DELO® ŽIVLJENJE glasilo dvlurvvv dulovnv organizacije alpina Uri LETNIK 22 ŽIRI, DECEMBER 1984 Od dobrega dela vsakega posameznika je odvisen skupni uspeh Leto 1984, katero zaključujemo, je v Jugoslaviji potekalo v znaku stabilizacije in premagovanja gospodarskih težav, v Alpini pa predvsem v naporih za cimvečji zahodni izvoz, Prizadevanjih za redno oskrbo proizvodnje in *a čimvečjo količinsko Proizvodnjo. V času pisanja tega sestavka še ne razpolagam s končnimi številkami o našem letošnjem delu in Poslovanju, vendar lahko ocenim nekaj dobrih dosežkov in izpostavim slabosti, ki bomo morali rešiti Prihodnje leto. Med uspehe letošnjega poslovanja Alpine oi omenil predvsem naslednje: Na zahod bomo letos izvozili približno milijona parov obu-tye, oziroma 60 % skupne proizvodnje. Postavljeni plan izvoza na konvertibilno področje sjno količinsko tako aosegli in prvič v zgodovini Alpine presegli Magično mejo več kot 1 milijon parov zahodnega izvoza. ~~ Kljub težavam Pri oskrb'i z materia-na domačem trgu 171 kljub nizki razpolagalni pravici z deviza-mi (45,9%) nam je UsPelo oskrbovati pro- izvodnjo z materiali v tolikšni meri, da bomo dosegli letni plan proizvodnje. — V naši maloprodajni mreži ugotavljamo upadanje količinske prodaje, po vrednosti pa smo prodali približno toliko, kot smo načrtovali, kar nam je prineslo približno tolikšen priliv dinarskih sredstev, kot je bilo planirano. — Od investicij velja omeniti v tozdu Proizvodnja uvoz 40 šivalnih strojev in uvoz nekaterih ključnih strojev za montažne oddelke. Dogovorili in plačali smo nakup večjih količin šivalnih strojev Bagat, zaključuje pa se tudi postopek za odobritev kredita za opremo pri mednarodni finančni kor-poraciji (IFC). Od investicij v gradbene objekte v tozdu Proizvodnja velja omeniti, da smo rešili problem skladišča vnetljivih snovi, večji poseg pa predstavlja tudi novo odpraše-vanje in ventilacija v montažni hali. Od investicij v MPM velja omeniti nakup prostorov za prodajalno v Tuzli, Sarajevu ter novo prodajalno v Kranjski gori; poleg tega pa smo obnovili tudi več pro- dajaln. Ostajajo še naloge, ki se jim bomo morali v letu 1985 še posebno posvetiti. — Visoke zaloge in s tem povezane visoke stroške obresti. Vse leto smo se srečevali s problemom visokih zalog in se trudili za njihovo zniževanje in hitrejše obračanje. V zadnjih mesecih leta so bili na tem področju sicer doseženi nekateri ugodni premiki, s katerimi pa še vedno ne moremo biti zadovoljni, zato bomo morali s prizadevanji v tej smeri nadaljevati tudi prihodnje leto, kar velja tako za zaloge materiala, ne-dovršene proizvodnje, končnih izdelkov, kot tudi obutve v MPM. — Na drugem mestu bi omenil številne pomanjkljivosti in nedoslednosti v organizaciji dela, ki vplivajo na to, da rezultati dela niso taki, kot bi lahko bili. Razvijamo organizacijo, ki temelji na specializaciji po proizvodnih programih (linijah). Tako smo proizvodnjo organizirali po linijah v začetku leta 1982, v letu 1984 smo prešli na organizacijo po programih v nabavi, s 1. januarjem pa bomo ta model organizacije (nadaljevanje na 2. str.) VELIKO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV V LETU 1985 naroČila za izvoz Športne obutve Čeprav se leto 1984 šele izteka, pa so napori glede pravočasne zagotovitve naročil za leto 1985 že dalj časa ena naših prvih nalog. Tako bomo v nekaj dnevih zaključili zbiranje naročil za sezono poletje 85, se pravi obutve za sur-fanje, jadranje in trim. Prve ocene kažejo, da bomo obutve za surfanje in jadranje prodali približno toliko kot lani, to je 80.000 parov. Največji kupec je ZR Nemčija z 20.000 pari, ZDA 10.000, države Bene-luksa 8.000 pari, itd. Trim obutve bomo poslali prav tako največ v ZR Nemčijo. Ce upoštevamo tudi naročila, ki so za prihodnje leto že v proizvodnji, jo bo skoraj 100.000 parov. Nekaj jo bodo dobile tudi naše trgovine (10.000 parov), nekaj pa jo bomo poslali v Nemško demokratično republiko. Končane so tudi vse priprave za sezono zima 1985. Tako smo dobili tudi že prva naročila iz ZDA, DR Nemčije in Norveške za tekaško obutev, katere naj bi v prihodnjem letu prodali 350.000 parov. Prav tako so prispela tudi že prva naročila za smučarsko obutev, katere naj bi izdelali v letu 1985 v Alpini 220.000 parov, 80.000 parov pa pripravili za kompletira-nje v Benecu. Od skupnih 300.000 naj bi jo izvozili na zahod 220.000 parov, 20.000 parov na vzhod, preostalih 60.000 parov pa prodali doma. V tem trenutku si v prodaji najbolj želimo, da bi se naši plani tudi uresničili. Iztok Čuk dogovarjamo se - dogovorili sino se Oddobrega dela vsakega posameznika je odvisen skupni uspeh (Nadaljevanje s 1. strani) začeli uveljavljati tudi v prodaji. S tem bi dosegli ne samo specializacijo, temveč tudi zaokrožen poslovno-pro-izvodni proces znotraj posameznih programov, kar naj bi omogočalo večjo smotrnost dela in tudi boljšo koordinacijo med posameznimi sektorji in tozdi. Seveda pa je uspeh vsake organizacije odvisen predvsem od ljudi, ki posamezna dela opravljajo. Boljša organizacija sodelovanja na posameznih linijah bo dosežena šele takrat, ko bodo predvsem vodilni in vodstveni, pa tudi ostali delavci, ki za posamezno linijo delajo, tako v proizvodnji, nabavi ali prodaji, svoje delo povezovali z drugimi delavci, s katerimi morajo sodelovati in si kolikor mogoče najbolj prizadevati pri reševanju težav, ki nastajajo. Na žalost, včasih ugotavljamo, da nekateri posamezniki rajši kritizirajo, kako je organizacija slaba in kako »tisti na vrhu« ne poskrbijo za boljšo organizacijo dela, pri tem pa se ne vprašajo, kaj bi lahko za boljši potek, dela sami prispevali. Pri ocenjevanju našega poslovanja v letu 1984 ne moremo mimo dejstva, da na naše poslovanje vplivajo tudi ukrepi ekonomske politike. Glede teh smo bili v Alpini v letu 1984 večkrat razočarani kot veseli. Omenil bi predvsem dva: — tečaj dinarja. Kljub vsem zagotovilom, da bomo v letu 1984 nadaljevali s politiko stvarnega (realnega)-te čaj a dinarja, kakršno smo vodili v letu 1983, se to ni v celoti uresničilo. Vrednost dinarja je v odnosu med našo in zahodno inflacijo ter domačimi cenami prepočasi padala, kar pomeni, da smo pri izvozu dohodkovno prihajali v vedno slabši.položaj. — Veliko smo pisali o razbremenitvi gospodarstva, kar je, žal v veliki meri ostalo le pri besedah; tako da njenih rezultatov pri dohodku in njegovi delitvi ni opaziti. Kakšna bo ekonomska politika v prihodnjem letu, nam v času pisanja tega sestavka še ni znano, kljub številnim obljubam odgovornih tovarišev in organov, da bo gospodarstvo pravočasno vedelo, v kakšnih pogojih bo poslovalo v letu 1985. Rešitev pa seveda ni v tem, da bi se izgovarjali na težke zunanje pogoje gospodarjenja, ampak se moramo predvsem potruditi, da izboljšamo tisto, kar ni v redu pri našem delu znotraj tovarne. Pri tem se moramo zavedati, da ima osrednjo vlogo pri vsakem uspehu ali neuspehu človek, pa naj gre za delavca v neposredni proizvodnji, ki s svojim delom vpliva na količino in kvaliteto izdelkov, ali pa za delavca v strokovnih službah, ki nabavlja, prodaja, pripravlja za proizvodnjo in s svojim delom neposredno (ali posredno) vpliva na višje ali nižje stroške, na nemoten potek dela ali pa povzroča zastoje. Človek je tisti ključni dejavnik, od katerega je odvisen uspeh. Zunanji pogoji gospodarjenja pomenijo za nas samo okvire, v katerih delujemo. Organizaci- ja pomeni