zaslužil. Njegova  pozicija  je  danes  ustvarje-ra. Lepo. z dvaintridesetimi leti! Da vr.5. prav ničesar ne zgubi na svoji veliavi poleg tvojega moža. Drug tip je. to je vse. Olei, Gcorges se mi zdi keker    dobrodešen    novofundiandski p^5, dočim   je  gospod   d* Anguilhon I»"cohen tištim velikim hrtom, ki se jim  moraš  prilizovati  in   jim  streči k'kor kakemu  paši.   Menda ne   bo iseral napram Georgesu velikega gospoda?
--■ Igra! velikega gospoda, J?.eques? Ah. za to je prevelik grondseigneur.
—  Upajmo torej,   da se   bodeta tvoj hrt in moj fundlandec dobro ra-zumela.
—  Upajmo.
—  Čudim se, da se je gospod d* Anguilhon nastanil v   istem  hotelu, kakor mi.
—  Zakaj ne?   O,   mnogo   čuta ima za rodbinsko življenje, trdi tuđi,
da ne more dolgo   živeti    daleč   oJ svoje rratere.
—  Amerikance ali Angiez si jru-sti prej kožo   odreti, kakor   da   10 prizna.                                •
Tedai je vstopila Katarina, da pomaga svoji gospe pri toaleti. Gospodična May jo je poljubila na obe lici.
—  Kako se je torej obnese! novi zakon? Ali sta se zaljubljenca že kaj prepirala?
—  Prepirala? je vzKliknila bona. Ah, nrlss Klara, naj se ježim na vas še tako. tedaj vam vendar želim, da bi bili tuđi vaši medeni   tedni   tako prijetni kakor oni vaše sestrične.
Georges Ottis je bil predstavljen markiju. Mcža sta si podala roke in si pogledala v oči. Očividno sta drug na drugega napravila dober vtisk, in sestrični, ki ste ju opazovale z neka-kim strahom, ste se zadovoljivo spo-gledale.
iMladi par je obedoval pri gospe Villars. Klara se ni mogla nagledati svoje sestrične. Prav gotovo, zakon je spremenil njen obraz. Nežni pogledi, ki jih je pošiljala svojemu mo-žu, spoštljivost v njenem vedenju, so jo nekako vznemirjali.
Obed je bil zelo vesel in zaba-ven. Govorili so sedaj angleški, sedaj franeoski, Amerika, Touraina in Cannes so jim nudili dovolj zabave. Georges je odkrito izrazil svoje ob-čudovanje za Evropo.
—  Će se spomnim, je del, da so pri nas ljudje, ki trdijo, da Amerika presega stari svet, se vedno   razliu-tim. Zdi se mi kakor da Čujem otroke sramotiti svojo staro mater.
—  Res je, je   pripomnila   gospa Villars, celo stranko imamo, ki sanjari o osvoboditvi Amerike, ki ho-če. da zadostuje sama sebi in ki    bi najrajši       zažga'a        transatlantiški ocean, samo da ubrani ženskam.   da trošijo naše dolarje    v    Franciji    in drugod.
—  Kaka neiimnost, je energično izjavil gospod Ottis. saj nam prinaša-jo novih idej in obrazcev, tako, da se moremo »otiti dela, ne da tipamo oko-li sebe in na prvi mah ustvarimo dovršene proizvode,    kakor    dokazuje naša zlatarska in tekstilna industrija. Mnenja sem. da nam tistih petsto milijonov, ki jih povprečno letno pušča-mo v Evropi, donaša dvojno ali trojno vsoto.
Ta način praktičnega presojanja, izkoriščanja ženske nečimernosti je Jacquesa neizkončno zabaval in vzbudil v njem neko občudovanje.Po obedu se je Klara hitro odstranila s svojim zaročencem.
—  Kako ti ugaja ta slavni marki? ga je vprašala.
—  Pri moji   veri,   prav   dobro, bolje kakor sem pričakoval. Kaj ti ni všeč na njem?
—  Nič, razun to, da ti je ukrade! Annie, zakaj ukrade! ti jo je.
—  Zdi se mi. da ne brez nienecra privoljenja . . .    Kakor vse kaže,   je smrtno zaljubljena vanj.
—  Da, naravnost neumno se ve-de proti njemu!
—  Neumno! Nisem tega mnenja. Prav srecen hom,   če se   boš   tako vedla proti meni.
—  Bog me obvaruj! je vzkiiknila Klara s smešno ognjevitostjo. Nikake nevarnosti ni, zakaj jaz sem iz tršega lesa!
Na svojih potovanjih je Jacgues večkrat prišel v blizino Rima. nikdar pa ni imel časa, da si ga ogleda. Prišel je sedaj tja v najboljšem razpolo-ženju, prost vseh skrbij in poln sre-če. da se je mogel uhraniti vsake melanholije.
Že dan po prihodu je Annie predložila svojemu soprogu svoj fcsight seeing« to je ^seznam zna-menitostij«, ki je za Amerikanko prava naslada, njega točna izvedba pa ena glavnih njenih dolžnostij. Jacquesa je ta lov na znamenitosti neprestano zabaval in dražil. Vsak dan se je mlada žena odpravila od doma z Baedekeriem v roki. Priseđ-ši y muzej, si je izbrala desno ali levo. se ustavila pred prvo podobo, se kratko zatopila v svojega vodnika, nato je pogledala sliko, jo mani ali dalj časa ogledovala in ponavljala to vajo ćele ure z resničnim veseljem in neprimerno vestnostjo. Njeno ob-čudovanje sicer ni veljalo slabim delom, tuđi so ii znamenita   dela   po-
vzročala resnično radost, razveselje-vala so njeno oko, nišo pa v niej vz-budila nikake ginjenosti. Gledala je in gledala in ni ničesar čutila. S svojih umetniških potovanj se je vračala domov na pol mrtva od napora, če?, da ima. kakor se je šaljivo izražala, vse slike in kipe v nogah, da pa je zadovoljna, ker je svoj čas tako dobro vporabila in predvsem, da ie lo-liko »vzela«. Amerikanski izraz »vzeti mesto. muzeja znači ogledati si znamenitosti mesta ali muzeja. 2e drugi dan je Jacqnes, kateremu ni bilo na tem, da vjernije« vatikanske galerije, rekel svoji ženi:
—  Annie. hodiva tukaj vsak svojo pot, dva nikdar ne sodita jednako in drug drugenm bi kvarila veselje.
—  Prav.   je   veselo   odgovorila Annie. misleča, da ii hočc mož pustiti njeno prosto voljo. Večkrat se je ozr-la nanj. ko pa ga je videla zamišljene-ga in zatopljenega pred slikami in kipi, si je rekla s samozavestnim na-smehom: »Ničesar ne vidi.-- Zares si je Jacques v celem muzeju ogledal morda pet ali šest slik, en ali dva kipa, toda ni jih samo gledal, občutil jih je in jih ponesel s seboj   zarisane v svojem spominu.   Pogosto so   inu pred znamenitirni deli stopile solze v oči in obraz madone ali oblike te ali one boginje so ga zasledovale po ce-Ie dneve in ga potapljale v radostna razmišljavanja.
V Rimu ima ura angeljskega če-ščenja, krščanskega   Mogreba,   nek
3fran z.
,^LOVtN>M   WAKUU*,  dne   /.   apnia   1913.
/7   *tev.
sije, skozl Romunijo dovažati Srbiji vojni materijal.
VELIKI, A ZA NEMCE USPESNI BOJI NA ERANCOSKEM.
Berolin, 6. aprila. (Kor. urad.) Woltfov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 6. aprila.
Zapadno bojišče:
Francozje so od včera'smega dne posebno aktivni med rekama Mas in Mosel Z uporabo moćnih čet in številne artiljerije 50 izvršili napade severnovzhodno, vzhodno in iu-govzhodno od Verduna, pri Aily Apremontu, Flireyju in sevemoza-padno od Ponta Moussona.
Severnovzhodno in vzhodno od Verduna se ti napadi vsled našega ognja sploh nišo mogli razviti, iugo-vzhodno od Verduna pa smo jih odbili.
Na vzhcdnem robu višin oo reki Mas se ie sovražnlku posrećilo za-sesti mal del naših nasprednejših jarkov. Tud? od tod smo ga ponoći zopet prepodili.
Borba v okolici Ailvja in Apre-monta se je vršila tuđi ponoći, toda brez vsakega uspeha za nasprotnlka.
V okolni Flirevia so ?e vršili fr-diti boji; več franeoskih napadov smo odbili.
Zaradno od gozda Le Pretre se je razbil močan napad severno od ceste FHrcv-Pont a Mousson.
Vkljub zelo težkim izgubam, ki »h ie sovražnik pretrpel v teh bojih. Se treba po njegovi zopetni razpredelbi čet domnevati« da bo tu nadal?eval svoje napade, ker se je jasno pokazala popolna brezapnost njegovih na-porov v Champagni.
Vrhovno armadno vodstvo.
S FRANCOSKTGA BOJlšCA.
VčeraJŠnji uradni nemški komu-Tiike govori o novih silnih boiih na franeoski fronti. Imena Verdun, Aillv. Apremont. Flirey in Pont a Mousson se v poročilu ponavijajo. Iz poročila samega posnamemo. da so preložili Francozi. ker so spoznali brezuspeš-nost svojih operacii v Champagni, glavni svoj ofenzivni sunek v okolico Verduna. Boj jim sicer ni prinesel trajnega uspeha, spoznati pa je iz Ijutosti napadov, da ti boji najbrže se nišo končani in da so morda na-znanilo novega franeoskega poskusa preiti na srednji crti fronte v ofenzivo.
7'udi na Flandrskem se ocividno pripravljajo novi dogodki. Glasom angleskih poroci!, so postavili ob Yseri angleške avtomobilske čete s strojnimi puskami. Ražen avtomobi-lov imajo tuđi motorske oddelke s priklopnimi vozovi, na katerih se na-hajajo strojne puške zavarovane z ieklenimi ščiti. Kakih 400 takih vozil je dospelo že na fronto in do srede maja upajo ArgležL da bodo imeli tam kakih 120D strojnih pušk na motornih kolesih in avtornobilih.
Iz Berolina poročajo, da je baje angleški general French ustavil svoja sicer dvakrat na teden izhajajoča poročila, ker baie nima ničesar poro-čati.
»Eclair«- poroča iz Dunkerqua: General Joffre je bi! v torek v glav-nem stanu belgijskega kralja Alberta in se je ž njim dolgo časa posvetoval.
Na to je konferiral tuđi z belgijskim vojnim ministrom. Joffre se je tekom razgovora izjavit, da ne bo več dol-go trajalo, ko bo vkončna zmaga za-veznikov^ zaključila vojno. Joffre je prinesel s seboj tuđi mnogo odliko-vanj za belgijske častnike.
General Kfuck.
Iz Berlina roročaio: Rana gene-ralobersta pL Klucka se normalno ćeli.
Število čet na franeoski fronti.
Pariški listi so izračunali, da imajo zavezniki na zahodnji fronti vštevši rezerve 2,800.000 mož. Nem-ci imajo približno enako število čet. Anglcška ekspedicijska armada pa steje sedaj bajc 700.000 mož.
Boj Ietafcev.
*TeIegraph« poroča iz Turn-houta, da je bil med Mechelnom in lierenthaisom prisili :*n neki angle-ki letalec, pristati in je bil od Nem-cev vjet.
Iz Muhlheima na Ba.ienskein poročajo, da je dne 5. aprila vrgel neki sovražni letalec dve bombi na mesto, ki nišo napravile vojnike skcx!e, pač pa so ubile tri civilne osebe.
Kakor poroča vTemps^, je neki nemški zrakoplov v soboto dopol-dne že šestič bombardira! St. Die. Vrgel je štiri bombe. Ena bomba fe ranila tri osebe, ostali dve ra ^ta napravili  le malenkostno  škodo.
*Le NoiTveHiste- poroča iz Ha-zebrmika: V četrtek ie vrgel neki nemski -golob- na Armentieres se-dem bomb ter usmrtil eno civilno osobo, tri angleske vojake, in ranil sedem civilistov. Dne 3. aprila je neki drugi *golcb*- prplnf nad Ha-verscarque in metal bombe, ki so ranile več voiakov.
Franco-Ki   aero°t*Ti ra švicarskih tleh.
Poiintrat, 5. aprila. (Kor. irrad.) Neki franeoski aer^n'an se ie na begu pred preganiaiočimi ga Nemci zmoti' ter je pristal na švicarskih tleh. Švicarske oblasti so internirale pilota in opazovalca.
Kritika fr2ncoskega bojevanja.
-Guerre sociale^ prinasa članek Herveja. ki zelo kritizira način dose-danje^a franeoskega bojevanja. Her-ve pravi, da je slisati od vračaiočih se bojevnikov, da so bili franeoski napadi popolnoma nezadostno pripravljeni. Tuđi voditelji se še nišo ničesar naučili. Millerand naj odpre generalom ušesa za nauke vojne.
Delavsko gibanie na Anglcškem.
Iz Amsterdama peročajo: Med tem. ko v Birrr.ingharrm stavka še ni končana, pričelo je vreti rned delavci v Walsal:u. Tu groze s stavko krojači, katerim se hoče.'o pridružiti tuđi uniformski krojači. V poštev priđe okrog 3000 mož.
London, 5. aprila. (Kor. urad.) V Liverpcolu je, kakor znano pričelo v petek stavkati okrog 2000 pristanišČ-rih delavcev. 500 delavcev ie sec'a«
zopet pričelo z delom. V okrajih Bir-minggham in VValsall je izjavilo 30Ctf) usniar^k'h delavcev, da v sredo ne-hajo z delon;, če se jim ne ugode njihove zahteve po zvišanju mezd. V teh okrajih se izdeluje največji del opreme \z usnja za novo armado.
