Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 7. decembra 1956
Štev. 280. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cen« 1 Om
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / TeL uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani f Poštni ček. rac. št. 11.409
.JUTRA”
tetkue Ut katsetvotiv-
m
Ogromno zanimanje je zbudila po vsem svetu zadeva nameravane poroke angleškega kralja Edvarda VIII. z gospo Simpsonovo. O zadevi so prinašali v zadnjem času obširna poročila in nami-gavanja ameriški listi in smo v našem listu že začetkoma novembra, ko smo izčrpno pisali o gospe Simpsonovi, predvideli možnost konflikta, ki bi radi tega mogel nastati med kraljem Edvardom Vlil. in britansko vlado, v kateri imajo odločilno moč in vpliv predstavniki britanskega visokega konservatizma.
Privatne zadeve fcra?j~v in vladarjev so imele vedno svoje privlačnosti in Predstavljajo višek senzacij. To je bilo vedno v časih absolutnih, pa tudi konsti-tucionalnih monarhij. V tem je pred vojno prvačila zlasti Avstrija, ko so razni spori in konflikti v dekadentni habsbur-govski vladarski rodbini povzročali neštete senzacije, za katere se je zanimal Ves svet. Morda ne bi bilo sarajevskega o ten ta ta, ako ne bi bil na primer prestolonaslednik Rudolf postal žrtev rodbinskih tradicij, ko mu je bila usiljena poroka z belgijsko princeso Štefanijo, s katero se ni nikdar razumel. Tudi morga-oatieni zakon avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda je zbudil v tedanji javnosti precejšnjo pozornost.
Zadnje dni pa zre ves svet v London, kjer se je vladar največjega imperija, kralj Edvard VIII., odločil, da se rajši odreče kroni, kakor pa da bi se odrekel poroki z gospo Simpsonovo, to čudovito dražestno, elegantno, meščansko damo, ki ji niso všeč dragulji in druge dragocenosti, ki se oblači v preproste obleke, podobne moški noši, ki ima po izjavi kralja Edvarda VIII. »najlepši glas na svetu«. ki je edina med ženskami Amerike in Evrope premagala v golfu kralja Edvarda VIII., polna duhovitosti ter inte-lekta. s katerimi virtuozno obvladuje konverzacijo in uveljavlja svojo voljo, ki ie pa tudi krasna plesalka, izražajoč v svojih plesih izredno fin okus in ki je že ob prvem snitju v Biarritzu 1934 napravila na Edvarda VIII. globok vtis.
Rroti kraljevi nameri so se najpreje dvignili nekateri angleški škofje, zlasti bradfordski in canteburyski. Sledil je Upor angleškega visokega konservatiz-'Pa, ki kaže v vsej svoji tradiciji neverjetne antipatije do ločenih žen. Treba je v'edeti, da ni v londonskih denarnih in drugih aristokratičnih družinah večje nesreče. kakor je n. pr. ločitev kakšne ''ene, sestre ali hčerke. Takšne dame se ^ločijo iz rodbin in vsega družabnega življenja v krogih visoke angleške konservativne družbe.
V uporu tega konservatizma in anglikanske cerkve pa je nekaj kakor čudovit Paradoks, saj se ima anglikanska cerkev ^hvaliti za svoj obstoj ravno dejstvu !°čitve zakona Henrika VIII., ki je de-misko ustanovitelj angleškega protestantom, ker ni hotel Rim zadostiti njegovi Pohotni želji po znani Ani Boleyn. Anglikanski cerkveni, puritanski krogi pa so •■e sedaj trdovratno uprli želji Edvarda žil!., četudi je ta Ana Boleyn rodila kraljico Elizabeto, naj večjo vladarico v ;i'Pgleški zgodovini, ki je premagala Špa-11 'jo in ki je dvignila Anglijo do svetovne vek;si!e. potem ko jo je združila s škot-sko. Tako je torej ia puritanska in kon-Sfirvativna angleška družba morala doži-y«ti. da se za moč in veličino sedanje ';,-liki, Britanije ima zahvaliti življenjske-n"i delu velike kraljice, ki so jo njeni so-
V Francijo bomo lahko plasirali več svojega blaga
PARIZ, 7. decembra. »Petit Parisien«, »Petit Journal« in drugi listi prinašajo izjavo francoskega trgovinskega ministra Pavla Bastida, ki Jo je dal pred odhodom v Beograd, kjer se bo dne 10. . m. podpisala nova francosko iugnslovenska trgovinska pogodba. V tej izjavi pravi: »Kar vam že sedaj morem reči, je to, da dela Francija živahno na tein, da se prijateljsko poglobijo odnošaji med obema državama. Dosegli so se znatni uspehi. Jugoslavija bo lahko plasirala večje število svojih proizvodov v Franciji, na drugi strani pa so tudi točno predvideni ukrepi v svrho likvidacije raznih dolgov, ki obstojajo med Francijo in Jugoslavijo. Razen tega se predvidevajo tudi posebne olajšave v korist jugoslovenskih dijakov in turistov, kar bo našlo svoj popoln Izraz ob priliki razstave leta 1937.
BEOGRAD. 7. decembra. Jutri zjutraj prispe v Beograd francoski minister trgovine in industrije g. Pavel Bastide v svrho podpisa trgovinskega sporazuma, doseženega v teku pogajanj med našo in francosko delegacijo pod predsedstvom ministra za trgovine dr. Vrbaniča in francoskega poslanika Dampierra.
fkadtidska ietota Mtimjeja ftatuava htatisca
LONDON, 7. decembra. Havas poroča; Po vesteh iz Gibraltarja se je včeraj izkrcalo v Algecirasu 2500 Italijanov, ki gredo na pomoč Francovim četam.
RABAT, 7. decembra. Havas poroča: Radijska stanica v Cadixu je izjavila, da so Francove čete odbile ofenzivo čet madridske vlade, ki so skušale obkoliti Escorial. Ofenziva je bila odbita. Radi te ofenzive pa so morale Francove čete na pomoč svojim četam na severozapad-ni fronti, radi česar je napetost položaja pred Madridom nekoliko popustila.
PARIZ, 7. decembra. Havas poroča iz Moskve, da so Francove vojne ladje v zadnjih dneh večkrat streljale na sovjetske ladje, ki se niso odzvale pozivu, da obstanejo radi pregleda. Iz Valencije poročajo, da bo danes tamkaj važna seja valencijske vlade, ki ji bo predsedoval predsednik republike Azana. Zatrjuje se, da se bodo po seji dale važne izjave. Agencija Fabra poroča, da je 10 letal vlade v Valenciji popolnoma uničilo letališče v Navalmoral. 54 vladnih letal je nadalje bombardiralo letališče v Sevilli.
350: m
PARIZ, 7. decembra. V veliki zunanjepolitični debati parlamenta se je kot zadnji oglasil francoski komunistični voditelj Thorez, ki je v svojem govoru naglašal, da francoski komunisti ne morejo odobravati politike nevmešavanja v španske zadeve. Zaključni govor je imel predsednik vlade Leon Blum, ki je kakor zunanji minister Delbos, naglašal, da priznava francoska vlada v Španiji samo zakonito vlado, da pa je treba s politiko
nevmešavanja preprečiti riziko vojne. Izjavil je, da tvori angleško francosko prijateljstvo temelj francoske zunanje politike in da ostane francosko ruski pakt v polni veljavi. Parlament je izrekel vladi zaupnico s 350 proti 171 glasov, s čimer je parlament odobril politiko Blu-move vlade. Za zaupnico so glasovali pristaši vladnih strank razen komunistov, ki so se vzdrževali glasovanja, in velik del desničarskega centruma.
vražniki obsipavali s psovko bastardinje.
