Leta LXXV., St. 12S
s prdi/a one in abbonamento postale*
Poštninn plnčana v jrotovini.
Ljubljana, ponedeljek 7« j^nrja 1943"XXI
Cena 50 cent*
URODN1BTVO IM UPRAVA.: UUBUAMA, PUCCDHJKV.A. UUCa 3 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oglate la Kraljevine Italije to
UNIONE PtTBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO
Combattimenti aerei
nel Mediterraneo
Rombe sni porto dl Algeri — 22 veli voli nemicž abbattuti
OONGB8SIONARIA ESCLUSIVA per W pubblicrta di provenieaa
estera.: UNIONK PUBBLJCITA ITALIANA S. A-, MILANO
II Quartiere Generale delle Forze Armate oomunica:
I/aviazione    dell'Asse    ha bombardato qnesta notte il porto di Algeri.
Su Pantelleria nel corso di violenti at-tacchi aerei, quattro velivoli sono statj di-stratti dalle artiglierie.
Una dupliee incursione avversaria cau-sava danni e vittime nei dintorni di Taranto, dove un »Liberator« pricipitava col-pito da! fuoco della difesa.
Batterie contraeree, entrate in azione contro una formazione nemica che sorvo-lava il territorio della provincia di Tra-pani, abbattevano con aggiustato tiro quatirt> apparecchi.
Un alt«-,- bimotore si inabissava in mare nei prcssi deH'isola di Favignana in segui-to a combattimento con la nostra caccia.
Nel cielo di Malta cacciatori germaniei hanno abbattuto un »Spitfire«.
*
Fra la popolazione della  provincia di Taranto a seguito delle inciirsioni citate j
dal Bollettino di oggi si deplorano 24 morti e 41 feriti.
*
II Quartiere Generale delle Forze Armate
tomunica:
Unita navali hanno effettuato azioni di fuoco contro Fisola di PanteUeria, ripetu-tamente e violentemente bombardata an-che dall'aviazione avversaria.
Incursioni nemiche su La Spezia e su 'ccalita della provincia di Cagliari faceva-no qualche vittima e causavano danni li-mitati.
Sono stati abbattuti, nel corso della gior-nata, dieci ve'i voli: tre dalla caccia e uno dal tiro contraereo in Sardegna. uno dalla caccia e tre dalle batterie a Pantelleria, uno dai cacciatori e uno dalle artiglierie alla Spezia.
Durante un attacco contro nos tre isole delFEgeo un apparecchio, colpito e dan-neggiato dal fuoco della difesa, precipita-va in mare.
Letalski boji v Sredozemlju
Bombe na luko v Alžiru — 22 sovražnih letal sestreljenih
Glavni   stan   italijanskih Oboroženih sil
je objavil 5. junija naslednje 1106. vojno poročilo:
Osno letalstvo je bombardiralo preteklo noč pristanišče Alžir.
Nad Pantelerijo jc topništvo med silovitimi letalskimi napadi uničilo štiri letala«
Dvojni sovražni letalski napad je povzročil škodo in žrtve v okolici Taranta, kjer je letalo tipa »Liberator« treščilo na tla zadeto od obrambnega ognja.
Protiletalske baterije, ki so posegle v akcijo proti sovražni skupini, ki je letela nad ozemljem pokrajine Trap a ni, so sestrelile z osredotočenimi streli 4 letala. Nadaljnje dvomotorno letalo je padlo v morje v bližini otoka Favignana po borbi z našimi lovci.
V zrahn ro»#f Malt'> so nemSIri Povri sestrelil letalo tipa »Spitfire«.
Med prebivalstvom pokrajine Taranto so po napadih, omenjenih v današnjem poročilu, zabeležili 24 mrtvih in 41 ranje-
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 6. junija naslednje 1107. vojno poročalo:
Sovražne edinice so obstreljevale otok Pantellerijo, ki ga je ponovno in močno bombardiralo tudi sovražno letalstvo.
Sovražni letalski napadi na La Spezio in na kraje province Cagliari so zahtevali ne-
kaj žrtev in povzročili omejeno škodo*
V teku dneva je bilo sestreljenih 10 sovražnih letal in sicer tri od lovcev in eno od protiletalskega ognja na Sardiniji, eno od lovcev in tri od topništva na Pantelle-riji, eno od lovcev in eno od topništva V Speziji.
V teku napada proti našim otokom na Egejskem morju se je zrušilo eno letalo zadeto in poškodovano od ognja obrambe.
Tajnik stranke o nalogah članov GUFa
IUm, 5. jun. s. Tajnik stranke je imel ob navzočnosti zlate kolajne Carla Borsamja raport z voditelji GUFa v Rimu. Spregovoril je o nalogah vseučttiščnikov v vojnem času. ki ne smejo biti samo v službi zmage, temveč tudi v službi dobe po zmagi. Ker je vojna ena izmed gibalnih sil civilizacije, klije jo iz nje vse bistvene vrednote, ki jih mora mladina gojiti z voljo zn razboritostjo kot jamstvo za veličino Italije. Pogum in gorečnost mladine morata vplivati na vse Italijane, da bodo v tem sporu, ki bo odlcčal o življenjskih pravicah Italije, delovali in mislili trdno in s popolno vdanostjo za zagotovitev zmage. Tajnik stranke je zaključU z besedami, da res obstojata složnost duhov in dejansko sodelovanje, kadar posveča mladina vse sile in svojo vzhičenost v prilog ideje. Po pozdravu Duceju so obkrožili fašistični vseučl-liščniki Tajnika stranke, ki je z njimi zapel Giovinezzo in himno vseučiliščnikov.
Uničevanje sovjetske
oborožitvene industrije
Hudi letalski napadi na isidinstrljska središča ob Volgi — Zavrnjeni sovjetski napadi — živahni boji ob Kubanu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti je potekel dan, z izjemo živahnejših bojev na kubanskem m osti-šč'i. mirno.
Na področju severnozapadno od K rimska je so odbile nemške in romunske čete več sovražnih napadov.
V pretekli noči so močni oddelki težkih nemških bojnih letal vnovič napadli oboroževalno industrijo mesta Gorki ob srednji Volgi. Nastali so veliki požari v industrij-
skih napravah in skladiščih goriva. Dve letali se nista vrnili.
Sovjetske letalske izgube
Berlin, 6. junija, s. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so včeraj oaiBH nadaljnjih 56 sovjetskih letal. Vojna mornarica, ki nadzoruje obalo, je zrušila nad
; finskimi vodami nadaljnjo sovjetsko le-
( talo, nemške pomorske sile na Črnem mor.
j ju pa so tudi sestrelili eno sovjetsko letalo.  Tako  so  Sovjeti včeraj izgubili v
I celoti 58 letal.
Politika Francije
Laval o nujni potrebi tesnega sodelovanja vseh
narodov v okviru Osi
Vichy, 6. junija, s. Predsednik vlade Laval je govoril po radiu in v svojem govoru rned drugim znova potrdil svojo politiko do Italije in Nemčije. Naj gre za Italijo ali za Nemčijo, je rekel Laval, moje ravnanje se ni nikoli spremenilo. Bili smo in ostali bomo vedno sosedi teh dveh velikih držav. Z njimi moramo predvsem živeti v miru in vzdrževati prisrčne ter zaupne odnose. Laval je potem omenil svoje nedavne razgovore v Nemčiji, ko so bila ob sodelovanju podtajnika italijanskega zunanjega ministrstva Bastianinija z vso objektivnostjo proučena vprašanja, ki zanimajo Evropo in zaradi katerih so vse države solidarne spričo boljševiške nevarnosti. Znova je potrdil, da Francija ne more ostati pasivna niti ravnodušna. Glede trajanja in izida vojne je Laval poudaril, da bi se moral anglosaški svet kmalu pomeriti s Sovjeti, če bi zavezniki zmagali in o rezultatu te vojne ne more bittf dvoma. Boljševizem bi se vzpostavil povsod v Evropi, edinstvo Evrope bi bilo uresničeno, toda Evropa bi bila sovjetska. Govoreč o položaju po vojni je Laval poudaril, da bo treba orsranizarati nasb celino
ter je dodal: Organizacija vseh držav na naši celini bo morala biti taka, da se niti premagam narodi, niti zmagovalci ne bodo več skušali bojevati drug proti drugemu. V gmotnem o žiru si bodo morali narodi pomagati drug drugemu, da bo potrebam vsakega naroda zadoščeno in sicer ne s tekmovanjem in nasiljem, kakor v preteklosti. Nova Evropa bo trajna, če se bodo kali za povračilo za vedno Iztrebile. Evropski bodoči mir bo moral biti posledica združenja in harmonije; v kulturnem in političnem oziru se bo morala spoštovati individualnost narodov. Nobena država ne bo smela vsiliti svojih, običajev, svoje vere in svojega režima drugim državam, toda vsi režimi bodo imeO skupni značaj. Sloneli bodo na ljudstvu.
Naročite se na »Dobro knjigo«!
POMEN NOTRANJEGA POSOJILA
Finančni minister Acerbo o materialnih in moralnih momentih notranjega posojila, Id ga je pravkar odobrila vlada
Rim, 4. junija, s. Finančni minister Giacomo Acerbo je imel nocoj pa radiu naslednji govor c novem javnem posojilu, razpisanem v dobi od 7. dc 21. t. m.:
Enostavno in v jeziku resnice bom obrazložil razloge, načine in koristnost operacije javnega posojila, ki je bilo pravkar od vlade odo* brcno. Slišali smo že drugekrati. da sredstva državne zakladnice začenjajo vojno, posojila jo podpirajo, davki pa likvidirajo. V resnici pa
je tako, da je ta trditev morda pravilna za vojne, ki so krajevne in časovno omejene, ne drži pa ob velikih in dolgih konfliktih, kakršen je bil oni leta 1914—18 ali kakršen je sedanji. Na splošno pa lahko smatramo za pravilno, da se v začetni fazi vojnih dogodkov zadosti prvim potrebam z operacijami državnega zaklada, v bistvu z dvigom raz položi ljivih sredstev v blagajni ali s kratkoročnimi predplačili emisijskega zavoda, dočim se na-
Vladar na skupščini
Kr. Akademije Italije
Poročilo presis
-■•ini
i Akademije o delu v preteklem letu ..,. Ah nagrad za leto 1943'XXI — Velike manifestacije Vladarju
Rim, 6. jun. s. Ob vzvišeni navzočnosti Nj. Vek Kralja in Ceasrja je bila davi v dvorani Julija Cezarja na Campidogliju glavna skupščina Kraljeve akademije Italije, na kateri so bile razdeljene Kraljeve nagrade za leto 1943-XXI. Vladar, katerega so sprejeli tajnik Stranke Scor-za, pi-edsednik Kraljeve akademije Italije Federzoni in guverner Rima Borghese, je bil sprejet v dvorani s toplo manifestacijo. Ob Kralju in Cesarju so sedeli minister za narodno vzgojo Biggini, podtajnik v predsedništvu ministrskega sveta RossL zastopnika senata in zbornice fašijev in korporacij, senator Salvi in nacionalni svetnik Paolucci.
Govor predsednika Federzonija
Predsednik Kraljeve akademije Federzoni je Nj. VeL Kralja in Cesarja takole nagovoril:
Prepričani, da je v tako hudi preizkušnji, kakršna je ta, ki se vsiljuje danes našemu narodu prv.■olžnost vsakogar, vestno izpolnjevanje obvez do države in da Italijan, kadar nima in ne more imeti več časti, da brani domovino z orožjem, mora služiti domovini s svojim delom in zlasti z energigjami svojega duha. Potrebno je, da miselno in umetniško delo v strašni krizi, ki teži vse izražanje in osvojitve omike, ne utrpi v Italiji najmanjše prekinitve. Zaradi tega je na nas, da se prizadevamo dati zgled in pobudo. Ta namera se zrcali tudi v današnji skupščini z običajno svečanostjo na najbolj slavnem kraju na svetu in tudi to pot je navzoč na Vaša Vzvišenost, sir, da proglasi imeni dveh odličnih znanstvenikov, katera je akademija smatrala za vredna Kraljevih nagrad, ustanovljenih od Vašega blagopo-kojnega roditelja ter obdržanih in pospe-ševanih od Vas. Glede na vse to. kar je bilo storjenega in kar se dela, lahko rečemo ob tej slovesni priliki, da so se akademska dela v tekočem leto nadaljevala in se nadaljujejo s plodnim uspehom.
Naša ustanova je imela 47 zborovanj, na katerih je bilo 27 znanstvenih poročil ter je bilo odobrenih 32 spomenic in 52 znanstvenih obravnav.
Utrpeli smo nekaj bolečih izgub med letom izgubo odličnega kiparja Angela Zanellia in izgubo slavnega fizika in matematika ter znanstvenega zgodovinarja Roberta Marcolonga, oba akademika Italije. Zapustila sta nas tudi Pietro Pedale, odlični prouče valeč srednjega veka in nepozabni romanist, Guido Mazzoni, humanistični poet in filolog italijanske književnosti, najvrednejši dedič čiste Carducci-jeve tradicije.
Vsa naša pričeta dela so se razvijala, vsa naša studijska središča so izvajala svoje programe in nastali sta dve novi središči, središče za primitivne omike m zavod za dalmazijke studije. Posebno zanimiv je bil tudi letos ciklus predavanj o arabski kulturi, katere je prirejalo studij, so središče za Bližnji vzhod. Posebej je treba omeniti med nedavnimi publikacijama -akademije tri nove zvezke, katere je izdalo središče za italijansko Vzhodno Afriko. Te pobude znova potrjujejo večne neodpravljive probleme naše duhovne in politične ekspanzije. Splošna razstava akademskih publikacij je nudila mogočne dokaze o udejstvovanju akademije, katerega ne poznajo še vsi zadostno. Tako je Kra-
ljeva akademija Italije izvršila nalogo, ki ji jo je podelil Duce.
Sir, med tem, ko narod v skrajni fazi hude preizkušnje prenaša z moško odločnostjo trpljenje, žrtve, uničevanje in grožnje, ki naj bi po mislih sovražnika uklonile narod, da bi sprejel mir brez časti, obnavljajo zastopniki znanosti, kulture in umetnosti, Vam, dokaze svoje goreče vere in brezmejne predanosti. Italija ne more zgrešiti v poslanstvu omike, katerega mu je podelila visoka stopnja po činu in odgovornosti v splošni skupnosti narodov. Zaman skušajo z uničevanjem spomenikov izbrisati te naše pravice tisti, ki so zadnji prišli v zgodovino, zaman sku. šajo zadušiti kali bodočnosti naših ljudi, ki so vedno bili in vedno bodo sposobni za nepričakovane preporode in za čudovite razmahe. Italija bo znala vztrajati, tvorec ponovno, sir, eno samo vojsko s svojimi junaki na kopnem, na morju in v zraku da se bo zmagovito izpolnila njena usoda.
