....... Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v cAmerikL d- 1first Sovenic Daily* In the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Conomsb of March 3. 1879. Stev. S4. NEW YORK, 9. aprila, 1904, Leto XI. 70,000 ločite?. Ločitev zakona postaja v Zjedinjenih državah vedno bolj moderna. Posledica lanska 'emancipacija'. Samo Japonci nas še prekose. Vi>jo državno sodišče v Wash-ingtonu je ravnokar izjavilo, da so naša sod išča leta 3903 dovolila nad 70,000 ločitev zakonov. V tem pogledu na* izim.ši Japonske, ne prekosi niti jedna dežela na svetu. V deželi krizantem se je lani rešilo nad 100,-(KH) parov nadležne zakonske zveze. V Franciji se je In ni ločile 25,000, v Nemčiji 10,000, v Angliji le 284 in < anadi sajno 19 zakonskih parov. Te statistične podatke potrjuje tudi duhoven Otten v priposlanem nam li>ru "Roman Catholic Messenger". Leta 3 889 ločil se je v Zjed. državo h le 25,535 parov, dočim so leta 1*67 privolila le v 9937 ločitev zakona. V 20. letih je toraj število "di-v.ireov" napredovalo za 157%, dočim je prebivalstvo naraslo le za 60%. Ločitev zakona je povsem odvisna "d strog'h in nestrogih zakonov v poji *d in ih naših državah. Leta 3886 se j«- v državi Massachusetts ločil vsaki par in 1. 3903 že vsaki 20 par. V Miehiganu se loči vsaki 9 in v Rhode Islamiu vsaki 8 par. V Vedno več naseljence?. Tekom prve polovice aprila je, oziroma bode dospelo v newyorSko luko 38,000 naseljencev. V minolej jeseni potovalo je zlasti mnogo Italijanov nazaj v domovino, kar znači, da je bila prosperiteta v Ameriki velika. Toda že takrat smo trdili, da se bode ogromna večina onih, kteri menijo, da je v Evropi boljše, nego pri nas, vrnila nazaj. Vse to nam potrjuje tevilo sedanjih naseljencev, ktero postaja dan za dnevom večje. Tekom tega tedna dospelo je v našo luko 3400 Italijanov. Včeraj in danes je dospelo še nadaljnih 2334 in razun teh dospelo je še 1500 Italijanov z francoskim parnikom "L* Acjuitaine". Prihodnji teden pride v New York samo iz luk Sredozemskega morja 12495 naseljencev in si-<-er jih dovede "Columbia" 1000. "Sicilian Prince" 1300, 'Koenigin Luise' 1000, "Batilla" 900, "Prinz Oscar" 1035, "Victoria" 1100, "Cita di Torino" 1500, "Massiglia" 900, "Calabria" 1200; "Umbria" 935. "Algeria" 1070 in "Montevideo" 860. Slovenske norosti. Iz Clinton, Ind., se nam poroča, da v tamošnjej okolici delo miruje v 12 prernogokopili. Pesestniki so zaslužek znižali, a ceno smodniku ne-čejo znižati. Poznovalci razmer pravijo, da bodemo tri mesece štrajkali. Slovencev je tam kacih 30, a druzih delavcev do 2500 Toraj sem ne kaže rojakom hoditi dela iskat. F. P-r. Nezgoda no morju. Cape Henry, Ya., 9. aprila. Angleški parnik "Rosewood je na potu v * Rotterdam, dve milji severno od Virginia Beach, obtičal v pesku. Mo-tlvo se je rešilo na rešilno postajo. Parnik bodo kmalu rešili. Potres r tfacedoniji. Dunaj, 9. aprila. Iz Solunja v Ma-eedoniji se poroča, da je bil dne 4. aprila v vilajetih Kosovo in Solunj potres; 25 osob je bilo vsmrtenih, 40 ranjenih. Nad 3500 hiš se je