Visoka anglikanska duhovščina je mobilizirala vse konservativne struje britanske države proti poroki z gospo Simpsonovo. To ni bilo težko, ker je znano, da se kralj Edvard v socialnopolitičnih in zunanjepolitičnih vprašanjih ne strinja popolnoma s politiko sedanje vlade.
Po zadnjih poročilih se napoveduje predstoječa abdikacija kralja Edvarda VIII., ki namerava po abdikaciji odpotovati v Cannes. Ta odločitev naj bi se po zadnjih informacijah prečitala jutri v Angliji in vseh doinlnlonskih parlamentih. Po nekaterih poročilih je kralj Edvard VIII. že podpisal abdikacijo in bi mu sledil njegov brat vojvoda yorški, ki bi stopil na prestol kot Jurij VI.
Naj bo rešitev te zadeve takšna ali drugačna, značilen pa je dogodek, ki se
je pripetil nadškofu canterburyskemu, ko se je včeraj vračal od predsednika vlade
S.	Ba!dwina. Neki moški je stopil do njega in mu zaklical: »Mi hočemo kralja Edvarda in njegovo izvoljenko!« Velika množica je zatem prodrla policijski kordon in ni pustila nadškofovega avtomobila naprej. Sele pojačenim policijskim obredom se je posrečilo, da so vpostavili red. V teku včerajšnje seje pa se je zbrala pred poslopjem velika množica ljudi, ki je vzklikala kralju Edvardu. Ko so se pojavili ministri ob vhodu palače, so se iz skupine slišali vzkliki:	»Mi	hočemo
svojega kralja.« Takšnih izrazov simpatij angleškega naroda za Edvarda VIII ni bilo samo v Downingstrcetu, marveč tudi v mnogih drugih večjih mestih angleške države.
PISARIJE »ZELENIH«
»Del. politika« poroča: »V 11. številki glasila zelenih »združenih« nameščencev »Bodočnost« pišejo med drugim: ... »da je pri nas moderno, lepo in napredno vse, kar je tuje: ...dalmatinsko vino, hrvatski politiki, srbski obrazci itd.... To je slika slovenskega malome-ščana, ki se je pod Turki takoj poturčil, v Avstriji ponemčuril, v Jugoslaviji pa pojugoslovenil...« Ali ne bi bilo dobro, da bi »združeni« zeleni poslali tudi to svojo pisarijo na merodajno mesto v Beograd, ko tako radi vlagajo pritožbe proti Delavski zbornici?«
USTRELJEN.
Neki ljublj. list poroča: »Istega dne, ko je nastopil Ivan Bidovec žalostno pot v deportacijo po zaslugi dolinskega brigadirja, je po krivdi istega brigadirja drugi, neki družinski oče iz Doline izgubil življenje. Ko se je namreč ta domačin, ki je zaposlen v tovarni olja, v družbi dveh tovarišev vračal na kolesu proti domu, so srečali brigadirja z nekim karabinjerjem. Ko so že šli mimo njiju, je kričal brigadir za njimi, naj se ustavijo. Dva sta se ustavila, tretji pa je bržkone ukaz preslišal in je vozil mirno dalje. Tedaj je brigadir dal karabinjerju ukaz, naj strelja za njim. Karabinjer je res tudi takoj oddal strel proti bežečemu kolesarju, ki se je zadet v tilnik zvalil mrtev na Cesto. Njegova usoda je tem žalost-nejša, ker ga je doma čakala mlada žena. ki mu je nekaj dni prej rodila ljubko dete.«
NOVE ARETACIJE.
»Trg. list« poroča, da so aretirali Pavla Brečeviča od Ivana, siarega 26 let, iz Avč, 25letnega Valentina Jakopiča od Andreja iz Avč, 221etnega Frana Juga pok. iz Anhovega, Josipa Beltrameja od Josipa in starega 21 let, in 251etnega Josipa Semoliča od Rafaela iz Brestovice-Dola, ki so pred časom zbežali brez potnega lista v neko sosednjo državo in so se sedaj zopet vrnili v svoje rojstne kraje.
PAPEŽ NEVARNO ZBOLEL.
Iz Rima poročajo, da je papež prav resno obolel. Levo koleno je močno oteklo radi zastoja v krvnem obtoku, kar predstavlja resno posledico žilnega vnetja.
»DOMOLJUB« IN FRAMAZONI.
Tuk. »Delavska politika« piše:	»Do-
moljub« je pričel v podlistku priobčevati razpravo o framazonstvu. Vsekakor je koristno, da se tudi kmečko ljudstvo poduči o teh ljudeh. Ker obeta razprava, da bo izčrpna, pričakujemo, da bo »Domoljub« navedel tudi tiste odlične fra-mazone, ki so ugledni člani stranke, za katero »Domoljub< agitira in da bo do-tičnim gospodom tudi poslal vse številke, v katerih obravnava prostozidar-stvo.«
ŽVffftff ZB sPOmcnik blago* m—mmmm pokojnega viteškega kralja Aleksandra l Zedini-> telja v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotov* ški trg 1, soba št. 6 a
jgedoMsfo
Begovičev »Božji človek" na mariborskem odru
Dva enakomočna in v sebi polna svetova se v tej drami prepletata v tragičen konflikt. Na eni strani subjektiven, abstrakten, nerealen svet Damjanove zgolj miselno formulirane predstave o življenju, na čigar metafizični podlagi si ie ogradil pojm in smoter absolutne dobrote, ki jo z vso doslednostjo takisto terja od sebe kakor jo prepoveduje v Cerkvi, na drugi strani pa od človeškega zaznavnega procesa in njegovih etičnih imperativov neodvisna, objektivna, resnična stvarnost, življenje kot se nam javlja, s svojim etosom in z brezobzirno, dosledno zakonitostjo, ki si ne da po stavi jati kažipotov in mejnikov in se nad slehernim, ki bi krenil drugam in se izneveril njegovi zakonitosti, ki jo nosi v sebi in jo čuti v slednjem utripu srca, neogibno maščevanje, ga pregazi in zdrobi. V tem diči tudi Marina tragična krivda. Damjanov svet, njegovo pojmovanje in način življenja je njegovi naturi lasten, ga spopolnuje in dviga, da ne zamore živeti polno in dobro življenje. Drugače je z Maro. Njen svet je svet hajduka Krstana, ne brezkrvno, prozorno, prečiščeno, umerjeno Damjanovo življenje, pač pa sproščeno, nemirno življenje v vsej mnogoliki, žehteči, bohotni polnosti, ki jo Mara čuti v slehernem utripu in vzgibu svoje čutljive nature in jo osvaja v polnokrvni, plameneči, mladi in neodoljivi ženskosti. Tu bi Mara našla zadoščenje in pokoj svojemu vročemu, nenehnemu hrepenenju, da bi tu zaživela polno, zdravo življenje.