Napetost med Anglijo in Pusijo.
Berolinska >Morgenpost* poroča iz Amsterdama: Na Angleskem so ze!o nevoljni nad Rusijo, ki si pač izposoja denar od Angleške, hodi pa potem drugam kupovat. Tako 50 na-ročiii za M milijonov rubljev raznih vozil v Amcriki. Rusija zopet je nevoljna, ker so sklenili angleški industrijalci sindikat, da na ta način zvi-šajo cene za Rusijo.
DELO    NEMSKIH    PODMORSKIH COLNOV.
Mali angleški parnik -Divine^ je bil torpediran med etnkoma Ouern-sey in Caiaisom. F^o-sadka se je resila. — Ruska jadrnica • Nerncss- ic bila na vožnji v Mehiko v visini otoka Wig;ht torpedirana. Mor>tvo se je resilo.
O potopitvi treh anglcŠkih ribi-fkih pnrni^'ov po nemškem podmnr-^kem Čolnu *.\J 10 f, poroča *>Nieuwe Rotterdam^che Courant* iz Londona: Ko se ribiski parnik *-Jason^ na signal podmor«;kega čolna U 10- ni hotel ustaviti, je ta oddal dva strela. ki pa ništa zadela. Moštvo je nnto hitro zapustilo rnrnik v rešilnih čol-nih, nakar je podmorski čoln po^rtal parnik v zrak. Nato ie s tremi bom-bami notopil ribiški parnik ^Oloxi-niav. Končno je ^>U 10- potopi' še rifciški parnik vNclly . Moštvo potopljenih parnikov je privlekel ribi-?ki parnik ->Rhodc.sia* k izlivn Tyne. Moštvo parnika ^Jasori' pripovedu-jc, da so bili Nemci iako vljudni in da so jih pogostili s kavo. kruhom in tobakom. Mnogo Nemcev posadke podmorskega čolna je govorilo an-gleško. — Iz Londona poročajo, da je bil angleski parnik *>North!ands-dne 5. aprila v visini Rlachv Meada torpediran. Moštvo se je resilo.
Anglesko poročUo o potopljenih ladjah.
London, 5. aprila. (Kor. urad.) Po poročilu trgovskega urada je bilo v mesecu marcu potopljenih 33 an-gleškib pamikovr s skupno 61.383 to-nami. (>d teh je bilo 26 ladij z 29.449 tonami torpediranih, en parnik s 115 tonami pa je zađe! ob mino. Utonilo ie pri teh ladijskih izgubah 217 mož. Število izgubljenih iadrnic znaša 25 z 8110 tonami. Od teh so bile tri ja-drnice torpedirane.
Bojazen pred ne^škimi podmorskim! čolni.
LGrdon, 6. aprila. (Kor. urad.) Mornariski korespondent lista »Mor-ningpost- piše: L'ničevalno delo nemskih podmorskih čolnov se nada-luje z enolienostjo od Severnega morja do Finisterra. Je to čuden položaj. Na eni strani slišimo, da ob-vlada angleška mornarica cei svet na drugi strani pa beremo vsak dan o izgubi ene ali več ladij v domaćih vodah. Naša velika mornarica se na-haja nekie, in ravno to dejstvo. da se
nekje nahaja, sili Nemčijo k ropar-skemu bojevanju pod morjem. List nadaljuje: Kaj nam pomaga, če zgra-dimo ladjo za en in pol milijona fun-tov, če je pa ne moremo spustiti v morje, ražen v veliki razdalji od baze podmorskih čolnov. Ce bi bil so-vražnik tako dober, da bi nas pova-bil na boj v sredi Tihega oceana, bilo bi vse lepo v redu. Podmorski čol-ni in pa mine so sedaj zaprle mornarico in nohenega pomena bi ne imelo trditi. da so ti novi elementi nekaj mimoidocega ali postranskega. Morda ie možna rešitev te^a problema s hidroplani, toda to je bolj stvar pri-hodnjosti, kakor sednniosti. Upajmo torci, da se bo kmalu našla rešitcv tega problema.
Oborožene trgov«ke !2dje.
■ Pai!y Chronicle.- poroča iz Montrcala. da imaio vsc angleške trgovske laclje iz Kanala, kl so do-spele zadnjih 14 dneh semkaj, topove in strojne puške na krovu. V kanadskih pristanisčih sedaj sploŠno obo-rožujcjo trgovske Iadjc.
Proti zlorabi hciandske zastave.
Loudon, f>. aprila. (Kor. urad.) Reuterjev urad javlja iz \Vashingto-na: Holandska je cbvestila vlado Združenih držav. da ne bo nobeni tuii Indji, ki bi zlorabliala holandsko zastavo, dovoiila, da bi plula po ho-iandskih vodah.
^Prinz Eitei Fnedricli«.
lr, Milana poročajo: Po brzojavki iz Philadelphije z dne 4. aprila, se ie posrećilo pomožni križarki --Prinz Eitel Friedrich-, zapustiti pristanišče Newportne\vs. Oblasti v Washing-tonu priznavajo, da so v tem oziru dobile porcčila. On cbali divja silen vihar in je zato nemogoče, dobiti potrdila za to vest. Mornariski mini-ster je dal radiotelegrafični ukaz. da mora neki brzoparnik odpluti takoj v Newportnc\vs. dz dožene resnico. Odhod parnica ^Lusitania- iz New Yorka na Angleško, se je najbrže iz bojazni pred križarko •Prinz rZitel Friedrich« preložil.
•            •
m
NAPAD NA DARDANELE, Turski komunike.
Carigrad, 6. aprila. (Kor. urad.) Glavni stan priobčuje ta-le komunike:
Na kavkaski fronti je sovražnik napadel naše sprednje voje pri Cka-nu blizu meie. Po ISurnem Ijutem boju so naše čete potisnile sovražni-ka preko ineje. Naši voji so zasedli sovražne vaši v okolici Khosora in Parakesa južno od Tavškerta. Vče-raj in danes ni izvrši] sovražnik no-benega resnega napada proti Darda-nelam. Včeraj ste jeli dve sovražni oklopnici obstreljevati naše ob vhodu Dardanel nameščene baterije ter ste izstrelili brez vsakrsnega uspeha 3OO granat. Potom različnih opazo-vanj pa smo dognali, da so streli naših baterij zadeli 1 sovražno oklop-nico in 1 torpedovko. Na ostalih bo-jiščih nimamo beležiti nobenih posebnih izprememb.
Ednaist zaveznišKih ladij potopljenih«
Iz Carigrada poročajo: Zavezniki so najeli v Pireju \2 velikih gr-ških jadernic, ki so natovorjene z municijo odplule v Mudros. Spotoma pa je morski vihar potopil 11 teh ladij. 35 mož je utonilo.
Grška poročila pravijo, da so iz-krcevalne čete, ki se nahajajo na Lemnu, popolnoma demoralizirane.
Koncentracija franeoskih in angleskih čet v Afeksandriji.
Iz Aten poročajo: Francozi so spravili eno novo divizijo svojih čet v Aleksandrijo. kjer se nahaja tuđi general d" Amade. Ta divizija se bo združila z eno angleško divizijo av-stralskih in novozelandskih čet.
SRBSKO - BOLGARSKl OBMEJN1 KONFLIKTI.
Iz Niša poTOČajo listi z dne 3. aprila:
Preteklo noč, proti 2. uri. so na-padli bolgarski četaši v vojaških uniformah iznenada srbsko kulo pri Valandovu. Srbske obmejne straže so se morale umakniti proti kolodvoru v Strumici. Ob 5. zjutraj so zasedli Bolgari vse visine na levem vardarskem bregu. Boji se rradalju-jejo. Število mrtvih in ranjenih je na c-beh straneh znatno. Pripoveduje se, da so Bolgari ugrabili 2 srbska topa. Ranjenci pripovedujejo, da vo-dijo četaše bolgarski častniki in da je četašev nekaj več kakor za en Dolk, Mnogi so mnenia. da  nacada
sploh nišo izvršili Četaši. temvec regularni bolgarski vojaki. V blizini se nahajajoči obmeini detašmaji so pri-spcli na pomoč. Telefonski in brzojavni promet z Ojevgjelijem in Solunom Je prckinjen.
Obmejni bo*i bodo rodili resne posledice?
Rim, 6. aprila. Bolgarski vpad v ?rbfjo je napravil na tukajšnje kro-£e zelo resen vtisk. Listi izražajo bo-jnzen. da bi nicale poseci Grška in Romunija v boi, kar bi izzvalo balkanski požar. Lc ^Tribuna • preso ja situacijo mirno ter smatra, da gre le za incident, ki se bo dal poravnati.
Pariz, 6. aprila. Vesti o bolgar-sko - srbskih boiih so napravile tu naivečji vrisk. Listi cenijo Stevilo boigarskih četašev na 2000. V prv'h bojih so imeli Srbi 60, Bcigari pa SO mrtvih. Brzojavne /.veze so znpet vzpOMavliene. Čez Ma'to so dospe-le vesti, da so četaši vniaško organizirani in da jim poveliujejo bolgiar-ski častniki. Govori se, da je zbranih na srbskih mejah 20.000 četašev. — Vesti iz Sofije označuiejo te navedbe za netočne.
Izjave   bolsarske^a in srbskega poslanika v Rimu.
Rim. F>. aprila. Bolgarski poslanik, Rizov. smatra, da se obmeinim bojem ne sine pripisovati predaleko-sežne važnosti. Podobni incidenti ^ se zcrodili tuđi v novembru, ne da bi se bili odnosan rned obema državama po^labšoli Rizov še ni dobil iz Sofije nikakih poročil, smatra pa za izključeno. da bi Bo'gariia svojo ne-vtralnost opustila. Vlada ni v nikakt zvezi z incidentom, in radi tej^a ie popolnoma neverjetno. da bi bil udelezen morda takozvani makedonski slavni odbor, ki ima zveze z uradnimi bolgarskimi krogi. Obmei-ne boje je pač povzrocila srbska strahovlada v Makedoniji.
Srbski poslanik pripisuje konfliktu resen pomen. Namigava. da ima boćarska vlada ocividno svoje prste vmes, češ. sicer bi bi!o nemogoče. da bi četa.šem povelievali bolgarski. četudi morda le rezervn* častniki.
Srbska demarsa v Sofiji in bolgarski odgovor.
Sofija, 6. aprila. Srbski poslanik je izvrši! pri bolprarski vladi radi do-godkov pri Valandovu demaršo. Bol-garska vlada je odgovorila v posebni noti. v kateri slika pravi položaj ter poudarja. da so se bolgarske obmejne čete popolnoma korektno obnašale. Ščitile so ćelo pregnane srbske straže ter vzele bežeče prebiva Istvo pod streho. Nota zahfeva, naj Srbija primerno ukrene. da ne bođo srbske čete pri preganjanju upornega prebivalstva streljale na bolgarske straže ter tako izzvale ne-dogledne  posledice.
Izmišljena vest o atentatu.
Sofija, 6. aprila. (Kor. urad.) Agence Telegraphique Bulgare javlja: Vesti o atentatu, ki ie bil baje poskušen proti grškemu poslanistvu, v čegar vrtu so našli bombo, so popolnoma izmišljene. Po atentatu v tukajšnjem mestnem kazinu, so našli na raznih točkah mesta bombe, eno tuđi v blizini grškega poslaništva. ki io je najbrže odložila oseba. ki se ie hotela izogniti neprijetnostirn hišne preiskave. Preiskovalni sodnik se je par dni kasneje napotil v vrt grške-ga poslaništva, da bi se bolje poučil o okolnostih ^leće odložene bombe. To vse se je zgodilo pred več kakor enim mesecem. To dejstvo se sedaj izrablja za temelj legendi o komplotu, ki je bil zasnovan proti grškemu poslanistvu.
*
Gunaris in Venizelos.
Atenski listi poročajo: Ministr* ski predsednik Gunaris obsoja naj-strožje Venizelosove publikacije o pogajanjih radi udeležbe Grške na vojni. Venizelos je izdal drža\me tajnosti. Gunaris izjavila, da ne bo nik-dar privolil v kake koncesije Bolga-rom. Listi povečini odobravalo stali-šče nove vlade.
Portugalska r>red revolucijo.
London, 6. aprila. (Kor. urad.) ■Times* javljajo iz Lisabone: V Coimbri je prišlo na Veliki petek pri procesiji do resnih nemirov. Neka-teri demokrati so se zbrali v neki le-karni, odkoder so žalili množico z raznimi klici. Pričelo se je streljati. Z lekarniške strehe je bilo vrženih 5 bomb, ki so ranile 5 oseb. Množica je lekarno razbila in razdejala tuđi stanovanje   lekarnarjevo.
taiinstven čar, ki ga ne občutljo san:q sanjavci in pesniki, amrak tuđi dru?i IJudje. da so količkaj rahločutni. Zdi se ti, kakor da se po ozračiu spreha-jajo duše umrlih. Spomin" vstajajo iz zemlje, iz cerkev in spomenikov; preteklost takorekoč postane seda-njost in mrtvi se pome-a?o med ž.ve. Ženske se vračajo ćemov v naslad-nem drhtenju. z odprtiini čutili m skrajno dostopne temu. kar nazivlje Paul Bourget »zločin liubezn:-.-. Na Jacquesa je ura Ave Marije vedrro napravila mogočen vtisk. Če ga je dohitela zunaj, je obmolknH, korak se mu je zakasnil in nekaj minut je stal pod vplivom neraz^ešljive sile.
Ko je nekega večera zapušča! cerkev svetega Petra, na icatero ie fcil že legel mrak, je veiiki zven bazilike oznanjal angeljsko češčenje. Glas tega zvona, ki mu ni par^ na svetu, ga je hipoma ustavil v peristilu. Oči se mu nišo mogle ločiti od :ega kraja; trg sam je bil sicer zapuščen, toda tresljaji brona so mu napolnili dušo s pobožnim hrepenenjem.