podrlo, tako, da je škoda velikanska. Znižana vožnja. Red Star črti je prevožnjo ceno znižala za vso Avstrijo in to IZ ANTWERP?" NA DO NEW YORKA za $24.50, Hamburg-American črta pa na $29. Najbrž« bodo tem družbam Še druge sledile. Vožnji listki ?o dobiti pri Fr. Sak-ser, 109 Greenwich 8t~ New York in 1778 St. Clair St* Cleveland, O, K vseslovanskemu časnikarskemu kongresu. Yril se t septembra t St. Louisa. Povodom svetovne razstave. Dne 20., 21. in 22. septembra vrši se v St. Louisu, Mo., prvi vseslovan-ski časnikarski kongres v Zjedinjenih državah ameriških. H kongresu vabi vseslovanski odbor vse Slovane Amerike, kteri bodo obiskali svetovno razstavo v Si. Louisu, kakor tudi one, kteri pohiie tem povodom semkaj iz Evrope. Opetujemo, da je dobrodošel vsaki slovanski brat, brez razlike političnega in verskega prepričanja. Radi tega poživljamo h kongresu Slovence, Hrvate, Bolgare, Srbe. Cehoslovane, Poljake, Slovake, Ruse, Litvince in Lužiške Srbe — poživljamo vse člane te velike slovanske obi-telji, kteri obiščejo razstavo , da se tako medsebojno vpoznamo in ostanemo zjedinjeni v novem svetu in pomagamo naelj eelokupnej domovini v starem kraju. Poživljamo vso slovansko inteligenco, slovanske pravnike, zdravnike profesorje, književnike, pravoslavno protestantsko, kakor tudi katoliško duhovništvS, učiteljstvo itd., a pred vsem slovanske urednike ali pa zastopnike slovanskega časopisja. Nadalje vabimo tem potom vse slovanske ženske in možke jednote in organizacije, pa bile narodne, sokol-ske, pevske in zabavne ali verske. S kratka vabimo slovanske možke in ženske, navdušene za vseslovansko stvar v Ameriki. Prosimo tudi, da nam udeležitelji vseslovanskega kongresa "pravočasno naznaijo svoj prihod in še preje pri-poslali opis svojega zastopstva vseslovanskemu odboru. Istodobno pa moramo tudi pripomniti. da pomilujemo tako brate Ruse, kakor tudi brate Poljake, kteri v medsebojnem piepiru škodujejo sami sebi. Toda po našej moči potrudili se bodemo, da jih zbližamo. Ruski narod ni ruska vlada. Trpljenje poljskega naroda, kteri je razdeljen med tri despotiČne vlasti, ne smemo pripisovati ruskemu narodu. Za srečnejšo bodočnost Slovanov! Priglašenja naj se pošiljajo: Hyneku Dostal, predsednik sklice-valnega odbora, 1210 Emnel St.- St. Louis, Mo. Na boj! Admiral Makarov pozval je Japonce na boj. Kuropatkin je zopet v Lia^-Yangu. Pred Port Arthiirom je prišlo baje zopet bitke. — Japonci skuštgo ponovno izkrcati vojažtvo. — Poloiaj ob reki Yalu. — Rusi prično v kratkem s ofenzivo. — Pravoslurua Velika noč. Paris, 9. aprila. Iz Petrograda se brzojavlja, da jo podadmiral Makarov danes zjutiaj ostavil Port Arthur in odpljul z svojim brod^vjem na prosto morje. Makarov je dobil namreč sporočilo, da se približujejo Japonci Port Arthuru. Nadalje se tudi zatrjuje, da se vrši sedaj na morju bitka, ktera vest pa še ni potrjena. London, 9. aprila. Tukajšnjej •'Times" se brzojavlja, da nameravajo Japonci ponovno izkrcati svoje vojaštvo blizo P<-rt Arthuia. Popolna blokada portartliurske luke se jim ni posrečila. Dosedai še ni dospela niti jedna japonska transportna ladija v pečilsko luko. Petrograd. 