Ob srečanju s hajdukom Krstanom, ki zahteva to življenje, se za trenotek preda klicu svoje krvi, ko je zaman mole dovala in iskala zadoščenja pri Damjanu, pravoslavnem popu, ki je že iz de-tinstva njen zaročenec. Hajduk, ki mu je na glavo razpisanih trideset cekinov, je še isto noč spet zbežal v planine pred zasledovalci. Mara ga je čakala. Končno se je po'ročila z Damjanom. Na poročni dan se je vrnil hajduk Krstan, da jo odpelje. Mara je hotela z njim v planine. Razodela se je Damjanu in mu priznala svoj greh, ki ga je terjala njena zdrava mladost. Še vedno je bila v srcu hajdukova nikaikor ne Damjanova. A ob zazna-nju Damjanove vse razumevajoče in vse odpuščajoče dobrote se je odločila za Damjana in zatajila svoj nagon in čustvo. Spoznala je dokončno in občutila Damjanovo dobroto, zaživela v njej in njegovem svetu in bila do hajduka — ki je prišel zatem, ko si je priboril svobodo, še enkrat po njo, a jo našel »mrtvo« —
kakor do vsakega drugega. Zatajila je svojo lastno naturo, se iznebila vsega posvetnega ter se spričo Boga samega, ki je stopil v njihovo hišo zlila z Damjanom, božjim človekom v eno in se potopila v odrešujoč, večen pokoj. V naročju Damjanovem je umrla. Šele ob smrti vsa njegova.
Njeno življenje je, čeprav se daje vsa bolnikom, katere zdaj tolaži in leči, da bi dokončno pozabila in zatrla lastno naturo, je vendar povsem negativno in nezdravo, ne more zaživeti v polnost, zakaj to njeno življenje ji vendarle brezobzirno pi>2 sok in jo ugonablja.
Vrata v to dramo odpirata zornica in večernica, ki sta pridiga o dobrem življenju, ki mora kliti iz čiste in vseodpu-ščajoče ljubezni. Med tem naukom pa se plete drama, ki ni parabola, ampak vseh naukov vprav nasprotna stran, ki kaže, kakšno je človeško življenje v resnici in tako dolga je pot, ki pripelje do te višje ljubezni in do odrešenja.
Sedanjost in preteklost se v različno nastavljenih perspektivah križata v brezčasni odrski svet, na katerem se vrši borba med duhom in krvjo, naturo in kulturo, nad čimer zmaga vseodpušča-joča ljubezen Kozmova, ki odreši tudi Maro in hajduka Krstana.
Vsa drama je kot ogromna posoda raz burkane, žuboreče vode. In v močnem, elementarno razgibanem . dogajanju žari in se kot mavrica spreminjajoče leskeče in to ni nič drugega ko poezija, ki jo je treba tu pa tam zalezti. To sem skušal ujeti — v sicer popolnoma realistični režiji — nekoliko v dekoraciji, zatem v besedi, predvsem pa v situaciji, da, celo v vesti. Omenil bi še tri vrhove tega dela. Pestro, razgibano polnost in napet, erotičen nastroj v prvem dejanju, prelom v drugem, ki ga dekoracijsko ponazoruje in ovaja težka, nalomljena veja, igravsko pa Marina jecljajoča, pretrgana in domala omotična govorica, (izpoved) v tretjem pa bled, raznesen nastroj prve pomladi in ob Marini dokončni odločitvi pa brezkrven, prozoren, steklen zvok besedi. Vse te tri igravsko nazorne razvojne stopnje propadanja in hiranja do odrešilnega pokoja bo s svojim bogatim, umetniškim tenkočutjem upodobila naša prva igralka gdč. Elvira Kraljeva. Takisto bi opozoril na prvaka našega ansambla g. Pavla Koviča, ki igra hajduka Krstana in bo nedvomno to ena njegovih velikih kreacij. — P. Malec.
delki na drobno, Slomškov trg 6; Jerin Pavel, trg. z mešanim blagom na drobno, Tattenbachova ul. 24; Jurčevič Ivan, trgovina z vsemi v slaščičarsko stroko spadajočimi predmeti, Gosposka ul. 36; Bukovnik Otmar, krojač, Cafova ul. 1; Kokol Jurij, trgovina z manufakturo in konfekcijo na drobno, Glavni trg 24.
Izbrisane pravice; Mencinger Zofija, gostilna, Pristan 1; Jeglič Leo-poldina, šivilja, Kralja Petra trg 6; Lau-rentschitsch Adolf, knjigovez, Gosposka ul. 3; Milič Makso, trgovina z delikatesami, Betnavska c. 13; Šušterič Ivan, krojač, Gregorčičeva ul. 7; Eisl Emil, mizar. Vetrinjska ul. 10; Schvvarz Franc, krojač, Wildenrainerjeva ul. 8; Rakitnik Erna, šivilja, Koroška c. 62; Galun Antonija, čevljarski obrt, Plinarniška ul. 29; Schell Vladimir, ključavničar, Miklošičeva ul. 6.
ustanoviti »Akcijo za pomoč bednim mesta Ptuj in njega bližnje okolice«, katere naloga je nabirati v mestu in njegovi okolici sredstva, iz katerih se bodo črpale podpore bednim za Božič, dajatve živil najrevnejši šolski deci, eventuelno izdatki za ogrevalnico in stroški za vzdrževanje javne kuhinje. Predvsem se bo skušala izvesti »mlečna akcija«, ki naj bi zasigurala šolski in predšolski deci topel zajtrk. Saj število otrok, ki prihaja brez zajtrka v šolo, iz leta v leto narašča. Kot je iz gornjega razvidno, se Akcija ne ustanavlja samo za letošnji Božič in zimo, ampak je zamišljena kot trajna, te je, ona naj bi obstojala toliko časa, dokler se razmere ne bi znatno zboljšale. Pokroviteljstvo nad to akcijo sta prevzela gg. grof in grofica Herberstein, a njen predsednik je g. Ivan Cvikl, trgovec in podpredsednik mestne občine ptujske.
EDEN OD ZADNJIH POSNETKOV KRALJA EDVARDA VIII.,
ANGLEŠKA KHal^.a MATI M AR V
vladana naivnega Imperija, ki * hoje "^[le dobrega prijatelja? U*
radi poroke z go. Simpsonovo, odpove- • OH..ER.«, muntuo ime Hohner jamči za dati prestolu. O ge. Simpsonovi smo ob-!	najboijšo	kvaliteto!
širno pisali dne 6. novembra t. 1. Samoprodaja V. W E ! X L
Hhds&B
fijt&uAAAmvbo
Nove ter izbrisane obrtne pravice
Seznam v mesecu novembru 1936 izdanih in izbrisanih obrtnih pravic v Mariboru vsebuje:	Izdane	pravice:
Čakovečki paromlin i munjara d. d., trgovina z mlevskimi izdelki na veliko, Aleksandrova c. 70; Škorjanc Ivan, fotograf, Gregorčičeva ul. 20; Apačnik Franc, brivec, Tržaška c. 63; Weltzebach Fri-
derik, trgovina z bencinom potom črpalke in oljem za avtomobile in motorna kolesa na drobno, Aleksandrova c. 36; Lah Ivan, mizar, Slovenska ul. 36; Se-rap Ivan, mizar, Slovenska ul. 36; Welle Rudolf st., podružnica mesarskega obr-ta, Aleksandrova c. 49; Zorko Ivanka, trgovina s perutnino in deželnimi pri-
nsa
Izsledeni tat perutnine, v zadnjem času so bile tatvine perutnine na dnevnem
redu, skoro da je bilo vsako noč izginilo raznim posestnikom v Pesniški dolini večje in manjše število kokoši, puranov in druga domača živad. Orožniki, ki so vodili preiskavo, so končno izsledili glavarja te tatinske tolpe in sicer v osebi 331etnega Martina Sedlašeka iz Pa-cinja. Njegov kazenski list je zelo obširen in je bil radi tatvine že neštetokrat predkaznovan. Orožniki so ga aretirali in oddali v zapore sreskega sodišča v Ptuju. Lastniki perutnine pa so si zaenkrat oddahnili.
Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju je sklicala za nedeljo 29. novembra 1936 izredni občni zbor, ki se je vršil v dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je bila sprememba pravil glede obrestovanja deležev v tem smislu, da se deleži zadružnikov ne smejo več obrestovati. Predlog načelstva je bil soglasno sprejet.
Akcija za pomoč bednim mesta Ptuj in njega bližnje okolice. Na anketi, ki jo je sklicalo mestno poglavarstvo dne 30. novembra t. 1. in na sestanku 3. decembra t. 1., katerega so se udeležili zastopniki raznih ustanov in društev, se je sklenilo
STANLEY BALDVVIN,
predsednik angleške vlade in vodja angleških konservativcev, ki igra v sporu med kraljem in vlado odločilno vlogo.
Posteljne odete.
zajamčeno strokovna izdelava, najceneie samo pr
NOVAKU, Koroška c, 8
Ljubitelj rastlin.
»Kaj vidim, vi ste sezidali Sc eno nadstropje na svoji vili. Ali je bilo to res potrebno?«
»Naravno, plezajoč fižol, ki sem ga zasadil spomladi, je tako zraste!, da nima več prostora, kamor bi se vzpenjal.«
Klavirski koncert dr. Romana Klasinca
Zn svoj drugi samostojni mariborsiki koncert, prirejen v četrtek 3. decembra, si je naš pianist dr. Roman Klasinc izbral dela štirih skladateljev.
G. I). Scarlatti (1685—1757), slaven pianist in skladatelj, zasluži naziv početaika za tedanjo dobo novega, svobodnega klavirskega sloga, kojega izvirnost in pomembnost se da primerjati kvečjemu s Chopinom. Njegova tematika ima v sebi prvine italijanske vijolinske glasbe, kar smo čutili v prosto grajenem Pastoralu, posebno pa še v izvirnem, muhastem Capricciu.
Liszt je odločen zastopnik ideje, da mora Klasba slikati, izražati in ponazarjali pes>ške misli. V široko razpredeni
in za pianista zelo naporni Sonati H-mol lahko jasno spoznamo, s kakšim umetni škim Čutom je Liszt delal in s kalvio stvariteljsko silo je razpolagal. Od mirnih. nežnih mest, ki dihajo ponekod kakor iskrena molitev, pa do silnih, nebrzdano strastnih in veličastno strahotnih akordov slika ta skladba vso življenjsko »simfonijo«.
Izmed mojstrov nove klasike oziroma nove glasbe smo slišali B r a h m s a. Njegove Varijacije na Schumannovo temo op. 9 so ena izmed umetniško zaokroženih tvorb — varijacij in študij, ki jih je Brahmsi komponiral na skladbe znamenitih glasbenikov. V novi preobleki, v pisani obdelavi vstaja pred poslušalcem romantik Schumann.
Chopin je ljubljenec pianistov in koncertnega občinstva. S sijajnim uspehom uporablja barvne značilnosti različnih tonovih načinov, izborno in učinkovito mu done zvočne, včasih kar drzne in presenetljive modulacije. Na tem kon-
certu je bil zastopan s štirimi skladbami. Silno izrazna je Balada št. .3 As-dur, op. 47, nežna in mehka uspavanka Ber-ceuse op. 57 je polna blažilne lepote, Etuda E-mol op. 25, št. 5 doni na posameznih mestih v nenavadno drzni, svojstveno dramatski zvočnosti, Valček As-dur, op. 34, št. 11 pa se odlikuje po prijetnih glasbenih domislekih in lahkotnem, neprisiljenem slogu.
Na burno odobravanje je dr. Klasinc dodal še Paganinijevo »Campanello«, polno živega, ljubkega cingljanja neugnanih zvončkov, koji je Liszt v sijajni fantaziji priredil umetniško dovršeno klavirsko spremljavo.
Prof. dr. Klasinc je umetnik, ki ima v krogu slovenskih pianistov prav dostojno mesto. Njegove vrline smo omenili že ob koncertu v lanski glasbeni se-ziji. Ponovno naglašamo njegovo odlično umetniško izobrazbo in fin, plemenit glasbeni čut, ki drži našega tehnično izbornega pianista neomajno na stopnji
nepopačene umetnosti, pravilnega glasbenega pojmovanja in sijajnega podajanja. Nepotrebno paradiranje in narejenost sta mu tuja. Vse skladbe pretehta »do obisti«, se vživi v značilnosti skladateljeve dobe in njegovega sfoga ter jih upošteva. Seveda pa igra pri izvajanju raznih skladb odlično vlogo osebni okus, ki je pri našem pianistu plemenito razvit in ustvarja potrebno zvezo med njim in poslušalci. Ves spored je podal na pamet, kar je izredna storitev, poleg tega ima pa še to prednost, da pospešuje izvajalčevo zbranost ter umetniško poglobitev in vživetje.
Dvorana Grajskega kina je bila pri-lično dobro zasedena, občinstvo je bilo zadovoljno in za umetniški užitek hvaležno. Prav, potrebno, poučno in vzgojno bi bilo, če bi dr. Klasinc v dogledni bodočnosti, nemara še v tej glasbeni seziji priredil koncert slovanskih skladateljev, ki nam jih je v Mariboru dano vse premalo slišati.	—n—s—
V M ari b o r u, dne 7. XII. 1935.
SHonnvnssnnr!^?	!<8chebebb—■
IBM).1..:1 GE*?- ■
HUuišaake m MeMske Mariu
^^^3SBB!SS^niX?KBnKQHHBBBflES^3EQS32H8VBSK3CKESSHBEB9BBMDE^BBZXBBBBKSEIISnBMinBBIGBBnB9ERFffiSflf'
Razstave lepe slike v Mariboru
Včeraj m 5fl v Mariboru pomemben kulturni dogodek, slovesna otvoritev Ju-žoslov. fotografije. V gornji dvorani Narodnega doma so se zbrali številni odličniki k slovesni otvoritvi te pomembne in prve tovrstne razstave v Mariboru. Navzoči so bili tudi številni odličniki, med njimi mestni poveljnik general M. Milenkovič, sreski načelnik dr. Šiška, županov zastopnik dir. Rodošek in policijski šef dr. Trstenjak. Vse navzoče je prisrčno pozdravil zaslužni predsednik tuk. Fotokluba dr. Goričar Jože, ki je s svojih izvajanjih naglašal pomen te razstave, ki naj bi bila dejanski povod za ustanovitev Zvcize jugoslov. fotoklubov v naši državi. Hvalevredna iniciativa je izšla ravno iz Maribora.
Navzoči gostje, ki so si ogledali razstavo, so se prav pohvalno izrazili o razstavi, ki obsega 166 slik, v katerih se kažejo vse lepote im krasote naše zemlje. Njihova umetniška vrednost je tem večja, ker je žirija pred razstavo izločila dobro polovico v oceno poslanih slik. Razstave se udeležujejo Fotosekci-ia srbskega planinskega društva Beograd, Fotosekcija Touring klub, Maribor, Fotoklub Ljubljana, Fotoklub Zagreb, Udruženje za fotografijo in kinematografijo Beograd, Fotoklub Maribor, in Fotosekcija H. P. D. Velebit iz Sušaka.
Mariborskemu Fotoklubu, ki je krasno razstavo organiziral in pripravil, čast in priznanje!