samo okvir, v katerem posamezna temeljna organizacija, služba, oddelek ali linija deluje; je lahko nekoliko boljša ali slabša. Toda v končni fazi je uspeh odvisen predvsem od ljudi, ki so postavljeni zato, da opravijo določeno nalogo. To omenjam zaradi tega, ker menim, da se nekateri, med njimi tudi odgovornejši delavci tega dejstva še premalo zavedajo. Namesto, da bi vso svojo ustvarjalno energijo porabili za to, da bi svoje delo čimboljše opravili, da bi čimboljše sodelovali s sodelavci v skupini, službi, oddelku, iščejo razloge za slabše uspehe predvsem izven sebe. Take čarobne paličice, ki bi zgolj z organizacijskimi prijemi ali nagrajevanjem rešila vse probleme sama od sebe, ni; uspeh je odvisen predvsem od tega, če bo vsak od nas vso svojo sposobnost in energijo usmeril v reševanje tiste problematike, za katero je na svojem delovnem mestu konkretno zadolžen. Trdim, da so tisti, ki več pozornosti usmerjajo v negativno prikazovanje razmer v delovni organizaciji in v kritikanstvo, manj pa v svoje lastno delo, za kolektiv škodljivi, saj ustvarjajo negativno klimo, kvarno vplivajo na sodelavce in na splošno vzdušje v kolektivu. Mislim, da mora kolektiv z vsemi močmi preprečiti, da se ne bi razrasla taka negativna stališča, da bi ne padla morala in da bi kolektiv ne postal pasiven in malodušen. Če se to zgodi, potem se Alpini ne piše dobro ne glede na to, kakšna bo organizacija, kateri ljudje bodo opravljali ključne funkcije, itd. . . Kajti, kot vsi vemo, kljub notranjim in zunanjim težavam imamo uspehe, ki jih ne gre zametavati. Tako mislim, je najbolje, da se vsak, kot le najbolje zna in more, zavzame za delo. Vsi skupaj pa moramo ustvarjati ustvarjalno vzdušje ter preprečevati vpliv tistih, ki tako vzdušje kvarijo. Prav gotovo je tudi v našem kolektivu, pri našem delu še veliko rezerv, in če uspemo z iskanjem teh možnosti izkoristiti vsaj del teh, potem se nam ni treba bati za našo nadaljnjo usodo. Kolektiv Alpine je skozi dolgo vrsto let dokazal, da zna premagovati težave, in iz tistega, kar sem napisal na začetku, je razvidno, da smo tudi v zadnjih letih kljub težkim gospodarskim razmeram, dosegli pomembne uspehe. Zato smatram, da je naša prihodnost v tem, da se pri opravljanju nalog resnično vsi do skrajnosti zavzamemo za svoje delo. Če bomo to storili, bomo kos vsemu, kar zahteva od nas sodobni svet. ■rt* Zaključujem z željo, da bi nam v letu 1985 prej povedano uspelo v čim večji meri uresničiti. Vsem članom kolektiva pa želim v osebnem življenju veliko sreče in zdravja. Tomaž KOŠIR • Kako ustvarjamo • Sindikat si je zastavil odgovorne naloge Vsem — in še ostalim srečno v letu 1985 Ko zaključujemo leto 1984, tudi osnovna organizacija sindikata ocenjuje opravljeno delo in načrtuje delo za naslednje leto. Naj že na začetku povem, da naloge in dolžnosti OOS niso samo v tem, da svojim članom zagotovi ozi.nnico, otrokom naših delavcev dedka Mraza, ženam pa darila za 8. marec. Njegova naloga je predvsem da spremlja poslovanje v delovni organizaciji in da se vključuje v dogajanja in dogovarjanja. Pri tem sodeluje z raznimi komisijami, delavskimi sveti, ostalimi D PO itd. Podpiramo tudi kulturno dejavnost delavcev v naši DO in krajevni skupnosti, saj se na tem podrpčju vključuje dosti naših delavcev. S tem si človek bogati svoje življenje in okolje. Podobno je s športno dejavnostjo, kjer se naši delavci udeležujejo tekmovanj v krajevni skupnosti ali v občini. Seveda vse to tudi stane in to kar precej, toda to je skrb za delavce. Letos je prodrla pobuda OOS, da v DO uvedemo sklad SAMOPOMOČI. Odziv je bil zelo velik, saj se je včlanilo preko 530 de'lavcev. Sindikat je predlagal tudi povišanje zneska za prisotnost na delu, kar bomo sprejemali še ta mesec in uveljavili z naslednjim letom. Za leto 1985 si OOS Alpine zadaja naslednje naloge: — nujno mora reševati probleme delavcev, iskati vzroke za odpravljanje niz- kih OD; delavec mora biti spodbujen po rezultatih dela — delavec si mora s svojim delom zagotoviti svojo socialno varnost in napredek — preveč pogosti so slučaji, ki postajajo že nerazumljivi in tudi neupravičeni, ko morajo delavci jemati dopuste za pomanjkanje dela v proizvodnih oddelkih), take dogodke nekateri odgovorni jemljejo premalo resno. Zato je treba zadolžiti strokovne službe in odgovorne delavce, da probleme rešujejo tekoče. — da še naprej podpirajo in razširjajo kulturno in športno dejavnost — za leto 1985 smo dobili ponudbo za izmenjavo letovanja 40 delavcev s podjetjem VZDUCHTECHNIKA iz CSSR. Njihovi delavci bi letovali na morju, naši pa v CSSR v Novem mestu na Va-horu, to je 120 km od Bratislave. Lahko bi letovali tudi v toplicah za revmatična obolenja. _ Ker nas naslednje leto čaka še veliko problemov, moramo še trdneje poprijeti za delo na vseh področjih, spremljati delovanje delegatov in delegacij za delavske svete, pripravljati delegatom vprašanja, da jih obravnavajo na delavskih svetih in komisijah, da bo širši krog delavcev seznanjen z razlogi in posledicami, ki nastanejo, o spremembi splošnih aktov, raznih sporazumov in odločitvah na zborih delavcev ali referendumih. Tako bodo seje manj formalne in razprave res žive in življenjske. Janko Rupnik ,z šivalnice v Žireh Veliko dela je tudi v skladišču Montažne hale "r«o pred pakiranjem dogovarjamo se - dogovortU smo se Ob rob sklepov delavskih svetov Delavski sveti TOZD, DSSS in DO so na svojih rednih sejah v mesecu novembru imenovali inventurne komisije za popise ob koncu leta 1984, razglasili rezultate referenduma z dne 11. 10. 1984 in dali v javno razpravo osnutek sprememb pravilnika o delovnih razmerjih. Spremembe se v glavnem nanašajo na novo organizacijo prodaje in splošno-organizacijske-ga sektorja. S strani mladinske organizacije pa je bil dan predlog, da se pri dodeljevanju dopusta uvede nov kriterij glede na doseženo stopnjo strokovne izobrazbe. Cilj predloga je, da se nekoliko zmanjša nesorazmerje pri dolžini dopusta med tistimi, ki so začeli delati takoj po osnovni šoli in tistimi, ki so se odločili za izobraževanje. Če primerjamo dolžino dopusta v Alpini z drugimi DO, ugotavljamo, da je pri nas dopusta malo in da je precej delovnih organizacij, ki imajo kot kriterij za določanje dopusta tudi stopnjo strokovne izobrazbe. Delavski svet TOZD Proizvodnja je še sprejel Pravilnik o opravljanju del in nalog voznikov motornih vozil in osebnih avtomobilov v predloženi vsebini, ker pripomb in predlogov ni bilo, potrdil sklepe odbora za varstvo pri delu v zvezi z odškodninami pri poškodbah na delu ter uporabnostjo delovnih oblek. Za zagotovitev potrebne količine zgornjih delov od naših kooperantov za naslednjih 10 let, je bilo sklenjeno, da sodelujemo pri investiciji za razširitev proizvodnih kapacitet z RO Viko OOUR Kooperacija in s »Tatjano Marinič« Novi Marof in se v zvezi s tem pripravi ustrezne samoupravne sporazume o združevanju sredstev in dela, v katerem se opredelijo tudi pogoji vračanja združenih sredstev. Delavski svet TOZD Prodaja je potrdil še sklepe razpisne komisije, dopolnil sklep o nakupu skladiščnega prostora v Beogradu, v skupni vrednosti 4.650.00 din, odobril predlagane popuste za člane smučarske zveze in sprejel sklep, da bo letos potekala inventura 29. 12. po delovnem času in 30. 12., s tem da se 31. 