9. aprila. General Kuropatkin se je vrnil v Liaoyang. Iz bojišča nI novosti. Paris. 9. aprila. Iz Tokio se brzojavlja, da je mesto Nagasaki o^tavilo 13 japonskih transportnih ladij, s kterimi pljuje 10.000 vojakov v Korejo. Petrograd, 9. aprila. Vedno bolj se potrjuje dejstvo, da sc Rusi sedaj ^e nečejo bojevati in da se ne bodo Mukden, 9. aprila. V Mandžur prihaja še vedno vsaki dan po šest vlakov vojakov. Vsaki vlak ima po vozov. Železnica popolnoma zadostuje vojnim potrebam. Za ofenzivo bodo Rusi pripravljeni že ta mesec. Seoul, 9. aprila. V Chemulpo je dospel parnik "Sumimoye Maru".Na parniku so tudi častniki poročevalci, kteri se pa ne smejo izkrcati. Petrograd, 9. aprila. Car je sprejel v avdijenco bivšega poslanika v Tokio, barona de Rosena. Za njegovo zaslužno delovanje ga je imenoval višjim dvorjanikom. Sibirska železnica bode v kiatkem pričela prevažati tovore, kar znači. da je mobilizacija skoraj gotova. + + * Petrograd, S. aprila. Izimši vojaki in mornarji na daljnem iztoku, pričeli so se danes vsi pravoslavni postiti in pripravljati na Velikonočne praznike. Vojaki na iztoku so posla prosti. Po vseh cerkvah ruskega caistva so danes z velikimi si a vnos t mi pro-- In vil i pasjonski dan. Hiša ruskega poslaništva v Seoulu, Koreja. Anglo-francoska kolomljalua pogodba. London, 9. aprila. V ministerstvu inostranih del v Londonu so včeraj podpisali anglo-francosko kolonialno pogodbo, ktera sestoji iz treh listin. Prva se bavi z Egiptom in Maroko, druga z New Foundlandom in zap. Afriko in tretja s Siamum, Novimi Hebridi in Madagaskarjem. Pogodba določa, da ostane sedanji položaj v Maroku in Egiptu nespremenjen.Anglija pripozr.a pravico Francije čuvati mir v Maroku, dočim odobrava Francija angležko politiko v Egiptu. Sueški prekop ostane neutralen. V New Foundlandu ima Francija na francoskem obrežju izključno pravico ribarstva. Za zapadno Afriko dobi Francija tri koncesije, in sicer pristop na reko Zambesi, 6 otokov in določeno mejo med reko Niger ter jezerom Čad. Koga t Chile. Lima, Peru, 9. aprila. Iz Antofa-gaste, Chile, se poroča, da je tamkaj umrlo za kugo. Sedaj je še 51 osob bolnih. Vlada je proglasila strogo karanteno. Not kolodvor v Chieagu. Chicago, 111., 9. aprila. Chicago & Northwestern železnica bode na vogalu Jackson Boulevarda in Franklin St., zgradile. 14 nadstropno poslopje, v kterem bodo nastanjeni vsi prominentni uradi. V 14. nadstropju bode velika obednica, v kterej bodo vsi vslužbenci dobivali brezplačni lunch. Poslopje bode veljalo $1,000,-000. upirali Japoncem. Le na desnem krilu japonske vojske pod vodstvom generala Kurokija, so ostavili Rusi večje oddelke kozakov. Iz tega je natančno razvideti vojni načrt generala Kuropatkina, kteri si hoče pridobili dovolj časa in izvabiti k sebi vso japonsko vojsko. Rusi so zasedli Fengwangcheng, dočim so le male oddelke ostavili med Antungom in Kialilutinom, da čuvajo utrdbe, ktere so preje zgradili na levem bregu Yalu. Iz tega je