Radi jutrišnjega praznika izide prihodnja številka »Veoernika« v sredo ob običajni uri.
Srebrni zakonski jubilej. Te dni sta obhajala v ožjem krogu svojcev in prijateljev 251etoico vzornega zakonskega življenja in sožitja ugledni mariborski meščan ter kavarnar g. Aleksander Kle-šič. lastnik tukajšnje »Velike kavarne«, in njegova ljubezniva soproga gospa Marija. Slavljenec je v vseli mariborskih krogih popularen, v vrstah svojih stanovskih tovarišev pa vpliven in ugleden mož, ki vešče in spretno vodi tukajšnje Združenje gostilničarjev in kavarnarjev.j V svoji soprogi, gospe Mariji, pa ima slavljenec vzorno, neumorno delavno in j blagosrčno življenjsko družico. Vrlima' zakonskima slavljencema se ob srebrnem zakonskem jubileju Pridružujemo j tudi mi z iskrenimi čestitkami in z željo,1 da bi doživela še celo vrsto let vzornega; skupnega zakonskega sožitja tja do zlate. demantne in železne poroke!
Iz banovinsko službe. V tuk. splošni bolnišnici je premeščena banov, uradni- i ca.pri Zdravstvenem domu Ana Žogma-jer. Vpokojen je sluga Franc Šmauc v J Ljutomeru.	i
Smrtna kesa. Preminil je vpokojeoi železničar Franc Pinter. Bil je blag, mož poštenjak in dobričina. Žalujočim naše toplo sočutje!
Ceneno meso. V četrtek dne 10. decembra 1936 se bo prodalo od 8. ure na-1 prej na stojnici za oporečeno meso pri i mestni klavnici 150 kg govedine a Din 3,1 največ do 2 kg na osebo.
Gibanje dimnikarskih pomočnikov. V nedeljo, dne 29. novembra se je vršil v restavraciji Senica članski sestanek dimnikarskih pomočnikov za Maribor in okolico. Tega sestanka se je udeležil tudi Predsednik članskega odbora tovariš j Bizjak iz Ljubljane, ki je v svojem govoru povdaril pomen skupnosti in sloge, Iti jo mora gojiti organizacija.
Plesno-baletni večer v gledališču v; torek 15. decembra. Nastopi znana oper-1 na pevka Tinka Wessel-Polla in baletna mojstrica Ilza pl. Hye. Na ta odlični večer že danes opozarjamo.
Ljudska univerza. Danes v ponedeljek ob 20. uri sc vrši spominski večer na' 301etnico smrti Simona Gregorčiča. O njegovem življenju in delu predava gospod profesor dr. Pregelj, pisatelj iz Ljubljane. Uglašene pesmi poje gospod koncertni pevec Faganeli. Gregorčičeve Pesmi recitira pisateljica gdč. Lucija Petelinova. — V petek 11. decembra predava gospod ravnatelj Zor o svoji turi skozi Dolomite, v Švico in južno Nem-, čijo. Skioptične slike.
Obrtno društvo v Mariboru sklicuje vse mariborsko obrtništvo k sestanku, ki sc Vrši v sredo, dne 9. decembra v Mari- j koru ob 20. uri v restavraciji »Novi svet« v Jurčičevi ulici 9. Na dnevnem redu je Tzmotrivanje o predlogih za obrtni od-Sek Zbornice, davčne in stanovske zadeve.
Hotel »Orel« ima od sedaj naprej od-prto do 2. ure zjutraj. Najboljša kuhinja, Specialitete in ribe, izborna ljutomerska yma. zmerne cene; ob sobotah, nedeljah 'j1 Praznikih koncert. Vsak čas igralcem dobro zakurjena dvorana na razpolago.
Zato naj pride staro in mlado, saj do-’r° vino in pecivo je izbrano. Sokolski Aiklavž v Narodnem domu 7. decembra °k 20. uri.
Kino Union. Ponedeljek zadnjič krasni film »Slavček Petrograda«. Torek »Cirkus Saran«, Pat & Patachon. Hans Mo-ser, Leo Slezak.
Gospod Povhe s popolnoma novim sporedom v Veliki kavarni.
Prof. Anton Trost koncertira v Mariboru. dne 9. decembra t. 1. v Narodnem gledališču. Na koncertu sodeluje tudi ga. Leni Lapajnova, koncertna pevka. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni Narodnega gledališča.
Kulturno društvo »Triglav« priredi 12. decembra Miklavžev večer v Narodnem domu. Vsi iskreno vabljeni!
Sokol Maribor III. uprizori na praznik 8. decembra točno ob 16. uri v krčevinski šoli gledališko igro »Navaden človek«. Režira br. Hvalec. Vstopnina po 8, 5 in 3 Din. Ta Nušičeva igra je žela povsod velik uspeh. Zato pridi vse, kar sokolski čuti. Zdravo!
Smučarji pozor! Tridnevne smuške izlete v Kranjsko goro, na Smrekovec, Mali nitz in Kgnzelliohe,! sama znana zimskošportna zbirališča, priredi za Božič in Novo leto Mestni avtobusni promet. Radi doseženih ugodnih zaključkov s hoteli, so cene za izlete z vso oskrbo izredno nizke, tako da jih vsak zmore. — Prijave sprejema samo še do 15. decembra vodstvo avtokiisnes-a podjetja. Plinarniška 9, tel. 24—71 in Prometna pisarna na Glavnem trgu 26, tel. 22—75, kjer dobite tudi vse nadaljne informacije. Zasigurajte si mesto pravočasno, ker je število udeležencev omejeno, zanimanje pa jako veliko.
Nujna želja telefonskih naročnikov. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Prve snežinko so nas pozdravile včeraj. Za-iedno » njimi pa so se pojavile tudi stare vsakoletne kalamitete v telefonskem prometu. Danes sc ti že ne javlja več vsaka druga številka, ki jo pokličeš, ker je baje že izločenih preko 400 številk radi po snegu pretrganih žic. Pri tem pa bo trpelo mnogo naročnikov občutno gmotno škodo, radi vednega brezuspešnega vrtenja na telefonskem aparatu se bo dražilo živčevje in tako kvarilo zdravje in — las-t not least — s tem bi se zo-
žgfofg te&efcMehe mU
Čdvaed VIII. se atjteve §tm§d&
LONDON, 7. decembra. Za danes ob 11.30 zapadno evropskega časa (12.30 srednjeevropskega časa) se sestaneta spodnja in zgornja zbornica k važni skupni seji. Na seji bo sporočil predsednik vlade Stanley Baldwin angleškemu parlamentu, da se je Nj. Vel. kralj Edvard VIII. odločil za abdikacijo. To dejstvo je povzročilo v vseh krogih prebivalstva največje vznemirjenje. Delavstvo je sklenilo, da proglasi v znak protesta proti Bakhvinovi vladi generalno stavko, časopisje opozarja na veliko nevarnost, k j grozi britanskemu cesarstvu v slučaju kraljeve abdikacije. Vplivni krogi so na delu, da še v zadnjem trenotku odvrnejo kralja od njegovega sklepa, da se odpove prestolu.