12. šteje v promet za naslednje leto. Delavski svet delovne organizacije je sprejel Pravilnik o delovnih opravilih, na katerih se opravlja zunanjetrgovinski promet, s predlaganimi spremembami, odobril je nakup treh računalnikov za potrebe učencev osnovne šole Žiri in enega za osnovno šolo v Gorenji vasi. Razpiše se še javna obravnava osnutka Samoupravnega sporazuma o izobraževanju, Samoupravnega sporazuma o štipendiranju in Pravilnika o pripravništvu od 12. do 27. novembra. Nazadnje so delegati še sklenili, da se našim glavnim kooperantom za zgornje dele VIKO OOUR Kooperacija in »Tatjana Marinič« iz Novega Marofa, izreče priznanje v obliki plakete za izkazano veliko razumevanje za naše potrebe za uresničitev skupnih ciljev poslovanja. A. K. Ko obnavljajo šolo v naši jedilnici pripravljajo malico za učence i" učitelje Col kmalu z največjo zmogljivostjo »Decembra bomo zaposlili še petnajst delavk«, je začel pripovedovati vodja obrata Marjan Špeh. »Tako postajamo velik obrat. Počasi bomo izpopolnili tudi prikrojevalnico, kjer bomo zaposlili še 5 delavcev. V šivalnici smo pridobili nekaj novih strojev, od teh jih je sedem popolnoma novih iz uvoza, ostale pa smo dobili iz naše šivalnice v Zireh. nove delavce, bomo poskrbe^ ^ftfllp^l ^ * delavce. Sicer pa nam največ ^^^^^^^iBB^^MBj^. mestitev in s tem nižje sto- ■ vJ^a rilnosti. Toda stvari rešuje- Marjan Špeh uspešno vodi obrat mo tako, da delavke niso na Colu preveč prizadete in solidno zaslužijo. Sicer pa kaj posebno novega pri nas sedaj ni«, je končal svojo pripoved Marjan Špeh. Kaj neki mislijo delavke, ki delajo na novih strojih? Silva Likar, Sonja Mikuž in Magda Vidmar sicer niso stare delavke, toda vse so kvalificirane in v tovarni že od štirih do sedmih let in so se v tem času dokaj izkazale. Takole menijo: stroji, na katerih sedaj delamo, so kar dobri, toda niso za vse. Nekaj časa nam je nagajalo, se- daj pa kar gre, ko smo se privadile in se da kar dobro zaslužiti. Bežni vtisi, morda nestrokovne ocene; toda vse tako, da je obrat na Colu v razcvetu. Ni še vse idealno, toda budnemu očesu vodje obrata uide komajda kaj. Vedno bolj spoznavamo, kako pomemben obrat je to tudi za te kraje, kjer je glavni gospodarski dejavnik. Ta tesna povezanost se čuti tudi v tem, da so v naši kuhinji pripravljali malice za šolarje in učitelje, ki so obnavljali šolo. N. P. Delavke, ki delajo na novih strojih, so sedaj, ko so se dela privadile, kar zadovoljne Kako ustvarjamo V Rovtah brez pravega vodstva Tole je osnovna misel, ki Je ostala, ko sem zbiral mi J^'se za tale sestavek. Ob pa tu v Rovtah ni tako fnalo ljudi, kar 59 delavcev ^deluje gornje dele predam za apreski, surf in trim obutev. , ®be mojstrici se trudita, ^oiikoi- je le mogoče. V zad-Jem času je zanju nekaj la-ker so dobili dvigala rp ed obema nadstropjema. tekočih trakov še ved-; ° ni. čeprav je prvotni pro- Dr - t0 tudi Predvideval- kar p 'ca tudi razporeditev luči. še u F zadeva samo delo, ga kar imajo. Je pa več dru-in pomanjkljivosti. Med . ugim ni nihče prav zadol-da bi vodil ta obrat. Ta-Je skrb za vse, kar se do-Pr ?®P°sredno v obratu, f e.Puščena mojstricama. Šo-erJu Rajku tu in tam tudi kaj naročita, kar je dobro, toda ne more nadomestiti sprotnega stika, ki ga onemogoča tudi slaba telefonska zveza. Tudi nekaj drugih stvari kaže na to, da je stikov z obratom premalo. Pod nazivom delovne faze »razšiv« se skriva marsikaj. Podobno je še pri nekaterih drugih opravilih, tako da je vrednost del včasih res vprašljiva. V teh razmerah je doseg norm tudi slabši, posebno nekatere mlajše delavke jo ne dosegajo. Kot je videti, se sicer delovni pogoji v Rovtah izboljšujejo, saj smo tudi že veliko vložili. Investicija in precejšnje število delavcev je lepa osnova, da tako blizu pridobivamo gornje dele, zato bi veljalo še kaj ukreniti. N. P. Delovne razmere v Rovtah se izboljšujejo Malo novosti na sejmu ISPO V septembru je bil v Miinchnu vsakoletni sejem ISPO, na katerem proizvajalci prikažejo svoj letni program športne obutve, športnih oblek za tenis, sur-fanje, kolesarjenje, itd. Drugi proizvajalci pa so prikazali različne športne pripomočke za treniranje v naravi in v dvoranah. Mi, ki smo letos obiskali sejem, smo posvetili največ pozornosti obutvi in to predvsem trim obutvi; surf, planinski in lahkim športnim programom, kot je naš Jan-Janine. Pri trim obutvi, športnih copatah in obutvi za sprehode, prevladuje ADIDAS, ki prinese vsako leto nekaj novosti in to v materialih, barvah in različnih podplatnih izvedbah. Viden napredek pa so napravili proizvajalci pri surf obutvi, kjer se pojavljajo brizgani čevlji in to iz dveh različnih materialov. To sta poliuretan in termoplastična guma. Poliuretan uporablja predvsem Romika, dočim so nekateri drugi proizvajalci dali večjo prednost termo-plastični gumi. S termopla-stično gumo so dosegli izredno dober oprijem, vendar pa je čevelj izredno težak, poliuretan pa ima majhno težo, zato pa za malenkost slabši oprijem. Pri obutvi z nabrizganimi podplati, podobnimi našim Jan-Janinu, se predvsem pojavljajo novi kroji in kot vsako leto tudi nove barvne kombinacije. Še vedno pa se opaža, da imajo proizvajalci težave z vezavo gornjega dela z nabrizganim podplatom in to predvsem pri tisti obutvi, ki je iz materiala z licem. Pri planinski obutvi se že več let ne pojavlja nič novega, saj se je število proizvajalcev občutno skrčilo. Proizvajalci prikazujejo več ali manj isto kolekcijo iz leta v leto, le večji proizvajalci in to predvsem tudi tisti, ki proizvajajo smučarsko obutev, dodajo v svojem programu tudi brizgan planinski čevelj. Albin Šifrar °v°rno dvigalo v Rovtah je vendarle napredek Pomemben del naše proizvodnje je tudi plastika Bogatejši za novo hidravlično stiskalnico bro, saj bi bila sedaj cena stiskalnice preko 2,5 milijonov din. Z našim avansom (vnaprejšnjim plačilom) 785.000,—din so predhodno nabavili osnovni material, motorje in hidravliko. Tako smo prihranili okoli milijon dinarjev. V tovarni STROJ - Radlje so zadovoljni, saj so izdelali prvo hidravlično stiskalnico takega tipa, ki jo bodo lahko ponudili industriji, saj je široko uporabna (stiskanje, krivljenje, tuširanje). Pri izdelavi orodij pa bomo v naši orodjarni končno le zamenjali kladivo (macolo) s sodobnejšim postopkom. Poleg večje točnosti bomo porabili za tuširanje orodij manj časa, pogoji dela (fizični napor in ropot) pa se bodo bistveno izboljšali. Upam, da bodo vsi orodjarji, ki bodo novi stroj uporabljali, varno delali ter upoštevali dvoro-čni vklop kot osnovni varnostni princip. Jože ŠTUCIN V začetku decembra smo prevzeli v tovarni industrijske opreme STROJ — Radlje ob Dravi hidravlično stiskalnico, za katero resnično lahko trdimo, da se je rodila s težkimi porodnimi krči. Zakaj? V plan investicij osnovnih sredstev smo več let zaporedoma uvrščali hidravlično stiskalnico za tuširanje (to je fino obdelavo) orodij, ki jo kot serijsko izdelano stiskalnico ni možno nabaviti, ker je v taki izvedbi, kot smo jo mi želeli, nihče v Jugoslaviji ne proizvaja. Tudi v tujini tako konstruirane stiskalnice ne bi mogli kupiti, ker so za preizkus orodij za brizganje plastičnih izdelkov normalno opremljene še z injektor-sko enoto, tako da se lahko pri funkcionalnem preizkusu orodja odbrizga tudi izdelek. Prednost take stiskalni- ce je očitna, ker ni potrebno za poizkusno brizganje izdelkov obremenjevati redne proizvodnje. Morda bi stvar rešili lahko še kako drugače, toda mislim, da je v tej situaciji tako najboljše. Ubrali smo daljšo, vendar