—  O, kako lepo je tu! je šepetal ves prevzet.
—  Divno, neizkončno! je vzklik-nila Annie. A že zopet sem pozabila, koliko korakov merita trg in kolona-da; pogledati moram.
Ta opomba je na Jacquesa učin-kovala kakor mrzel curek. Dasi ves ginjen, se je končno moral smejati. Sam Je občutil duševno lepoto tega trenotka, ona materijelno lepoto. In ne da je opazila strahoviti učinek svoiih besedii. je mlada žena od Drla
svojega. Baedekeria in v zadnjem svitu iskala številke, brez katerih po njenem innenju prizor ni mogel priti do por>clne veljave.
Marki se ni niti najmanj trudil dovesti Annie pcla^oma do razume-vanja njegovih vtiskov. Skrbno jih je hranil za - se. Sicer se pa mož redko ves žrtvuje ženi. Naj se reče, kar se hoče, ni mu na tem, da ga žena razume; ves srečen je. če se za-veda. da so v njegovi duši kotički, kamor žena ne more provreti, saj ie to vsa njegova prošlost, kar je je rešil.
Annin značaj in njena narava sta Jacquesove misli privedla do žene, ki je bila živo njeno nasprotje« do vojvodinje de Blanzac. Toliko sta se bila skupno zabava!a, izmenjala toliko mislij in skuŠala drug drugemu popisati svoje občutke. da je Jacques sedaj. ko mu je duša prekipevala čuvstev, čutil potrebo, imeti jo ob svoji strani. Ob vsaki priliki si je re-kel: »Kako bi ona to razumela, ona!« in mnogo bi bil dal, da je mogel vide-ti odsev svojih občutkov v njenih očeh in na njenih ustnah. Pogosto je v muzejih naletel na portrete, podobne vojvodinji, ali kipe, katerih linije so ga spominjale nanjo. Ti portreti in ti kipi so ga dolgo časa mudili in ga z neubranljivo silo privlačili naše. Že po preteku prvega tedna ji je iz Rima pisal dolgo pismo polno vtiskov in doživljajev, gorkote in nežnosti. Kristijana mu je odgovorila z veselim, duhovitim in ironičnim, nameno-ma banalnim oismom.   kateremu   le
pristavila naslednii post - scriptum: »Vprašate me, kako je mogoče, da me R'm ne vleče. Vleče me in še ze-lo.Tnda jaz čakam. da bodeva dva. ki ga skupno obi šče va in ga nopolno vžiieva. Ali ste sedaj zadovoljni?
Ta tako pristno ženski in neveđe grešni postseriptum ie prestraŠil marki ja. -Da bodeva dva? je ponavljat. Mari se hoče zopet otnožiti, za-kaj ne? r Toda, če se zopet omoži, je zanj izgubljena in s tern tuđi konce njur.e intimnosti! Ta misel ga je mučila več dni, končno pa se ie po-miril, češ, Kristijana se ne bode tako lahko odpovedala premoženju svojega soproga.
Annie se še sanjalo ni, da vsta'a ob njeni strani rivalinia. Nikdar ni skušala prodreti v globočine srca svojega soproga, neznano ji je ostalo, kako strastno znajo poljubovati njegove ustnice, m nezmožna pojmiti višjo srečo. je vedno ponavljala: »Naravnost dovršen mož je.«
Marki je živel s svojinu* ameri-kanskimi sorodniki v najboljših od-nošajih. Zlasti je cenil razumnost m odlični značaj gosp6 ViTars. Nazivlja! jo je, kakor Klara, »teto Mary«% in ta naslov ju je kmalu popolnoma približal. Nehate je moral občudovati ] vestnost, s katero se je že tretjrč lo-tila svojega rimskega potovanja. Priznati je moral, da je poznal fra'o Francozinj v njeni starosti, ki bi se tako živo zanimale za umetnine in zgodovinske  znamenitosti.
(Dulje  pribodDjić.)
77. Ste*.
.SLOVENSKI NAROD', dne 7.  aprila  1915.
Stran 3.
Hacin.
Spisala komorna pevka Ana Bahr-Mildenb urgova,
(KoDec)
Elektriziranje. masiranje in telo-vađba je Hacinu dobro dela in od dne do dne je prihajal bolj samostejen, prižigal si je že sam cigarete, jedel Je sam, sam ogledoval podobe, prijemal v roke časopise in skoraj brez pomo-l\ je nizal steklene bisere na niti ter Jzbiral sam barve. Nisem ga učila prijemov, marveč sem pustila, da je sam našel prave prijeme. Tako si je potisnil med prste ohroinele desnice šivanko in nizal biser ra biser, tuđi z ustnicams in brado je pomagal, končno pa je 1c dosegel, kar je hotel. Našel je tuđi slovenske prijatelje, in ko je od dne do dne prihajal bolj Čvrst, je kmalu prav dobro razumel, kar so mu ti napisali.Meni se je takrat zdelo umestno, da zahtevam od njega še resnejše stvari. Prinesla sem mu zvezek z napisanimi črkami in besedami. Po ćele ure je sedel pri svoji nalogi in če sem potern prišla, mi je ves razburjen pokazal, da že zna s svojo levico pisati. Ćelo vrsto je moral pisati vedno iste besede. Naenkrat pa se je spomnil »sestre Ane« in »sestre Mete« in s temi besedami je nadaljeval svoje poskuse v pisanju. Da je imel tuđi dober spo-inin, sem spoznala nekega dne, ko je sredi v svoje poskuse zapisal »sestra Nina?« To je grofica Blankenstein, ki je bila prvi čas z menoj vred pri n|em in ki jo je potem z veseljem pozdravi!, ko je zopet enkrat pristopila k njegovi postelji. Bil je torej popol-noma pri zdravi pameti in nikakor ni zbebil. Spoznala sem to in nobeden ini ni mogel vzeti tega zaupania. Po-trdil me je v mojem zaupanju še profesor Alfred Roller, ki nas je enkrat obiskal in ki sem ga seveda takoj pe-rjala k našemu varovancu. Pustila sem ga nekaj časa samega z njim in ko sem zopet prišla, sem našia oba popolnoma zatopljena v delo. Roller-jev pedagogični ženi se je takoj za-čel baviti s tem slučajem. Hacin je pisal in risal, Roller je popravljal in tovariši so stali okrog njiju ter začuđeni gledali črnega, visokega, resne-ga moža ter izprva niti opazili nišo, da je imel ravno enega izmed njih v delu in ga je narisal. Nepozaben mi fe obraz, ki ga je ta potem napravi!, da bi bil prav »lep«. Toda Roller ga je bii že videl in mu ni prizanesel. Eden za drugim je sedaj izginil in naenkrat so pele vse britve. Toda samo Hacin je prišei še v delo. Ves ne-srečen me je potem pogledat, ko je imel svojo slio v roki. Brada, brada! Vedno zopet je šel z roko preko po-dobe. tako malo mu je ugajala njegova slika. Roller je prišel tuđi drugi dan in je dobil mnogo naročil, vsi so hoteli, da bi jih narisal, toda on se je ukvarjal samo s Hacinom. ki je bil zelo sprejemljiv in je z raznobarvni-mi svinčuiki, ki mu jih je bil mojster prinesel, poslikal in popisal ćele Strani. Ta čas je pisal tuđi prvo pismo svoji materi. Odslej smo se z njim prav dobro pismeno sporazumeli, seveda slovensko, kar pa je šio za silo tuđi s pomočjo besednjaka. Med me-noj in njim pa je ostalo pri najinem običajnem razgovoru: doslej sem bila izvedela za vse njegove bolesti \n za njegovo veselje iz njegovih Ijn-bih, gorkih, modrih oči in z njegovih izrazitih rok, in tako je ostalo. Oba sva se bila v tem že tako izurila,da je prav redko prišlo do nesporazumlie-nja. Hacin je sedel sedaj že pri mizi in je igral domino s svejimi tovariši ali z eno njegovih priiateljic, z gospodično Petershoferjevo ali Frido Jungovo; ti sta ga hoteli videti prav veselega in sta neprestano zgubava-li, kar pa je prav dobro opnzil. Naj-tjubše pa so mu bile knjige. Neka dobra gospa iz Ljubljane mu je bila poslala živalske povesti. Od teh se do-stikrat do ćele ure ni mogel ločiti. Sedel je tu, zavit. v svojem naslonjaču in ni videl, kaj se je godilo okrog njega. Pogosto je stal pred njim velik gramofon, toda on je bil tako gluh, da se niti ozrl ni. če je začela godba in mu igrala skoraj v uho. Predno sem zvečer odhajala, sem vedno še nekoliko posedela pri njem na postelji, mu vse popravila in ga udobno položila, prijela sem ga za roki in sem mu dala čutiti, da ni za-puščen. To je bilo vedno kakor kratka večerna molitev. ki sem jo molila % njim in dobro vem, da je to tako razumel. Če je bil namreč s sestro Meto ravnokar še tako vesel, je bil njegov obraz potem, ko sva odhaja-le, resen in iztegnil mi je roko na-sproti, in kar je bilo dobrega in blažega v njem, mu je stopilo v oči in šinilo skozi njegovo roko k meni. In potem je gledal z resnim pogledom za menoj ter dvignil še enkrat roko, če sem se med vrati ozrla nanj.
Pretresljivo je bilo njegovo slovo. Nikdar ne bom pozabila tega strašnoga obupa, & je strehi njego-
vo ubogo telo, ko je razumel, da mora stran. Osem dni pozneje sem ga obiskala v Inomostu v klinični rezervni bolnici profesorja Megeria. Lepo je tu. svetio in snažno. Redovnice strežejo bolnim in dobro shra-njeni so tam oni. za katere skrbimo. Tih in zamišljen ie ležal Hacin v svoji beli postelji, ko sem stopila v sobo. Kakor navadno sem ga rahlo stresla. Hacin je pogleda!, zagledal me Je, toda nič se ni izpremenilo v njegovem obrazu. Obrnil se je z lahnim vzdi-hom v stran in zaprl oči, kakor da hočc spati. Se enkrat $em ga stresla, se enkrat me je pogledal in zopet zaprl oči. Očividno ni mogel razumeti, da sem tu, mislil je. da se inu samo sanja in je hotel naprej sanjati. Pa napisala sem mu na papir v slcven-skem jeziku »sestra Ana je tu«, in sedaj ?e razumel. Vsaka mišica v nje-govem obrazu je začfla delovati, oči so se mu razširile ter govorile svoj prekipevajoči govor, tresoče je prije-mala njegova roka mojo in io božala in stiskala ter jo objemala z nervoznim drhtenjem.
Vedno iznova sem mu morala potem ponavljati, da sem prišla zaradi njega. Ni moge! verjeti. Ko se je nekoliko pomiril. sem mu pripovedo-vala na najin način o njegovih tova-riših, o sestri Meti in kako vsi žalu-jemo po njem. Povedala sem mu pa tuđi, kako srečni smo, da ga vemo tu, Kjer se bo zgodilo vse, da ozdravi in obljubiti mi je moral, da ne bo nespa-meten ter Ijubil tuđi te, ki mu hočeio tu lc vse najboljše.
Okrog njega so ležali sami prav mladi Ijudje, ki so bili deloma ali po-Dolnoma ohromeli, eden je bil, kakor Hacin, nem. Kmalu sem se sprijazni-la z njimi in sem kmalu tuđi spoznala, s čim bi se jim dal krajšati čas. Nasla sem v neki proda jalni ir:rač razne igre za sestavljanje, prinesla sem jih tem ubogim in kmalu so bili z vnemo pri delu ter so se razgrevali pri teh težavnih vprašanjih. Svojemu Hacinu sem bila prinesla njegovo ljubljeno uro, knjige. Časopise in tuđi majhen slovensko-nemški besednjak. V ta besednjak se je vglobil tako, da je navidezno pozabil na mene. Rahlo sem se ga dotaknila, ko sem morala oditi. On pa se je komaj ozrl na mene, prijel me je za roko in zdelo se mi je, kakor da me hoče zadržati in mi še nekaj povedati. Potem me je pogledal in z resnim pogledom me je opozeril na neko besedo v besednja-ku. Sklonila sem se in brala »gut« ter ob enem čutila kako je njegova ozka, tresoča se roka boječe božala moja lica. Nato je obrnil liste in poka-zr-.l zepet neko besedo, in ta je bila -Miitter*. »Dobra mati«. !n oklenil se :;:e je z roko okrog vratu in rne ljubo poljubi! na lice. Tako priprosto je bilo to in tako samo ob sebi razumljivo, in bolni v svojih posteljah se nišo čudili; rekateri so se Ie dobrovoljno smehljali, drugi pa so gledali tiho in resno pred se in tu in tam sem opazila, kako je kateri stisnil robec k ocem.
!n sedaj si piševa s Hacinom. Neka Slovenka, tuđi ena izmed njegovih priiateljic v Solnogradu mi prestavlja njegova pisma in moja pisma, ki mu jih pišem. Obljubiti mi je moral, da mi bo pogosto pisal in tako sestavtja! neke vrste dnevnik. Tako inu ostane duh gibčen in čas hitreje poteka. Dolga pisma dobivani od njega in pisava je vedno boljša in bolj izurjena.