Razdelitev nagrad
Po besedah predsednika Kraljeve akademije Italije, ki so jih navzoči viharno odobravali, je akademik Orestano, tajnik razreda za moralne in zgodovinske znanosti, prečrtal poročilo komisije glede nagrade tega razreda, ki je bila podeljena Ermini-ju Troilu, ki je med najbolj cenjenimi m učenimi mojstri italijanske filozofske misli in ki je spisal okrog 50 monografij in raznih studij. Akademik Giorgani, tajnik razreda za fizikalne in matematične ter naravoslovne vede, je nato prečital poročilo o dodelitvi Kraljeve nagrade za kemijo, ki je bila podeljena prof. Giuliu Natti, modernemu raziskovalcu širokih razgledov in nenavadne podkovanosti, sposobnemu reševanja najbolj težkih teoretičnih vprašanj in uporabljanja tehnološkega napredka. Profesor Natta se je med drugim znatno udejstvoval v proizvajanju sintetičnega kavčuka v Italiji, ki se že redno proizvaja po dobi raziskovanj in preizkušanj, katera so italijanski kemiji omogočila, da se je uvrstila v nekaj letih poleg največjih inozemskih industrij.
Znanstveno predavanje
Po proglasitvi zmagovalcev za Kraljeve nagrade je akademik Orestano govoril o »pojmu stvarnosti«. Govornik je obširno proučil pojem stvarnosti, pripominjajoč, da je ta pojem danes v krizi in da iz te krize lahko nastanejo največje duhovne zmede in največji moralni neredi v naši dobi. Nato je očrtal vse krit-kej katerim je bil pojem stvarnosti podvržen v raznih filozofijah do modernih filozofskih kritik pred Kantom in po njem. Akademik Orestano je Izvajal, da je pojem stvarnosti najbolj pereč in dramatični pojem, katerega mora življenje samo reševati neprestano in pozitivno. Zaključil je svoja izvajanja, zatrjujoč, da so duhovi danes bolj kakor za usodo gmotnih dobrin in fizičnega življenja v strahu za usodo najdragocenejših človeških vrednot, poetičnih in verskih ter moralnih vrednot, ki so absolutna obogatitev življenja.
Zborovanje se je zaključno z govorom akademika Orestana, nakar je tajnik Stranke odredil pozdrav Kralju in Cesarju. Na trgu Campidoglia je občinstvo toplo pozdravljalo vladarja, ko je zapuščal akademijo.
Vladar ob mrtvaškem odru zaslužnega generala
Rim, 6. Jun. s. Nj. VeL Kralj in Cesar je s svojim obiskom počastil umrlega generala vojvodo don Giuseppea Maria Asi-narija Rossillona, markija di Bernezzo, ki je umrl v petek ponoči.
General di Bernezzo se je ročni v Pine-rollu 23. marca 1875. s 13. leti je prišel v vojaški kolegij v Milanu ter je postal po štirih letih bivanja v vojaški šoli v Mo-deni podporočnik. Ko je bil star 20 let. je bil dodeljen 4. planinskemu polka Leta 1909. je postal kapitan in je bi dodeljen 3. planinskemu polku, nakar je bil poveljnik štabnega zbora. Od maja 1913 do aprila 1914 je bil s Libiji nei po*e]jnJ5tvu
okupacijskega zbora Cirenalke. V vojni 1915/18 je zavzemal položaje šefa štaba velikih edinic in šefa operacijskega urada vrhovnega poveljništva. Leta 1917 je postal polkovnik. Od septembra 1922 do oktobra 1924 je bil poveljnik 83. pehotnega polka. Leta 1926. je napredoval v bri-gadnega generala, naslednje leto pa je bil imenovan za šefa štaba armade. 1. junija 1927 je bil imenovan za adjutanta vzvišenega Vladarja, v decembru 1928 pa je postal prvi adjutant. V januarju 1931 je postal divizijski general. 25. m aroa 1939 je postal senator Kraljevne. Preveden je bil ▼ rezervo 23. marca 1940 ter bil imenovan za prvega častnega adjutanta Nj. VeL Kralja m Cesarja, ki mu je podelil naslov vojvoda. Bil je vitez velikega križa reda Sv. Mauricija in Lazarija ter Italijanske krone. Odlikovan je bil s srebrno kolajno in z dvema bronastima kolajnama. Ob krsti pokojnika se je poklonil tudi minister dvora Kralja in Cesarja skupno z drugimi civilnimi in vojaškimi ^n^**^
daljni stroški dc? zaključka konflikta krijejo na splošno s posojili in enostavnimi spremembami ali izpopolnitvami davčnega aparata, medtem ko je treba pri vzpostavitvi gospodarskega ravnovesja po vojni in pri likvidaciji vojnih stroškov in njih časovni porazdelitvi med razne družabne sloje misliti predvsem na ureditev in prilagoditev fiskalnih odredb.
Zdravo finančno gospodarstvo v vojnem času
Toda s rjodaljsanjfcin vojne in z naraščanjem njenih stroškov se vedno bolj vsiljuje in po* stane v nekem trenutku neodložljiva nujnost prožne, dinamične gibčne in stalno nadzorovane vzporeditve med davki in posojili srednje in dolgoročne zapadlosti To pa zato, da lahko deluje z najmanjšimi težavami v skladu z ustrojem, ki je nazvan »obtok kapitala«. To se pravi, da državne blagajne po eni poti — preko javnih posojil — vsrkavajo glavnino razpoložljivih vloc. ki se v nadaljnji dobi spet pojavijo po potrebnih podelitvah izdatkov, na. drugi strani pa zagotavljajo večji davčni do^ prinos z davki. Seveda morajo biti pri modrem 1 Drevidnem finančnem gospodarevu večji davčni dohodki namenjeni za to, da do zadnje stotinke za jamčijo izvršitev novih obveznosti, ki jih prevzame država, bodisi glede posojil, bodisi glede vodnih pokojnin.
To je v svoji temeljni enostavnosti oris zdravega manipuliranja z javnimi sirrvki in izdatki v vojnem času. Pri tem pa Seveda razumevam glede stroškov ono stro<v politično dt= rektivo. ki mora brezpogojno odstraniti vse, kar ni nujno potrebno za vodstvo- vojaških operacij in kar ne služi v skrajni meri za učinkovitost civilnih služb.
Izven tega okvira ne more biti za državo, kakršna je naša, ki ne razpolaga s posojili ali naplačili v inozemstvu drugega izhoda, da zadosti ogromnim potrebam naroda pod orožjem, kakor da poveča obtok. Pripisujejo Napoleonu, v resnici pa je to rek nekega izmed njegovih ministrov, da je papirnati denar za moralo neke države isto, kar kuga za človeško telo. Čeprav je razvoj sistemom denarne avtonomije obračunal s to zmoto, je vendar gotovo, da utegne postati pretirano zatekanje k sredstvu papirnatih emisij ne-sreča_ z najbolj žalostnimi posledicamti, nesreča, ki se ji ni mogoče izogniti drugače, kakor s tem, da se navedeni obtok napravi kolikor mogoče bolj tekoč in prožen.
Država ima v bistvu samo dve možnosti, da krije izredne stroške vojne: ali da jih krije v glavnem s posojili, ali pa da
obenem z davki poveča denarna sredstva, ki narasejo kot posledica povečanega obtoka, h kakršnemu silijo bodisi začelre potrebe vojnega gospodarstva, bodisi nujne zahteve državnega zaklada ali neizogibne ustavitve obtoka ali pa, da se odloči za nadaljnje emisije novih plačilnih sredstev. V prvi vrsti je država postavljena v položaj, da lahko obvladuje preko pogojev nadaljnjih ravnovesij gospodarsko konjunkturo in da ji prilagodi najprimernejša sredstva, podpirajoč s tem vrednost narodnega denarja. Ako pa se ne sledi temu prvemu načinu, odnosno če se ta ne izkaže, ni druge možnosti, da se krogotek ne zaustavi, kakor da se poveča število papirjev, to se pravi v obtoku se nahajajočega papirnatega denarja, pri čemer se je treba sprijazniti z mislijo, rla se vrednost narodnega denarja postopno zmanjša in da naraščajo cene. Ni potrebno govoriti o strahotnih in škodljivih posledicah takšnega procesa finančne in gospodarske patologije, ki so ga morali že obžalovati v mnogih državah med prejšnjo svetovno vojno in po njej in ki si ga še vsi spominjamo.
Trdna vrednost lire
Fašistična vlada je odločno in dejansko nasprotna temu škodljivemu pojavu. Besede, ki jih je Duee spregovoril v Beneški palači 26. marca preteklega leta, predstavljajo enega izmed temeljev naše politike. Na drugi strani pa tudi italijanski varčevalci lahko pristanejo samo na takšno smer ,ki zagotavlja trdnost narodnegn Kredita, ohranjujoč materialno in mor lr no vrednost tistega, ki je samo najbolj neposreden njegov izraz in obenem znamenje nase gospodarske bodočnosti: itn-lijanske lire. Italijanski varčevalec mora 1 biti zadovoljen, ako ga država od časa do časa povabi, da združi z drugimi tvojo voljo in svoje namene, da s tem okrepi in poživi varčevalne sile.
V tem težavnem začetku četrtega vojnoga leta, ko se je pojavilo nekaj znaki j v zaustavitve v avtomatičnem obtoku kapitala, čemur je takoj odgovorila težnja po povečanju papirnatega obtoka in \ /poredno s tem po zvišanju cen, je vlada svoje finančno politiko ustalila m izpopoioi-la in sicer predvsem zato. da bi Jo ■•-trla dila s potrebami sedanjega trenutka in da bi mimo proračuna razpolag il ■ i bolj ali manj obsežnimi svobodnimi piese.la skupnega narodnega dohodka, s katerim lahko računa. In tako so bila obenem z ukrepi, ki naj bi popravili v mehanizmu izmenjav nekatere položaje, ki so ?e zdeli že iz tira, ali spet podvrgli dejanski akciji države nekatere odseke, ki so iz najrazličnejših razlogov hoteli ubežati njenemu nadzorstvu, izdelana fiskalna sredstva, ki naj bi upoštevala formiranje novih dohodkov, ki niso bili ^e odgovarjajoče obdavčeni.
Socialna pravičnost
kot vodilna misel
Na tem področju se vodilna misel socialne pravičnosti, ki jo zasleduje fašistična vlada, kaže med drugim tudi v ojaocnjm
Nadaljevanje no Jb strmi
Stran 2
§tev. 123
Nadaljevanje s 1. strani
ugotovitvenih davčnih organov, s čemer se strožje in določneje disciplinirajo vojni dobički, ki v nekaterih svojih oblikah naglega in ogromnega porasta motijo duha delovnega ljudstva in neugodno vplivajo na moralo bojevnikov in njihovih družin.
Tako se je poskrbelo za uvedbo posebne ureditve ali pa za določenje pravil o skrbni disciplin: za urejanje in pregledovanje cen vojnih dobav. Po tej poti bo financa dosegla dva namena: enega splošnega, ki spada v okvir dela za civilno pravičnost, čemur služi za temelj po razmerju nezmotljivi zakon ki zajema vse gospodarske odnose in ki skuša odstraniti nesorazmerja preteklosti in sedanjosti; drugega posebnega, ki gre za tem, da se pri rednem proračunu v najkrajšem času doseže kritje.
Tako bodo mogli varčevalci biti mirni glede usode svojega posojila, ker bodo spoznali, da so predvsem zagotovljene obresti, in to s sredstvom rednih davčnih dohodkov Imeli pa bodo še drugo gotovost, namreč gotovost glede usode vrednosti bonov, ki se jim izroče. in tu se v tej zvezi lahko samo sklicujem, kar sem z veseljem obrazložil pred obema zakonodajnima skupščinama, namreč na obvezo, ki jo je potrdil Duce. glede porazdelitve bremena, ki bo obremenilo premoženje državljanov, bremena, ki bo poraz.
deljeno po proporcionalnih načelih, ki naj
s pravičnimi načeli uravnovesijo dopri-nosne sposobnosti raznih gospodarskih odsekov, načeli, ki jih je v ostalem fašistična vlada že izvedla takoj po ustaljenju lire.
Tradicionalna oblika
prostovoljnega posojila
Ko je tako vlada pripeljala k ravnovesju proračun v svojem rednem delu, ki je izraz finančne stalnosti države, ko so bile znova poudarjene moralne in izenačevalne smernice davčne politike in ko je bilo vrnjeno primerno premikanje izmenjavam med denarjem in kategorijami tako zva-n;h moralnih dobrin (seveda s sredstvi, ki lahko uresničijo prepotrebno disciplino in ki v kali zatro sleherni inflacionistični pravec), se sedaj znova zateka k narodnemu varčevanju, da bi bila kos neizbežnim in vrhovnim finančnim potrebam voj. ne. Odklanjajoč sleherno prisilno sredstvo in sleherne začasne škodljive ukrepe, se obrača na mnežico državljanov v tradicionalni obliki prostovoljnega posojila, pri čemer istočasno ponuja varčevalcem jamstva in potrebne koristi.
Novi petletni zakladni boni z nagradami se namreč izdajajo pod najboljšimi pogoji in zagotavljajo znatne koristi, kajti dajejo v celoti dejanski letnj dono« 5.9%, niso podvrženi zapuščinskim davkom, kakor tudi ne registrskim taksam za brezplačne prenose, za določanje dot tn družinskega premoženja; razen tega pa bodo v zadnjih dveh letih petletne dobe prevzeti v plačilo neposrednih državnih dav. , kov, kar je njih posebna značilnost. Glede na pogostost teh davkov pri raznih kategorijah proizvajalcev se bo torej lahko novi naslov po volja njegovega posestnika spremenil iz petletnega v triletnega. In v tej zvezi želim že takoj sedaj izjaviti, da ne bo pri tem nobene izgube, kajti £ledo prevzema stab'lizacijske vrednosti je visina v skladu z rokom določena med
98.50 in 100 lirami, pri čemer se upošteva, da se navedena koncesija začenja ob koncu tretjega leta.
Pri sedanjem trdnem položaju predstavlja po tem takem tekoča finančna operacija nedvomno posebno korist za podpisnika, ki upravičeno vplača in mora vplačati s predvideno namembo svoje premoženje, in to resnemu in plačljivemu dolžniku. — Na drugi strani je jasno, da se mora pri državnih posojilih, zlasti vojnih posojilih, kriterij podpisnikov razširiti preko parti-kularističnega obzorja in se dvigniti na stopnjo upoštevanja njihovih Interesov kot živega in dejavnega dela Domovine pod orožjem, ki kliče v zbor energije vseh svojih sinov za najvišjo preizkušnjo, v kateri se je znašla.