LONDON, 7. decembra. Dejstvo, da je včeraj britanska vlada zasedala, je povzročilo v javnosti globok vtis. Od svetovne vojne sem namreč se ni pripetilo, da bi angleški ministri prekinili svoj tradicionalni nedeljski wee-kend in se zbrali v nedeljo k seji. O seji ni izšlo nikakšoo uradno poročilo. Znano je le toliko, da sta za danes dopoldne sklicani obe zbornici k skupnemu zasedanju, na katerem bo vlada poročala o kraljevi odločitvi. Kralj Edvard se nahaja od sobote na Fort Belvedere pri Londonu in je sprejemal samo svoje osebne prijatelje. Vse avdience in sprejemi so bili odpovedani. Kralj je bil v teku včerajšnjega dne v neprekinjenih telefoidčnih razgovorih z inozemstvom. Kraljeva brata sta se nahajala.na dvoru vojvode yorškega, kjer so se pozno v noč posvetovali. Kraljica mati Mary je preko nedelje ostala v Londonu. Nervoznost v političnih krogih je šla v višek. Tudi simpatije javnosti so prišle medtem do krepkega izraza, ker se kaže, da je prebivalstvo v ogromni večini na kraljevi strani. Nekateri so mnenja, da niso izključena presenečenja glede viade v zadnjem času. Slišale so se celo vesti, ki zanikajo krabevo abdikacijo in ki napovedujejo padec Ba!dwinove vlade.
pet lahko vstvarjalo nezaupanje in se I zmanjšuje ugled vzornega in brezhibne-! ga obratovanja. In vse to se lahko pono-| vi kakor vsako leto, tudi to zimo bogve | kolikokrat. K tej kritiki pa sledeči praktični nasvet. Kot dijak sem opazoval v najrazličnejših velemestih, kako so hodili po zimi, po dnevu in po noči, kadai je naletaval moker sneg in je bila opas-j nost, da se potrgajo telefonske žice, po i ulicah možje z 10 metrskimi in še dalj-j širni sestavljenimi bambusovimi palica-j mi ter so sočutno in na lahko trkali po telefonskih žicah, katere so sc bočile pod pezo mokrega snega. Mnenja sem, da bi se dalo to uvesti tudi pri nas. S tem bi *e gori navedene neprilike popolnoma odpravile ali pa vsaj znatno omilile. Postavka v proračunu bi pa bila brez dvo-i ma mnogo manjša za take otepače telefonskega omrežja, kakor pa za popravilo raztrganih žic, ne glede na druge omenjene neprijetnosti.	Dr.	D.
REPERTOAR:
Torek, s. decembra ob 15. uri:	»Baron
| Trenk«. Ob 20. uri:	»Božji	človek«.
Premiera. Proslava 401etnice odrskega in književnega dela Mil. Begoviča. i Hrvatski književnik Milan Begovič v mariborskem gledališču. V torek 8. t. m. | bo premiera »Božjega človeka«, najbolj-[ šega in najučinkovitejšega dramskega dela po vsem kulturnem svetu priznane-! ga hrvatskega dramatika Milana Begoviča. »Božji človek«, ki se godi njegovo dejanje v majhni vasi zagorske Dalmacije pred več ko sto leti ob času hajdu-ških uporov in nasilij, se je igral na Dunaju, v Pragi, Parizu ter je našel svojo pot celo v Ameriko. Delo se daje v proslavo 401etnice odrskega in književnega delovanja Milana Begoviča, ki premieri osebno prisostvuje. Pred premiero govori slavnostno besedo dramaturg dr. I. Dornik.
VČERAJŠNJE OBČINSKE VOLITVE.
Včeraj so bile občinske volitve v var-darski in donavski banovini. V donavski banovini je po uradnih poročilih dobila JRZ 75%, v vardarski pa 80%. Razen tega so bile včeraj občinske volitve tudi v 56 občinah dravske banovine in so med drugim rezultati sledeči: Srez Celje: Tabor: vol. upr. 523, glasovalo 351. JRZ 351; Vransko: vol. upr. 787, glasovalo 619, JRZ 379, opozicija 240; Vojnik-oko-lica:	vol.	588,	glasovalo	449,	JRZ	228,
opozicija 221; Velika Pirešica: 630. volilo .303, JRZ 303; Št. Pavel: v. u. 749, gl. 535, JRZ 210, opoz. 325; Sv. Jurij pri Celju-irg: v. u. 187, gl. 140, JRZ 140; Sv. Jurij-okolica: v. u. 1104, gl. 705, JRZ 705; Polzela: v. u. 532, gl. 405, JRZ 405; Petrovče: v. u. 822, gl. 549, JRZ 376, opoz. 173; Nova cerkev: v. u. 533, gl. 329, JRZ 210, opoz. 119: Dramlje: v. u. 439, gl. 365, JRZ 176, opoz. 189. Srez Konjice: Konjice trg: v. u. 379, gl. 343, JRZ 166, opoz. 177. Srez Ljutomer: Veržej: v. u. 391, gl. 296, JRZ 256, opoz. 40. Srez Ptuj: Grajena: v. u. 665, gl. 244, JRZ 244; Rogoznica: v. u. 604, gl. 366, JRZ 185, opoz. 181; Majšperk: v. u. 616, gl. 470, JRZ 329, opoz. 141; Osluševci: v, u. 417, gl. 289, JRZ 275, opoz. 14; Sv. Miklavž: v. u. 611, gl. 304, JRZ 304; Slovenja vas: v. u. 449, gl. 259, JRZ 259; Sv. Andraž v Slov. gor.: v. u. 372, gl. 291, JRZ 206, opoz. 85. Srez Slovenjgra-dec: Slovenjgradec: v. u. 354, gl. 323, JRZ 172, opoz. 151; Šoštanj-okolica: v. u. 618, gl. 406, JRZ 406; Velenie: v. u. S?1 gl. 490, JRZ 377, opoz. 113.
Emil Adamič umri. Včeraj je umrl v ljubljanski splošni bolnišnici znani slovenski skladatelj Emil Adamič, ki je dosegel starost 59 let. Znan je bil kot plodovit skladatelj, kritik in kulturni delavec. Spisal je samospeve, dvospeve, klavirske komorne in sinfonične skladbe. Bolehal je v zadnjem času na vnetju žil in je podlegel smrtonosni kap.i. Čast in slava njegovemu delu!
V sencah
Schmidtova sledila moiu v smrt oetove kisline
Skrivnostna smrt posestnika Cvetka — Dve žrtvi
V Ciril-Metodovi ulici 16 v Studencih je v soboto zvečer obležala v svojem stanovanju 34Ietna Adela Schmidt, žena pred nedavnim umrlega natakarja Franca Schmidta, ki je umrl na posledicah kapi. Zavžila je večjo količino lizola. Mariborski reševalci so jo prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer je včeraj popoldne podlegla poškodbam. Nenadna smrt njenega moža jo je tako potrla, da ni mogla preboleti tega udarca in se je odločila, da sledi svojemu možu v smrt. Franc in Adela Schmidt sta bila poročena komaj leto dni ter je bil njun zakon zelo srečen. Njuna tragedija je zbudila v vseh krogih mariborskega in
okoliškega prebivalstva globoko sočutje.
Na Tržaški cesti 4 pa je po nesrečnem naključju popila nekaj oetove kisline 201etna Valerija L., ki je menila, da je v steklenici druga tekočina. Odpremili so jo v splošno lx>lnišnico, kjer so ji rešili življenje.
V nekem gozdu pri Podpeci so našli ljudje, ki so nabirali suho drevje, nezavestno 4210100 rudarjevo ženo Barbaro Svršino iz Podpece št. 98. V samomorilnem namenu je namreč Svršinova izpila večjo količino oetove kisline in bi prav gotovo umrla, da je niso ljudje na-
šli, in jo odpremili v bolnišnico, kjer so ji zdravniki rešili življenje. Svršinova že delj časa boleha na živčni bolezni in je dejanje izvršila najbrže v hipu duševne zmedenosti.