In sedaj prepuščam svojemu ne-bogljencu. ki mi ga je dala vojna, zaanjo besedo. Piše mi: »Moja zelo ljubljena sestra Ana! Začetkom svojega pisma Vas pozdravljam, tuđi v glcbini svojega srca, saj Vas tako ljubim, sestra Ana! Da, rad Vas imam, saj ste tako edino dobra. Toliko stvari ste mi prinesli. Tuđi ne bom nikdar koga ime! tako rad, kakor sestro Ano! Sestra Ana, tako vesel sem! Odkar ste bili pri meni. sem vedno vese!. Ana. ne morem povedati. kako vesel sem. Ce pomislim, koliko ste mi pomagali, in kaj bi se bilo zgodilo z menoj brez Vas? Sestra Ana, zato Vas bo tuđi bog blagoslo-vil, jaz se morem Ie zahvaljevati in sem srečen, da ste prišli k meni. Vesel sem, sploh če si poiščem Vaše dopisnice, sem vesel, sestra Ana. Tuđi sestro Meto pogrešam! Koliko sem se moral zaradi nje smejati, če me je vlekla za nos in sem ji laz gro-zil s prstom: Metka, Metka, Metka! Sestra Ana, kolikokrat je kazala na Vašo sliko, a!i ji jo podarim, pa tega bi vendar ne bi! nikdar storil. Neki vojak je bil tu, ki je bil tuđi v bolniš-nici v Solnogradu. Pozna vas, pokazal sem mu Vašo sliko in rekel: To je mota mati. Da, to sem rekel, saj ste tako dobra, kakor kaka mati, bolj ljubim Vas, kakor svojo lastno mater, nikdar Vas ne bom pozabili. do-kler živim. Pozdravljam sestro Meto, ki me je božala in sestro Frklo, ki mi je podarila uro. Najbolj pa pozdravljam Vas, sestra Ana, iz vse duše. Z bogom! Pošljite kuverte. BoadrAK ua ooliub — Hacia*
Dnevne vesti.
—  Jatiko Zorcc, o katerem %me poročali,    da je padel  na severnem bojišču, se nahaia  v ruskem vjetni-štvu. Janko Zorec je sin tukaišnjega hišnega posestnika in trgovca v FIo-riianski ulici, gosn. A. Zorca. — Po poročilih  z  boiišča,    ?o  bili   nadalje tuđi vjeti:  dr. Lenarčič, rezervni poročnik ter kadeta Burja in To-m i n e c. vsi pri 27. pehotnem polku.
—  V ruskem vjetništvu. Prapor-ščak  v rezervi, absolv. jurist  Franc Oorečan  iz Vojnika pri  Celju, je bil sredi februarja v Karpatih od Ru-sov vjet. — Dne 12. marca je poslal staršem razglednico Aralskega jezera v Aziji, na kateri piše, da se na-haja tain in da ie na potu v Taškent v Afganistanu, blizu indijske meje.
—  V rusko   vjetništvo   prišel je dne 25. sušca t. 1. pri nočneni    napadu    v Karpatih    kadet    med. Albert T r t n i k , 15. stot. c. in kr. pespolka št. 27.
—  Iz ruskega vjetništva   se   je ©glasil  kadetni  aspirant    26.  domo-branske^a      polka,    pravnik   ^Franc B r a č i č, doma na Spodnjein Žtajer-skem. Vjft je bil v Karpatih.
—  Skladatelj Emil Adamič. Med « jiriiiško posadko v Przemvslu je bil
\vr\ znani nas skladatelj Emil Ada-v.i i č. Nadejamo se, da je težke čaše (illeganja srečno prebil in da se na-baja .sedaj še zdrav in čil v ruskem vietništvu.
—  Z boiisca   smo   preieli   to-Ie dopisnico: Vesele velikonočne praznike želimo vsem prijateljem in znancem ter čitateljem >Šlovenskega Naroda« slovenski vojaki   pri havbični diviziji   v Karpatih.   Na   skorajšnje svidenje! Zivclil X imenu svojih to varišev    Janko F a j d i g a    in Fran Lokan, topničarja.
—  Z hojišča v zahodnji Galiciji. Piše se nam: Imeli smo prav prijazne velikonočne prnznike. Prav v miru smo jih obhajali, seveda po voja-ško. Na na.ši fronti vlada blag mir že neka] časa. Porahili smo ga, da smo se odpočili in preskrbeli za snažnost. Nas je sicer mnogo vojašrva, ali našega maternega jezika že nismo čuli  osem mesecev.  \Tečiroma  so  tu-kajsnji  vojaki  Čeh i  in  Nemci,    Slovenci smo samo trije. A vendar se je dobil prijazen gc?pod. ki nam je poslal več Številk vSlovenskega Naroda«. Iz njih smo izvedeli, koliko naših ljubili slovenskih fantov je ranjenih, mrtvih a!i vietih. Izrekamo srč-no zahvalo gospodu    Karlu Trostu, nadučitelju v Št. Jerneju na Dolenj-•kem, ki nam je poslal    te številke. Nahajamo se pri c. in kr. gradbi voj-nega mosta Št. 69, poljski poštni urad št. 101. — Amon Potocar,    bivši mi zar sisi   mojster    na    Dolenjskem: Ivan Ćelave iz Preserca;  A\artin J u n k a r z Dolcnjskega.
—  Pespofk   št. 97.   Stotnik   F. Nag y je pi«al znancu v Trstu pismo, v katerem sporoča r> velikih bo-jih, ki jih je imel ta polk od 20. do 25. inarca. Z ljuto silo so se Rusi trudili, dn bi prebili avstrijsko fronto.    Dne 24. marca $o ?e    posebno    vrgli    na pespolk št. 07.    Trikrat so napravili juriš, pa so bili vselej odbiti in imeli velike izgube.  Dne 25. marca so se poriciiam tega polka tako   približali, da so bili oddaljeni samo se ,^0 kora-kov, a tedaj je posegla v boj zadnja rezerva, je naskočila Ruse in jih po-gnala nazaj.   Polk je   napravil   500 vjetnikov.
—  Dopisovanje z vojnim! vjetnl-ki. Množe se zadnji čas pisma svoj-cev vojnih vjetnikov,   ki se pritožu-je]o. da tako dolgo ne dobe nobenih vesti,   ali da sploh nišo dobili še no-benega poročila, dasiravno smo jim poročali, da je dotični že v seznamu vojnih vjetnikov.    Svojci    si    delajo pogosto nepotrebne   skrbi.   Pogosto pošiljajo Rusi vojne vjetnike iz enega taborišča v drugo, navadno proti vzhodu. Potovanje traja navadno zelo dolgo.   Zdi se.   da je med vožnjo oddaja pišem prepovedana.   Tuđi se zdi. da je addaia pišem vojnih vjetnikov sploh omejena.   Pisma in dopisnice rabijo zelo dolgo, iz Sibirije 6 do 8 tednov,   zaradi   velike rardalje in dvojne cenzure, v Petrogradu in na Dunaju. Ker so ruski cenzorji preveč obremenjeni z delom, je priporočlji-vo  pisati   samo   kratke   dopisnice. Marsikatero pismo se tuđi konfiscira in uniči,   druga   pisma se izgube. O zdravstvenem    stanju    in bivanju posameznih vjetnikov urad ne more dobivati in dajati poroci!.   Pri vpra-šanjih zadostuje navesti: Ime, rojst-no leto, pristojnost,   šarzo,   polk ali bataljon, če mogoče.  bojišče kjer se ie nahajal vjotnik  zadiiiikral in ime
in naslov vprašajočega. Ce vpraša kdo za več oseb, naj zapiše zgoraj navedene podatke za vsakega na po-seben listek. Kdor domneva, da je oni, za katerega vpraša, padel. ali da se nahaja v kaki naši bolnišnici, ta naj se obrne do izkaznega urada Rdečega križa, Dunaj VI. Dreihuf-eisengasse, na Ogrskem na Rdeči križ v Budimpešti. Vprašanja glede vojnih vjetnikov je pošiljati na skupni centralni izkazni urad, razviđnica za vojne vjetnike, Dunaj I. Jasomir-gottstra^se št. 6.
—  Podpisano vodstvo   garnizij-ske bolnišnice izreka s tem visoke-mu kraniskemu   dcželnemu    odboru za velikodušni dar. v znesku 100 K, v svrho nabave semenskega krom-Dirja za bolnišnični vrt, kakor    tuđi državnomu    poslancu   gosp.   Ivanu Gostinčariu za njegovo prijazno posredovanje,    naiiskreneišo    zahvalo.
—   Dr. Oeduldiger, stabni nad-zdravnik. poveljnik   garniziiske   bolnice Emil F r i s c h , poročnik.   ekonomski oficir.
—  Zaioge cinka je ireba prijaviti! Ukaz trgovinskoga ministrstva v sporazumu z niinistrstvom za notra-uie stvari, ministrstvom za javna dela, ministrstvom za zelaznice in ministrstvom za deželno brambo z dne 2cj. marej  1915 (drž. zak. št. 80) o dolžnosti  naznaniive zalege    cinka: Določbe mir.istrskega ukaza z dne 7. februarja  1915,    drž. zak. št. 27. o dolžnosTi naznanila zalog    določenili kovin in zlitin, se razširja na zaloge cinka. Dolžnost   naznanila   odpade, ako zaloga ne presega količine 200 kilogramov, in  sicer  tuđi za zalege rude, predproduktov. starega gradiva,    odpaakov,    penela in    opilkov (ostružkov) te    kovine.    Imenovane zaloge je treba    na^naniti    zaeno z drugimi  kovinami, ki  su  podvržtre dolžnosti  naznanitve.  Prvo naznani-lo   imenovanih   zalog  se   mora   torej po  stanju   dne  31.  marca   1915  vpo-slari najkasneje d"> vštstcga S.  aprila 1915 na ono politično oblastvo prve stopinie, v čigar okolišu se naha-jajo zalege. — Ta ukaz stopi v velja-vo z dnevom razglasitve.
— Prepovcd uporabe Kruha za
čišćenje tapet in ta! je izdalo mini-strstvo notranjih de! v sporazumu ? trgovinskim ministrstvom. Ta naredba je datirana z dne 6. aprila.
—   Nesreća  z revolverjem.  Po-
nesrečenec, ki so ga v ponedeiiek operirali  v  ?Leonisču ,  je  bil  Hans
0 e r h o 1 d.   po   pokliču   trgovec v Mariboru.    Kljub    spretno    izvršeni operaciji, ie ne^rečnik vceraj ziutraj ob  7.  umri  v  ^Leonibču^.  Tragična njegova smrt vzbuia v Ljubljani splc-šno socutje.
—  Koze.    Od 2S. marca    do 3. aprila so na Dunaju naznanili 54 novih  slucajev  koz.  Med  obolelimi  je
1  vojak. Od začetka vojne je na Dunaju v celem oboleio 1227 oseb na kozah. Med temi je bilo 261 smrtnih slucajev. V avstrijski državni polovici je od 2$. marca do 3. aprila oboleio na kozah 100 oseb. med temi 4 v Gradcu in po 1 v Ptniu in Knittel-feldii.
—  Osemdesetletnica. Gospa Marija V e r n i k o v a, mati znane ljubljanske narodne    rodbine,    praznuje jutri, v četrtek. svojo osemdesetlet-nico, se čila in krepka na  duhu  in telesu. Blagi gospe, ki je vzgojiia vso svojo  deco v  strogo narodnem   in naprednem duhu, iskreno   čestitamo in ji kličemo k jubileju: Na mnogaja ljeta!
—  Draginjsko doklado je naklonila  vsem   svojim    uslužbencem    tr-goska tvrdka I. C.  M a y e r.
—  K včerajšnii kritik! o »Maleni gfedališču« bodi omenjeno. da ni pev-ske točke spremlial na klaviriu g:. V. Bizjak, kakor je bilo to   na   gledali-škem programu   navedeno,   marveč neki drugi gospod.
Nezgode. 51 lemi vdovec Jakob .lužnik iz Žagarskega vrha pri Do-brunjah, je te dni padel z nekega dre-vesa in si pri tem zlomil hrbtenico.
—  V Brezovici, okraj   Kamnik.   je prišel osemletni posestnikov sin Ivan Sušnik pri rezanju krme z desno roko v stroj    za   rezanje   slame in se tezko poškodoval.
Tatvina lesa. Posestniku Antonu Zupančiču iz Iga so neznani tatovi tekom mesecev posekali iz negovega gozda 51 bukev.
Surovi ponočniaki. Pred kratkim so pri posestniku Ivanu Kurentu v Nadgorici ponočnjaki napadii hišo in jo poškodovali z raznim poljskim orodjem. Za posestnikoni, ki jih ie hotel prepoditi, so metali kamenje, nato so s silo odprli zadaj iežeča hiš-na vrata in metali kamenje in polena v kuhinjo. Pri tem so razbili svetilko, več šip in kuhinjske posode. Razven tega so ranili s polenom nekega llletnega, v kuhinji specega dečka. Od tu so šli zlikovci, kakih 10 po šte-vilu pred hišo Ivana Dane ter razbili več šip in poškodovali vrtno ograjo. Končno so razbili se pri posestniku Jakobu Snobu več šip. O surovih po-oožniaMh nknaio oblasti š© sieduu _,_
Tatvina vsled revščine.  2. t. m.
je ukradla 331etna dekla Marija Osta-nek iz Doba v Vižmariih posestnici Ivani Čepelnik iz nezaprtega hleva kravo, vredno 600 K. Gnala io ie v St. Vid ter hotela tamkaj prodati kravo nekemu posestniku za 260 K. Po-sestnica pa je še pravočasno opazila tatvino. šla za tatico in ji vzela kravo, ravno ko jo je ta hotela prodati. Tatico so oddali deželnemu sodišču, kjer je izjavila, da je ukradla kravo iz revščine, ker mora skrbeti za dva nezakonska otroka.
Tatinski trgovski učenec. V Kranju so aretirali 30. marca nekega 153etnega trgovskega učenca, ki je v zadnjem času pokradel svojemu go-spodarju raznega blaga za kakih f>n kron, svojim souslužbencem pa večje vsote denarja.