Jasno je na drugi strani, da se morajo tudi v tem drugem pogledu upoštevati pri državljanu, ki naj presoja o umetnosti in splošni koristi posojila, bistveni pogoji finančne politike njegove vlade, tako da ji z vsem pristankom duše da denar in ji posveti svoje zaupanje v trenutku, ko podpiše ogromne in znatne zneske, ki se jih obveže plačati.
Popolno zaupanje v državne finance
Tako upam. da sem sicer na kratko, vendar dovolj prikazal, kakšni so elementi zaupanja glede trdnosti državnega proračuna. Pripominjam, da ne sme teža javnih posojil na narodno bogastvo In davčno zgradbo, čeprav ni lahka, vzbujati zaskrbljenosti. Predvsem se je naše narodno gospodarstvo v celoti izkazalo sposobno, da vzdrži hude preizkušnje. Razen tega so danes obresti posojil v razmerju 35:100 z dejanskimi dohodki državnega proračuna, to se pravi skoro v istem razmerju kakor že leta 1890, torej kakor v izrednem letu v analih italijanskih financ. In kakor tedaj, tako bo italijanska država tudi sedaj kos svojim obveznostim. Sicer je res, da je to razmerje leta 1920 padlo na približno 20%, toda pri tem moramo upoštevati, da smo v najbolj kritičnem in najbolj obremenilnem razdobju vojne in da se na drugi strani, upoštevajoč nove in stare davčne kredite, to razmerje znižuje že od 35 na 30%, kar pomeni sorazmerno izboljšanje, ki je nadaljnje jamstvo za varčevalce.
Bilo bi v nasprotju z vašimi čustvi, ako bi se po vseh teh ugotovitvah posebnih in splošnih prednosti ustavil še ob normalnem in domovinskem pomenu podpisovanja posojila in pridobivanja drugih za pod. pis, saj gre za posojilo, ki ga priporočam vsem kategorijam proizvajalcev in varčevalcev. Vi vsi, ki me poslušate, ste sinovi in poroki časti našega riaroda, ki daje iz svoje srede svoje najboljše s svojimi hrabrimi in nezadržnimi vojaki vseh vrst orožja in vseh bojišč, ki visoko dvigajo tisočletno tradicijo slave, medtem ko ves narod s ponosom kaže na svoja mesta, žrtve uničevalnega divjanja sovražnih letal. Italijanski narod, ki nadaljuje s svojim delom na poljih, v ladjedelnicah in v tvor. nicah in v vseh civilnih službah, daje svetu čudovit primer discipline in čuta dol ž. nosti, ki ga ne odklanja, pa bo zato s svojimi prihranki prav gotovo hotel podpreti ogromne finančne napore države in zagotoviti našim armadam vsa potrebna sredstva za našo obrambo in triurni naše zgodovinske usode.
Ob obletnici sedanje mestne uprave
Ustanovitev središča za proučevanje in organizacijo novega reda
R*m, 6. jun. s. Pod pokroviteljstvom ministrstva za ljudsko kulturo je bilo ustanovljeno »Sred'šče za studije in organizacijo novega reda«. Smotri središča so proučevanje in obravnavanje vseh vprašanj, ki se tičejo neodpravljivih nujnosti življenja in ekspanzije italijanskega naroda v okviru nove evropske delovne politike; zbiranje, tolmačenje, obdelovanje in primerjanje vsega studijskega gradiva z ozirom na pripravo politične, gospodarske in socialne reorganizacije nove Evrope; zbiranje podatkov in predlogov za novi svetovni red. kakor se predlagajo v raznih državah, ki so v vojni; objavljanje studij o najvaž-nejš h vprašanjih v zvezi s tem redom; razširjanje teh vprašanj s pomočjo predavanj poročil, raznih publikacij jn s pomočjo sodelovanja s podobnimi ustanovami v inozemstvu in z inozemskimi učenjaki, zlasti v državah trojnega pakta, ki se zar nimajo za ta vprašanja ter vzporejevanje piouč-evanja in pobud vseh tistih političnih, kulturnih, sindikalnih in korporativnih ustanov, ki se zanimajo za vprašanja novega reda. Središče bo šarilo knjige in publikacije, razpisovalo nagrade ter organiziralo narodna in mednarodna zborovanja. Razpolagalo bo tudi s pripravljalnim in vežbalnim uradom za mladeniče, ki so posebno podkovani v vprašanjih novega reda tjr jih pripravljalo, da bodo reševali na pTsdrcčju politike in gospodarstva naloge, k- se bodo postavile Italiji po vojni.
Središče bo opravljalo svoje delo s pomočjo raznih komisj, katerim bodo pripadali znanstveniki in sloveči politiki, ki so posebno podkovani v raznih zgodovinskih, političnih geopolitičnih, pravnih, gospodarskih in scc'aln'h vprašanjih. Obstojala bo komisija za temeljna zgodovinsko-pclitična vprašanja, komisija za geopolitična vprašanja, komisija za socialna |n delovna vpršanja, komisija za gospodarska in finančna vprašanja ter komisija za pravna vprašanja. Obstojala bo nadalje mednarodna komisija zastopnikov ustanov, zavodov in organizacij, ki se v državah trojnega pakta in k temu pripadajočem državam bavi jo na splošno z vprašanji novega reda. Komisijam bodo pripadali zastopniki stranke, korporacij in interesiranih ministrstev.
Središče za proučevanje in organizacijo novega reda bo posebno pomembno, kajti med aspiracijami in novimi ustvaritvami raznih narodov, ki se bodo razcveteli po vojni, bo prispevek fašistične doktrine odločilnega pomena. Ta doktrina, ki jo je Duce svetu dal. se bo morala uveljaviti v harmonični manifestaciji socialne pravice in pravice ter svobode vseh narodov ter v sodelovanju vseh vrst narodnega udejstvo-vanja, da se bo resnično evropsko edmstvo zgradilo na trdnih moralnih in duhovnih temeljih. Ustanovitev tega važnega organizma med polnim razvojem vojne je tudi s te strani izredno pomembna. Kaže, kako
se v Italiji Mussolinija akcija z orožjem druži z velikim delom obnavljanja novega ~ reda na svetu, v katerem je Rim poklican,
da izreče svojo veliko besedo omike in splošne pravičnosti.
Za predsednika središča za proučevanje in organizacijo novega reda je Duce pozval nacionalnega svetnika Augenija Coselschi-ja, vpisanega v PNF od 12. sespetmbra 1919. Nac. svetnik Coselschi je skvadrist, pisatelj in novinar, prostovoljec v dveh vojnah, poveljnik prostovoljcev Italije, general Milice, vojni pohabljenec, fiumanski legionar, odlikovan s štirimi kolajnami za vojaško hrabrost, direktor revije »Antibol-sevismo« ln revije »Ideja Rima« ter Usta italijanskih prostovoljcev »La volonta di Italia«. Za podpredsednika središča sta bila imenovana Eksc. Giotto da Inelli, akademik Italije in nac. svetnik Nino Guglicl-mi  direktor revije »Fascismo«.
Spodnja štajerska
— Odlikovanje. Z redom železnega križca II. stopnje je bil odlikovan dobrovoljec v četah SS Stanislav August in iz Gornje Radgone.
— Nova grobova. V Mariboru je umrl železniški uradnik Alojz Unger, star 40 let. V Grazu je pa umrl tovarniški uradnik Remigius Jungling, star 75 let. doma iz Sevnice.
— Poroke. V Mariboru so se poročili poštar Gregor Pintarič z gospodinjo Alojzijo Eilec. delavec Janez Skok s Štefanijo Cvetko, prikrojevalec Avrelij Cesar s hišno pomočnico Marijo Crnko, godbenik Maks Kohout z blagajničarko Štefanijo Čuš, lovski čuvaj Herbert Hvaleč z name-ščenko Frido Drev. tehnični konstrukter Ludvik Pongratz s stenotipistko Lotto Jachmann, finančni uslužbenec Josip Požar z nameščenko Ido Brenče, urarski pomočnik Ivan Hrastnik s šiviljsko pomočnico Štefanijo Lakovnik in pomožni delavec Miha Kaiser z deklo Marijo Gašper. V Račjem so se poročili Johann Kirbisch s Terezijo Kiselak, Jože Bandur z Nežo Kumrič in Jože Kosel z Marijo Sagadin.
Ljubljana, 4. junija. Na praznik Vnebohoda je minulo leto dni, odkar sta župan, general Leon K upnik, in podžupan comm. dr. S^vator Tranchi-
da prevzela županstvo mo^ta Ljub'jane. Te spremembe ljubljanske mestne uprave pa prebivalstvo skoraj ni občutilo, saj je vse delo na magi-tratu tokio mirno in brez motenj dalje, ker sta tako župan kot podžupan z najboljšo voljo posvetila v?e svoje siie samo blaginji prebivalstva. Na velika javna dela v sedanjih razmerah seveda ni bilo mogoče misliti, pač pa je mestna občina s pomočjo Visokega kornisarists nadaljevala najpotrebnejša začeta dela in jih deloma že dokončala, druga bodo pa v kratkem izročena javnosti.
Ker je bil na včerajšnjo obletnico praznik, je župan povabil v petek ob 8.30 uri v svoj kabinet generalnega sekretarja Franca Jančigaja z vsemi direktorji, načelniki in šefi uradov, podjetij in zavodov kot zastopnike prav vsega mestnega uslužbenstva. Zupan, general Leon Rupnik, je hotel izraziti čustva hvaležnosti predstavniku Kraljevine in državnih oblasti na ljubljanskem županstvu, podžupanu comm. dr. Salvatorju Tranchidi, ki ga že vsa Ljubljana pozna za izredno skrbnega moža za vse potrebe prebivalstva ter se vedno prizadeva, da bi pomagal Ljubljančanom in Ljubljani.
V svojem nagovoru je župan poudarjal, da sta s podžupanom lani 3. junija prevzela upravo mesta Ljubljane v tistem duhu, ki daje novi, od Duceja inaugurirani dobi pečat in ki med težkimi boji in žrtvami pripravlja novi svet kakršnega želi Bog in dostojno človeštvo. Podžupanovemu neutrudnemu prizadevanju, velikemu razu-| mevanju, znanju, globokemu čutu dolžnosti, veliki tankoćutnosti, je uspelo premagati vse težave ter iz mestnega poglavarstva ustvariti delovno zajednico, ki si je v resničnem tovarištvu in nesebičnem delu postavila za edini smoter blaginjo mesta in njegovih prebivalcev. Organizatorične novosti in izboljšanja v korist in napredek občine ter v blagor njenih uradnikov, uslužbencev in delavcev, tako je poudarjal župan, so predvsem podžupanova zasluga, za kar mu je v imenu vseh izrekel prisrčno zahvalo. Obenem je pa comm. dr.
I Tranchido naprosil, naj tudi še nadalje i posveti svojo neutrudno delavnost mestni 1 upravi, tor mu kot prav skromen spomin i na prvo leto njegove delavnosti na čelu j • jubljanske mestne uprave izročil medaljo j meMa Ljubljene s primernim posvetilom j in mu r,.a'iskroneje čestital k njegovim uspehom.
Po sprejemu medalje mesta Ljubljane z reliefom mestnega patrona sv. Jurija in primernim posvetilom ter diplome podžupanu comm. dr. Tranchidi, je pristopil ket predstavnik vsega mestnega uslužbenstva generalni tajnik Franc Jančigaj ter naslovil na župana in podžupana najtoplejše besede, da že leto dni vodita mestno občino ljubljansko v popolno zadovoljstvo prebivalstva in mestnega uslužbenstva. Izrazil jima je najvdanejšo svojo zahvalo ln zahvalo nameščenstva za blagohotno naklonjenost, ki jo je bilo z njune strani deležno vse uslužbenstvo. Obenem je generalni tajnik županu in podžupanu izrekel najbolje želje za bodočnost.
Po govoru generalnega tajnika Jančigaja je spregovoril podžupan, comm. dr. Tranchida, županu, sodelavcem in nameščencem prisrčno občutene besede zahvale za izkazano mu toplo simpatijo. Pristavil je, da je z veliko vnemo prevzel nalogo, zaupano mu v upravi mesta Ljubljane, ter da je s tem, ko se je z vsemi močmi prizadeval za blaginjo občine in njenih prebivalcev, izpolnjeval samo svojo dolžnost. Poudaril je, da je dobil v županu ne samo vzornega predstojnika, temveč pravega gentlemana in iskrenega prijatelja ter da je bilo novosti, vnesene v ustroj mestne uprave, lahko uresničiti zaradi modre direktive župana ter zaradi kompe-tence in neutrudnega duha sodelovanja načelnikov posameznih uradov in vsega uslužbenstva. Zahvaljujoč se za veličastno izpričevalo, podeljeno mu v znak priznanja, ki mu bo prijeten spomin, je comm. dr. Tranchida dodal, da bo tudi v bodoče posvečal v3o svojo delavnost koristim občine in občanom.
Ob razstanku sta župan in podžupan vsem predstavnikom mestnega uslužbenstva segla v roko in zaključila pomembni sestanek.
NEDELJSKI SPORT
Zmaga Ljubljane ob slabem odporu Marsa
Mars je skoro dve tretjini tekne igral le z le Igralci Lepa, pa brezplodna igra Vica
Ljubljana, 7. junija. Osmo kolo domačega nogometnega prvenstva se je končalo tako, kakor so že pred tekmo napovedali računi na papirju. Korotan je porazil Vič, Ljubljana pa Mars. Vrstni red se v razpredelnicah obeh razredov ni spremenil. Včerajšnji izidi pa so vendarle važni vsak po svoje.
Ljubljana je neustavljiva. Hiti od zmage do zmage. Mars, ki se ji je v prvi polovici tekma* vanja Še najuspešneje uprl, j& včeraj položil orožje že po 35. minutah igre. Visoki izid ne pomeni samo dve točki v korist Ljubljane, Temveč tudi odvzem velike šanse Hermesu. Četudi bi slednjemu uspelo, da bi v naslednjem kolu prekosil samega sebe in porazil Ljubljano, bi vendar ostal na drugem mestu, ker ima izdatno slabši količnik. Za Mars pomeni včerajšnji poraz odpoved vsakemu izboljšanju položaja, ki se pa prav lahko spremeni na slabše.
Razpredelnica prvega razreda je po včeraj s« nji tekmi takale:
Ljubljana	4	4	0	0	22:5	8
Hermes	4	3	0	1	8:5	6
Mars	4	1	0	3	7:16	2
Tobačna tovarna	4	0	0	4	3:14	0
Drugorazredna tekma z zmago Korotana nad zadnjeplasiranim Vičem ni bik tolikšnega pomena. Pomeni pa za Korotance odobritev potnega lista za pot navzgor. Le tako jim je sedaj odprta meja med tretjim in drugim mestom. Odločila bo tekma med njimi in Žabja* kom, za katerega ne smemo pozabiti, da ni opustil niti aspiracij za še boljši plasma. V borbi za prvo mesto pa je sedaj odvisen od ostalih sotekmecev.