zanesljivejšo pot. Dolgo smo iskali proizvajalca, ki bi nam izdelal tuširno stiskalnico po naši ideji in našem načrtu. Tako smo že pred letom dni sklenili pogodbo s to tovarno. Najprej smo predvideli delovno silo 500—700 kN, toda bila bi predraga, zato smo zmanjšali na 400 kN (kilo-njutn). Po tej pogodbi smo spomladi letos določili nove značilnosti hidravlične stiskalnice. Ob prevzemu smo ugotovili, da lastnosti stiskalnice odgovorjajo našemu projektu. V pogodbi smo vnaprej določili končno nespremenljivo ceno, kar je do- Nova hidravlična stiskalnica bo v orodjarni zamenjala macolo SMUČARSKI SEJEM organizacijski komite SKI EXPO__________ organization committee SKI EXPO_organisationskomitea SKI EXPO comlt6 de I'organisatlon, SCI EXPO comltato d'organlzzazjog? V dneh od 14. do 18. novembra 1984 je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že petnajstič tradicionalna prireditev, imenovana SKI EXPO. To je največji smučarski sejem pri nas. Letos je bil pripravljen na površini 2.000 m2. Prireditelji sejma, Smučarski klub Snežinka, so letos zagotovili boljšo organizacijo prodaje rabljene smučarske opreme, saj se je evidenca opreme vršila preko računalnika. V komisijski prodaji je bila tudi oprema za jadranje na deski. Razširjen je bil prostor za ponudbo zimskega turizma. Agencije so prodajale sezonske karte za žičnice, bilo pa je tudi več predavanj na temo varnosti na smučiščih. Sejem je obiskala tudi alpska smučarska ženska in moška reprezentanca. Ponudba novih izdelkov je bila dokaj slaba. Opaža se padec kupne moči in kupci so več zanimanja pokazali za rabljeno opremo, ki je veliko cenejša od nove. Alpina se je na sejnU1 predstavila s svojim zimsko-športnim programom. Obiskovalcem smo preko štirih televizijskih aparatov pred' vajali video posnetke o tovarni, posnetke z olimpijskih iger v Sarajevu in reklamne filme. V sodelovanju z Elanom pa smo organizirali nastope plesalcev popularnega Break danca. Janez Pavčič, priznani tekaški strokovnjak je pred; stavil naše nove tekaške vez' Control system, kupcem pa je tudi pomagal pri izbiri tekaške opreme. Za Control system je bilo veliko zani; manja, kar je pokazala tudi prodaja na sejmu. Naša integralna tekaška vez je bil" tudi edina resnična novosti ki je bila predstavljena n» letošnjem sejmu. Kljub visokim cenart1 smučarskih čevljev, smo s prodajo na sejmu zelo zadovoljni. Ugotovili smo, da je večje povpraševanje po tekaški opremi, kar je, glede n» cene, povsem razumljivo. Marija Košir Control system je integralna tekaška vez, razvita istočasno s vijem. Glavne značilnosti so: enostavno delovanje in uporaba, boljša stranska vodljivost smuči, čevlji so veliko lažji, enostavna monta- ža vezi. Kako ustvarjamo Kako ustvarjamo Tudi v Kranjski gori nova prodajalna ltl)avn' direktor je izročil darilo mladi družini — prvemu pcu v novi prodajalni v Kranjski gori Iz prodajalne Bihač nam pišejo Naša prodavnica je smještena u dvoetažnu zgra-du, koja je vlasništvo »Alpina« Ziri. Locirana je u jed-noj sporednoj ulici u bližini centra grada. Djelimičnom adaptacijom vanjskog djela zgrade, stavljanjem nove fasade, olučnih cjevi i bakrenog nad-pisa »Alpina« sa zaštitnim znakom s bočne strane zgrade, poboljšao se izgled zgrade, a sama prodavnica postala je uočljivija. Pošto zgrada nije imala namjenu prodavnice jako je nefunkcionalna zbog uskog prodajnog prostora, što otežava rad sa potrošačima. Izloženi prostor je mali i jako je nepregledan. Prodavnica se sa svojim rezultatima i radom svr-stala se u prvu polovinu rang liste »Alpina« prodavnica po ostvarenom proi letu. 1983. godine imala je planiran promet od 21.000.000 din a ostvaren je promet 28.000.000 din. U 1984. godini planiran je promet od 40.000.000 din, koji če biti ostvaren sa velikim teškoča-ma i zalaganjem svih zaposlenih. Na realizaciju prometa je utjecala i odluka SO Bihač da se ukine porez na promet, pa se u Bihaču napla-čuje porez na promet od svega 6 % što je utjecalo i na promet ove prodavnice. U poslovanju prodavnice se javljaju i poteškoče koje znatno utiču na rad prodavnice i na ostvarenje prometa, kao što su nepravovreme-na isporuka robe, velika zakašnjenja, previsoke cjene Alpina kolekcije u odnosu na drugu konkurenciju, storniranje poručene robe od strane pojedinih doba-vljača, kao i loša kvaliteta. Prodavnica uspješno zadovoljava potrebe stanov-nika grada kao i šire regije, a po ostvarenom prometu pored velike konkurencije na prvom je mjestu u gradu u prodaji obuče. U prodavnici Bihač rade: Kadič Derviš, Kadič Mu-ris, Spahič Fehiza, Šemič Minka i Vojič Četiba. Sretnu i uspješnu poslovnu 1985. godinu svim pro-davnicama »ALPINA« kao i cjeloj radnoj organizaciji, želi kolektiv prodavnice »Alpina« Bihač. Na eni najlepših točk v Kranjski gori smo prejšnji l^esec odprli lepo novo prodajalno. O sami prodajalni |e Pripovedovala vodja rajona slovenskih prodajaln Jva Sobočan. »Prodajalna je res lepa, z velikim skladiščnim Prostorom. Za športni program pa je po mojem prema-Prostora. Toda za Kranjsko goro velja, da bi morala J^ti ponudba v prodajalni povsem nekaj posebnega in se morala hitro prilagajati predvsem potrebam turistov, tako poleti kot pozimi. Tu bi lahko upali na prodajo najdražje obutve, se-Y^da, če bi trgovino res oskrbovali sproti. Lahko re-CL>m, da bom kot vodja rajona zagovarjala to politiko, Potrebna pa bo tudi ustrezna podpora ostalih odgovornih. Prodajalki sta zadovoljni s prodajalno, saj so sedaj 7-a delo boljši delovni pogoji in je res možno poslova-nJL>. ki naj bi v prihodnjem letu prineslo 15 milijonov Prometa. Zanimanje za našo prodajalno je tudi precejšnje, Ceprav domačini nimajo ne vem koliko denarja. Kot že tolikokrat se tudi tokrat nismo odpovedali stari, dobri navadi in podarili par čevljev prvemu kup-Cll,« Prodajalni, ki jo je ob prisotnosti vidnih športnih ■n družbenih delavcev odprl glavni direktor, želimo Veliko uspeha pri posebnem poslanstvu, ki jo čaka! Nejko Podobnik Prodajalna v Kranjski gori v boljših prostorih razgovor za urednikovo mizo — razgovor na temo: KAJ IN KAKO DELAJO DPO V KRAJU V razgovoru so sodelovali: Boris MARKELJ, predsednik KK SZDL Ziri, Pavle LIKAR, namestnik sekretarja koordinacijskega sveta Zveze komunistov, Stane ČAR, predsednik koordinacijskega odbora Zveze sindikatov, Alojz KOLENC, predsednik krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV in Marjan PRAPROTNIK, predsednik konference ZSMS v krajevni skupnosti. Razgovor sta vodila Nejko Podobnik in Tatjana Mohorič, zapiske je uredila Anuška Kavčič. Delo-življenje: Katera so glavna vprašanja, s katerimi se srečuje vaša organizacija, predvsem pa člani? Konkretne naloge, ki se jih boste lotili v prihodnjem letu Boris MARKELJ: Ker se je v tem letu začelo tudi novo mandatno obdobje v delu naše krajevne organizacije, smo se najprej srečali s kadrovskimi vprašanji. Treba je bilo namreč izvoliti vse na novo, od predsedstva, nadzornega odbora, do koordinacijskih odborov in vaških odborov, na katerih naj bi pravzaprav temeljilo delo socialistične zveze. Ugotavljam, da smo vaške odbore izvolili kar dovolj zgodaj in so že lahko začeli z delom, da pa se je na področju koordinacijskih odborov stvar nekoliko bolj zavlekla. Sedaj je naša prva naloga, da delegatski sistem, za katerega smo družbenopolitični dejavniki odgovorni, teče tako kot je treba in da res zaživi. Že dalj časa se ukvarjamo s tem, da bi