razvidno, da ruska de-fenziva ni povsem resna, vendar se bode pa Rusom posrečilo japonsko vojsko zvabiti preko reke v Mandžurijo. Vendar je pa dvomljivo, bodo li za-mogli Japonci tako hitro priti v Mandžurijo, kajti pota v severnej Koreji so skrajno slaba in polna blata ktero ovira napredek topništva. Vozovi ostanejo vsaki čas v blatu in topovi, ktere vozi po šest konj skoraj, da ne morejo dalje. Ker v Koreji pridelajo riža k večjem za svojo lastno potrebo, morajo Japonci dobivati živila iz domovine, in dovažanje jestvin je skrajno težavno. To je glavni vzrok, da Rusi še ne bodo tako hitro izvabili Japonce v svojo pest. Japonska vojska ktera operira iztočno od Anju, je tudi v nevarnosti. Kozaki so preiskali vso severoiztočno Korejo in postre-Ijali nekoliko Japoncev. Kaj je za temi kozaki, nihče ne ve, toda splošno se sodi, da sledi kozakom velika ruska vojska. Ako je temu tako, potem vsakdo lahko uvidi, v kakem neredu je japonska vojska, ktera je sedaj celo v nevarnosti, da jej Rusi zasledijo zve- zo med Pingyangom in provijantno postajo. Glavna cerkvena slavuost v Petro-gradu vrši se v Izakovej katedrali. Petrogradski metropoli t v svojem diamantnem ornatu in z dragoceno mitro na glavi, predstavlja odrešeni-ka, dočim predstavljajo škofje in ar-hidiakoni Kristusove učence. Oni, kterim se posreči priti v katedralo, ostanejo običajno po ves dan v cerkvi. Inozemskim diplomatom, kterim se je pridružil tudi ameriški poslanik McCormick, zgradili so v katedrali posebno tribuno. Car in njegova obitelj, so prisostvovali službi lož j i v kapeli zimske palače. Kasneje so sprejeli sv. ve-"erjo v Ančikovej palači. Zvečer so zvonili vsi zvonovi stoterih in stoterih petrogradskih cerkev, dočim so duhovni v cerkvah či-tali evangelije. Tekom večernic. drži vsaki obiskovalec cerkve prižgano svečo v '•nkab. ktero kasneje vzame seboj in jo postavi pred sliko svojega patrona. Kdor je bil tako srečen, da je prinesel svečo domov, ne da bi ugasnila, je uverjen. da bode prihodnje leto zanj srečno. Proti polunoČi zadobe ulice čudno malerično lice. Iz vseh cerkev prihajajo ljudje in vsaki nosi v roki prižgano. Prospekti in bulevardi, kakor tudi ozki peruloki so polni občinstva, ktero hiti domov s prižganimi svečami, kterih. plamen vsakdo čuva z rokami, kolikor mogoče skrbno. Moskva, 8. aprila. V Kremlju blagoslavljajo sveto olje. Ceremonija traja tri dni, v kterem času pojo menjajoči se opati neprestano psal-me. Vladivostok, 8. aprila. Škof Euze-Hj je vojake oprostil od posta in za-jedno suspendiral spoved. Petrograd, 8. aprila. Tukajšnjim "Novostim" se poroča, da mseto Ilarbin v Mandiuru ni bas zdravo, radi česar bi biic umestno, da oblasti odredijo vse potrebno, da preprečijo kako epidemično bolezen. To je zelo važno, kajti 9kozi Harbin potujejo vse ruske čete, kakor tudi ves proviant. Oblasti so pripravile vse potrebno, za oskrbovanje bolnikov v Harbinu. Odlikorauje ruskega komata t New Yorku. Petrograd, 9. aprila. puvodom pravoslavne Velike noči podelil je car Xikolaj raznim uradnikom redove, zlasti pa onim, kt«ri 