Tabela drugega razreda ima po včerajšnji tekmi takole lice:
Mladica	4	3	1
Žab jak	4	2	1
Korotan	4	2	0
Vič	4	0	0
0 15:7
1 13:6
2 9:9 4 4:19
7
5 4 0
Ker so prihodnjo nedeljo bmkošti, bo IX. kolo odigrano šele 20. t. m Tedaj bosta na sporedu: v prvem razredu tekma med Ljubljano in Hermesom, v drugem razredu pa med Mladiko in Vičem.
Kljub krasni nedelji lep obisk
Včerajšnji prireditvi je vreme naklonilo lep okvir. Sonce je pripekalo, zlasti v zgodnjih popoldanskih urah, prav s poletno vročino. Kasneje je njegova moč počasi popuščala, pridružil se je rahel vetrič, tako da so bili zadovoij* ni igralci in gledalci.
Vse popoldanske tekme so bile na igrišču Hermesa, ki je sedaj idealna travnata ploskev.
Ker je pokošena, trava ni ovirala igre. Pred vrati pa se tudi ni dvigal prah, ker je prostor še v dobrem stanju. ^__——
Ljubljanska športna publika je včeraj spet pokazala, da še vedno rada obišče tekme, za katere pričakuje, da bedo lepe, borbene, fair igre. H glavni tekmi se je nabralo gledalcev precej n#d 1000. Žal, so mnogi odhajali razočarani, ker so se dogodki razvijali drugače, kakor so pričakovali.
IMMINENTC UM GR ANDE FILM "LUX" AL ONI V KRATKEM VELIK "IUX" FILM V KINU
... . . UNION SUL COLFo:
Korotan —Vič 3:1 (2:0)
Po uvodni tekmi med Ljubljano in Tobačno tovarno za prvenstvo mladine, katere izid prinašamo niže, sta se s precejšnjo zamudo predstavili še maloštevilnim gledalcem drugorazredni moštvi Korotana in Viča. Svojo partijo sta odigrali pod vodstvom sodnika Kosa, ki ob zgledni discipliniranosti igralcev ni imel težav in je opravil svojo nalogo v splošno zado* voljstvo.
Čeprav so tekmo izgubili, so Vičani včeraj, vsaj kar se tiče igre v polju, pokazali viden napredek in dopadljivo sodelovanje. V tem pogledu so prekašali Korotance in so dolgo časa prevladovali. Niso jim pa bih" kos v startu, kritju in streljanju na vrata. Ko bi imeli v svojem napadu vsaj enega okretnejšega strelca, bi lahko bil izid zanje mnogo povoljnejši.
Korotan nas včeraj ni prepričal, da je zmago zaslužil. Dokler je bila še obramba na mestu, je bilo njegovo vodstvo 2:0 pravično. Kas* neje so zelo popustili in so odnesli celo kožo le po naklonjenosti sreče in dobri igri izvrst* nega Kumarja, ki je bil za obrambo Viča trd oreh.
Prvi je napadel Vič, toda že v tretji minuti je bil kot za Korotan, ki pa ni bil zrel za resnejše stvari. Vič svojih vrst še ni uredil, igra je bila na obeh straneh precej raztrgana. Rahla premoč Korotana ne bi bila zadostovala za zgoditek, ko ne bi pripomogel slučaj. V 11. minuti je sodnik prisodil prosti strel proti Viču. S približno sredine Vičeve polovice ga je streljal srednji krilec Kadunc. Poslal je močno, visoko žogo naravnost proti vratom. Vratar, ki ga je oviralo solnce, Di prav presodil višine in smeri žoge in tako je letelo usnje neovirano tik nad njegovo glavo v mrežo. Pet minut zatem je Vičeva obramba zagrešila v kazenskem prostoru roko. Enajstmetrovko je streljal Kumar vratarju v roke. Odbil jo je v kot. Premoč Korotana je bila v naslednjih minutah očitna, čeprav si je Vič priboril dva kota. V 26. minuti so zapravili Vičani krasno priložnost. Desno krilo je poslalo pred popolnoma razkritimi vrati žogo čez prečko. Korotan je takoj odgovoril in iz gneče pred vrati Viča je v 37. minuti leva zveza dosegla z dveh metrov drugi zgodi te k.
Drugi polčas je pripadal popolnoma Viču, ki je streljal tudi štiri kote, Korotan pa samo enega. Po uvodnem Kumarjevem strelu, ki se je odbil od obeh stebričev, je prešel v napad Vič in vztrajal z lepo, kombinatorno igro ves čas v nasprotnikovi polovici. Edini uspeh pa je bil častni zgoditek, ki ga je v 10. minuti zabilo levo krilo Bevc. Vse druge akcije, med njimi je bilo nekaj popolnoma zrelih šans, so ostale neizkoriščene. Končni rezultat je postavil v 40. minuti Kumar, ki je v solo akciji v borbi z branilcem Viča v* nenadnem okretu streljal in neubranljivo pogodil mrežo.
Koti 6:3 za VIČ.
Ljubljana —Mars 7:0 (4:0)
Ljubljana : Rcžič — sercer, Obers-nel — Perharič, Vari, Pelicon — Kroupa, Vodeb, Hacler, Lah, Bertoncelj.
Mars: Porenta — Klingenštajn, Pis-kar II — Perko, Slamič, Pišek — Potočnik, Fajon Zajic, žigon, Dobrlet.
Sodnik : Vesna ver s Kosom- in Zajcem kot stranskima sodnikoma.
Tekmo je pokvaril incident, ki se je zgodil v 36. minuti prvega polčasa. Perko, ki je malo prej zagrešil roko v kaz. prostoru in pripomogel Ljubljani v vodstvo 2:0, je začel a sodnikom ostro besedno debato, ki se je zanj slabo končala. Moral je zapustiti igrišče. Oslabljeni Marsovci so že 6 minut zatem Imeli štiri zgoditke v mreži. Vaa borbenost Jim je splahnela, Ljubljana je počenjala s njimi skoro kar je hotela. Veliko se tudi njej ni ljubilo in tako je bila tekma pretežni del drugega polčasa dolgočasna. Gledalci so odhajali že četrt ure pred koncem.
V začetku ni kazalo, da bo Ljubljana
zmagala tako lahko. Novi mož ▼ obramb* Obersnel se je sicer prav dobro obnašal.
manj skupne igre pa je pokazal napad, kjer je imel posebno slab dan Bertoncelj, Kroupo pa so Marsovci pazljivo nadzorovali. EK> izključitve Perka je Ljubljana igrala precej raztrgano, šele kasneje }e s kombinacijo zagospodovala in preprečila tudi učinkovitost izpadov, ki so jih skušali uveljaviti nekateri razočarani Marsovi igTalci. Dobra je bila krilska vrsta, vtis pa je pokvaril Pelicon, ki je brez potrebe včasih preoster. Obramba je bdla ves čas solidna, Rožič je vse, kar je dobil, držal sigurno.
O Marsu je težko reči določnejšo sodbo.
Čeprav, premalo požrtvovalni, so Marsovci igrali za res le dobro polovico prvega polčasa. Izključitev Perka je moštvo demoralizirala tako, da so nekateri. počenjali v neumestnem »galgenhumorju« otročje stvari. Okrnjen napad, v katerem je Pi-skarja zamenjal Potočnik, ki je šel kasneje v obrambo, ni bil na običajni višini.
V krllski vrsti je bil sicer Slamič najboljši, znaten del visokega poraza pa gre na njegov rovaš. V ožji obrambi je bil naj, boljši Porenta, ki za zgoditke ne nosi nobene krivde. Od branilcev je bil na mestu predvsem Piska r.
Iz poteka zabeležimo le glavne dogodke.
V začetku je Ljubljana mnogo napadala in nekaj priložnosti tudi zapravila. Napravila pa je medel vtis. Marsovci so krepko odgovarjali in Rožič je bil parkrat dobro zaposlen. Razpoloženje je bilo na igrišču in okoli njega bolj hladno. Ko je v 32. minuti Hacler iz popolnoma nepričakovanega razvoja dosegel bolj po sreči kakor nujnosti igre prvi zgoditek za Ljubljano, ni posebno razveselil gledalcev. Kmalu nato je Perko, ki je prej že dvakrat spravil Marsa v zadrego s svojimi favll tik ob meji kazenskega prostora, ustavil žogo v šestnajstmetrskein prostoru z roko in sodnik je prisodil kazenki strel. Bila je 34. minuta, ko je Lah dvignil rezultat na 2:0. Fo izključitvi Perka je v 39. minuti Bertoncelj predložil Haclerju, ki je poslal žogo čez glavo Porente v vrata 3:0 za Ljubljano. Igra je postajala ostrejša, kar je Ljubljano prisililo k preciznejsim kombinacijam. V 42. minuti je sercerjev strel ustavil v kazenskem prostoru z roko Slamič. Tudi tokrat je bil eksekutor enajstmetrovke Lah. Rezultat 4:0 je potem ostal do konca prvega polčasa.
Efekten je bil tretji Lahov zgoditek, skupno peti. V 9. minuti je Hacler lepo speljal po desni in predložil pclvisoko v sredo. Lah je žogo z glavo udaril v tla, od koder se je odbila v mrežo. Dve minuti kasneje je vodil žogo Kroupa, ne da bi ga kdo napadel. Pedal jo je Haclerju, ki jo je v letu pcslal v vrata. Zadnj; zgoditek je b;l dosežen zopet iz enajstmetrovke. Haclerjev prosti strel je v 33. minuti ustavil v kazenskem prostoru Slamič z roko. Lahova bomba z beie tečke ni b"la ubranijiva. 7 : 0 za Ljubljano. Koti 4 : 2 za Ljubljano.
Scdil je Vesnaver precej nesigurno.
Izidi mladinskih in rezervnih prvenstvenih tekem
Za prvenstvo juniorjev so b'le včeraj odigrane tri tekme. Pod vodstvom sodnika Mehleta so Hermežani premagali Vičane 1 : 0 (0 : 0)! Mars je porazi v tekmi, bi jo je sodil Kastelic, žabjak 2 : 0 (0 : 0). Visok poraz je doletel mladino Tcbačne tovarne, ki je podlegla Ljubljani 5:0(3: 0), Sodil je Zajec.
V prvenstvu rezerv je Vič premagal Hermes 2 : 0 (1 : 0). Tudi to tekmo je sodil Mehle. L;ubljana je porazila Mars 2 : 1 (2 : 1), Korctan pa Mladiko 4 : 2 (2 : 2L Sodil je Jenko. Končno je rezerva žabjaka premagala rezervo Tobačne tovarne 10 : 2 (5 : 0). Sodil je Kastelic.
Hrvatska — Slovaška 3:1 (1:0)
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 7. junija: Lukrecija, Robert.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: V dvoje je lepše. Kino Sloga: Annelie.
Kino   Union: Od Apeninov do Andov. Kino Moste: Don Juan in Dva naredni« ka.
Razstava akvarelov Brona Vavpotlča v
Obersnelovi galeriji. Maturanti klasične gimnazije: v prizori-
i tev Sofoklejeve drame »Kralj Oidipusc ob ! 19 v frančiškanski dvorani.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; Ramor. Miklošičeva cesta 20; Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek, 7. junija: Zaprto.
OPERA
Ponedeliek. 7. iunija. ob 18: Seviljski brivec. Gostovanje Liane Cortiniieve in Gina Bechija, članov rimske Kraljeve Opere ter dirigenta Aitui ja Lucona. — Izven.
Radio Ljubljana
TORFK. 8. JUNIJA 1943-XXI 7.30: Lahka oiasba. 8 00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12 20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in romance* 13.00: Napo\cd časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega pcveljništva Oboroženih sil v slovcn*č'.ii. 13.12: Koncert radijske-ea orkestra, vodi dirpent D. M Sijauec. Sim* fonična glasba. 14 00- Poročila v italijanščini. 14.10: Orkester pesmi. vo<li dirigent Angelini. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Plošče »La Voce del Pa-dro-ne — Columbia«. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: Piaina glasba. 21.00: Lahka glasba, vodi dirigent Gal-lino. 21.40: Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 22.20: Koncert Fiedel-tria, prenos iz dvorane Borromini. 22.45: Poročila v italijanščini
Ste v. 123
»SCOVENSKT  V A K O D*. T. joitr^t i?'3-xxi.
Stran 3
Muzejska vrata so se odprla
Številni obiskovalci so včeraj napototfi razstavne dvorane — Razstavno gradivo smotreno preurejeno Novost: mamut Iz Kamnika
Ljubljana, 7. junija. Tišina, ki je z njo odeto naše muzejsko poslopje, nam ni izdala, kako marljivo so delali ves čas, odkar je bil muzej zaprt. Ljudje so si že dolgo že'eli, da bi se muzejska vrata zopet odprla; muzej je prava visoka šola za mladino in vanj prižene mnoge že tisti čar mmilih dob, ki veje v razstavnih dvoranah. Tam je zbranega toliko vsega, kar lahko budi zanimanje prav tako preprostega kakor izobraženega človeka. Vede tam izdajajo svoje skrivnosti tako nazorno, da so razstavne omare vsakomur vsaj kolikor toliko razumljiva knjiga. Obiskovanje našega muzeja ob nede-Ijak je pa že lepa tradicija med meščani. Skoraj za vse razstave imajo ljudje pri nas mnogo razumevanja, le s-ikarskih ne obiskujejo vedno tako navdušeno. Vendar so zdaj sorazmerno dobro obiskane tudi slikarske razstave, saj bi jih sicer ne moglo biti toliko. Tako dobrega obiska pa nima nobena umetnostna razstava, kakršnega je imel včeraj muzej. Navadno je bil muzej odprt ob nedeljah za prost obisk že zgoda i spomladi Zato so ljudje zdaj čakali tem teže na začetek letne sezone Skoraj nihče ni vedel, da so bili v razstavnih dvoranah dolge mesece dan za dnem zaposleni strokovnjaki, muzejski delavci, ki so smotreno preurejevali ter raz-mešČali razstavno gradivo, izpopo'njevali. popravljali, skušali Čim bolj umno izrabiti tesno odmerjen prostor, spraviti vse v primeren sistem in skratka vse urediti tako. da bi bili vsi oddeki kolikor mogoče primerneje zaključeni in čim vzornejše urejeni ter da bi različno gradivo ne bilo pomešano med seboj.
Kdor je obiskoval muzej prejšnje čase, ie zdaj lahko sprevidel vsaj nekoliko, kolikor pač more nestrokovnjak presoditi, koliko dela so opravili muzejski delavci. Ponosni smo lahko, da imamo to lepo kulturno ustanovo. Res jc pri nas vse skoraj miniaturno in vzorna ureditev ni mogoča zaradi pretesnih prostorov, toda v takšnih razmerah je doseženo vse, kar je mogoče in naš muzej res zasluži tako dober obisk in občudovanje, kakršnega je bil deležen včeraj.