V Črenšovcih je nenadoma včeraj umrl tamošnji posestnik Ivan Cvetko. Ker obstoja sum, da je Cvetko postal žrtev zločinstva, so prijavili orožniki zadevo mariborskemu državnemu tožilstvu, ki je odredilo obdukcijo trupla pokojnega Cvetka. Obdukcija bo danes popoldne v mrtvašnici v Črenšovcih,
ženslu količek
Včerajšnje nogometne tekme
Včerajšnje slabo vreme je onemogočilo izvedbo nogometnega turnirja, ki so ga nameravali prirediti mariborski nogometni klubi, da bi prišli do sredstev za delegate mariborskih klubov na občnem zboru Jugoslov. nogometnega s>a-veza, ki bo prihodnjo nedeljo v Beogra du. Tudi v ostalih mestih Slovenije so bile za včeraj določeno tekme odpove dane. V Zagrebu je nastopil drugi najmočnejši klub Romunije, temešvarska Ripensia, proti Hašku in se je tekma končala z zmago Zagrebčanov v razmerju 3:1 (2:1). V Beogradu se je včeraj vršila druga finalna tekma za jugoslov. pokal in je Jugoslavija porazila zagrel). Gra-djanskega s 4:0 (2:0). Ker se je prva tekma med obema nasprotnikoma končala z zmago Jugoslavije v razmerju 2:1, je torej letošnji pokalni zmagovalec beograjska Jugoslavija.
Vsi člani mariborskega Okrožnega odbora LNP izročeni kazenskemu odboru.
Radi akcije mariborskih nogometnih klubov za ustanovitev mariborskega nogometnega podsaveza so bili vsi člani mariborskega Okrožnega odbora LNP predani kazenskemu odboru LNP, ker so kot člani LNP oficielno podpirali akcijo za ustanovitev mariborskega nogometnega podsaveza.
Zirnsko-sportni koledar vsebuje bogato. dragoceno vsebino in ga dobe naši vrli zimski športniki pri glavni zalogi (V. Munda) v Gregorčičevi 26 in vseh knjigarnah.
Utdkikoue Moviee
Kreditna pisma za potovanja v Italijo.
Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru nam sporoča, da imajo v smislu turistične konvencije med Jugoslavijo in Stalijo vsi potniki za Italijo s stalnim bivališčem v Jugoslaviji pravico za. nabavo cenenih turističnih lir v kreditnih pismih, ki jih izdaja potovalna pisarna »Putnika«. Vsak potnik lahko kupi mesečno največ 3000 turističnih lir, ki se v Italiji izplačujejo v dnevnih obrokih po 200 lir (največ za pet dni vnaprej). Razen omenjenih turističnih lir v kreditnih pismih smejo potniki v Italijo vzeti^ s seboj le 300 efektivnih lir po osebi. Vse podrobnejše zadevne informacije pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova 35, tel. 21-22 in 21-29.
Važno za udeležence »Potnikovega« 'zleta na Dunaj! Za kompenzacijski izlet s posebnim vlakom na Dunaj, ki ga priredi »Putnik« v času od 5. do 10. decembra. je končnoveljavmo določen sledeči vozni red: odhod iz Maribora v nedeljo dne 6. decembra zjutraj ob '4. uri, prihod v Graz ob 5.20, prihod na Dunaj ob 9.25: pri povratku odhod iz Dunaja v četrtek dne 10. decembra ob 11.30, prihod v Graz ob 15.50, prihod v Maribor ob 16.55. Za vse udeležence izleta so mesta v posebnem vlaku rezervirana. Za potovanje potrebne valute si morejo potniki pod najugodnejšimi pogoji nabaviti tudi pred odhodom vlaka pri menjalnici 'Putnika« na glavnem kolodvoru (v novi carinski palači).
Ing. Ahačič:
Pralna sredstva
Sodobnost na vseh poljih gospodinjstva. Tudi na toliko neprijetnem, kakor je pranje. Reklama za pralna sredstva vseh vrst na vseh koncih in krajih. Poklepetajmo malo o njih.
Pralna sredstva bi lahko delili v tri skupine:
1. Mila, t. j. pralno sredstvo, ki deluje emhanično. Vstvarjajoča se pena dvigne nesnago z blaga. Pomagamo ji še z drg-nenjem. z mencanjem in s kuhanjem. Katero milo je najboljše? Ono, ki se najbolj peni. Milo, ki se ne peni, sploh ne snaži blaga. Koliko trpi blago pri pranju z milom? Toliko, kolikor se obdrgne. Izjema so le nekatere volnene, svilene in umetno-svilene tkanine, ki ne prenašajo brez neugodne spremembe vseh procedur običajnega, t. j. najboljšega pranja.
2. Sredstva, ki madež tope; to so bencin in sorodna čistila, terpentin, eter, v zadnjem času triklormetilen itd. Vsa ta sredstva so tekoča in prav lahko hlapna; t. j. se hitro suše. Slednjo lastnost je treba dobro upoštevati pri snaženju blaga s temi sredstvi, če nočemo dobiti mesto madeža umazane kolobarje. Kakor rečeno, tope ta sredstva mastne in slične madeže. Ta raztopina se med snaženjem razleze po blagu. Ker topilo naglo shla-pi, ostane raztopljena nesnaga vsa razmazana po blagu in je je razmeroma najmanj tam, kjer je bilo dodanega največ svežega topila, t. j. na mestu, kjer je bil prej madež. Zato dobimo pri nepravilnem čiščenju z bencinom kaj rado svetlo liso s temnimi obroči. Kako peremo z bencinom, terpentinom itd. pravilno?
a) Namočimo blago okrog madeža z bencinom. Tako blago ne bo vpilo več bencina in se zato ne bo razlezel po njem oni bencin, s katerim snažimo madež, t. j. umazani, kolobarje vstvarjajoči bencin.
b) Vzemimo dve snažni krpi. Eno položimo pod madež, drugo namočimo v bencinu in začnemo z njo drgniti po madežu.
c) Pazimo, da iztisnemo z drgnenjem ves bencin oz. terpentin itd. iz blaga, predno bi bencin itd. izhlapel; t. j. drgnemo neprenehoma, dokler je blago še vlažno. Vsak ostanek bencina, ki bi izhlapel, nam lahko zapušča raztopljeno nesnago. Med sredstva 2. skupine štejejo nekateri tudi salmijalkov cvet ali amoniak. Zato snaži marsikdo mastne madeže z njim in je strašno razočaran, če se pri likanju ali celo pri količkaj vlažnem vremenu vsi madeži zopet pokažejo. Salmijakov cvet ni topilo za masti in zato ne snaži takih madežev, ki jih odstranjujejo v grupi 2. navedena sredstva, temveč v najboljšem slučaju le poživlja barvo. Včasih jo pa tudi razkroji. Volni in svili škoduje. Snaži toliko, v kolikor se pač vsak madež pri drg-nenju po svoji kakovosti deloma odstrani. Vrhnje plasti mastnih madežev pa še deloma spremeni v milo, ki se potem z vodo izpere. Če je količkaj debelo blago se le deloma razkrojen madež zato prav rad zopet pokaže.
(Dalje sledi.)