Žirovci izoblikovali enotna mnenja in da bi enotno nastopali. Sestanki bi morali biti bolje pripravljeni in s tem bolj zanimivi, potem bodo tudi bolje obiskani, kajti nesklepčnost je stvar, ki nas pesti na vsakem koraku. Menim, da bi morali skupaj z vsemi ostalimi težiti za tem, da postavimo pravo osnovo za delovanje delegatskega sistema, kar bi morali biti zbori krajanov. Tega seveda še ne bo kmalu. Če se vrnem nazaj na krajevno konferenco je potrebno doseči boljše delovanje delegatskega sistema preko organov, s katerimi lahko delamo — to so koordinacijski odbori, ki naj bi delali nekoliko bolj strokovno. Naša »baza«, to so vaški odbori, pa naj bi obravnavali več stvari. Konkretno je v Žireh zelo aktualen problem kategorizacija zemljišč, to pa je stvar tako tistega, ki si rešuje stanovanjsko vprašanje, kakor tistega, ki to zemljo obdeluje. Doseči bo treba, da bosta oba zadovoljna in da bomo našli soglasje obeh, da bo stvar stekla tako kot mora. Biti moramo tudi nosilci aktivnosti na področju javnih razprav in obravnave gradiv organov krajevne skupnosti. Najbližji so novi planski dokumenti, za katere bomo morali poskrbeti, da jih bodo ljudje res spoznali in da jih bodo sprejeli kot svoje. Če smo delegati skupščine krajevne skupnosti, kjer predstavljamo socialistično zvezo, na skupščini ne bomo zagovarjali svojega stališča, ampak bomo zagovarjali stališča vsaj predsedstva krajevne konference, to stališče pa bi moralo spet biti usklajeno s stališči krajevne politike in je potrebno zagotoviti, da bomo o gradivih skupščine in sveta, če je to potrebno, razpra- vljali in dali svoje mišljenje. To smo predčasno že delali (ko smo sprejemali letošnji finančni načrt) in stvar niti ni tako slabo izpadla. Nadaljnja naša naloga je sodelovanje z društvi in klubi in z vsemi mogočimi komisijami, ki v kraju delujejo. Tako sodelujemo na potrošniških svetih, hišni samoupravi, na področju socialne politike, torej vsepovsod naj bi bili vabljeni tudi predstavniki krajevne konference. Ne smemo pozabiti sodelovanja z občinsko konferenco SZDL. Marsikdaj pa se zgodi, da na dogovorjeno kaj radi pozabimo in prepustimo stvar samo sebi. Zapišemo, kako je potrebno delati da nekaj uresničimo. Potrebno je včasih tudi povprašati, kdo česa ni naredil in zakaj ne. Največji problem je v tem, ker smo na nekdanji aktivizem vsi skupaj malo pozabili in če boš nekoga pozval na odgovornost, ker česa ni naredil, bo rekel le to, da ni več pripravljen delati. Naša krajevna organizacija ima posebno vlogo tudi na področju informiranja. V okviru SZDL je namreč rasla naša lokalna radijska postaja in odgovornost za delo radijske postaje in dobro obveščanje je v precejšnji meri naloga krajevne konference SZDL, čeprav je radio postal občinska lokalna radijska postaja. Vsi skupaj precej pozabljamo na področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in podružbljanju tega področja bomo morali posvečati potrebno pozornost. Sami vemo, da se odzovemo le na poziv, če pa tega ni, ne pridemo. Nasploh se nič kaj samozaščitno ne ravnamo. Pri delu v naslednjem letu je potrebno omeniti še akcijo, ki jo vodi republiška konferenca SZDL, preko občinskih SZDL; organizirani so bili namreč regijski posveti, kjer so bili dani posebni poudarki nalogam s področja družbenopolitične aktiv- 1 nosti v krajevni skupnosti pri uresničevanju ekonomske stabilizacije in pripravah planov. Temu je potrebno dati poudarek na sprotno in celovito obveščenost krajanov o problemih in rezultatih uresničevanja politike stabilizacije, o katerih že kar nekaj časa govorimo. Pripravlja se tudi nov srednjeročni plan in v teku javne razprave je ena naših prvih nalog, da stvarno ocenimo, koliko smo sposobni, kaj bo naše združeno delo še lahko dajalo in kaj so tiste najnujnejše stvari, ki bi jih morali v naslednjem srednjeročnem obdobju rešiti in koliko sredstev bo za to na razpolago. Drugo področje je obvladovanje investicijske politike. Tu je poseben poudarek na samoprispevkih in tu bi morala tudi krajevna konferenca in vse DPO oceniti, katera vprašanja so tako pereča, da se ljudje, kljub te- mu, da osebni dohodki padajo, še vedno odločajo, da namenijo določen del za investicijo. Tudi naloge na področju soci' alne politike očitno ob tem porastu življenjskih stroškov in real' nem padcu osebnih dohodkov postajajo vedno bližje. Delo-življenje: Ena novejših oblik dogovarja' nja in dela so ulični odbori. Ka* ko je ta stvar zaživela, oz. kje se zadeve zatikajo? Boris MARKELJ: Delovanje vaških odborov je v veliki meri odvisno od zaintere* siranosti — le-ti so baza kraje' vne konference SZDL. V okviru vaškega odbora žir| smo že izločili in ustanovili noV vaški odbor Goropeke in Opate' za katera lahko rečemo, da sta dobro zaživela, na drugi strani pa nam še vedno ostaja odprt® vprašanje, ki je trenutno najbolj kritično, to je vaškega odbor« Stara vas, ki je odločno prevelik in kjer ugotavljamo, da ne delu* je tako, kot bi bilo treba, saj je v obrobnih krajih delovanje dost1 boljše. V Stari vasi bi mora'1 oblikovati vsaj dva odbora, ven' dar to še ni bilo izpeljano. 1st" ugotavljamo za Dobračevo >n Žiri. Delo-življenje: Na kakšen način je zamišlj®' no sodelovanje koordinacijski"! odborov pri SZDL pri krajev^! problematiki, s komisijami P? svetu KS in hkrati še z delegac'" jami? Boris MARKELJ: Menim, da bi ti koordinacijs^' odbori morali biti tisti, ki bi skrbeli za družbenopolitično aktivnost v toku javnih razprav, strokovnost naj bi bila naloga kom1; sij pri krajevni skupnosti. Tore! po nekem pripravljenem str°* kovnem gradivu bi bilo najbolj®' če bi se koordinacijski odbor 'f1 komisija sestali in dogovori'1, kako bi zadevo našim krajano"1 predstavili, da bi bilo zanimiv" in da bi krajani sodelovali. Pavle LIKAR: Bistvene odgovore lahko mo v razpravah, ki so potekale 0 predlogu sklepov 13. seje ZKJ- razgovor za urednikovo mizo — razgovor ^ razpravah so osrednjo pokornost komunisti namenili pro-D|emom in slabostim v lastnem okolju. Manj je bilo nekoristne-ga kritizerstva, zato pa več ustvarjalne kritike in samokritike; Niso izostale pripombe glede učinkovitosti na vseh ravneh. Iz t®ga lahko izluščimo nekaj bistvenih vprašanj oz. nalog, s ka-2K.m' so sooSene organizacije ~ Aktiviranje celotnega član-n ^^ ^ v uresničevanju Programa gospodarske stabiliza-•je in proizvodnih programov. — Vključevanje komunistov vse aktivnosti za utrjevanje uružbenopolitičnega sistema, za uveljavitev delavcev kot nosilcev odločanja o rezultatih in poljih dela. — Dvigati idejnopolitično ra-slehernega člana ZK in njegovo usposobljenost za uresniče- anJe ciljev gospodarske in družbenopolitične stabilizacije. zporedno s tem dvigati razred-"o zavest vseh delavcev, j" V doslednem izvajanju teh a'og in aktivnosti, ki so poveza-z njimi, se bodo OO ZK in ^jeni člani srečevali z vpraša-kdo je voljan in sposoben te ' družbeno akcijo; čas zah-resnične borce, ki se zavedo zgodovinske vloge ZK. k v zvezi s tem se, bolj kot kdaj-011 prej, zastavlja naloga pout ajevanja in organizacijske ^fditve ZK. Tudi druge DPO bi orale posvetiti dolžno pozor-"°st kadrovanju v ZK. , T~ V okviru izvajanja nalog v tud 13'- se^e ZKJ so komunisti j soočeni z vprašanjem odlo- delu*' 'n ve^je prodornosti v Konkretne naloge za prihod-"Jejeto pa bodo: j Komunisti ne bodo smeli upustiti, da zvodeni začetna godna družbenopolitična kli- zati je po 13' seji' poleg ZK' jeia