Včasih obupavamo nad dandanašnjo mladino; ko jo pa opazuješ zbrano pred razstavnimi omarami v muzeju, tako resno m poglobljeno pred mineraloškimi zbirkami, pred okameninami in rudninami ter prisluhneš pogovoru dečkov, ki razlagajo drug drugemu skrivnosti tehnologije, kemije in geologije, si celo malo osramočen, ko Domisliš na svojo mladost. Odrasli gredo navadno kakor da so slepi mimo te-
VNE VESTI
— Minister paresehi v Bologni. Minister
za kmetijstvo in gozdove Paresehi se je v 'četrtek mudil v Bologni. V spremstvu prefekta in predstavnikov drugih oblasti je obiskal razstavo »Madžarska pri delu«. O razstavi, ki se je istega dne končala, se je izrazil zelo laskavo.
— italijansko-madžarsko sodelovanje V industriji. Dne 16. t. m bo prišla v Budimpešto skupina predstavnikov italijanske industrije, ki se bo v madžarski pre-sto'nici sestala s predstavniki madžarske veleobrti. Predsednik madžarske delegacije bo bivši finančni minister Tibor de Kalav, brat sedanjega ministrskega predsednika. Madžarski listi opozarjajo na \-ažnost sestanka in predvidevajo, da bo na njem govor o najtesnejšem sodelovanju italijanske in madžarske industrije.
— Nov namestnik japonskega vojaškega atašeja v Rimu. Japonsko vojno ministrstvo je objavilo, da je bil polkovnik Yukio Kadoota imenovan za namestnika vojaškega atašeja v Rimu. Zamenjal bo polkovnika Masatake Gondoa.
— Novo vodstvo protimalaričnega zavoda v Benetkah. Dosedanji ravnatelj proti-ma'aričnega zavoda Treh Benečij cav. velikega križa dr. Antonio Garioni je po 12-letnem uspešnem delu odložil svojo dolžnost in odgovornost. Njegov naslednik je comm. prof. Augusto Giovanardi. profesor higiene na univerzi v Padovi.
— Velika turneja italijanskega orkestra v Španiji. V četrtek se je zaključila v Barceloni velika turneja italijanskega komornega orkestra, ki ga ie dirigiral Adria-no Lualdi. Italijanski glasbeniki so priredili 26 koncertov. Izvajali so samo italijansko glasbo in povsod doživeli tople sprejeme in prisrčne anlavze.
— Bolgarski akademiji v Benetkah. V petek se je mudila v Benetkah skupina bolgarskih akademikov, ki si je ogledala doževo palačo in cerkev sv Marka. Kas-neie so Bolgari obiskali tovarno za umetniške steklene izdelke in se sestali z voditelji krajevnega GIL-a. Zvečer so odpotovali v domovino.
— Proslava 40(Metnice smrti Kopernika v Padovi. Na univerzi v Padovi so prejšnjo nedeljo slovesno proslavili 400. obletnico smrti slovitega zvezdoslovca Kopernika. Govorom in predavanjem so prisostvovali zastopniki oblasti, profesorski zbor in akademiki. Kopernik je bil štiri leta študent npdovanske univerze.
— Smrten padec z voza. Poljedelec Ugo Ori iz San Martina se je peljal z ženo in 14-mesečno hčerko na svojem vozu ^ proti domu. Konj se je nenadoma ustavil in zaradi sunka je otrok odletel z voza. Pr? padcu si je poškodoval lobanjo in kmalu umrl v rokah obupanih staršev, ki mu niso mogli pomagati.
_ Smrtna nesreča pod tramvajem v Milanu. V nedeljo zvečer se je zgodba v Milanu smrtna nesreča, katere žrtev je bila 65-letna Teresa Stefanoni Starka je hotela neprevidno prekoračiti cesto Vene-zia. do kateri je pravkar vozil tramvaj z največjo hitrostjo. Nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Stefanonijeva je umrla po prevozu v bolnišnico.
— Smrt zanimivega starca. V zavetišču za starostno onemogle v Domodossoli je umrl v visoki starosti Car1 o Rossi, znan daleč na okoli pod vzdevkom »Bronzo«. V svojih mladih letih je bil posti'jon na poštnem in Dotniškem vozu. ki je vozil po cesti čez šentgottardski prelaz. Kočija je bila v prometu do prvih let sedanjega stoletja, nakar je bil prevoz ukinjen. Rossi je bil zadnji njen postiljon. S tem se je rad ponašal. Se v zrelejših letih se je po-
gosto oblekel v živordečo uniformo, ki jo je nosil v svoji službi. Kakor je znano, je cesto čez šentgothardski prelaz zgradil Napoleon. Veže Italijo in Švico.
— Milanska Scala v Cremoni. V petek je prišlo kompletno osebje milanske Sca-le. skupno okoli 300 oseb, v Cremono, kjer se je včeraj začela proslava skladatelja Claudia Monteverdija. Snočnji večer je bil posvečen izvajanju Monteverdijevih madrigalov* v torek pa bodo peli njegovo opero »Orfej«.
— Tudi za delovne invalide bodo rezervirani sedeži v vlakih. Vojni invalidi uživajo pri vožnjah z vlakom prednost, da so jim vedno rezervirani sedeži. Sedaj je predsedstvo ministrskega sveta objavilo, da je prometno ministrstvo odredilo, naj se z vojnimi invalidi izenačijo pri uživanju te ugodnosti tudi tisti, ki so postali invalidi pri delovnih nesrečah.
— Človeško truplo v Tiberi. Ko se je v sredo popoldne mudilo nekaj čolnarjev na obali Tibere pri Acqui Acetosi v Rimu, so nenadoma opazili, da plava v vodi človeško trunio. Brez težav so ga potegnili na suho in obvestili takoj sodne pblasti. Menijo, da gre za neznanca, ki je tri dni prej utonil pri mostu Salario.
■— Velika dela na rimski postaji Termini. Kakor poroča rimski »II Messagge-ro«, so na rimski postaji Termini v teku velika dela. Ze pred dnevi se je začelo ru šenje desnega krila postajnega poslopja, kjer je bila tudi čakalnica za Kralja in za ministre. Tako bodo izginile dvorane, v katerih so se mudile mnoge zgodovinske osebnosti, ki so prišle na obisk v Rim Sneli so s poslopja tudi spominsko ploščo, s katero so ovekov^čili triumfa^n sprejem skladatelja Verdija, ko ie obiskal Rim. Veliki skladatelj se je moral pred pre-navdušeno množico zateči prav v te prostore.
— Osem sinov ima pod orožjem. V družini Emilia Cipollinija iz Rima se je rodilo doslej 18 otrok. Pri življenju jih je ostalo 14. med temi 10 sinov. Sedanje vojne se jih aktivno udeležuje 8. ki služijo v raznih rodovih orožja.
— Sprejemni izpiti na realni gimnaziji v Novem mestu. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu se bodo sprejemale v tajništvu gamnazije dne 11., 12. in 14. junija t. 1. od 8 do 12. Prošnje je treba nasloviti na gimnazijsko ravnateljstvo in ji priložiti izprčevalo IV. rszreda ljudske šole in rojstni list. Ako učenec še nima izpričevala IV. razreda, naj mu šolsko upra-viteljstvo na prošnji potrdi, da obiskuje IV. razred, in bo prinesel izpričevalo pozneje. Prošnje je treba napisati na taksnem papirju za 6 L. Poleg učenca naj jo podpišejo tudi starši ali njih namestniki. Ako rojstni list ni kol kovan z državnim kolkom, ga je treba brez ozira na cerkveni kolek kol-kovati še kot prilogo z državnim kolkom za 2 L. K sprejemnemu izpitu bodo pri-puščeni učenci, rojeni v letih 1930, 1931, 1932 in 1933. V prošnji naj učenec navede, ali želi opravljati izpit v julijskem ali v jesenskem roku. D*3n izpita se bo pozneje določil.
Romane »Dobre knjige« dobite po znatno znižani ceni, ako se na nje naroČite. Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa tam. kajšnja podružnica naših listov. Iz drugih krajev se lahko naročniki prijavijo po poŠti.
ga, pred čemur mladim ljudem za žare oči. Ali pa tudi lahko vidiš večji čudež na tem svetu, kakor sledove življenja v okameni-nah. življenja pred davnimi, davriirni tisočletji? In kaj je lepšega od rudninskega kristala?
Največjega zanimanja je pa bil včeraj deležen mamut, ki je budil v vsej naši javnosti tako izredno zanimanje 1. 1938, ko so ga izkopavali pri Kamniku iz naplavine Nevljice. Tedaj smo zvedeli marsikaj o tej »predpotopni živali«, da je n. pr. neznansko velika in da Je živela v davni dobi. ki si je preprosti človek ne more prav zamisliti. Toda prave slike si j vendar nismo mogli ustvariti o velikosti j te »pošasti«. Zdaj je pred nami: stoji v prvi pritlični dvorani na desni strani avle, ob omarah z okameninami. Ce bi bila dvo- • rana malo manjša, pa bi bil mamut že »prevelik«. Tu je zdaj pred nami ena največjih živali, kar jih je kdaj hodilo po j zemlji, mnogo večja od losa. ki Je spričo razsežnosti tega okostja skoraj izginil v soseščini, še bolj neznaten je pa jamski medved. Ljudje občudujejo predvsem velikost živali, toda občudovanje zasluži že sama postavitev okostja, »rekonstrukcija« živali, kakršna Je bila zravnana v svoji življenjski sili. Okostje seveda ni popolno, marsikaj manjka, a slika je vendar popolna: kjer manjka kost, naznačuje njen obris debela žica Kako so sestavljali in postavljali okostje ter kako ga je bilo treba pripraviti, da je bilo dovolj trdno za sestavo in postavitev, se bomo nekoliko pomenili ob drugi priliki.
Kakšno bogastvo krije naš muzej!, smo se morali čuditi sami pri sebi, ko smo zašli od mamuta na razstavo živalstva v prvo nadstropje ter smo obsta1! ob zbirki polžkov. tako majhnih polževih hišic, da je treba napeti oči, če hočeš spoznati, kaj je prav za prav razstavljeno. Živalstvo sploh priv'ačuje najbolj pozornost obiskovalcev. Ves ča«; ie bilo nenavadno živahno ob kletkah Dtičev in zveri, da so naga-čene živali kakor ožive'e spričo tega žu-borenja otročičkov. Tu najdejo meščanski otroci nadomestilo za živalski vrt. ki ga pri nas tako pogrešamo, pa tudi za to. kar bi jim naj nudila narava sama.
Skoda, da čas tako hitro mine, da se človek več ne utegne pomuditi še v etnografskem muzeiu, kjer se tako živo bude spomini na naše prednike. 2e se oglaša zvonec in muzejska vrata se bodo žanri a. Prihodnjo nedeljo pridemo zopet. Kdor pa utegne in lahko žrtvuje nekaj lir, bo lahko stopil v to svetišče tudi ob delavnikih ko vlada v dvoranah prava muzejska tišina.
KINEMATOGRAF!
KINO UNION
Odličen film po splošno znani pripovedki mladinskega pisatelja E. De Amicisa »Srce«
Od Apeninov do Andov
Dečka, ki išče po Ameriki svojo mater,  izvrstno podaja mladi Cesare Barbettf
Predstave ob delavnikih: ob 15.30, 17.30 in 19.30 url; ob nedeljah in praznikih: ob 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30 uri
KINO SLOGA Luise Ullrich, kot najboljša umetnica, nagrajena na IX. kinematografski razstavi v Benetkah v proKrasnem velefilmu
Annelie
Visoka pesem idealne £ene! Sodelujejo še: Kari Ludwig Diehl, VVerner Kraus, Axel von Ambesser
Predstave ob delavnikih ob: 14., 15.50, 17.40 in 19.30 uri: v nedeljo matineja ob 10.30 uri
KINO MATICA
Moderna duhovita in zanimiva zgodba o štirih zaljubljencih. Odlični pevski vložki. Rossinijeva, Puccinijeva in Webrova glasba! Prizori in arije iz »Madame Butterflv«
V dvoje je lepše
Igralci: Carlo Ninchi, Dedi Montan©, Carlo Campaninl Predstave ob: 15., 17. in 19.15 nri
IZ LJUBLJANE
—lj Vreme se zopet spreminja. Po tako lepem vremenu, kakršno je bilo včeraj bi ne pričakovali, da se bo tako kmalu pooblačilo. Včeraj je bil tudi zračni tlak še precej visok. Popuščati je začel opoldne, vendar je bil davi še sorazmerno visok. Ponoči se je malo pooblačilo in davi je še kazalo, da se bodo oblaki razpršili, a pozneje so se začeli zbirati še bolj črni in gosti. Včeraj se je po daljšem času zopet malo bolj ogrelo, tako da je maksimalna temperatura dosegla 25.6°. Davi je znašala minimalna temperatura 9.8°.
—lj Lepa junijska nedelja. Zadnje čase vreme ni več tako zanesljivo in stalno kakor je bilo prejšnje mesece, zato so se pa ljudje včeraj tem bolj razveselili lepega vremena. Zaželeli so si še posebno solnca. Dopoldne so ostali v mestu, a iskali so solnca na ulicah ter promenadi. Izredno živahno je bilo v Tivoliju. Popoldne so pa začeli romati v trumah v predmestja in v rožniške gozdove. Začelo se je nabiranje borovnic in včeraj so nešteti nabiralci nabrali že izredno mnogo te mane naših gozdov.
—Ij Po katerih ulicah in cestah teče tramvaj. Danes je v našem mestu že lepo število ulic, cest in trgov, po katerih brze vozovi električne cestne železnice. Krožna prega gre po Cesti Soške divizije, Bleivvei-sovi cesti, Prešernovi ulici, Marijinem trgu, Stritarjevi ulici, ulici Pred škofijo, Vodnikovem in Krekovem trgu, Poljanski ceati, Ambroževem trgu, škofji ulici. Sv. Petra cesti, Hrvatskem trgu in Jegličevi cesti. Proge iz središča proti .predmestju pa so speljane po Cesti Arielle Ree in Celovški cesti; po Šmartinski cesti ln Med hmeljniki; po Zaloški cesti; čez Mastni in Stari trg, po Florijanski ulici, Karlovški in Dolenjski cesti; po Selenburgovi ulici, čez Zvezdo in Kongresni trg ter Gradišče, po Rimski cesti, Borštnikovem trgu in Tržaški cesti. Zanimivo je dejstvo, da so predmestne proge, ki so najdaljše, speljane samo po dveh, treh ulicah. To pa zaradi tega, ker so ulice in ceste v središču krajše, v predmestje pa vodijo velike prometne žile, po katerih so zgradili tudi tramvajske pruge.