30 v diploma-tičnej službi. Med slednjimi so bili odlikovani tudi trije konzuli v Ameriki in sicer: Nikolaj Lodiženskij. ruski generalni konzul v New Yorku, kteri je dobil križec reda sv. Vladimira; Albert Schleppenbnch, konzul v Chicagu, HI., križec reda sv. Ane in konzul Struve v Montrealu, križec reda sv. Stanislava. Red, kterega je dobil generalni konzul Lodiženskij v New Yorku, je zi-lo važen in je spojen z dednim plemstvom. Newyorška kronika. Koristi "H i a w a t h e." Parker Heyes, farmer iz newyor-ške okolice, dal je včeraj svojo soprogo zapreti, ker je surovo z njim ravnala. Sodniku je pripovedoval, da ima njegova /ena navado, njega vsaki dan pre tepsti. Tekom minole zime ga je prisilila v drvarnici prebiti cele noči. Da pa ni zaspal, postavila je potem ko ara je zaprla, pred vrata fonograf, kteri je neprestano igral koračnico — "Hiowatha". Sedaj se je pa naveličal drvarnice, žene in fo no grafa ter pustil ženo zapreti. Parada gasilcev. Dne 14. maja priredili bodo new-vorški gasilci veliko parado po mestnih ulicah. Parade se bode vdeležilo 45 sotnij gasilcev, in sicer 30 sotnij iz Manhattana in Bronza ter 15 sotnij iz Brooklyna. Parada se prične na Battery od kjer odkorakajo na 30. ulico in 5. Ave. Gasilce bode vodil šef Croker memo mavorja McClel-lana. Naznanilo zdravstvenega oddelka. Newyorški zdravstveni urad (Department of Health) nam naznanja, da je otvoril v hiši 967 6. Ave., blizu 55. ulice kliniko za jetičue v novem poslopju. V poslopju nahajajo se prostori za lekarno, X-žarke, čakalnice za moške in ženske itd. Sobe so dobro razsvetljene, dočim je poslopje samo jedno nadstropje visoko. V zavodu so vedno na razpolago izučene strežnice. Namen zavodu je: Natančno diagonizi-rati bolezen, skrbeti za bolnike, zdravljenje ambulantnih bolnikov vstevši one, kteri v druzih zavodih ne najdejo pomoči, pošiljati postrež-nice na dom, prevesti bolnike v bolnico itd. Natančneja pojasnila pošlje bolnica vsakomur na željo domov. Klinika je odprta vsaki dan od 30. dopoludne do 2. popoludue. Zdravniki naj pridejo obiskati pliniko. Hermann M. Diggs, M. D. ravnatelj. Thomas Darlington, M. D. predsednik. Pod kolesi. Na 8. Ave. in 146. ulici povozil je včeraj voz poulične železnice 71etno Mamie Lee, ktera ni opazila bližajočega vozu. Motormana Peter A. Pe-tersona so zaprli, dasiravno je dokazano, da on ni kriv. Iz nem&ke sapadne Afrike. Berolin, 9. aprila. Iz nemške zap. Afrike se poroča, da je bilo v boju pri Omaruru vse polno Hererov usmrtenih. Barbarski Nemci s< jih morili z bajoneti. Domačini so takrat zgubili skoraj 100 mrtvih in ranjenih. Nemci pa 20 mrtvih in ranjenih. Naš zastopnik ▼ Chicagi h Mr. MAX BAJEC, 617 South Center Ave., Chicago. 