vse pozitivne in dobrona- 00 ° misleče sile- ral u ^ za usPe®en start mo- 1 a hitreje odpravljati nedisci-n n° in odsotnost komunistov nihSeStankih (tudi takoimenova-n_ . "Opravičenih«), pasivnost, idei kritizerstvo, slabosti v Jnopolitičnem izobraževanju. Prior na Podlagi tez, ki jih je pravil za sestanek sekretar- izdelVet ZK KS' sprejet sklep o On akcijskega načrta vseh kraju. jeno H tezah je posebej poudar-le ' da so dosedanje razprave ciisu in osnova za izdelavo ak-tem ga načrta. Vzpodbudno pri nal Je to, da se vsi strinjajo, da ra;0?e, v akcijskem načrtu mo-ga _Jzhajati iz analize dejanske-nosi! da določimo, kdo je rem e,c' kdo sodeluje in v kate-nai« asovnem obdobju naj bi Tf-vajali. v urp am° tudi iz te8a. da ima doi„^"lčevanju ciljev in nalog redn gospodarske in vzpo-čne ?f\tem tudi družbenopoliti-ka blllzaci3e. Poleg ZK, vsa-vek in u Dp°' vsak delovni člo-oden, občan. določene naloge in tvornosti. Če bo naša razrpH- na in samoupravna zavest rasla, bo v našem delu več odgovornosti in s tem tudi več uspehov. Marjan PRAPROTNIK: V Žireh imamo 9 osnovnih organizacij ZSM in sicer 6 po delovnih organizacijah in 2 vaška odbora — Selo in Zirovski vrh in aktiv srednješolske mladine. Tako nekatere osnovne organizacije kar dobro delajo, ponekod pa tudi malo »spijo« — vse je največ odvisno od samega vodstva in zainteresiranosti za delo. Trenutno delajo dobro mladi na Selu, v Žirovskem vrhu pa je sedaj slabše, kot pred časom. Srednješolska mladina je tudi precej aktivna. Osnoven problem je v tem, ker je v vsaki osnovni organizaciji premalo delovnih članov; in če bi se izrazili v odstotkih: v nekaterih organizacijah ni teh niti 10 %; seveda pa je ponekod odstotek nekoliko boljši. Seveda je veliko mladih delavnih v raznih društvih in klubih in interesi se kažejo predvsem v športu in plesu, za reševanje določenih problemov v sami osnovni organizaciji pa še ni pravega zanimanja. Precej se mladi udejstvujemo tudi pri organizacijah raznih prireditev, kjer imamo vedno določeno vlogo. Vloga krajevnega sveta mladine naj bi bila tudi v tem, da bi povezoval mladino na občini med mladino v kraju in naloge dostikrat dobivamo od Občinske konference ZSM, ki jih dostikrat tudi izvršimo, vedno pa tudi ne. Delo-življenje: Kaj bi bilo potrebno narediti, da bi bila vloga mladih pri oblikovanju žirovskega življenja večja? Marjan PRAPROTNIK: Mislim, da imamo mladi v tem premajhno vlogo in predvsem prodornost mladih ni zadostna. V Žireh je tudi stalen problem prostora, za mladino, čeprav imamo Družbeni dom Partizan; vendar tega mladina uporablja le za organizacijo plesov, kakšnega predavanja ipd. Tu moram povedati, da ima krajevna skupnost posluh za naše finančne te- žave in je tako najemnina res majhna, ali pa smo celo oproščeni. Seveda ima mladinska organizacija tudi svoj program dela; in sicer vsaka osnovna organizacija. Seveda bi morali skupen program pregledati na krajevni ravni. Računamo, da se bomo v začetku decembra sestali in se o tem tudi pogovorili. Omenil bi še to, da je tudi slaba informiranost mladih naš pogost problem. Mladinske organizacije sicer dobijo Občinski informator, ki pa očitno ne pride na pravo mesto. Stane CAR: Menim, da ima mladina dovolj možnosti za delo in aktivnosti in da ni tu problem neinfor-miranosti, temveč je prisoten problem, o katerem smo že govorili, to je splošna nezainteresi-ranost. Delo-življenje: Čeprav je po drugi strani tudi res, da marsikdo rabi le malo spodbude in bo pričel tudi sam delati; le-te pa ni. Marjan PRAPROTNIK: Če Dovem primer; ko smo imeli v Zireh delovno akcijo za vodovod na Goropekah, je več mladincev prišlo iz Škofje Loke, kot je bilo nas Žirovcev. Mislim, da bi morali po delovnih organizacijah, predvsem pa po šolah, vzgajati mladino v dobre in zavedne delavce, saj je odnos do dela postal že pereč problem; vsakdo namreč gleda le na to, kako bo čimmanj delal in čimveč dobil. Največja kriza za mladega človeka pa je prav gotovo takrat, ko je končal šolanje in se vključuje v delovno okolje. Menim, da je iz temeljnih interesov mladih potrebno sestaviti načrt dela po vseh osnovnih organizacijah, koordinacijo pa se izvrši pri krajevni konferenci. Tudi tu velja tako, kot pri vsaki stvari, začeti je treba ... Stane ČAR: Na začetku naj povem, da krajevna koordinacija sindikata ni nekakšna gonilna sila za sindikalno delovanje v kraju, zato ker so za to osnovne organizaci- je in konference osnovnih organizacij po delovnih organizacijah. Naša koordinacija je le us-klajevalec akcij, ki si pomembne za vse Žirovce. Zato se tudi ne sestajamo tako pogosto, to je dvakrat ali trikrat letno, torej po potrebi. Če govorimo o problemih, s katerimi se srečujemo, je največji v veliki nezainteresiranosti ljudi za kakršnokoli družbenopolitično delo. Dejstvo je, da ljudje iz leta v leto manj verjamejo v ta sistem, kot se kaže v vsakdanji praksi. Izvedo za toliko pomanjkljivosti, da nimajo interesa za delo, ker vidijo, da je v resnici drugače, kot je bilo dogovorjeno in zapisano. Ne moremo tudi mimo tega, da so iz dneva v dan večje neupravičene socialne razlike med ljudmi, ki se kažejo v tem, da danes delavec s poštenim delom v delovni organizaciji kmalu ne bo več zmogel pošteno preživljati svoje družine, na drugi strani pa nekateri še vedno neupravičeno bogatijo. Zato menim, da je splošna ne-zainteresiranost posledica dejstva, da se ljudje vedno bolj zavedajo, da nimajo dovolj vpliva na rezultate svojega dela. Delo-življenje: Marsikaj pa se lahko dogovorimo in izvedemo tu v Žireh. Stane ČAR: To vsekakor drži. Dogovarjanje na sindikalnem področju v Žireh dokaj dobro teče in v zvezi s tem so bile sprožene tudi določene akcije; nekaj takšnih akcij, ki pa niso izključno naloga sindikata so: razširjanje inovacijske dejavnosti, dedek Mraz, dan žena, skrb za ozimnico, načrtovanje rekreacije v K6, ipd. Dogovarjali smo se, da bi v naslednjem letu skušali to še bolje organizirati, kljub temu da vemo, da osnovne organizacije v svoji sredini dobro delajo na teh področjih in imamo za posamezne zadeve zadolžene referente, npr. ozimnica, čeprav vemo, da ni to dolžnost vsake osnovne organizacije sindikata, če imamo v Zireh delovno organizacijo, ki bi se morala ukvarjati z nabavo ozimnice. Za naslednje leto je pred nami pomembna naloga, da bi uredili stvari glede pokrivanja stroškov športa in rekreacije. Tu mislimo na uporabo šolskih prostorov za rekreacijo delavcev in študentov. Ena izmed nadaljnjih akcij naj bi bila še usklajevanje počitniških kapacitet. Na tem področju je možno stvari še precej izboljšati s tesnejšim sodelovanjem posameznih referentov, ki so v delovnih organizacijah zadolženi za to področje. Zelo pomembno vprašanje, o katerem je razpravljala tudi krajevna koordinacija je, kako naj bi naše Žiri izgledale čez leta in kakšne možnosti imajo mladi za življenje in delo v kraju, ter reševanju stanovanjskega vprašanja. V naslednjem letu naj bi izpeljali tudi akcijo v zvezi z inovacijami, stanovanjska problemati- razgovor za urednikovo mizo — razgovor ka pa je na splošno obsežna, ne samo soseska S 7, družbenoekonomski položaj delavcev je prav gotovo lahko že vprašanje razprave in se bo potrebno z njim ukvarjati, ne samo v okviru sindikalnih organizacij oz. koordinacije, ampak tudi v širšem smislu v krajevni skupnosti. Torej, nekatere stvari so zastavljene širše, druge pa so dokaj konkretne in upamo, da jih