—lj Ravnateljstvo 1. ženske realne gimnazije sprejema prošnje za sprejemni izpit za gimnazijo dne 14. in 15. junija t L (Lichtenturnov zavod, dvorišče desno) od 8. do 11. ure. Prošnjam, spisanim na taksnem papirju za Lir 6 in naslovljenim na ravnateljstvo, je priložiti rojstni in krstni list ter spričevalo o dovršeni ljudski šoli. V prošnji je tudi navesti izpitni rok (v juliju ali v septembru) Izpiti v poletnem roku se bodo vršili od torka. 27 julija, dalje. Natančnejša navodila glede izpitov bodo objavljena na oglasni deski (Lichtenturnov zavod, dvorišče). — Ravnateljstvo.
—lj Sprejemni izpiti na IV. moški realni gimnaziji v LJubljani se bodo vršili v poletnem in jesenskem roku. Učenci letnikov 1930 1931. 1932 in 1933, ki imajo namen, da vstopijo v I. razred gimnazije, morajo ravnateljstvu do 15. junija predložiti na taksnem papriju za 6 Lir spisano in od očeta odnosno njegovega namestnika podpisano prošnjo za pripustitev k izpitu. V prošnji naj se navede, v katerem roku, v poletnem ali v jesenskem, bo učenec delal izpit. Prošnja naj bo opremljena s potrdilom upravitelja ljudske šole, da je učenec v šolskem letu 1942/43 obiskoval 4. odnosno 5. razred ljudske šole. Prošnji naj se priloži rojstni in krstni list in kakor hitro bo mogoče, tudi izpričevalo četrtega razreda ljudske šole. Dan in ura izpitov v poletnem roku bosta objavljena pravočasno.
—lj Znani slikar Brun© Vavpotič, se je z vidnim uspehom posvetil akvsrelni tehniki, ki je najtežja". Zlasti uspešno obdeluje najrazličnejše ljubljanske motive. Na sedanji razstavi v zgornjih prostorih Ober-snelove galerije na Cesti Arielle Ree je postavil na ogled 36 še nerazstavljenih akvarelov, večji del ljubljanskih motivov. Poleg slik so razstavljene še štiri plastike: dve Smerdujevi, ena Goršetova ln ena Kotar je v a Razstava je odprta vsak dan od S do 12 in od 14 do 18. Ogled uspelih del toplo priporočamo.
—lj Na drž. klas. gimnaziji bodo spre. jemnl izpiti za I. gimn. razred (samo za dečke) dne 22. ln 23. VII. v novem uršu-linskem poslopju v Subtčevi ulici. Prijave, kolkovane s 6 lirami, je treba vložiti pri ravnateljstvu do 15. t. m. Priložiti jim je rojstni list, pozneje pa še spričevalo 4. razreda ljudske šole. V prošnji je treba povedati, ali želi učenec delati izpit v poletnem (julijskem) ali jesenskem roku.
—lj V počastitev spomina dr. Alberta Kramerja in namesto venca na njegov grob nam je jzročil pokojnikov dolgoletni prijatelj in sodelavec g. Ivan P u c e' j v
dobrodelne namene znesek 500 lir? od tega 250 1 r Novinarskemu društvu za fond za podp;ran;'e nezaposlenih novinarjev in 250 Ur Društvu slepih. Prisrčna hvala!
—lj TOmčev »Križev pot« v stoln'.cl. V petkovem poročilu o omenjenem cerkvenem koncertu je nastalo neksj zmede, kar so nedvomno že čitatelji sami opazili. V 15. vrsti prvega odstavka se namreč omenjeni pasus pravi'no glasi: »Julij Betetto, oba s svojo zrelo umetniško inteipretacijo, dočim je to pot izostal pri prvi izvedbi vzorno vigrani simfonični orkester, končno . . .« V drugi vrsti drugega odstavka pa je pravilno čitati: . . . torgle. za katere je ta pozneje instrumentirani del psrta napisan.«
—lj Odsek za protiletalsko za.šč to mestnega poglavarstva se bo preselil v tehnični oddelek (kresija), Lingarjeva ul. št. 1, II. nadstropje, soba št. 43. Zaradi preselitve odsek v ponedeljek in torek, dne 7. in 8. t. m., ne b3 posloval. Ou srede, 10. t. m., dalje pa vabimo hišne posestnike, da oddajajo popsne pole za hišno zaščito A in B in načrte zaklonišč v teh novih prostorih.
—lj Splc&na  bolnišircu v Ljubljani p
roča, da je sprejem bolnikov na očesni oddelek zaradi obnavljalnih del v poslopju za daljšo dobo omejen na najnujnejše primere
—lj Žegoza - Mali jr°?pod:ir obveščata svoje člane, da 7. jumja se no bomo delili krmil Kdaj se uovd razdeljevanje prične, bo objavljeno v sebotnem in nedeljskem časopisju.
Izpred okrožnega sodišča
Namesto pred sltar v zapor — Domislek Kristine, ki je bil useden njej in njenemu zaročencu Bogcmlrju
Ljubljana, 7. junija Kristina je žt zrela ženska. Letos je preživela devetindvajseto pomlad, \amesto pričakovanih medenih tednov in svojega doma ji \ je prinesla grdo razočaranje Pomnila ga bo vse življenje, čeprav se bo morda zanjo in /a njenega izvoljenca še vse srečno izteklo, če bosta v bodoče vztrajala pri poštenem življenju.
Doma s Pasavja ;e Kristina, kakor mnogo drugih naših kmečkih deklet, odšla že zgodaj iz rodne hiše. Nauč la se je kuhati kmalu je s pridnostjo in marljivostjo kot kuharica prišla v dobro službo-. Sprejela jc je družina ugled* nega ljubljanskega zdravnika Ker so ji lahko vse zaupali, je ostala v tej službi več let. Ves ta čas pa je gojila tiho željo, da bi spoznala moškega, s katerim bi si ustvarila skupen, čeprav še tako skromen dom V ta namen ie skrbno štedila zaslužek, računala pa ie rudi na nemajhno doto, ki bi jo morala dobiti od doma, kjer so imeli njeni starš' posestvo.
Prišla je vojna in z njo so se začeli za Kristino dogodki, ki so jo z usodnim koncem zapeljali namesto pred oltar v zapor. Kmalu po prevratu se jc spoznala z Boqom:rjem, ki so mu mlada leta tekla v velikem, privlačnem mestu ob obali sinjega morja Beseda je dala besedo, mlada človeka sta b'la mnenja, da je njuna ljubezen dovolj trdna za osnovo res* nejšim in trajnejšim vezem. Dasi so vma grenile veselje in mlado srečo razne težave, sta vztrajala m &e pogumno bonla. Bogomir, ki sč je posvetil trgovskemu poklicu, je bil nekaj časa nezaposlen Ker se dela ni sramoval, se je lotil priložnostnega zidarskega posla, samo da ni živel na račun drugih
Tako bi se najbrže vse srečno izteklo in bi oba mlada človeka splavala v zakonski pristan, ne da bi posebno opozorila nase širšo javnost, če ne bi nastale težave pri Kristini. V zvezi z njimi se ji je približal izkušnjavec, ki mu je Kristina naivno podlegla. Ker sta imela nekaj sredstev, sta si Kr stina in Bogomir že kupila več kosov sobne oprave. Shranila 6ta jih pri njegovi sestri, kjer je Bogomir najel separirano sobico. Stanoval pa ni tam, marveč drugje. Njegova sestra je zato dala sobo v podnajem nekemu podoficirju. Vendar je Bogomir imel še vedno dostop vanjo in v omarah shranjene iazne svoje stvari.
Kristina je za nadaljnje nakupe trdno računala, da bo dobila primerno pomoč od doma. Zgodilo pa se je. da te naenkrat ni bilo. Ta preekret je Kristino zelo prizadel, saj je predobro čutila, da so ji z njim postale neizpo!* njive mnoge lepe sanje, kako si bosta z Bogo-mirjem že takoj v začetku prijetno uredila svoje stanovanje.
Malce zagrenjeni se ji je tedaj zgodilo še nekaj drugega. Ne vemo, ali po svoji ali po volji njenih delodajalcev, je zapustila v začetku letošnjega leta svojo dobro službe. Morda je bila vzrok njena žolčna bolezen. Čeprav sta se z Bogomirjem dogovorila da se poročita še letošnje poletje. Kristina ni hotela za* pravljati časa z brezplodnim postopanjem. Ker je zvedela, da išče drug znan zdravnik 6redi mesta dobro kuharico, se je šla ponudit. Na podlagi dobrih priporočil, ki jih je imela, jo je takoj sprejel in hitro sta si bila edina o vseh delovnih in mezdnih zahtevkih.
Bržkone med pogajanji ji je zdravnik med drugim omenil, da je bil po svoji piejšnji kuharici in služkinj; okraden. Lahkomiselna ženska, ki se je lišpala preko svojih denarnih možnosti, se ni mogla upreti zapeljivi priložnosti in mu je izmaknila večjo vsoto denarja. Ko je Kristina nastopila novo službo, se je šc vlekla preiskava. Zdravnik si še ni bil na jasnem, kaj vse mu je prejšnja nepoštena kuharica odnesla. Prav to je bilo za Knstmc usodno. Čeprav ni bila še nikoli kaznovana in se je v vseh svojih dotedanjih službah vedla zgledno — tako pa tudi njen zaročenec Bogomir —. je podlegla skušnjavi
Med zdravnikovo lastnino je opazila mnogo stvari, ki so se ji zdele zelo primerne za njeno balo. V možgane se ji je zavrtala zapeljiva misel: če zdravnik še ne ve, kaj mu je njena prednica vse odnesla, je to priložnost, da si tu li ona na lahek način, ne da bi bila zato kaznovana, kaj pridobi iz obilne zaloge. Mislila je. da bo vse, kar bo manjkalo, padlo v breme prejšnje nepoštene kuharice. Kristini se je zdelo to njeno razmišljanje in sklepanje tako samo ob sebi pravilno, da je naglo podlegla, že prve dni je nabrala razne predmete, ki jih je spravila v svoja kovčega. Enega je izročila Bogo-mirju, ki ga je zanesel v sobo svoje sestre, kjer sta imela shranjeno skupno pohištvo. Drugega je, kakor je zatrjevala na zatožni klepi, odnesla s?ima.
Kristina se je polastila več kosov raznega blaga za moško obleko, blaga za srajce, že rabljene preproge, več kosov usnja, flanele, emajliranih loncev, škornjev, usjenih rokavic in drugih predmetov. Dragoceno je bilo zlasti man lijevo olje, ki ga je odnes'a 6 litrov. Izrabila je tudi priložnost in izmaknila svojemu delodajalcu ključ ter mu vzela iz pisalne mize za 6.000 lir gotovine. Tako je bilo vse, kar je ukradla, vredno okoli 15.000 do 20.000 lir. Vsekakor mnogo prevelika vsota, da bi ostal Knstinin greh prikrit oziroma pripisan v breme njene prednice!
Ko je Kristina vse to neopuzno odnesla, je podarila kos blaga Bogomilu in mu dala 3.000 lir za razne nakupe. Iz blaga si je Bogomir dal napraviti obleko, za denar pa je kupil de nekaj kosov pohištva. Del denarja je porabil za svoje majhne potrebe. Kristina je med tem z utemeljitvijo, da se ji slabša njena žolčna bolezen, odpovedala službo. Bilo je to dva tedna po njenem prihodu. Odšla je konec tretjega tedna. Zdravniku se je njeno obnašanje zdelo Čudno, tem bolj, ker ji je ponudil, da» jo bo on zdravil.
šel je pregledovat svoje stvari in km hi odkril, kaj je bil vzrok njenega nenadnega odhoda.
Kristina namreč nečesa ni vedela. Zdravnik si je tskoj po odkriti tatvini prve kuharice sestavil seznam vseh svojih stvari. Na podlagi tega je sedaj ugotovil, da so mu znova zmanjkali nekateri predmeti. Vzeti jih ni mogel nihče drugi Kakor Kristina. Prijavil jo je policiji, ki je njo in njenega zaročenca aretirala. Kristina je v začetku zanikala krivdo, kasneje pa. ko »> odkrili skrivališče stvari, jo je prizn la v celoti. Njen zaročenec pa se je izmikal, češ da ni vedel, da je Kristina stvari ukradla, pač pa je mislil, da jih je kje pod roko kupila. Pri tem svojem zagovoru je vztrajU do konca, čeprav ni mogel na marsikateio delikatno vprašanje odgovoriti zadovoljivo in sproščeno.
Na zatožni klopi je Kristina priznavala svojo krivdo v celoti. Zanikala je le, da bi bila ukradla toliko olja, kakor je navedel oškodovani zdravnik v svoji prijavi. Denar da mu je vzela iz listnice in da ni zagrešil.t vloma, kakor jo je dolžila obtožnica. Svojega dejanja se je odkritosrčno kesala in je obljubila, da ne bo zagrešila nikoli več kaj podobnega
Oba so šolniki spozna1! za kriva.. Njo, da je zagrešila vlom in odnesla pre.lmete in denar, kakor je navajala obtožnica, z izjo-mo olja, ki da ga je bilo samo 6 litrov ne pa 15, njega pa, da je vedel, da so predmeti ukradeni in da jih je pomagal prikrivati. Številne olajšilne okolncsii, zlasti dosedanja neoporečnost, priznanje, povrnjena škoda so vplivale, da je bila kazen razmeroma mila. Kristina je bila obsojena na 8 mesecev strogega zapora, njen zr.ičenec pi na 3 mesece in 50 lir denarne kazni.
Na izrecno prošnjo obeh jima je dovo'.d senat trimesečen odlog nastopa kazni. V tem Čatsu se bosta poročila. Pot do oltarja ju bo tako vedla preko težke preizkušnje, vendar za poboljšanje in pc&teno življenje še ni ničesar zamujeno.
UMESTNO VPRAŠANJE
— Pripravljen sem oddati vam stanovanje v najem, če nimate otrok, mačke, psa, kanarčka, klavirja, radia in gramofona.
— Ne. vsega tega nimam. Ali vas pa ne bo motilo, gospod hišni posestnik, da imam nove čevlje, ki škri pijejo?
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do t.000 g 2.20 lire; testenine tz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2. Jedilno olje < olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 Ure za kg; slanina so-tjena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3. K*a. 4% vinski 6.35 lire za liter.
4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki robland (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razlagana drva 40 iir za stot; enotno mii°, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Zlogovnica št. 25
a — ang — ba — ca — ce — čar — čc — čen — čr — čr — dov — du — c — eks — ev — f is — ha — ho — ho — ko — le — lji — lo — me — men — moi — mu — ni — nji — nu — o — pa — pe — pid — ra —- ri — ri — n — rtt — ro — tO — ru — še — še — še* — tav — ti — tra — traj.