Iz Št. Ruperta na Dotenjskem se
poroča, da je na Velikonočni pone-deliek v ondotni šcli priredil c. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. Lj. Stiasnv prcjporrebno predavanje u uir.nem gospodarstvu ter o sedanji prehrani in o varčevanju živil, zlasti z žitom, moko. s krompinem in kru-liOTTi. Pojasnjcval je razne vladne predpi^^e ter dolžnosti vsakega domoljuba v Km resnem času. V soli in na hodniku nabiro polno domačih grjspodarjev in gospodinj, so se raz-šli v trdnem sklepu, da se bodo ravnali po danih navodilih.
Smrtna nezgoda vsled snežne lavine. Pose>tnika -Mihael Oder in han Oder ter 2č!etni po^estnikov sin Iran Žnidar iz občine Hohinjska Bistrica so 30. marca delali v gozdu. Ko so hoteli izpod .-nega izkopati nek-t deblo, se je sprožila velika snežna lavina ter pokopala vse tri pod sabo. Ivan Oder se ie kmalu izkopal iz >nega. rešil nato brata, med tem ko ie bil Fran Znidar, ko >o ga izkopali iz bne?a, že mnev.
Kraški vodovod. Predpriprave sa izgotovljene in se začno v krat-keiTi posvete van ja o izvršhi tega na-C*rta.
Vioini. ^.' eni zadnjih noći je vlo-mil neznan tat v prekajevalnico An-dreja Žnidaršiča v Ilirski Bistrici ter pokradel razne^a prekajenega mesa, klobas in drugih živil v vrednosti 25" kron. — 29. marca je vstopila neka Pavla Fuchs v službo pri neki rodbini v Selenburgovi ulici. 31. marca je vlomila v odsotnosti gospodinje ^" zaklenjeno omaro in ukradla za ino kron denarja. Nato je neznano kam izginila. Je to leta 1S99. v Ljubljani rojena Pavla Fuchs.
Iz Celja. Za nadporočnika v rezervi je imenovan g. Franc Mravliak. rezervni poročnik pri topničarskem polku Št. 7. G. .Mravliak ie suplent na tukajšnji slovenski gimnaziji. Pade! je v Galiciji s konja in si je tako tež-ko poškodoval nogo, da so mu io morali v Budimpešti ponovno operirati. Te dni bode zapustil g. Mravliak po skoraj 7 mesecih bolnišnico.
Konec letraria v Gaberju pri Celju. Začetkom marca je izbruhnil \" Gaberju pri Celju trebušni legar. Poročali smo, da so oblasti ukrenile vse sanitarne odredbe in sedaj je 1c-gar v Gaberju ze skoraj popolnoma. prenehal. \* Naskotovih hlšah se na-hajaio Ie Še 4 rekonvalescentje. drugo d je že vse zdravo. Novih slučajev ni. Kakor se nam je > kompetentne strani zatrdilo. je zdravstveno stanje prebivalstva \* Celjski okolici iz-vrstno. ker tu niti enega slučaja ka-terekoli kužne bolezni vcč.
Pegasti lesar na Sp. ŠtaJerskem.
Zdravstveni nddelek štajerske na-mestniie poroča z A. t. m.. da sta se pojavila med kontumaeiranci eali-ikimi begunci na Vurbergu pri Ptuju dva nova slučaja pegastega iegaria.
V Beljaku dobe ruske vjernike. Nastaniio jih v perutninskem zavodu, ki so £a dosedai rabili 7.0 voiasko skladišče. Ruse bodo rabili za polje-deljska dela v beljaski okolici.
Tržaška podružnica s!ovenskega planinskesa društva priredi v sobo-to, dne 10. aprila v dvorani trgov-skega izobraževp.lne.Gfn društva, v ulici Sv. Frančiška 2—I, skioptični večer.
Izgnanci, krasna Nordisk-drama v tren delih, ki se je vceraj vprvič predvaiala v kinematojrrafu Ideal, je imela najlepši uspeh. Izgnanci, ki sn v filmu imenovani -sekta -. so ruski Židje, vsekakor se mora tako soditi, ker je deianje popolnoma v Tolstoje-vem duhu ustvarjeno. Slika je iako učinkovita in glavna predstavljatclji-ca Rita Sacchetto s svojo, si finiin občutkom igrano vlogo, še bolj po-vzdiguje.
Na tuje stroške. Dne 10. februarja 1864. leta v Zelt\vegu rojeni in v Irding na §tajerskem pristojni Konrad Feichter, se potepa brez dela po tostranski državni polovici ter izvablja pri županstvih na račun svoje domovne občine denarne podpore. Zupanstva se opozarjajo, da z nave-dencem obravnavajo po vlačugar-skem zakonu ter da mu, ako ni skraj-11^ DOtrebe, ne i^pkcajo   na   račur
Stran 4;
.SI.OVTTN'SKi NAROD-, dne 7. aprila  1915.
77. štev.
njegove    domovne    obČine    nikakih podnor.
Najden iilcplienec. Predvčeraj-šnjim so našli v Ljubljanici v Vev-čah utopijenega vojaka, ki je pred 6. tedni pri cnkrarni skocil v Ljublja-nico. Imena takrat ni nihče vedel, in nam tuđi danes ni znano.
/epna tatviaa. Neki posestnici z dežele je te dni na tukaisnjem glav-rem kolodvoru pri blagajni ukradel neznan tat v gnječi \7 žepa denarni-co s 34 K.
Tatvine. Koncem minulega me-seea je ukradel na dvorišču nekega tukajšnjcga hotela neki tamkaj na-stavijeni kurjač sod z 180 kg stroj-nega olja. Tatu so oddali deželnemu sodišeu. Ukradeno ol]e je po većini že rrodal. — Dne 31. marca. je ukrade! neznan tat v tukaišrni Razini kolo znanike Stvria. O stanicu nimaio sledu.
Tatinsfca dekia. Pred\ ^erajšnjim so aretirali neko 16Ietno deklo, ki je bila uslužbena pri neki privatni stranki na Marije Terezije cesti, ker ie svojim sostanovalcem ukradla v zadnjem času večie vsote denarja.
Žrebanfe razredne loterije.    Za-
ueie .so te-ie številke: 5000 kron št.
100.878.    Po 2000 kron    štev.    8111.
18.784, 20.258, 39.240, 41.475, 42.470.
42.SI7, 44.943, 50.612, 56.404, 60.671.
r?2/>28, 66.131. 66.150, 70.828, 76.263,
77.192,     85.950,      103.319,      104.042,
113.05 J,    116.205,     124.670,     134.351,
146.9S5, 148.097, 150.644   in   153.648.
— Po 1000 kron    štev.:    878,   8186,
12.647, 15.528. 19.543, 22.111. 29.390,
41.00S. 42.633, 47.031, 47.857. 56.106/
r9.004, 59.892, 60.061, 61.010, 71.570-
72.259, 72.503, 74.027, 74.300. 74.760.
76.163, 76.204, 78.779, 81.625, 36.807,
39.276, $9.432, 91.524, 92.347, 95.780.
09.177.    103.954,     107.074,     122.762,
125.021,    126.099,    130.434,    131.401,
139.531,    143.511,    143.572,    148.443,
151.351,   152.403 in 15(6.057.   —   Po
•500 kron št.: 2486. 2609, 4308, 4370.
4422. 4564, 4640, 5540,    568S,    6029.
n979. 7-155. 8068. 9040, 9356.   10.141,
10.195, 10.993, 12.144, 12.969, 14.506,
14.961, 16.498, 17.180, 17.188, 17.474,
18.043, 20.571, 22.621, 23.461. 24.830,
24.S65, 24.933, 25.251, 25.999, 26.357,
27.423, 27.S37. 27.848, 28.830, 31.363,
31.569, 32.171, 32.196. 32.203, 32.785,
35.258, 36.208, 36.370, 36.894, 37.492,
37.915, 38.65S, 38.745. 39.797, 39.919,
40.156, 40.306. 40.928, 42.296. 42.S36.
43.023, 44.002, 44.715, 45.057, 46.097,
46fi0H, 46.959. 47.202, 48.795, 49.503,
49.537, 50.4S6, 51.223, 51.226, 51.303,
52.998, 53.120, 53.136, 53.972, 54.692,
54.930, 55.130, 55.264, 56.584. 58.131.
58.306, 58.924, 60.158, 60.192, 60.414,
61.100,  61.971, 62.116, 62.184, 63.810, 63.990, 64.260. 64.646, 64.707, 64.776, 64.995, 65.970, 66.903, 67.323, 68.141, 68.172, 68.26S, 68.770, 69.035, 69.046, 70.20$, 70.388, 71.121, 71.826, 71.852, 73.079, 73.469, 75.107, 76.238, 76.828,
77.101,  77.316, 77.552, 77.588, 78.248, 78.312, 78.401, 79.800, 80.271, 81.099, SI.727, 83.S08, S3.9M, 84.046, 85.016, S5.028, S5.848, 86.892, 86.906, 87.231, 87.503, 88.596, 89.390. 90.357, 91.398, 91.997, 93.486, 94.545, 95.745, 96.553, %.944, 98.563, 98.673, 99.896, 100.256, 102.013,    102.725,    102.972,    103.324, 103.401,    104.420,    104.862,     105.116, 105.135,    105.949,    106.876,    107.289, 107.971,    108.025,    109.545,    111.751, 113.175,    113.263,     113,356.     113.4^7. 113.912,    114.066,    114.745,    115.303, 115.761,    116.180,    116.364,    116.566. 116.743,    117.299,    117.756,    118.548, 118.877,    121.225.    121.323,    124.144, 124.155,    125.058,    125.390,    125.42)6, 126.058,    126.943,    127.163,    127.767, 129.050,    129.566,    129.588,    129.687, 129.839,    130.602,    133.446,    134.336, 134.730,    135.028,    135.666,    136.435, 137.008,    137.22S.    137.254.    137.951, 138.833,    141. VS7,    141.676,    141.773, 141.946,    142.382,    143.053,    143.489, 14 ^."04.    143.701,    145.416,    145.472, 147.408,    147.633,    147.652,    147.679, 147.976,    148.320,    148.394,    149.512, 149.532,    149.62S,    149.936.    150.428, 150.92S,    151.114,    151.854,    151.964, 152.383,    153.701,    154.193,    155.430, \56A22,    156.479,    156.905,    157.277, 157.300,    157.610,    157.982,    158.738, !=^.SG3, 159.47S, 159.702   in   159.847.
Književnost.
—  Domaća knjižnica.      Izšel je
lični dvojni zvezek »Domače knjižnice«. Že dolgo se je po^rešal zbornik, 1:: bi prinašal v prevedu naiboljša tiela svetovne književnosti. »Domaća knnznica« je izpolnila to vrzel in je ohenem najcerejše zasebno pod-ietje nn književnem polju. Knjiga stane s postnino vred samo 70 v ter se posije na zahtevo vsakemu na ogled. — Založnik dr. Lj. K o s e r, Jirrsinci.  Štajersko.
—  »Pesnitve« In »Jadranski biseri se imenujete dve zbirki pesmi in „verzificiranih popisov, ki    jih    je zlnžu in tuđi :-:aIožil B. Bevk.     Ptsa-ieij ie hdal svoje poezije    z    željo: »Naj čtivo vzbuja tebi sanje«. »Pes-nitve« je tiskaia Dolenčeva tiskarna v Trstu. »Ja4r&Đ£ke feiseje«   pa   ti?.
skarna Juch v Gorici. Obe knjižici je dobiti pri založniku B. Bevku, ku-ratu v p., Trst, via Tiziano Cecellio št. 11/V. — Cena?
Ružne stvori.
*  Cesarjevo desno roko so pred
nekaj leti s pomočjo Rontgenovih žarkov fotosrafirali.Eno tako podobo dobi vojna in Ijudskohigijenična raz-stava v Budimpešti.
*  Ćeški socijalni demokratje   so sklenili, da letos na dan 1. maja ne bo običajnega slavja.
*    Vihar   na   manu.     »Zentral Nevvs« poroea iz Washingtona: Med zadnjim viharjem je utonilo na niorju 75 mož.
*  Vsi enaki r.a bojnesn poi\n. Pri ReiniMi ic padcl sin nekdanjcga pre-zidenta franeoske republike Casimir-Perijeria.  Patlii je imel  mnr>«o inili-jonov znasajoče prenioženie.
*  Zazidano žito. Ogrska vlada je bila obveščena, da so mnogi    vele-posestniki na deželi svoje veliko za-loge žita — zazidal«.      Kakor poroča »Pesti  Napio«,   bodo  poslale   oblasti detektive  po    deže!i,    d?     izvohajo skrite žitne zaklade.
*   Draginja    in   pomanika:ij2   v Petrogradu.    Petro^radska      >Ricč« poroča, da v Petrogradu dra^inja iz-redno narašča. Že boli strašno pa je, da bo skoraj zmanjkalo živil. Dovoz ie pri sedanjem vejnem stanju   silno otežkočen. Vse to deluje na prebival-stvo silno deprirnujoce.
*  Radi prikrivanja svoje zaloge moke je bila obsojena pred sodišiem v Dunajskem Nov cm mestu    zdrav-nikova sopro'.:     Anu Kessier  na 500 kron globe.      Ko je bila nblastvena komisija pri nji. je napoved?.la,    da ima 144 ke meke. Pri kasneJM reviziji pa se je dognalo, da je imela 151 kilogramov. odnosno  171  kz    moke.
*  Samcmor prefesorja ćr. Sfoio-nyja. Z Dunaja peročajo:  Vpokojeri profesor poljedeljske visoke sole dr. Oskar S i m o n v je v torek dne 6. t. m., najbrže v hipni zmedenosti, skocil iz okna svojega v II. nadstrerJH se nahajajočega stanovanja ter oble-ža! mrtev na tleh. Profescr Simonv je bil na glasu kot izboren matematik in :e izda! ve'iko število matematič-nih in fizikaličnih de'.