bomo tudi izpeljali. Lojze KOLENC: Naša organizacija je edina družbenopolitična organizacija, ki se ne obnavlja, ker nima več podmladka. Skrb za svoje člane je ena od glavnih nalog naše organizacije. Gmotnih problemov pri članih skorajda ni, so pa drugi problemi, ki tarejo naše članstvo. Osta-relost, pomanjkanje zdravja in osamljenost so najpogostejši slučaji, s katerimi se srečujemo. Naš upravni odbor in komisije se na razne načine trudijo, da bi čimbolj ublažili te tegobe. Zelo dobro je organizirano zdravstveno varstvo za člane. Ob vseh večjih praznikih in obletnicah obiskujemo bolnike in osamele borce, katerim posvečamo največ pozornosti. V naši organizaciji je včlanjenih še nekaj nad 300 borcev, povprečna starost pa je približno 68 let. Vendar pa kljub starosti še lahko trdimo, da je veliko naših članov, katerim zdravje to dopušča, vedno dovolj delavnih. Delajo na različnih področjih. Srečamo jih v vseh odborih in komisijah SZDL in KS, so tudi delegati v občinskih forumih, veliko pa jih je včlanjenih v razna društva. Pri nas se ne srečujemo z vprašanjem sklepčnosti. Največkrat manjkata le eden ali dva, pa še to upravičeno. Imamo več komisij v katerih delujemo; zgodovinska ter komisija za čuvanje spomenikov. Komisija za zgodovinopisje je bila še posebno aktivna. Delo-življenje: Katerih konkretnih nalog se boste lotili v prihodnjem letu? Imamo letni program dela. Za leto 1985 smo ga že sestavili in bo predložen na letni skupščini v sprejem in dopolnitev. Družbenopolitično delo je eno od glavnih nalog. Sodelujemo na vseh področjih, kjer je to mogoče. Predvsem pa je sodelovanje pri ukrepih stabilizacije našega gospodarstva potrebno največ dela in najtesnejše sodelovanje s SZDL. Naloga naših članov je, da se aktivno vključujejo v delo in razprave o vseh perečih vprašanjih današnjega časa: o gospodarjenju, delovanju delegatskega sistema, mladinski organizaciji, ki jih je dolžna organizirati SZDL. Za prenašanje tradicij NOB med mladino v šoli je Občinski odbor ZB ustanovil klub preda-vataljev, v katerem so tudi naši borci. Naša stalna naloga je še vedno zbiranje gradiva iz časa revolucije za dopolnitev muzejske zbirke ter nadzor nad čuvanjem spomenikov in spominskih obeležij in sodelovanje s podpisniki sporazumov, kateri so prevzeli spomenike v svoje varstvo. Pomagamo tudi pri organizaciji raznih prireditev in proslav. V letu 1985 nameravamo zbrati vse gradivo in življenjepise s slikami za vseh 130 padlih borcev NOB na našem področju. Izdan bo poseben zbornik. V planu imamo še odkritje nekaj spominskih plošč, če nam bodo dopuščale finančne možnosti, s temi obeležji pa je potrebno v letu 1985 tudi zaključiti. Še naprej se bomo trudili, dokler zadeva ne bo uresničena, za ureditev dostojnega obeležja — reliefa padlim prvoborcem v osnovni šoli, po katerih šola nosi ime. Le tako se bomo oddolžili njihovemu spominu, ki so ga zaslužili. V planu pa je še več drugih aktivnosti, ki jih tu ne bi navajal. Trudili se bomo še naprej, kolikor bo v naših močeh in zmožnostih. Lahko rečem tudi to, da se v naši organizaciji ne čuti nobenega malodušja in nezainteresira-nosti, kot smo slišali od predhodnikov, temveč je pri nas prav nasprotno. Veliko je tistih, ki želijo delati in še več bi jih bilo, če bi jim zdravje to dopuščalo. Lahko rečeno celo, da je aktivizem in udejstvovanje našim članom kar v krvi. Zaključek: Prav zanimiva stališča, kajne? Ko na eni strani čutimo voljo, nas na drugi strani načenja obup. Morda pa je prav to kazalec nekega dinamičnega razvoja. Prav gotovo k napredku ne bomo prispevali ničesar, če se bomo umaknili ali pa če bomo z vsem vnaprej zadovoljni. Praksa dostikrat res odvrača. Toda vedno moramo imeti pred očmi svoje temeljne interese. Te pa v veliki meri lahko razrešujemo tu, v tem okolju. Na vsak način pa se bodo morale tudi DPO večkrat znajti v delu. In ne pozabimo: predvsem so važni temeljni interesi ljudi. Ljudje pa bi morali imeti tudi možnost vplivanja na »višje« in »širše« odločitve, kar sedaj nimajo. S tem povezana je tudi kadrovska politika, ali preprosteje: zamenjati tiste, ki slabo vodijo in zato nimajo tehtnih zunanjih razlogov. Načelno strinjanje še ne pomeni ničesar, za same Žiri pa bi veljalo: vsak, kdor si želi izboljšav, naj tudi sodeluje v organiziranem prizadevanju vseh takih. In frontna vloga SZDL bo počasi spet zaživela. Pred sedanjim vodstvom je torej odgovorna naloga. Počitniških zmogljivosti je premalo Kako smo letovali v letu 1984? V letu 1984 je v Alpininih zmogljivostih z družinami letovalo 245 naših delavcev, kar je komaj 14,6 % vseh zaposlenih. Letovalci so bili sicer z letovanjem zadovoljni, kar pa pripisujemo ceni letovanja, ne kakovosti. Izjema so tu najete počitniške zmogljivosti. Vsako leto ponavljamo, da so obstoječe lastne kapacitete premajhne in velikokrat tudi slabe (pokvarjene prikolice, počitniške hišice v Umagu, ki nimajo bivalnega prostora). Kaj lahko tu spremenimo? Malo. Prikolice vsako leto obnavljamo, ker pa so hitro pokvarljive — zaradi svoje starosti, slabe izdelave in tudi nepazljivosti letovalcev, imajo letovalci večkrat težave. Ob zaključku sezone smo kar osem prikolic pripeljali domov, saj so potrebne večjih popravil. Počitniške hišice v Umagu bi nujno potrebovale skromen prostor. V primeru sla- bega vremena se namreč letovalci nimajo kam dati; take težave je letos imelo precej letovalcev, saj so nekateri od njih letovanje morali prekiniti. Na žalost pa nam ureditev bivalnih prostorov preprečuje občina Umag, ki v Zlatorogu ne dovoli nikakršnih sprememb. Prav ti problemi so narekovali investicijo v nakup trajnejših kapacitet. Tako smo letos kupili garsonjero v počitniškem naselju Mareda pri Novem gradu. Računamo pa tudi na nakup dveh kontejnerjev, ki jih bomo namestili v Cateških toplicah-Vsako leto bi morali kupit' vsaj dve enoti za potrebe letovanja in popestriti letovanje z najetimi počitniškim' zmogljivostmi. Koliko borno te želje mogli uresničiti pa je odvisno od razpoložljivih sredstev. Vsekakor se bom° trudili povečati in popestriti ponudbo. Hermina Cankar Počitniške prikolice smo obnavljali, sedaj pa čakajo na novo sezon" Važno je da vemo • Važno • Važno je da vemo • Važno V spomin na Ivano Albreht V začetku meseca novembra je od nas za vedno tiho odšla naša upokojenka Ivana Albreht. Z delom se je vključila v Al-pino leta 1948 in je naloženo delo čistilke vestno opravljala vseskozi do leta 1962, ko je odšla v pokoj. Našo nekdanjo sodelavko oziroma upokojenko bomo ohranili v trajnem in lepem spominu. V mesecu novembru je bila fluktuacija delavcev precej manjša kot prejšnje mesece, saj so se na novo zaposlili le 3 delavci, delovno razmerje pa je prenehalo 2 delavcema. V TOZD Proizvodnja, v obratu Rovte, je nastopil delovno razmerje Boštjan Cu-znar, v TOZD Prodaja, v centralni prodaji je nastopil delovno razmerje Marijan Jereb in v prodajalni Našice Zorka Halupka. Polde Filipič in Franc Mlinar ob odhodu v pokoj na sprejemu pri glavnem direktorju Kaj je to AIESEC je mednarodna organizacija za izmenjavo študentov ekonomije in organizacije, ki vključuje 61 držav ter preko 40.000 študentov vsega sveta. Najpomembnejše aktivnosti AIESEC so: — mednarodna izmenjava študentov in praks — mednarodna srečanja — mednarodni seminarji in projekti — recepcije v poletnih mesecih Delo v AIESEC je torej zelo pestro, pa tudi ustvarjalno. Zase lahko ■ rečem, da sem se