Iz teh zlogov sestavi 16 besed s popicnnm: 1. vas v sedanjem kamniškem okraju, 2. reka na Kitajskem. 3. vas v novomeškem r.kraiu. 4. du;avna vrtnica (sature'a)    5. gi>ki tratjik
6. naslovna   oseba   Shakespearove tragedije.
7. reka na Pirenejskem polotoku. 8. otočje v Sredozemskem morju. °. mesto na Siciliji, 10. španski slikar («r 1682). 11. mesto na Gorenjskem, 12. ukrajinski pesn k. 13. indijski kraj ob Dravi. 14. perzijski ptsnik, 15. slovenski pisatelj in politik (f 1923). 16. poskusi (tuj.)
Prve in zadnje črke vsake htjede (v zadnji besedi zadnji dve črki), zvrstoma hrane, povedo c:tat iz Plavta (»H nuce qui nucleum esse volt, frangat nucem.«)
*
REŠITEV  ZLOGOVN1CE ŠT. 24
1) Borneo, 2) Romulus, 3) empire. 4) Zorim 5) Teharje. 6) razpored, 7) Ukrajina. 8) Dimež, 9) Andamani, 10) Voronov, 11) Edirne, 12) čifut, 13) Napoli.
»Brez truda večno se ne da živetih
MALI OGLAS'
PAPIGA, mala, rumene barve, je ušla. — Odda naj se proti nagradi na Vi1' »rja Emanuela III. cesta št. 6. pritličje. 321
Sr
ran
»SLOVENSKI   NARODt, ponedeljek, 7. jumja i943-xxi.
Štev. 128
Nmm najstarejša jed — prosena kasa
V davnini je bila ottdhm jed, a tedi đmmŠmmm |e
Ljubljana. 7. junija Marsikateri jedi bi bilo treba zapatj hvalnico; tcua ne smete takoj misliti na kakšne izredne poslastice. Tudi za jedi velja, da se dcbro blago samo hvali. Kranjskim klobasam baje ni treba peti hvalnic. Tak-šmh jedi je več. a o njih ne borno govorili. Zdravniki radi pritrdijo    da   je koristno zdravju, če človek razmišlja o priljubljenih jedeh, kajti že zaradj tega delujejo živan-neje žleze, ki izločajo prebavne sokcve. Sokovi sami na sebi res še niso dovolj, a nobena jed bi ne bila jed v pravem pomenu besede, če bi je telo ne sprejelo primerno pripravljeno za prebavo. Ob  neki prilik« smo pisali  o  ugotovitvah   biologa, kako greš;mo v prehrani ter da je treba prebavne motnje in bolezni prepisovati predvsem nenaravnemu življenju tudi v hrani; dandanes se hranimo s precej drugačno 'vrano kakor na£i predniki, čemur se pa telo še ni moglo povsem prilagoditi. Upoštevali bi najbclj stare jedi, ki bi jih lahko imenovali >narcdne« po tem, da so bile priljubljene že med našimi davnimi predniki. Prastarih jedi se nf posebno mnogo ohranilo. Dandanes ne pridelujemo več toliko nekaterih vrst živeža kakor so ga naši predniki. Še v prejšnjem stoletju so ljudje pri nas sejali mnego več ajde, pa tudi prosa so najbrž  pridelovali več.   Tedaj so   se hranili mnogo bolj pogosto s »sokom«, močnikom in zelo je bilo priljubljeno tudi sočivje.
Spremembe v hrani
Velika sprememba v naši hrani je nastopila, ko se* je v začetku prejšnjega stoletja pri nas bolj razširil krompir. Kmetje so se sscer dolgo branili krompirja in najbrž bi se pridelovanja še ne oprijeli tako hitro, če bi ne sprevideli v letih lakote po napoleonskih vojnah, posebno 1. 1817, kako pomembno živilo je krompir. Večkrat je bilo že ugotovljeno, da ni bilo več prave lakote, ko se je razširil krompir, ki je začel nadomestevati moko. Prejšnje čase so se ljudje pri nas, zlasti kmetje, hranili predvsem 2 močnamiti jedrni. Poslej se jim ni bilo treba več tako zelo bati slabih žitnih letin, ker n'so več porabili toliko žita. V začetku so kmetje cenili krompir bolj kot živinsko krmo kakor človeški živež. Tako so kmetje na češkem pridelovali krompir, ko se je pridelovanje začelo ' širiti, predvsem za krmo. Tudi pri nas ljudje niso znali v začetku pravilno ceniti krompirja, krompir je začel sčasom izpodrivati nekatere druge pridelke, da jih niso pridelovali več k? kor prejšnje čase. Sicer drugi pridelki zaradi toga niso še 'zgubili svoje veljave in jih tudi niso pridelovali mnogo manj. prav tako so pa kmetje še vedno cenili stare jedi. Toda stare jedi poslej niso prihajale več tako pogosto na mizo. Jeđ-i-nik je ' >stal bolj pester. Na kmečko kuhinjo je seveda tudi nekoliko vplivala me-ščansk isti v krajih, kjer so morali dokupov?, ti živež. Tako se je kmetom zelo priljub::.i k iva, ki je začela izpodrivati tečne žg oce. piežganko in druge podobne dobrote, namenjene za zajtrk. V starih časih se je krnel zjutraj pošteno najedel, da je lahko deli časa vzdržal pri težkem de-lii. Tu in tam so .^e kmečki delavc: zjutraj prav za prav . jedli skoraj za ves dqn. kajti za kesilo včasih ni časa, ko mora tudi gospodinja iz hiše, tako da si opoldne
le osvežijo grlo s kakšno zelenjavo. Kmetje so se na dili jesti tuđi riz. ki pa ne od-tehta k '••<> so je kmečki jedilnik ved-
no bolj spreminjal, da sc tu in tam začeli
opuščati prastare domače jedi.
Najboljše kmečke jedi
Kmetje dobro razločujejo med prazničnimi in navadnimi« jedrni. Nekatere jedi pridejo na mizo samo ob praznikih. To velja predvsem za mesne jedi. Sicer uživajo tudi včas'h ob delavnikih, ki 90 pa tudi slovesni dnevi, namreč, ko oprav* jaj :o pomembno in težko delo ter
najamejo delavce. Meščani ne delajo tak-sne ra med praznično in delavriško hrane (tudi med vojno ne), predvsem meščani v navadnih razmerah pojedo več mesa. V mi nem času je govedina dan za dnem na meščansk- mizi. Kmetje se pa masti jo z govedin • nava ino le ob največjih praznikih. B I »oeto uživajo svinjino in v bri-b v.lih k • včje meso. vendar spadajo
vse me' med praznične. Sploh veija
m so na kmetih med najboljše jedi Kljub temu p poznajo pravi kmetje še druge praznici^ iedi, a ne v vseh naših pokrajinah, oljše jedi spadajo pogače ki so se ohranile najbolj še v Slovenskih goricah. Tam poznajo celo vrsto pogač Kdor je kdaj jedel pogače, bo priznal, da ni boljše posiast'ce na svetu Pogače so pa morale biti seveda pristne narejene ter spe-čene po prastarem načinu. Naši predniki so znali peči pogače iz več vrst mok. Pogače navadno pečejo brez uporabe kvasa Poznalo pa tudj kvasenice iz pšenične moke, a to niso prave pogače. NajboPše pše-n čne pogače so gibanice ali gibanjce -ie-
1 čene v pogačni skledi. V ustih se tope sa-I me od sebe. Testo med pečenjem prepoji I smetana, ki se spreminja v vročini v maslo, I in vse sestavine pogače se zlijejo v nebeško [ slaščico. Ne pariška in katera koli slovita druga kuhinja na svetu še ni iznašla boljše in bolj zdrave jedL Po pogačah še ni nihče nikdar obolel. Pogače so tako slastne, da si jih je zaželel že marsikateri bolnik v svoji zadnji uri. Znam so primeri, da je bolnik umrl s kesom pogač v drhtečih rokah. Takšna smrt je baje najslajša.
Tudi kaša je dobra
Kaš pozna naše ljudstvo več vrst. vendar navadno razumemo pod imenom kaša iz prosenega pšena skuhano kašo. Meščanom, ki sicer dandanes tudi čislajo kašo, je treba še pojasnjevati, kaj je prav za prav kaša. Imenujejo namreč pšeno in kašo z istim imenom — »kaša«. Besede pšeno
menda niti ne poznajo. Pšeno pa nikakor še ni kaša, kakor moka še ni kruh. Nekateri menda niti ne vedo. kako nastane pšeno, ki ga imenujejo »kaša«. Tu in tam imajo kmetje še starinske stepe z phanje "?ro-sa — na nožni pogon. Prav bi bilo, da bi se učitelji telovadbe seznanili z gimnastiko — s phanjem prosa. Stopa je v glavnem sestavljena iz dveh delov: iz klade, ki je v njo vdolbena okrogla vdolbina, precej globoka; iz stope same, to se pravi iz bruna, podobnega velikemu kladivu. Stopa se vrti okrog vodoravne osi, naslonjene na stojalu sredi njene dolžine. Stopo poganjajo z nogo kakor vzvod: enakomerno je treba brcati na koncu bruna, da se dviga leseno kladivo ter spušča v dolbino na proso. To je najboljša gimnastika za otroke, da se jim dobro razvijejo noge. Toda proso ie treba znati phati. Stopa ne sme udarjati preveč, sicer bi ne dobili iz prosa pšena, temveč prah. Proso je treba med phanjem večkrat premešati in pregledati, kako napreduje phanje. Kdor je kdaj phal proso, se mu zdi kaša še tem slajša. Kmečka prosena kaša, mlečna, je res imenitna jed. Rek pravi nekako tako: Prosena kaša, slastna paša. Seveda je pa treba tudi znati kašo kuhati. Samo pšeno še m kaša, četudi je dobro skuhano. Prava kaša pa tudj ni zmes pšena in krompirja, kakor mislijo nekatere meščanske kuharice. Kaj bi govorili — saj bi vam ne mogli pričarati slad-
kosti ki so skrite v prosen-n, belih kolinah! Kdor jih je kdaj jedel, ve, da meso ni najboljše ter da ga poseka celo prosena kaša.
Sloves prosene kaše v znanosti
Tudi znanstvenik ve marsikaj povedati o proseni kaši. To je najbrž ena način najstarejših jedi. V davnim naša. predniki niso še poznali niti žita, ko so že pridelovali proso. Zato so pa proso pač tem bolj ce-nili. Dr. J. Mal piše v razpravi o slovenskih mitoloških starinah (Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 1940) tudi o obrednih jedeh naših prednikov. Med obrednimi jedrni, ki so jih darovali m uživali, omenja razen kruha, medu in sira tudi kašo. Pisec pravi, da je bik> proso posebno v časteh, ker je bila po starem arijskem verovanju prosena kaša s skledo prispodoba sonca. Sončno božanstvo so častili ker varuha zakonske zveze in zaradi tega ba. je še do novejšega časa ziljska nevesta zvečer pred poroko postregla gostom s skledo kaše.  Naši predniki  so  kuhali  kašo ob krstu na čast rojenicam; kuhali so jo s posebnim obredom, ki je izviral iz vere o navzočnosti umrlih sorodiiikov. Znanstvenik tudi omenja, da je šesti vesoljni carigraj-ski koncil v letih 680/81 prepovedal »pripravljati neko jed in jo na drugi božični dan na čast pc rednim bolečinam svete božje Matere dajati porodnicam«. Da je bilo pri naših prednikih razširjeno obredno, pogansko kuhanje kaše, ko so bili že kristjani, spre vidimo tudi, da so spovedniki vpraševali, ali je vernik ob božiču kuhal kaso. Ponekod na Ruskem imenujejo drugi božični praznik »babji kaši«. Pri nas so praznovali rojenice z »drugo« mizo ob božiču. Potemtakem bi naj bila prosena kaša v zvezi s čaščenjem sonca jn božanstvom rodovitnosti.  Bila je obredna jed. ki so jo jedli ob porokah in rojstvih. Toda obrednih jedi niso le jedli, temveč so jih tudi d? rovali mrtvim prednikom, odnosno božanstvom. — Nas pa dandanes zanima prosena kaša. seveda predvsem kot jed. ki ima mnogo več opraviti s stvarnostjo kakor bajeskrvjem. Ne prihaja sicer tako pogo3to na mizo, ker naši kmetje  ne pridelujejo posebno mnogo prosa, zato se nam pa zdi prava praznična jed. ko se z njo sladkamo, četudi ni kuhana na mleku.
Zlato se steka v ameriške zakladnice
USA imajo zdaj za 55 milijard ali eferog 90% vsega zlata na svetu
Prva svetovna vojna je prinesla veiike izpremembe v posesti zlata. Leta 1931. je imela Evropa zlata za 14.376 miljard mark. Združene države pa samo za 5370 miljard. 20 let pozneje so imele Združene države zlata že za blizu 20 miljard. torej 4krat toliko kakor prvotno, dočim je Evropa v tem času komaj podvojila svoje zaloge zlata, ki so znašale 27-816 miljard mark. Med prvo svetovno vojno so šle ogromne količine zlata v Ameriko, od koder so dobivali zavezniki orožje in druge vojne potrebščine. Povojna leta so gospodarsko izčrpano po revolucijah in gospodarskih krizah oslabljeno Evropo zopet prisilile plačati znaten del svojih naročil v Ameriki z zlatom, odnosno sprejeti kredite, ki jih je bi1 o treba plačevati v zlatu. Tako se je zlato vedno bolj kupičilo v Ameriki in posledica je bila. da je ameriški kapital dobival vedno veči vpTiv na evropsko gospodarstvo
Ob začetku sedanje svetovne vojne ie znašala vrednost zlata na svetu približno 60 miljard mark. Od tega je imela Amerika 39.9 miljard ali 590/o vsega zlata, dočim ga je imela še sedem let prej komaj 30% 2e 1. septembra 1939. so po zalogi zlata vse države daleč zaostajale za Ameriko V veliki razdalji ji je sledila Francija, ki je imela približno 26% vsega evropskega zlata Na tretjem mestu je bila Anglija z 2.64 mi\iarde na četrtem Nizozemska 1.98. na petem Švica z 1.8. na šestem in sedmem Argentina z 1.04 in 1 miljardo. na 23 mestu Nemčija, ki je imela zlata samo za 117 milijonov mark. Nemčija je bila torej v pogledu zlata za mnogo manjšimi državami Švedska je imela zlata za 858 milijonov mark. "Rumunija za 341, Norveška za 266 Portugalska za 206. Danska pa za 132 milijonov Za Nemčijo so bile Finska. Iran. Estonska Litva. Irska. Island in druge manjše države Italija je imela zlata za 480 Japonska pa za 406 milijonov mark. O sovjetski Rusiji uradnih podatkov ni na razpolago. Imela ie baje zlata za 2081 miljard. Amerika je imela leta 1939. za 9 miljard zlata več kakor vse druge države sveta
Začetkom sedanje svetovne vojne je postala Amerika zopet glavna dobaviteljica
sovražnikov držav Zopet se steka >:lato v ameriške zakladnice. Evropske države, ki jih je zasegla Nemčija, so morale večino svojega zlata izročiti Ameriki. Med nie spada tudi Francija, po zalogah zlata druga najmočnejša država na svetu. Amerika je pa znala spraviti pod svoj gospodarski in politični vpliv še druga velika področja zlata. Anglijo je potisnila v stran in tako si je zagotovila glavni dobiček od vojne. Zdaj irna Amerika v rokah okrog 90% vsega zlata. Vrednost ameriškega zlata znaša okrog 55 miljard mark.