*  V Marijinih varih na Ceši-em, kjer se nahajajo svetovno znane ko-peli, uživajo ranjeni ali bolni avstro-ogrski in nemški vojaki razne udobnosti: ni jim tre>~a plačem at; godbe-ne pristojbine. lahko svobodno pije-jo zdravilno vodo in imajo    zrnzane pristojbine  za    vporabo    kcneli     m drugih zdravi^'sk^h sreds+e". Za vožnjo v Marijire    vare    dobe    vojaki brez^lačne železniške !ist-:c.
*  Ženske mesto mošksh. Na An-gleškrm so izdali pred kratkim poziv, naj se javijo ženske, ki so pripravljene, orevzeti razna da!i mesto moškili. da bi ti tem Jažfe sli v vojake. V nedeljo    se    je dalo v tozT-devne sezname    vpis.nti  v Londonu 3i\Q(H) žen. To ie izzvalo protest raznih delavskih strokovnih organi^acij, ki se boje, da bo žensko del^ voliva-lo nengodno na rrerdne raztnere.
*  Vohunka. »Lepa Lisou -. biv^a pariška pe\'ka Marija Lui^a Welsh, je bila sedaj    aretirnna    zaradi vo-hunstva. Znana je posebno iz senza.-cijonalrega procesa porn';rskega nfi-ciria Ullma. ki je bil pred nekaj leti v Toulonu obsoien na dosmrtno ječo zaradi izdajstva. »Lepa J.isoti« je bila njegova ljubicn, a je rabila toliko denarja, da ^e je U!!mo končno dal najeti za vohuna.
*  Maksimalna cena.    Pred   praškim sodiščem se je    vršila    te    dni razprava     proti     posestniku   praških mlinov Trnki, ki je bil obtožen, da je prodajal v s\ojih prodajnlnah pšenično moko po 94 vinanev, akoravno je takratna    maksimalna    ce?^a znašala 70 K 35 v za 100 kg.    Obtoženi    mlinar je v svojo obrambo navedel,   da ie bi!a cena.    po    kateri    je prodajal rno'o popolnoma    primerna,    ker je meral plačati žito daleko nad maksimalno ceno.    V svojem zagovoru je odkril  nekatere  tajnosti     produktnih borz in žitnih ktrpčij. Istočasno ko je vlada odredila kot maksimalno ceno 70 K 35 v   za fino pšenično moko. je veliala ?a pšenico maksimalna  cena 42 K.   Toda za to ceno žita sploh ni bilo dobiti!    Kdor    hoče kupiti žito, mora prodajalcu  ali agentu na borzi izročiti    med    štirimi    očmi    najprej takozv. premijo    in sicer v gotovini. Ta premija znaša 16 do 20 K za me-terski   stot   pšenice.   Na to še Ie se napravi kupna pogodba, v katero se postavijo za kaljeno žito maksimalne cene! Ti*di obtoženi mlinar Trnka je dobil žito Ie na ta način, da je plačal zanj 60 K za meterski stot. Sodnik je preloži!    razpravo,    da zasliši prezi-denta žitne borze o teh oderuških in protizakenitih borznih kupčijab.
*  Ženske na fronti. Vojni poroče-valci javljajo, da se najdejo časih na fronti tuđi ženske, ki so prišle iskat svojce. Tako je eden teh poročeval-cev naieiel oa, datao i*   Solpograda,
ki je bila izvedela, da je njen mož, sicer višji uradnik, v vojni obolel in ki ga je iskala v vseh mogočih krajih. Ker je /enskam prepovedano priha-jati na fronto, je imela ta dama naj-večje težave. Vse mogoče komandante je morala prositi, da so jo pustili naprej. Eden ji ni dal dovolienja. Na mali postaji je morala izstopiti in ostati več dni v borni vasici. Potein ji je vendar drus: komandant dovolil, da se je pe!ja?a z vojaškim vlakom uaprej. Ali je dobila svojega moža, tega porocevalec ni izvede!, pač pa ;»upisuje občudovanje, katero je vzbudila neutrudnost in potrpežlji-vost te dame pri i^kanju svojega moža. — Drug slučaj. V malem gali-škem mestecu ie bil nastanjen neki polk. Obiski oiicirskili gospe so bili stroga prepovedani. A gospe tega se-veda nišo vse vedele. Pa se je zgo-dik> nekega d^e. da je prišla poručnika X-a obiskat njegova soproga. Poručnik je bil v silni ?adregi, iz ka-tere mu je poir.asal župnik. Ta ie vzel gespo k sebi na stanovanje, češ, da je njepova sorodnica. Poročnik je postal na začudenje svojih tovarišev naenkrat jako skrben za svojo dušo in je hodil vsak <ian po večkrat v /.upnišće. — Tre-tji sinčaj: Na fronti se ie prikazala nad šestdeset let stara gospa. Iskab je svojega ctiintga sina. ki se y.c sedem niesecev ni oglasi!. Potovi'ia je 'iiavA;O dni in to po-tovnnje sem in tj:i je bilo silno utruđ-Ijivo. ls!ca!a »e in poizvedovala, in prenašaln te/ke /avoje. r^v-c rotreb-šcin za sina. Ali ira je našla? Kdo ve? — V Marmaš - Sigetu se je z?to-dih* i;esreća. Mlada cveteča ženska so :e bila po prernrv;anju nernanskih ovir preriniia do tla. Hotela ,'e na fronto, da bi obiskala moža, da bi ga presenetila ravno na ćnv. obletnice njiiu poroke. V jViarmaroš - Segetu ie bila strašna greča. Mlada žena ni učakala ob!c:nicc svoje poroke, po-vo^il io je vlak.
Bpzo'31733 poror!i3.
Areiiran c-o^srik.
Pariz, 6. aprila. (Kor. urad.) »Matin« poroča, da so v Parizu aretirali dopisnika i'criinske^a »Lokal-anzeigerja«, Behrcus. rodom Švicarca, in sicer radi nekega članka o poletu Zeprelinove zračne ladje nad Parizom.
Derneci ^R^^čer^a križa^ v Zer.evi.
BeroSin, 6. aprila. (Kor. urad.) Mednarodnl koiniic »Rdečcga kr:':a^ v Zenevi je naprosil \Vrlffov ur.:d, noj izjavi, da r,i imel »Rdeči križ« v Ženevi ničesar opraviti s seznam-kom vseh ranjencev vojuločih držav, ki je nedavno tega krožil po časo-pisju in o katefem se je trđilo, da ga je haje stestavii > Rdeči križ« v Ženevi. Mednarodni komite »Rdečega križa^ ni nikoli objavil nabenega se-znamka iz^ub, še imnj pa seznamka vojnih vjetnikov.
DeJo nenišk?Ii rjod^norski1! Čo?nov.
London, 6. aprila. (Kor. urad.) Reuterjev ura;! porc-ča: Iz Rlvtha poročajo, da je bila včeraj v Sever-nem mori u torpedirana angleSka ja-drr^lca »A^antiin^ v v;šini Lon^tona. Ćelo posadko, 13 mož, je resil neki švedski parnik.
rr?r»co?ki Ietalec na švicarskih t!eh.
Bern, 6. aprila. (Kor. ur.) Fran-coski letalec, ki se je moral pri Pruntrutu spustiti na tla. je prFel v dveh etapah iz Pariza. Najbrže je imel nalogo, ojačiti zračno brodovje v r:lzasu, a se je v megli izgubi!. Voditelj aeroplana je najbrže zamenjal reko Allainc z reko Ponio. Ko se je spuščal k tlom, je menil letnlec. da so spodaj franeoski voiaki. Ta zmo-ta je najbrže nastala vsled rnodrih nlaščev. Z nemskimi letnlci in zra-konlovi se franeoski letalec ni sre-čal. Leta!ec je plul nr.d krajem Ajvie in posebno nad Pruntrurom. Ko je letalec plul čez švicarsko mejo. so ga švicarske čete obstreljevale. Predno se ]e aroplan spustil r»a tla. je letalic zazgal vse papirje. Aparat je imel črki M. F. (Moriš Farmnn) in števil-ko 361.
Obstrel?evanle Slai?a.
Amsterdam, f». aprila. (Por. ur.) List »Tijda poroča iz Sluisa: Včeraj so se tu ćeli dan videle ancl^ške vojne ladje. Nemci so z aeroplani večkrat Vekognoscirali okolico. Ob pol 7. zvečer sta pričeli dve križarki ob-streljevati pristanišče in, kakor se domneva, tuđi tA^ornice za koks. Oddali sta pa samo par strdov. Nemci so skozi eno uro odgovarjali z moč-nim  streljaniem  iz  obrežnih   baterij.
Gospodarite
— C. kr. priv. splosna prometna banka, podružnica Liubi'nnn, preje J. C. Mayer. Stanje denarnih vlog dne 31. marca 1915 83.553.307 kron. — Stanie denarnih vlog na Knjižice in tekoči račun dne 31. decembra 19H 202,841.494 kroiu                         1
Okrenčevalni vlak gogpcjfiega odse-
ka   >Deže!ne<?3   in   £Qsnejne£a   po-
možnesa druAtva Rc-ečgga križa za
Kranjsko«.
C. in kr. vrhovno nadzorništvo prostovoljne zdravni::;ke oskrbe je ustanovib na vojnem polju mobilno ofrrepčevulno službo, ki je urejena na ta način, da se okrepčevalni vla-ki, opremljeni z vojno kuhinjo, nosili in đrugirni potreb^činami, pripeljejo kolikor mogoče blizu do obvezova-Iišč\ in se potem okrepčevalna služba nastani na obvezovaiišču.
Da se to blagodejno napravo po-spešuje, ie tuđi »Deželro in gospejno poincržno društvo Rdcče^ca križa za Kranjsko- V5c storiio, da preskrbi sredstva za tak niotilni okrcpčeval-ni vlak s prireditvijo zbirke med znanimi dobrotn:!:i v   leželi.
Imeno\*aneinu ^ospcjnenui od-seku je bilo tedaj niDgcče, vrhovne-iiiii nadzorništvu v czničeni namen dati na razpola'^o znatni znesek 13.-161   K.
Njegova cezarska in kraljeva Visokost, presvitli ^osnod general kr-njenice, radvojvoi'a Franc Salva-tf.r, vrhovni nadzorn'k pros(nvol;ne zdravuijke službe, je blaprovolil z izrazom !To]večjeea priznanja vzeti na zn:;nje v> tr»ko ncpričalrovanim in le-pim materijalnim rsnehom dovršeno (Jelovanje S'ospejne^a odseka n je izrc!:c? vst-in p!?men;tim daroval-cem, knferi?! scr.rt;:m'jk spodaj sledi, svojo najvišjo in nr-jtopieššo zahvalo.
Dkrepčev.°.!'ii vlak. ki je bil iz naveor/ne zbirke nabavljen, je že go-tov in se pfa bo izročilo v nadaiino uporaho zve7ir?emu vodstvu avstrij-ske dru/be Rdečccra križa.
\\?k s-jstoii iz ere.^a kuninjske-era voza. ene^rn voza za zalojre in ene^a zdravniškega vo-/:a, v kate-rem sr morejo izvršiti poleg prve nomeči in obvezovnrva, tud1' i^anjše operacije. In nosi nipis: »Okrepče-vair.i vlak št. X., napravljen od go-spet^e^a odseka »Deželnega in go-«pcjf:ecra pomožne^a društva R.leče-p:a križa za Kranlsko«.^ (»LaVetrain Nr. X., crrichtet von der Frauen-sektion des ^Krainischen Lnndes-und Frauenhilfsvereines vom Roten Kreuze«.'O
Pred spc^d'ijim seznamom darova !cev je še rmeniti. da je go^peini odsek opozorila na nanravo okrep-čevalne.^a vlaka, članica. £ospa Lina Kroiiter - Onlle. ki si >e r?a seveniem boii^čp kot nr ^-lovoli. strežnica na-brala bogatih izkiišenj in ki je za ta vlak darovala znatni znesek ter se ni bala ne truda, ne nadnlirijih stro-škov, da dobi osebno na Punaju potrebne informacije glede okrepčeval-nega volaka.