MGVU&
Tezenske novice. Praznik ujedinjenja smo letos praznovali izredno slovesno. V primerno okrašenem pritličnem razredu se je zbrala šolska mladina, kateri je govoril uvodne besede šol. upravitelj g. Tušak, spominjajoč se vseh onih, ki so doprinesli največje žrtve za našo svobodo in ujedinjenje. Za tem je zapel i mladinski zbor, vrstile so se deklamaci-| je, rajalni nastopi in pevske točke učen-1
cev vseh razredov, izmed katerih je posebno ugajala točka »Novo kolo«: ki jo je ljubko naštudirala učiteljica Milka Ledinekova. Prireditev se je zaključila s skupnim petjem himne »Hej Slovani«. Slavnosti se je udeležil korporativno novi šol. odbor s predsednikom g. Kovačičem, ki je nagovoril v prisrčnih besedah šolsko mladino in se zahvalil učiteljstvu, navzoč je bil tudi poveljnik žan-darmerijske stanice narednik g. Bajec.
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
Mali oglasi
Razno
BUDILKE
od Din 40.— naprej pri grajskem urarju, Maribor. Kupujem zlato po najvišjih cenah. 5666
Priporočam se za sprejem v pranje vsakovrstnega PERILA kakor čiščenje oblek. Ovratniki a Din 1.50. Vestno delo. Nizke cene! Jožefina Osim, čistilnica za perilo in obleke. Koroška cesta 17.	6158
DOBER KROJAČ
se priporoča za šivanje na dom. Naslov V. Sernc, Sokolska ul. 43, Studenci-Maribor. 6154
S preparati Elizabete Arden
naučite -se sami ravnati!
Asistentka gospodične Ar-denove prispe 14. decembra in ostane do 15. decembra v Mariboru ter bo dajala brezplačne nasvete za ravnanje z Arden preparati. Pokazala vam bo kako se odpravljajo napake na obrazu, kako se podčrta poteze obraza, da pridejo do veljave. Ne pozabite istočasno prositi jo za nasvet za novi Make-up, ki da vaši obleki zadnjo dovršenost. Do polurno konzultacijo dajemo radevolje. Prijavite takoj vaš obisk v 0003 specijalni parfumeriji
Franc Weiler
Maribor, Gosposka ulica 29.
Službo dobi
Lahko službo nudim boljši GOSPODIČNI
proti celi oskrbi. Naslov v upravi »Večernika«. 6155
Sobo odda
LEPO SOLNCNO SOBO
blizu parka oddam. Tomšičev drevored. Lešnikova 2. 6160
SNAŽNO SOBO
in kuhinjo oddani stalnemu plačniku. Studenci, Slomškova ulica 5.	6156
SOBO S HRANO
oddam. Vrbanova 28. pritličje desno.	6163
Stanov&ftS®
Sprejmem v prsdsobno STANOVANJE
in vso oskrbo dve osebi. • -Cvetlična ulica 23-111. vrata 6 6157
Spretne BARVARJE
z? Jigger, barvanje za svilo in tiskarje preje iščemo za takojšnji nastop. Pismene ponudbe na naslov
„JugoSVila“, Maribor-MeMe
Umrl je moj ljubi, dobri soprog, ozir. brat, gospod
Franc Pinter
železničar v pokoju in predsednik kat. izobraževalnega društva v Krčevini,
v ponedeljek, dne 7. decembra 1936 ob
6.	uri zjutraj po kratki bolezm in sprevideli s tolažili sv. vere v 76. letu starosti.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v sredo, dne 9. decembra ob 15. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 10. decembra ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, Krčevina, 7. decembra 1936.
Terezija Pinter, soproga, rodbina Karara 6166 in ostalo sorodstvo.
Krzno
vsakovrstno v veliki izbiri Vam nudi, kakor tudi izdeluje in modernizira po najnovejših dunajskih in pariških modelih	5746
krznar
Peter Semko, oo««,ka 3?
Strokovnjak in špecijalist v izdelavi skungsov
5t£S6tslt£6A ktŽStotu V MlUiMvUk
7Q
Ko pa sc napad ponovi, tedaj se ta ponosna žena, ki ji niti bolezen in niti žalost ne moreta izbrisati sledov nekdanje lepote, pretvori v starko. Tedaj postane sitna in se obnaša kakor bedna beračica. Oči zadobijo čudno medel sijaj in za nekdanjo lepoto se skriva nekaj kakor izmučenost.
Preje za časa naraščanja bolezni je prešlo včasih po več tednov, da ni Šar-lota zinila niti besede. V Bouchoutu pa se položaj nekoliko spremeni. Šarlota postane nekoliko drugačna.
Krotka.
Preje se je Šarlota odločno borila proti temu, du bi kdo z njo spal v isti spalnici. Skrila sc je v kot pred vsakim člo-
vekom. iki se 'je pred njo pojavil. Sedaj pa se je privadila celo temu, da je skupaj s svojim spremstvom obedovala ter večerjala v isti obednici. Celo na to je pristala, da spi ena od njenih spremljevalk z njo v isti sobi. Toda dogaja se tudi sedaj, da večkrat 110 spregovori niti besede. Neprestano šepeta polglasno sama s seboj, govori o ubijalcih in zastrupljevalcih, ki sedijo za isto mizo okoli nje, čakajoč samo na ugoden trenotek, da jo uničijo in usmrtijo. Zakaj ne odvrnejo od nje pogleda in zakaj spremljajo vsako njeno kretnjo!...
So pa dnevi, ko je popolnoma normalna. Vsi že prično verovati v možnost čudeža. Dogaja se celo, da sede z Marijo Henrietto za glasovir in da s finim
občutkom, brez napake igra precej težke skladbe.
Strah pred starostjo — borba za lepoto.
Tedaj pa sledi velika kriza. Niti ona nesrečna blazna Šarlota, četudi je duševno že popolnoma odmaknjena od tega sveta, ni mogla mimo one za ženo najtežje krize, ki jo vendarle doživlja vsaka žena:	to je znani, veliki strah
pred starostjo. Četudi blazna, se Šarlota vendarle z vso močjo, instinktivno ,in vztrajno bori za mladost, za lepoto.
Prvi sivi las...
Ta strah in bojazen je vstal v blazni Šarloti ornega dne, ko je na svoji glavi opazila prvi sivi las: Vsa je zadrhtela in pričela si je puliti lase.
Sedaj pa sedi po cele ure pred zrcalom, si puli sive 111 tudi neslve lase. Tako postane ta relativno še mlada žena nenadoma plešasta.
Njeno spremstvo je zopet v skrbeh i'1 naporih, da pomiri blazno Šarloto.
Tedaj obšine Marijo Henrietto misel, ki jo zašepeče na uho nesrečne Šarlote: »Daj si lase popolnoma kratko porezati, potem ti ne bo zrasel noben siv las.«
Ta nasvet ji da Marija Henrietta, ki je mislila da bo s tem skrajšala Šarlotine vznemirljive ure pred zrcalom.
Vsaki dan se ponavlja ista muka, kako prepričati Šarloto, da je tako prav. Zelo morajo paziti na njo, da si ne bi ki.'i napravila.
Toda ni lahka stvar čuvati im paziti na blazno cesarico. Venomer je nemirna in vedno je mrzlično z nečim zaposlena. Ne miruje niti za trenotek: vedno se i1 nekam mudi. Z neko nervoznostjo in nemirnostjo sedi pri k lasov ir ju, z nervoznostjo hiti po sobah. Z neko nemirnostjo drsi s čopičem preko platna, ko si ij zahoče slikati.
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra-« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVjKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, .vsi y Mariboru