Kopernikova spomiml&a
Nemška poštna uprava za vzhodne pokrajine je izdala ob 400 letnici smrti zvez-doslavca Nikolaja Kopernika 14. maja posebno znamko vinsko rdeče barve s pretiskom 24. maj 1543 — 24. maj 1943. Na znamki je slika Kopernikove glave, posneta po posebni znamki, ki je izšla 20. novembra 1942 v seriji »Nosilci kulture v področju Visle«. Kopernikova spominska znamka se je tiskala v dunajski državni tiskarni. Njena vrednost Je en zlot plus 1 zlot doplačila za Hitlerjev kulturni fond.
Umetno izdelan beljak
K poskusom pridobivati nove sirovine biološkim potom spada tud problem umetnega izdelovanja beljaka. Ze med prvo svetovno vojno in Po nji so delali poskuse z izdelovanjem beljaka sintetičnim potom Ti poskusi so s pomočjo nove biološke sinteze beljaka dosegli zdaj uspeh, ki bo imel važne posledice. Umetno izdelani beljak se da uporabiti v gospodarske svrhe. V Nemčiji je umetno izdelovanje beljaka že široko organizirano.
Postopek sloni na biološki podlagi. Narava sama izdela beljak. V ta namen je potrebna posebna vrsta glivice, ki vsebuje njena substanca v posušeni obliki nad 50% beljaka. V velikih stolpom podobnih posodah goje v posebnih hranilnih raztopinah glivice. Sulfitnemu lugu se dodajo kot hranilna raztopina še nekatera hranila. — Doslej se sulfitni lug nikoli ni v celoti iz-
Spalato: Odstranjevanje hišic prlzidanih k Dioklecijanovi palači, da *e izolira ta
rimska zgodovinska znamenitost
koriščal, čeprav vsebuje važne sirovine. Z novo sintezo beljaka je bila pa pridobljena iz luga važna izhodna snov za prehrano, ki bo na razpolago v velikih množinah. Biološka sinteza beljaka omogoča torej na eni strani izdelovanje beljaka sintetičnim potom, na drugi strani pa nudi važno možnost izkoriščanja sulfitnega luga. Nov postopek prihaja v poštev v prvi vrsti za tiste države kjer je razvita industrija stanične volne.
Madžarski se obeta dobra letina
Madžarsko kmetijsko ministrstvo je zbralo podatke o stanju posevkov. V zadnjem poročilu je bilo še rečeno, da preti nevarnost suše. Zdaj je pa tudi ta nevarnost odstranjena, ker je ob koncu maja na Madžarskem močno deževalo Pšenica je kazala ponekod slabo, pa se je po dežju popravila. Jaro žito je v toplejših krajih že v k'asju. V splošnem kaže žito dobro Isto velja za krompir. Sladkorno in navadno peso so bili napadli škodljivci, ki jih je pa dež nrecei ookončn1. Pn nekaterih kra jih je bilo žito pozeblo i-n tam so posejali večinoma solnčnice. Sadje kaže povsod zelo dcbro. Prve črešnje so se že pojavile na trgu.
Izreki
Davek na vstonniee
4.%
in knjige v Bolgariji
V Bolgariji je stopil v veljavo zakon o kulturni zbornici. Prosvetni minister je v zvezi s tem izjavil, da se bo v bodoče pobiral poseben davek od vseh vstopnic in Šolskih knjig. Od vstopnic po 5 do 10 levov se bo pobirala presto j bina 1 lev. od vstopnice po 19 do' 100 levov pa 2 leva Vstopnice, ki stanejo nad 100 levov, bodo obdavčene s petimi levi. Gre za gledališke, leinematografske. koncertne, športne, plesne in druge vstopnice. Tudi od vseh šolskih knjig se bo pobirala posebna pristojbina, in sicer 1 do 5 levov. Od knjig, prevedenih iz tujih jezikov, se bo pobirala pristojbina po 500 levov od vsakega prevoda. Od vsake povesti, prevedene iz tujih jezikov, bo pa treba plačati 100 levov. Domača literatura ne bo obdavčena.
V sanjah spočet
V 17. st let ju je neka žena iz Aiguemeia po štiriletni odsotnosti svojega moža porodila sinčka- Zlobni jeziki so jeli seveda takoj šušljati. da je varala moža. Toda žena se za to ni dosti zmenila. Trdila je namreč, da je zanosila v sanjah, ko se ji je prikazal njen mož Zadeva je pr:šla pred sodišče in obravnavala se je v Gre-noblu. 13. februarja 1637 je bila objavljena razsodba. Sodišče je proglasilo ženino zagovarjanje za tečno in dokazano Razsodba se je naslanjala v prvi vrsti na izjave zdravnikov in starih žen, ki so trdile, da je možno, da žena v sanjah zanosi.
POMOČ
Mirko pripoveduje v družbi:
— Niti beliča nisem imel v žepu Moral sem odnesti uro v zastavljalnico.
Branko ga pomilovalno pogleda:
— O, če bi bil slutil to!
— Kaj. mar bi mi bil lahko pomagal iz zadrege ?
— Pomagati bi ti ne bil mogel, pač pa bi ti bil dal svojo uro, da bi jo bil spotoma -vin^-sel v zastavljalnico.
Kozmetika živi oi tega, da ženske prepričuje, da so mnogo lepše, kakor jim priznava zrcalo
*
Star indijski pregovor pravi: Kdor nad vara samega sebe, se bo rodil drugič kot ženska.
*
Kozmetika propagira vulgaren tip Ispote . ..   ki   ni   prikladen  za  vsako žensko,
*
Ljudstvo pravi, da je obraz zi-caio duše. ce je to res. je razumljivo, zakaj ga toliko žensk zamaže
*
Zakaj je hazardi ran je prepovedano, zakon pa ne? Z<<kon je tisočkrat nevarnejši od vsakega hazard i ran ja.
Daj cesarju, kar je cesarjevega, bogu, kar je božjega, ženski pa, kar je moškega.
*
Zakon je zato socialn v ustanova M zaščito otrok, ker socialne ustanove za zaščito otrok nimamo.
Vsi srečni zakoni so si podobni, toda vsak srečen zakon se zdi nesrečen ni svoj način.
•
Mnogim ženam so lepe obleke cilj življenja. Svoje može smatrajo samo za priveske, ki jih je treb?. prenašati, ker omogoenjo ženam doseči življenjski cdj.
Vztrajati pred lepo žensko v platomčnem občudovanju njene lepote in plemenite du.*^ je prav tako netaktno, kakor če dobi človek v dar srebrno bonbonjero, pa se vpričo da-rovadca veseli samo bonbonov v nji.
Vsi srečni zakoni so enaki. Nasprotno ima pa vsak nesrečen zakon v voji nc. sTeči nekaj svojskega.
Mnoge ženske ne morejo pn v glo-
bino moške duše, ker se pi edolgo zadržujejo na — kravati.
*
Oprostiti napako eni ženski pomeri isto kakor naročiti se na isto napako druge ženske.
Samo nekaj je na svetu dolgočasnej^jr.-* cd izvestnega tipa ženske: d>-ugačen tir ženske.
•
Vse ženske lažejo. Tiste, ki se nam ade iskrene, so pa lažnivke, ki jih še nismo razkrinkali.
*
Nekoč so bili pesniki Jolgočasna bitja z dolgimi lasmi. Zdaj se ie vse lzprerae-nilo: zdaj pesniki strižeju lase.
Izgubiti iluzije je :ažna r'raza. Iluzij.1; se nikoli ne izgube, temveč samo menjavajo.
Nezaposleni se pritožuiejo e>z nezaposlenost,   zaposleni   pa   čez  pre; aposlenost.
Delo je grobnica grdih misli in želja, t. da izvor sreče in zadovoljiva.
Velika nesreča je v 4?,n, ia ugajr vsakemu človečku delo samo tedaj, 8e -la kdo drugi.
GEORGES OHNET;
98
L-
BfiJALEC
SPOV
KOMAJ*
Ni hotel misliti svoje misli do konca, kajti če bi imela njegova žena in oče prav, bi moral izpremeniti vse svoje življenje, kajti njegovo življenje bi bilo v tem primeru ena sama goljufiva prevara. Toda kako naj ga izpremeni, ko mu je pa postalo življenjska nujnost vse, kar so ga naučili njegovi bivši tovariši v razuzdanosti in pijančevanju? Ah, raje prevaro in razuzdanost s tistimi, ki znajo razvneti n "egove misli kakor resnico in pamet z njimi, ki.ga IvSe, kako je treba redno in trezno živeti. Da, izgub-V en sin in izneverjen mož je. Da, strahopetnež je, podlež in ničvrednež. In vendar je dajal prednost \ semu temu pred pustim in dolgočasnim treznim rvijenjem. Će bi mu bila odmerjena samo ena ura i .\Ienia. bi s? odločil     njo. samo da bi bila polna
nj.siad.
13-3t EiV
pa;„
si j j dajal sam odvezo od svojo zavedal, da je njegova dolž-toda na drugi strani j<2 pri-
znaval, da tega kratko malo ni zmožen. Odpovedoval se je samemu sebi z omahljivostjo, vredno takega slabiča. Odločal se je za svoj moralni razvrat, za žrtvovanje vseh svojih dolžnosti, samo da bi mogel zadostiti svoji nizkotni čutnosti.
Tako daleč je bil že prišel v svojih mislih, ko se je pojavila na ovinku ceste črna točka. Naglo se je bližala in Kristijan je kmalu videl vse njene podrobnosti-
Opazil je dva konja in kočijo. V jasnem ozračju je spoznal Etiennetto, ki je sama krotila dva iskra vranca, vprežena v kočijo. Vstal je in v trenutku, kc je skočil na cesto, se je kočija ustavila pred njim. Skromno, toda z izbrano eleganco oblečena mlada žena je skočila iz kočije in naročila zadaj na kozlu sedečemu koči jazu:
— Vrnite se v grad. Jaz pojdem peš po bregu reke.
Kočija je oddrdrala. Etiennetta je pa podala Kristijanu roko, rekoč:
—- Dober dan. Vidiš, kako strašno radovedna sem. Misel, da bi si mogla ogledati vašo zganjamo, mi niti za hip ni šla iz glave... in tu me imaš...
— Torej si hočeš samo ogledati našo zganjamo?
— Ah, morda sem prispela malo tudi zavoljo njenega mlajšega lastnika ... Čeprav samo zato, ker je on tisti, ki mi mora odpreti njena vrata.
Pozorno si jo je ogledal. Bila je vesela, vedla se je čisto naravno, kakor da jo izlet v zganjamo silno veseli. In bila je tako prijazna, kakor v svojih najlepših dneh. Prijela ga je pod roko in ga potegnila
za seboj, da je hodil hitro. Niti v njenem vedenju, niti na njenem obrazu ni nič pričalo o kakršni koli preračunljivosti ali pripravah. Veselila se je in poskakovala kakor šolarka. Saj je bila izborna igralka.
— Kaj pa poreče na to tvoj ravnatelj? — je dejala.
— Gospod Moulin — no, kaj bi rekel — najbrž bo mislil, da sprejemam poset krasne dame . . .
— A delavci?
— Delavci? Oh, gledali te bodo in pri tem boš imela občutek, da hrepene po tebi kakor vsi moški, čim te zagledajo.
— Moški? Oh. saj res, ti ne misliš na nič drugega.
Zavila sta na tovarniško dvorišče. Skozi široka vrata so bile položene železniške tračnice, po katerih so prevažali sode in zaboje steklenic na ladje, zasidrane ob bregu reke. Vagoni so bili že pripravljeni, nadzornik je štel sode in steklenice ter pazil na to, da bodo prav naloženi. Delavci in nameščenci so za hip ustavili delo, ko so zagledali Kristijana in Etiennetto. potem so ju pa pozdravili in nadaljevali svoje delo.
— Kaj ti delavci nič ne pijo, čeprav so pri viru ? — je vprašala Etiennetta radovedno.
— Piti jim je strogo prepovedano po delovnem redu — sicer jim pa to itak niti na misel ne pride. Neprestano žive v hlapih alkohola in tako so se jim opojne pijače že pristudile. V začetku so vsi seveda r nekakšnem stanju pijanosti, saj stal' i vdihavajo vonj likerjev. Kmalu se pa temu privi. . jo. Zdi se,
da njihov okus zaradi neprestanega stika z alkoholom povsem otopi.
— In to je velika sreča, kajti če bi jih mikalo pokusiti vse naše izdelke, bi bili vedno pijani.
Med pogovorom sta prišla v Kristijanov kabinet. Na veliki mizi so stale steklenice z vzorci in s šilci za pokušanje prav kakor tistega dne, ko se je Kristijan v tem kabinetu napil s Thardom. In bilo je tudi prvič od tistega dne, da je Kristijanova noga stopila sem. FVimaknil je Etiennetti stol in sedel. Uganila je, da^hoče navezati pogovor, ki bi utegnil biti za njo mučen in zato si je prizadevala čim bolj odgoditi ga. Hiinila je veliko radost, da labko sedi s Kristijanom sredi njegovega običajnega dela in hiinila je to z očarljivo vnemo.
— Pojasni mi proces proizvodnje, — je dejala, — ker bi rada povedala svojemu dragemu grofu, kako se kuhajo ti sloveči likerji, ki jih tako rad pije ... in jaz tudi ...
— Ah, če želiš, ti dam pokusit nekaj, česar še ne poznaš. V posebnem kabinetu imam#> stare vzorce, v steklenicah, zavitih v pajčevine. To so sijajni vzorci ... z njimi postrežemo samo pravim strokovnjakom, če se oglasijo pri nas.
— Kraljem ali princem . . . vladarjem ali milijonarjem . . . No, dobro, o tem se bom sama prepričala. Zaenkrat mi pa pripoveduj in pojasni . . .
— Ah, mnogo enostavneje bo, če stopiva t ji in pogledava...
Pozvonil je in prišel je Moulin.
Vi ejuje Josip Zupančič. — Za Narodno tiskamo Fran Jeran — Za mseratni dr! Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v LJubljani