Sezmim daro^alcev in dnrovalk 7n kranjski premični okrepčevalni vlak:
1. Apfaltrern, baron in baronica. ?rraščak na gradu Križ, 200 K. 2. Baillou, baron in baronica, Ljubljana, 200 K. 3. Ramberc: Ottomar. t'skar-nar in hišni posestnik v Ljubljani, 200 K. 4. Kranjska stavbins"ka družba v Ljubljani, T00 K. 5. Dr. Karei ^arnn Born, ^raščak v Tržiču. 500 K. 6. Avpusta pl. Borota. zasebnica na Dunaju. 50 K. 7. Dr. Menrik pl. Cron, c. kr. deželnovladni svetnik. Liublja-nn, 10 K. 8. Dr. Ferdinand Eger. de-želni poslanec in odvetnik v Ljubljani. 100 K. 9. Marija E«c:cr, veleposest-Tiica. Žcle7niki, 500 K. 10. Gilbert Fuchs, ^raščak v Preddvoru, 300 K. 11. Anton Oalle, c. kr. notar v Ljubljani, 100 K. 12. Franc Oa11e\ dezelni noslanec in graščak v B-stri, 300 K. 13. H. Gallć. zasebnik v Miirzuschla-ru, 100 K. 14. Vlč. duhov, na Kranj-skem \4b4 K. 15. GJanzmann in Gass-ner, predilnica in tkalnica v Tržiču, 200 K. 16. Dr. Robert Gorjanv. ^ra-ščak v Rtinerčvrhu. 100 K. 17. Aleks. Grubcr, trgovec v Ljubljani. 30 K. 1S. Vitez Nikolaj pl. Guttmannstahl-Penvenutti, grraščak v Dvoru. 300 K. 19. Kranjska industrijska družba na Jesenicah, 600 K. 20. Knezoškof. dr. bogoslf>vja Anton B. Jegh'č, Ljubljana, 300 K. 21. Janez Kosler. zasebnik, Ljubljana. 200 K. 22. Mari Kosler. zasebnica, Ljubljana, 100 K. 23. Peter Kosler, zasebnik. Liubljnn, 50 kron. 24. C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in ohrt podružnica v Ljubljani, 100 K. 25. Konrad Krenner, c. kr. stavbni pristav v Ljubljani. 46 kron. 26. Lin Kreuter - GaI16, zasebnica, Gradec. 50 K. 27. Janez Kri-sper, trgovec v Ljubljani, 400 K. 28. Josip Krisper, trgovec v Ljubljani. 400 K. 29. Leopold Liechtcnberg, baron in baronica, graščak, Ljubljana, 150 K. 30. Anton Luckmann, hišni posestnik v Ljubljani, 400 K. 31. Josip Luckmann, bankir in hišni posestnik v Ljubljani, 200 K. 32. Melanija Luckmann, zasebnica, Ljubljana, 25 K. 33. Vinko Majdič valičiv mlin v Kra-nju, 500 K. 34. Karol B. MaMy, to-varnar v Tržiču, 100 K. 35. Emerik Mayer, c. in kr. nadporočnik v re- i zervi. trgovce in hišni posestrik v i Liubliani 500 K 30. Josio Mavr hiš- '
ni posestnik v Ljubljani. 50 K. Karol Moline, tovarnar v Tržiču, 100 K, 38. Dr. Erik Miihleisen, c. kr. iinanč-ni tajnik in c. kr. poročnik v rezervi v Ljubljani, ?M K. 39. Karol Poltok, tovarnar v Ljubljani, 500 K. 40. Fil-harmonična družba v Ljubljani 250 kron. 41. Albert Sarnassa, hišni posestnik v Ljubljani. 20<> K. 42. Maks t5amassa, hišni pesertnik in tovar-var v Ljnb!:n;r. 200 K. J3. V. M. Schmitt, trgovec v Ljubljani, 50 K*
44.  Jan Schrev hišni posestiiik in pe-kovski mojster v Ljubljani, 100 kroru
45.   Baron Teodor Scinvarz,    c. kr. dežcini predsednik v Ljubljani,    500 kron.    46. Pavel Seemann. tovarnar v Ljubljani, 300 K. 47. Balbina Smole, zasebnica v Ljubljani, r0 K.    4S. Kranjska  hran'lnica v Ljubljani    6W kron.  49.   Avg'ust  Trai^p-snf   -ovarni-ski ravnatelj ra Jesenicah. 100 kron. 50. Gisela Trappen, mvir.'tel'ova sn-proga na Jesenicah, 50 K.      51. Neimenovani 105 K. 52. C. kr. priv. av-strijskn prometna banica, podružnica v Ljubljani, 100 K. 53. Vogc! ;n Noot, akcijska družba. Dunaj,* 500 K.      54. Vzajenina   zavarovalna     družba     za fkodo po požaru, zastopstvo v Ljubljani, 200 K. 55. Belopeska ieklarna, :i\\ci?5-ka  družba,   i00 K.   56.  Marija \Vettach, zasebnica v Ljnbljuni.  100 kron.    57.  Alfonz  baron  VVurzbach, jrrajSčak. Liubljana, 201) K. 58. Albert Zeschko. hišni msestnik  in  tr!?ov^ec v i jubljani. 200 K. — Skupaj 13.461 kron.
Upravništvu naših iistov je po-r,!al:
Za >Rdeč križ« Janko Te«;ten, c. kr. vodia iz Čermošnjic na Dolenj-skern 1 krotio.
Srčna hvala!
Umri! so v Liubrani:
Dne 1. aprila: Oton Schmidt, bančni uradnik. 31 let, Židovska ulica 1. — Viktor Kržič, rejenec, 2 leti, Streliška ulica 15.
Dne 2. aprila: Uršula Šuštar, mestna uhop:a. 85 let, Japljeva ulica 2. — Anton Marcga, črnovojnik sani-tetneea oddelka št. 8, Zaloška cesta štev. 29.
Dne 3. aprila: Marija EmerŠiČ, žena vpokojenega železniškega ču-vaja. 74 let. Rožna ulica 35. — Simcn 2utič. honved pešpolka št. 26., v rezervni bolnici na dekliškem liceju. — Roza Ivar-^evič, vdova kni govodje, 62 let. Dunaiska cesia 9.
Dne a. aprua: Marija Zure re-;enka, 20 mesecev, Tinovski pristan 40. — Karei Pust, delavec, 22 let. Ka-iclinska zemlja 16. — Neža Vidmar, mestna ubo?a. o9 let, 5v. Potra cesta 19.
Dne 5. ^rrila: Andrej Božnar, trgovski kni'-^ovodja. 66 let, Marije Terezije c±s*i\ K-;. — Stanislav Poto-kar. tesariev s-n, J mesec, Vožarski pot 8. — Lukm Markuš, pešec 37. peš-polka, v rezervni bolnici na dekliškem liceju.
V d e ž e 1 n i bolnici:
Dne 31. marca: Cecilija Antonin, prodcnalka, 20 let.
Dne 1. aprila: Henrik Wildner, vojaski delavec.
Dne 2. aprila: Ana Dolinšek, zasebnica, 52 let. — Marjana Jenko, poljska dninarica, 59 let.
Dana*nj   list cbssga 6 sto ni.
Izdajateli \n odgovorni urednik:
Valentin   Kopitar. Lastnina in tisk »Naredne tlskarne«.
/   Zlata svetinja
Beroiin, Pariz, Rim itd. >^
A
NaJlJOljSc kožni.
fiSfifo \\ Z0Ž2 S
S Izđclnje
,/* 9. Seyđl
Stritarjeva oMca 7.
Ee»!k dr. ing. Hlrscb, Oloranc. Ke-
mično-tehnična preislcava je izprićab, da je „Seydlic" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma ne* škodljivi in se f. njo lahko razkužuje.
Msfeorolcšićno noročilo.
—      ^as     baro-     «                       t &    opazo-   mctra      *t%      Vetrov! i     Nebo W      van'a     V mm     « 5                          i 5. 2. pop. 732 9      137   sr. jjzah. ibrezoblat „    « zv. \VZ'\      10 0  sr. vzh. 6.   7. zj. ; 7321       40    si. jvzh. 6   2. pop.  728 9      16-6 ' si. jzah.       jasno , .,   9. zr.  728 4      11 1   brezvetr. 7.   7. zj.    7279       80;       .         oblačno
Srednia temperatura poned. 8 4°, norm. 77, tor ka 1(/6\ norm. 7 0°. Padavina v 24 urah 0*0 min in O'O mm.
77. Stev.
.SIUVKNSKI INAKUU* dne 7. aprila   :yi5.
Stran 5.
Planino
v fako dobrem stann, se pa niski ceni proda.                                 g82
Radeckega   cesta   St.   2.
Kriiega poiia
-amo za boljša   dla, spiOJme   takof
Fran Kraigher, krojač,
Llnbllana,   Oosposka ulica 5.
Svarilo.
S tem svarim vsake^a, da ne srne nobenemu, ki bi hotel na moje ime rapraviti dolgove ali prejemati naro-čila in blago, dati nikakega denarja in blaga, ker jaz nisem v nobeaem slučaju plačnik in bi dc tični imel nastalo fkodo prip sati samemu sebi.
V Ljubljani, dne 7. -prila  1915.
Fran Blamauer,
$74                         tapetnia.
Sparilo.
S;joćaj podpisana izjavljava, da pi5va plačnka za nebene dolgove, ki bi iih napravi na najmo ime gospod JOSip Javcralkf bivši posestnik na Foijanski cesti št 55 v L'ub'jani.
Ljubljana, 7   aprila   1915.
Adolf in Joslpina Žabfeh, posestnika, Polfanska ceata 53«
878
Kami, Central'.
Danes In vsak dan
koncert
dona]-  damska kapela pod vodstvom gospe
Aae  glsenhnber.
Ob neđel'ah in pramikih  od 4.
ore p opol dne naprej, ob deiavmkih
od 8. do pol  I   ure.
BflF*    Vstop prost«   "^BB
Pnf>oro*a:   najrečio   ?:/>/ro   slammkov  za  dame  in  drk/tre
ka kor  tndi  5ohnto  zntoqo  ialmh   ktohtikou
Pooravua točno in u*>tno.
Popravna točno in testno
mF V na;em se da iz proste roke
posestvo
? poslopjem ;n 2 patentoma za v^č let ?1i pa tuđi proda. Je pri fari v Ž^Ini, 4 minute * d laljeno od žel. po*ta»r. — VVČ   pnve   lastmk   J*BOt   KoprlveC,
Babnagora 9, pošta Polbovgradec.       885 Spreime se takt)
izvEžbana iraiantiia
pod ugodnimi pegoji. Zmožna mora biti vodstva večjo  tobačne   zaloge  na
deželi.                                             881
Ponudbe pod „glavaš  zaloga/
881*1 na upravn   »Slov   Naroda«.
w yfi)rija -m
drogerija in fotoatannfaktnra Ljubljana, Selenburgova ul. 5
prlporoča veliko zaloga
desinfekcijskih    prenaratov    kakor:
Lvsol, Ljrsoform,   Krcolin,   Formalin,
Formalinove pastilje, karbolova kis-
lina. karbolovo apno.
Potrebsčise za postrežbo bolnikov    in    ranjencev, i obvez   1b   gamastega   blaga,
konjaka, ruma in čaja. fizrojorvL     f\ hh'nin.     ferolin.
Moćan učenec
za   š->PcenjsUo   trjjoHno   se   Sprefuo tatiol.     —     Prrdno«i"    imaio    r.    H*"»p|e.
Franc ČeSnsvaiN LJub^an«,  Hra-deckega vas šfev. 2.       876
KazensRa-iiravdnl isl
z dn? 23. maf?i 1873 ?5tcv.
119  državnoga zakonika z
dodanim
nAenim propisi
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi.
Trdo vezan 5 K 60 v., po poitl 5 fi 60 t.
rarođoa tDliiaroa v Ljuliliani.
zđravniško priporočCT<» • /1 troreče vino {               n-<e moč '   zđrav]e.
i  Vzorec 3 strklenic*» 5 kg franko po roŠt-nem povzet u K 4 80   —   EHina  za^otra:
Br.   NovaScović,
veletrgovine   vina,   Vermontha,   Maršale, —^- Mala^f, Konjaka, žganja itd. ==
z vrčletno rrak^o, popolno  vr<ča  knji fjvoodstva   in   »  ?*H   r'^^rrr^'-'ih   r1p]   <-;i
mostojna mof, želi pFCtnenifi službo.
„191« 1915 85511 -a upr.  »S!ov   Nar»
855
Podpi^ani A\o]zi\   Pirnat, posfS^nil:
r Do^u. prek'icuiem in r.bžaiujem svoio  j
dne    24   januaria    1015    v    vinjenosti  |
jjlede jjosp   Ivaaa Bartola, *tro-n-ka  j nri  tvrdki Jikob   O>ei w.ild*r   & Co. v
j  Durržalab, iz^ovorjeno povsem neor>ra-  j
^ifeno obdo'žter tavine, trr  se gosn.  !
Barto'u   zahvaljujem,   da  mi  je   kazen  j
odpu?tn.                                             8H4  !
Podpisal Zagore.         Alojzif Pirnat.
Županstvo v  D ob u , 4. aprila 1915
A   ViremŠFk.
• i        o     !
se sprefme tako]
v zast-psttu  pivovaren
REinlnghtUS in Funtlgnm.
Predstaviti   ?e   ie  o?eun^  na   Marti- j novi cesti St. 23.          ?V7 j
Proti prahatem, Inskiarus : in izpađanjn las
Tanno-cliimn riiiiora
sa. lasa
at era     okren^ute     Iaa!*če,     odstranjuje !ueke   n  prepre£u>e   Izpsdsr.je las.
I mrtlcnlfms navotlom 1  krnno.
Rarpošilja  se z  obratno oošto   ne  man1  kel ^▼c staklenici.
Zatoea   vseh    pre zkušen'h    zdr*vil} T!i-dJc. nrj!, ^erficinaJ. vinp 5cec?;a!i *•*, najfpe^'H parfumnv, kirurpi^kih obvaz,  svtzih  m»rerfiln?h vod Itd.
Oež. ieKorna Nllans UustsKs
f Liublian- R«sleva resti št I.
polet? novot^raiene-ja Fran  ložcfove^s
'uhli.  mnstn                 1R
V   te4   lekarn!   dobiva'o   idravlla   tuđi člani bolničkih blacta^'n -'ntne železn^cs, c kr- tobaćne tovarne In okr. bolniške  ' blagatae ? Lfabiiacl.                !
Kamea v mebar'n!
Dr   Bergena brošura   proti   p.oŠtnirn   za   na-
zaj brez plačno. M Wo'2cek, Mflnrtten, . Paoi Heysesstrasse 5.          321
Kupi    se    dobro    obranjeno
motorno kolo
Ponudbe z navedbo cene, motorjevega sistema in mo'i na upravo »S'oven-skega    Nareda«    pod    „TttotOF 880"«
Mlad                       373
iSiilnli DomočDik
dobi delo, nla5a K 40 m- spcho in v*e rro>to. Po^u^bp r^ Franc Dolenc, dim. sno?sier, Boka9 Piazza Eoeo 2.
|5^""    Službo   ""3|&r§
Sprejrne   v tej  stroki  verziran  mož, pov^etn    zancsljiv.    pnlcži    lahko    tu'i: kavcijo. P< nudbe nod jjkavciia'STS11 na upiav. »SJov. Naroda«      875
j                                      ' *"   ?S»    "* *                 ^^
dobro izurjeno v -neceriiski in manu-j faktorni strok' Sprejme s 15 aprilom i F. %n £s«!!anna sin nasl. Jos-!                 Kr!vcc, Kršho.            si«
t                                                                         :.........