AIESECU priključila v želji, da spoznam nove ljudi, njihovo življenje, običaje, da si izpopolnim znanje tujih jezikov. Priznati moram, da sem poleg pričakovanega, pridobila še marsikaj drugega. Glavna dejavnost AIESEC je izmenjava študentov in praks, zato sem kmalu prišla v stik s predstavniki OZD. Ne le telefonsko, pač pa tudi pismeno in osebno. To je pomenilo, da je bilo potrebno napisati poslovno pismo, ga natipkati, nato pa predstavnika OZD poskušati prepričati o pomenu in koristih, ki jih OZD s tem pridobi; torej gre za ponudbo OZD, kjer je potrebno vložiti veliko truda, da prakti-kanta sprejmejo. OZD so naša glavna opora pri iskanju in organizaciji praks in pa tudi pri organizaciji mednarodnih seminarjev. Navadno so to seminarji za pododbore iz Reimsa v Franciji ter Karlsruhea iz Nemčije. Navezujemo pa tudi nove stike z Atenami ter Tilburgom na Nizozemskem. Namen naših seminarjev je predstavitev našega družbenoekonomskega sistema, kulturnih, zgodovinskih in turističnih znamenitosti. Podoben program poteka vsako poletje v Ljubljani in okolici, za vse študente ekonomije, medicine in tehničnih ved vsako leto za približno 150 tujih študentov, ki so na praksah pri nas. Tu se prav gotovo vsako leto sklene mnogo prijateljstev. Največji izziv za vsakogar pa je prav gotovo udeležba na med- AIESEC narodnih AIESEC srečanjih. Srečanje vseh evropskih pododborov je bilo pred kratkim na Dunaju, naslednje leto pa bo gostitelj Beograd. Glavni namen srečanj je prenašanje izkušenj na področju upravljanja, financiranja, menjave, pridobivanje praks. Izmenjujemo mnenja, informiramo drug drugega o problemih, težavah, uspehih, neuspehih. Še vedno, tako kot povsod, se manj razvite članice soočajo z osnovnimi problemi kot so: finance, status, slaba kvaliteta praks, reorganiziranost. Zato pa so taka srečanja zares enkratna možnost, da se naučimo mnogo novega, ob tem pa širimo obzorje in spoznavamo nove ljudi, kar je bodočnost vsakega ekonomista izredno pomembno. Razumljivo, da je to koristno tudi za delovno organizacijo, kjer delamo po končanem študiju. Ob tem pa velja poudariti, da naših študentov lahko toliko odide na strokovno prakso v tujino (možnosti so v 60-tih državah), kot tujih gostuje pri nas. Prav gotovo je to cilj in želja vsakega študenta ekonomije, ki želi postati dober »poslovnež«. OZD so naši glavni partnerji in brez njihove pomoči AIESEC ne bi mogel obstajati. Sodelovanje pa je lahko v različnih oblikah: — sprejem tujega praktikan-ta na prakso. To pomeni, da si OZD lahko zagotovi študenta iz dežele, kamor izvaža in tako lahko le-ta postane njihov predstavnik, hkrati pa omogoči našim študentom opravljanje prakse v tujini. — Finančna pomoč in materialna pomoč, v zameno pa nudimo reklamiranje v naših publikacijah, poročilih ter na mednarodnih srečanjih. Alpina je v preteklosti že sodelovala z nami, zato pa smo na Dunaju reklamirali njene izdelke. Prav gotovo je to zelo dobra dolgoročna investicija za vsako OZD, pa tudi poceni reklama v mednarodnem prostoru. Polona Kolenc 'rnia Dolenec, referent za Qelovna razmerja Z delom je v TOZD Proizvodnja prenehal Milan Ma-tjašec, v TOZD Prodaja pa je prenehala delati Milka Radič iz prodajalne Novi Sad. uMC kujuicd /n fa-fr ki i'dim: /cdb/vus&to. /ta »v-1 p. J M ji 4&C& ClAlM MWtom • / -f ./ /,,lv ^ Awtefa. .cxlifc rUyfa^Atil ku i J/ /tujM. ec,, jat*P / // -C • 4 j, y / Lojzetu Oblaku kljub obilici dela ni zmanjkalo dobre volje Sejem smučarske opreme v Družbenem domu Partizan je lepo ' STKAN I") To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj -\ »DELO - ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Marija Albreht, Tatjana Dolenc, Milena Lukančič, Tatjana Mohorič, Helena Kavčič, Marjan Pišljar, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Brigita Grošelj. Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj V_^ Krajevna skupnost ob novem letu Radio Žiri legaliziran 16. novembra leta 1984. je datum, ko je radio Žiri bil dokončno vpisan v seznam lokalnih radijskih postaj. Tako lahko rečemo, da je kronano prizadevanje peščice krajanov Žirov izpred petih let, ki so začeli z gradnjo in programom. Iz teh prizadevanj se je razvila široko razvejana politično informativna, kulturna in zabavna dejavnost, ki se je že uveljavila med občani naše občine kot lokalna radijska postaja. N. P. He gu'»cija Sore kar lepo napreduje Podvig prebivalcev Breznice terja sodelovanje vseh tistih, ki bomo cesto rabili Vležn>ca v r "oropekah bo povezana z vlečnico v Račevi Mehanizacija pomaga tudi pri napeljevanju telefonov ■jalna dela z gradnjo mostu v Brekovicah so pri kraju Se enkrat vodovod v Goropekah Krišpin obutnik pripravlja silvestrski menu z Alpinino plačo KAZINSKA JAJCA POLNJENE PIŠČANČJE PRSI SNEŽENE KEPE SVINJSKA PEČENKA S ČESNOM KROMPIRJEVI KROKETI Trdo kuhana jajca (enega na osebo) olupimo, prepolovimo, rumenjak z žličko izdolbemo in ga zmečkamo. Rumenjaku dodamo malo paradižnikovega ketch upa, malo majoneze, po okusu lahko dodamo narezane gobice, kisle kumarice ali narezane olive. Solimo in popopramo ter ponovno napolnimo beliake. Zložimo na krožnik obložen z listi solate ali s šopki peteriilja. Za štiri osebe potrebujemo dva večja kosa piščančjih prsi, 4 tanke rezine sira in 4 rezine šunke. Meso ločimo od kosti, da dobimo 4 kose mesa. V vsak kos zarežemo, da dobimo žepke. Znotraj posolimo, popopramo. vložimo rezino sira in rezino šunke in spnemno z zobotrebcem. Nato povaljamo v moki pomešani z rdečo papriko in s pečem o na vročem olju. V drugi posodi segrejemo olje, na katerem zdušimo narezano čebulo (1 veliko ali dve manjši). Dodamo v vroči vodi namočene in odcejene gobe. Popopramo, solimo, potresemo z žlico moke, malo popražimo in nato zalijemo z vodo. Proti koncu dodamo peteršilia in gotovo prelijemo preko piščanca. Iz štirih rumenjakov stepemo trd sneg in ga nato z žlico polagamo v vrelo mleko. Pazimo, da ne kuhamo preveč kep naenkrat. Ko se kepa sama obrne, jo vzamemo iz mleka, rahlo odcedimo in zlagamo v skodelice za puding. V preostalo mleko počasi vlijemo s sladkorjem stepene rumenjake in kuhamo na majhnem plamenu, dokler ne dobimo primerno goste kreme, (kuhamo počasi, da se ne sesiri). Prelijemo čez snežene kepe in potresemo s kakavom, ki smo mu dodali malo cimeta. KAVA S KAPO Skuhamo močno črno kavo (za boljši okus dodamo 1/2 žličke pravega kakava na 1 žličko kave), nalijemo jo v visoke kozarce in dodamo ruma po želji. Okrasimo s smetano, ki smo ji primešali malo zdrobljenih piškotov in sesekljanih orehov. Na koncu dodamo smetani še rozino ali polovico orehovega jedrca in potresemo z naribano čokolado. Potrebujamo eno svinjsko zarebrnico na osebo, vendar naj ostanejo v kosu. J—4 stroke česna na drobno sesekljamo in stremo, naj laže Jo storimo, če ga pomešamo s soljo. Za rebrn ice namažemo z mešanico česna in soli ter popopramo. Pečenko na hitro popečemo na vročem olju, nato plamen zmanjšamo in počasi pečemo dalje. Med pečenjem potresemo z rožmarinom, lahko dodamo tudi cela poprova zrna. Ko je pečeno zalijemo z vodo in pustimo da malo prevre, da dobimo malo omake. Kuhan krompir olupimo, pretlačimo in pustimo, da se malo ohladi. Dodamo jajca in maslo (2 jajci in 10 dag masla na 1 kg krompirja) malo muškatnega oreščka, po okusu pa še na drobne koščke narezano šunko ali sesekljan peteršilj. Solimo, naredimo kroglice, ki jih povaljamo v drobtinah in ocvremo v olju.