Priđne^a Sn  poštenega
£!yiOUl\byO iB Elllfl
i            sprejme fakoj        ^24
Ljubljana,   WoEvova   ulaca   3.
ki ima  o>krbovati 5tro[ na plin (Saug-casmotor).   nad^orovati   električno raz-j <vetl;avo   ip   izvr>evati  mala nopravila, j S8   SpreiEie^  — Plača   po  dogovoru, i  P «rr^ne   ponudbe    je   poslati   do   15.
; aprila   na   „poštni   pređa!   155, !         glavna pošta, Ljubljana.
Ž^*    Sprejme se    ^KS
I            S        ^      f*       #
v£Šča slc\enrkfe53, hrvaške^a in nem-skeg'a  jezika.   Pi«n-ene  ponudbe  nai   >•«
posljejo na „poštni pređal štev. 8, glavna pošta".           809
z eno ali vec sol?ami, knhinfo Itd.    sa   ođđa    xa   tako]    ali ma]ev termin            4&5
Vrlika saloga naJMaiantejŠlii  alaiMiilk«v.
Klobuke
cilindre in čepiće
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
IVAN SOKLIČ.
M_PrUtnJ Pa«a«a-alamnlkl od 9 K da 30 K.   JH|
O. st. A I 739/14.                                                                                                    872
Plt&VSlii \\\% tt RPIII
C kr okraino sodiŠre v Celovru odd I je na prnš>jo ded'čev pc ^nc 21, av^u^ta   19J4   umrlem  Antonu JarP7iru  do^oH'o |irostovo£jno  SOđnO
drstbo ni nirrnvo im? prer>i«ane nepremičĐine: biše št. 4 v Pernhartovi
OliCi V CelOVCH *1. 5t. 38 zfml?. kn*. Olovec IV. okraj, ki se glasom sklepa cd 9. febiuaria 915 opr Št A I 739/14/45 ni proda-a 'n je zato s sklepom od 30. rrarca 1915 opr. št A I 739/14/59 Tnorić dovolilo dražbo pod izpre-mcnjemmi p°j*oji.
Pr tii-im ni.
Drpž-a bo v sotiofo, 17. aprila 1915 ob 10. đopcldae v kotarski pfsaml sodneva fcomisarja dr. Franc baron Mariineia, c kr. no« Urja v Celovcni Danajsha ulica (W.ensrgasse) št 10, II. nađstr.
Izkhcna cena zn  ša 60C00  K, cenlna  viedn^st 66 110 K. 85 h.
D pu^tne so tuđi ponudbe pod izkjicno ceno.
Pravomoćnost domina pa zavisi po vsebini dražbenih pogojev od tam-kaj določene odobritre.
Na po«estvu ^avarovanim upnikom ostanejo pridržane njih zastavne pravice re glede na prodajno  ceno.
Dražbeni pokoji in cenilni zapisn*k se labko vpcgTedata pri imenova-nem »cdnem kon isarju in 5e pnpominja, da polovica najvisje^a pcnudka v smislu dražbenih pogojev in tem prikkpljrnf^a forn ularja zadolžnice lahko ostane vknji7ena, drupo polovico najvišega ponuJka je pa v smisla dražbrnih pogojev  plaćati t tamkai doloČenih obrokih
Vadn, ki ga je pred prketkom dr?žbe vrociti dražbenemu komisarju, snaŠa, ako se položi v gotovini alt v kctoš^ih hranilničoih knj gah 6000 K, ako se pa vloii v državnih zadolžnicah pa 8000 K.
C. kr. okrajno sodišče v Celovec, odd. I.,
dne 6. apnia   1915.
fc kr. aotar kot sodal bomlsar.
Ravnokar došla
velika izbsra
ametniskih in Drugih v sako vrsnih
razgled iic.
mmm khjicariu
Prešernova ulica.
C. kr. avstrlfgke   0t državne že^emtea.
VOZNI RED
r           «=aa»       Izvfeček z veljaVnostjo od 1« ttpttmbra 1914.            ■           ■
Z velfavnosljo od 1. septembra 1911   >^d   %o ili 4o preklica ▼ okraiu
tu'Kajsnega ravnateljstva   s  oiaj   navedeni  vtaki  po od  1. ma>a  1914   veljavnem poletoem voznera   reda.   Teh   vlak-ov   se lahk-o   roslarujejo   vsi   civilni potntki
brez prisllvega legitimiranim«
Civilni potnlki, kl se pel eto  v Pali, morale Imeli Iefltlmadje %4 a. i. ki>. novelfstva vofne ,nke v Psi o.
0DH0D iz tfnbl^ne glavni  kolodvor,
samo otebal vlakl: 6-00 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v
Tro ■?. 8-05 dopofdn*   v   Grosuolje   'Kočevje).
Trebnje (Sr. Janf),  Novo mesto, (Straža-
TorMee), Bubn:arci.
11-30 dopoldne v Krani, Jesenice. Trbtž. 12-52   pcpoldne   v   Grosuplje,   Trebnle,
Mrvo   mesto   (Stra2a-Toplice>,   Bubnj3rci 6.3O zvećer v Kranj, Tržič, Jesenice, Cc-
\ec ćez Salcburg na Dunaj. 6-36 zvečer v Grosuotjc (Kočevje), Treb-
; ie. Novo mes'o, Bubnjarci.
PBIH09 v Iijsbifano glavat kolodvor, oaebni vitki:
7-35 dopofdne iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 8*58 dopoldne   iz   Novrpa rresta,   Tieb-
n rpa i St   lanža). GrosuDha CKoćeviaV
11-18 dopoldne iz Trbi£a. Jesen ie, Krania
2*33 popoldne   \z   Bubnjarcev,   Novega
mcs'afSrra^c-TopliO.Trebnjcfa, Grosuplji
8-20 ponoći   Iz   Tibifa,  Jesenic,   Kranja,
(TfžičaV
9*23 ponoći iz Novega mesta. StrtJe-Toplic), Trebnjega (St Janfa), Grosuplja, (Kočevja).
Kamniika 2eleznioa.
OvBOD sdriavaoga ko*od*on v Koaniifc
% ■msmiImI viski
7-40 dopoldno, 2 30 popoldtoo in ob 7'1* zvtčer.
PBIHOD ls Kamatka v lf«»l'mmm e» 8-42 ziafff-o|9   11-00   dopoldno   m   ob 8-1* xvoćor.
C. kr. državno-železnUko ravaatellstvo i Trsta.
Stran 6.
^SLOVENSKI NAROD*   <*ne 7. aprila  1915.
77. šTcv.
Priporočamo našim r.   gospodinjam   s
KOLINSKO CIKORIJO


Priznana najnlZjs tene.
i Popravila stefPnihG
p?epf " niodni salon w^.a^ho^sbndkoT
solane ivrdka                                                          ^                                 fer srllsssjSi £e?ic v &&£B0veF2& G&ii!sa&.
MARIJA G&TZL. Židovska sslisssi &tev. 8»
5                           _____________Vimnj« ng«»oćiŽ« gibrartouK pg»4te i^a w^ žari?©?*^*
ćevliarski  mo<ster
¥ Ljubljani, GradlSSe 4
odstranjuie
kurfg eeasa
tekom desetih minut. Garantira za uspeh-
fzdelnje na"Iin3tša o^uv~!a k*%w
tmll prave gorske ia tetavađske
čcvife.
Krasne                                                                 *
uinetniške       oJ ^^viMriev
raZgkdnke           ^^^0^            ::    MARI JA  TIĆAR    ::
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 26, Selcnburgova uh'ca !.
o74                                                                                                                                                                                                                                       *                                                                                    j
iil^k III rJiuLUS 5 01 u li! B
i  fino. ^oćno   y<iTiliQ   tetf:]?*:),  kr^n^sbe   ?-ilo-!  base, ?ire>.?!sno zrceso, sir»niao s papnk, j   najbo i^i   pristni   emszidolski sir   ter sindko : ča.no surovo inssto   priporoča tvrdka ::
J   Buzzolini
ćcl£!:afe3;ia trgovina
Ljublmna, Lingarjeva nlica.
j          V«nUd.injc poši'iatvc od najmanji do naj-
i  večje množine po najnižji ceni.                    130
II       *    r'         4.  ^!#    ^
(Hrt.)
zdraY!i©protin,rev-matizem, ischias.
Otvdržisv     t§.     aprile.
i o ^ ^r ^ jw Ki  cexo!
Za popolno meško ob'eko (Z rr.V crno   ali   modernih   vzorcev
blago fi.tof) za samo .   .   . K  15 —
Za   moderno   dansko   obleko
'41 2 m> blaga zt   .....    13-—
40 m ostankov za obleke, bluze
in nerilo    .    .         ....   22*—
20 m ostt:ikov za eb'ekf, b.uzc
in perli«    ....        .   .   K   11 —
30 m e?t«fikov, Sifon in tkaniiii    .   16—
1 kos (23 wO planinske tkanine    w   14*—
fi Širokih rjuh      .......   16'—
1 2 tucata p'atnenih bristč i« pol
t«ir*ta   ?#n«ih  rrthrfv                 _     S'—
I                            >m     <*apoč"!n fio ncwxetHf «^i iTtrrinJ«!« točno I   "WKB
I  y*gr-   AL.   KRiZEK,   TrfllBlCft.   SYTQVA   u  JILEIHiC   fĆEŠKO>.   7W
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
pripor ča svojo bogato zalogo
Sivalnl H \
za rodbiae ta obrt.
Brezi! M kBTzi za
mm f i!isi.
' Pisalni stroji
„ADLER", pUHtai stroji
vseti   veliknsti
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
nirnsna si 9. R. efećinsrn, ft sr raheji njqsv  127
cveiiični salon
same poD Jranco stev. 2.
polog Gevlfarskega mosta.
Veliks lim s»i «^.
"  liam.i Ww, mm. \\tir, M
Zuaa|a oareftlla taiao.
Mja oa Iilii M134.
{SANATORR JM • FMONAI
7 L.-J-EL-JANA Kc^flrK^•KT «a ulica ^ ^
se takij <jre;!K* v trgovina specerijc
Jss^ follsk, Sv. Jetra cssfa 7.
•#5
■■■ -    KijboJjfa ii lajzdrarejŠi______
ie    ir. Dm!!ea   „^51 II?/1,   ki    i^ait
širini \m pctrA*t?Y\m !irfm niiV» »rT*»tTie «trav»« in xdT»ToKarv» DoHt 5e sTetla. r*ara. tpinu^rjava ia *r»t t stekVnieik z »aT^^i!f5iw po 2 K.  rrlikc p« 4 K, fti
£tef«ii  Sfrr^^ofi
Ljubljana. P*d Trančo št. 1.
EEHUII
• Rti' J>.|ife5^gg!|$^^^
I
?V1!1 Wf5i!iiii  Ifpilill   JBigffiSI
LJ JU   ^i&lIHii,   IHSpaal   l^iUl^i
tndl    ©ž-si   e^Jk.                         £20
tvcraS^a   ahiinini'evega   blaga   ^   Lend^
r.liSu as !it<;J2UiiO :ililiaLi!.
Povest.   —   Spisal   Blaž   P o h 1 i n.
Ona broš   i  K 60 vin., vei. 2 K 50  vn..  s  pošto  20  vinarjev   več
Zgodovinska povest. Spisal !v. Kemec.
Gena bro=. 1   K 80 V:n., vez. 2 K
70 vin., s pošto  20 vinariev  več
I"1    ».ajnotč^s    ^aDavn-    -;n    veseli    knjizi    vr.  itdć.-i    najtople;
flarodna knjigama v Ijiibljant
Priporoča  se  medni trgovina
j :£lBb!ja3a: Pei©P   St^i^lC Stari trg 1S
j  Ia   kakovosti moško in  damsko   per£Io?   razai   gorki predmeti
i za vo'a&e,  naimoderneiše bloze.  fntraaje obleke,  pletene
i Jopice,   razni   nakiti   in prtrehšcine   za   š!?!l|e,    ^OŠk! kls-
========= bnkl Ia čepiće itd.   =======:
I fp^"    Vse po  prizraano najnižjih cenah.    *^|g
i
Krasna   uinetniška   neprocJiakcija   w   več   barvii^ ZZ:    USTANOViTELJA   SLOVENSKE   K%JIŽEYNO5TJ    :=   j
Visoka G6 cm in široka 55 cm <e na> lep&fi ckras V3ak« slovenske ^Se. Ta ro;jroDin5i^r,a i& »Tjloh rafle?ša in naf-cfevrapggfža Kar  Hh ima<no  Slovenci.
Cena  s pošto  krša 3s20

V LJUBLJANI. PRE-SERHjM UL, ST. 7 j
LiuSblianska kreditna banka v Liubliani
-----------------------------------------------------------------------------■----------------------------------                         ■                                               •c<wt
ii    OeinUka glasnica 8,000.000 fcron.    n                    """
Rezervni fondi   okroglo 1,O00.C0O kran,
Stritarjeva ulica štev. 2.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprelema vloge na knllžlce 1b m tekočl racaa, kl bIm podvržene moratoriju ter Jlh obrest o* teovlog« po dtotlh Vloge proti dvomesečnl odpovedl se obreita]e|o po 5'j«.
41   0 2 |0
Kupale m predaja srećke, Ivalnte n weđzi'33tn2 ::       paplrle vseh vrst po dnevnem kursa.       ::