111. Mr. Bajec je po ohlažčen nabirati nove naročnike sa "Gla• Naroda1* in pobirati naročnino od starih naročnikov tar nabirati oglasila m Vabilo na naročbo. Ob poteku prvega četrtletja vabimo naše slovenske rojaks na na-ročbo lista "GLAS NARODA", kteri kot EDINI DNEVNIK v tej deželi velja le $3 za-vse leto, ali 75 centov za četrt leta. Vse gg. naročnike, kterim je po naročnina s prvim četrtletjem potekla, pa prosimo, da isto kmalu ponove. Upravništvo "Glasa Naroda". V dosmrtno ječo. Cordelia Botkinora, ki je zastrupila soprogo svojega Ijnbtaka ln njeno sestro, zopet obsojena. San Francisco, Cal., 8. aprila. V druge j pravdi proti Cordeliji Botki-novej, ktera je bila v drugič sojena adi zastrupljen j a soprege svojega ljubčeka, spoznalo jo je sodišče krivo n jo obsodilo v dosmrtno ječo. Žo pri prvej pravdi so jo porotniki spo-nali krivim, toda zagovorniki so jej izposlovali novo pravdo. Krasna Cordelia jo ljubila soproga neke druge žene in to je bilo za njo osodepolno. Na potovanju proti vzto-ku se je seznanila 1. 1898 z časnikarjem John P. Dimningom, in ga kljub temu, da je bila poročena, ljubila. Da si pa 1 j ubčeka popolnoma prilasti, poslala je nj ego vej soprogi zastrupljene slaščice. Njegova soproga in njena se-tra sta slaščice zavžili in sta kmalo na to umrli. Potom preiskave se je dognalo, da so bile slaščice zastrupljene r arzeniko. Kmalo na to so posiljateljico v San Francisco zaprli. Proti njej je pričal tudi Dunning, njen bivši ljubček. Dirja Indijanka. Telioa, Wash.. 9. aprila. Na indijanske j rezervaciji Coeur d'Alene, 7 milj daleč od tukaj, je starega Indijanca Bushkin Jima, njegova soproga usmrtila. Na to mu je odrezala glava. Ko je skušala njegovo razse-kano truplo sežgati, so jo drugi Indijanci vjeli, na kar so jo pt izpustili. Snežni vihar na zapadu. St. Joseph, Mo., 9. aprila. Skoraj po vsej državi Missouri razsaja snežni vihar Brzojavne zveza je pretrgana. Mala poročila. — Hauverjev hotel v Stone Ridge, Ulster Co., N. F., je zgorel. Hotel je bil last II. Leggetta iz New Torka. Škoda: $30,000. — V Bostonu, Mass, napovedala je Greene Nervura $o., konkurz. Dolgovi tvrdke znašajo $300,000. Glavni upnik je Pettingill & Co. iz Bostona, ktera je nedavno napovedala banke-rot z dolgovi v znesku milijon dolarjev. — Newburski trgovec James E. T. Hargraves, kteri se je vozil z parnikom iz Newburgha v New York, da nakupi razne potrebščine, je brez sledu zginil. Ko se je odpeljal iz New-bugha. imel je seboj $2000. Najbrže je prišel roparjem v roko. — V Newarku, O., zgorela je tovarna Wehrle Stove Works. Škoda znaša $300,000. Nad 1000 delavcev je zgubilo delo. Družba pa ima k ■sreči že novo tovarno, v kterej bodo v kratkem pričeli z delom- — Frank Brubaker je v Harria-burghu, Pa., ustrelil italijanskega delavca Tomaso Bartiloui, kteri ga je psoval. Morilec se je prostovoljno javil oblastim. ROJAKOM V JOLEETU, ILL., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John SuatarSiča, 1208 N. Centre St. Imenovani gospod j« naš trgovski dopisnik. ' Glas Naroda". %U»TMf w iwfiH Um% Cfdmik _ ZMAGOSLAV. VAfiJAYXQ nANK 8AX8XR. OsMwiok Bt, N«w York Oitr 1» Tali« list ca A . —. •» • • Uft Ktnp« m tm lato . . . 94J0 « 44 « pol leu . . t M u " u 4« trt lata . . 1.7» F Ettooo paiiljamo list akmuia dve KterflkL **Glaa Naroda" uhaja vsaki da U ti trm i i nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" (»Voiaa of tke Paap^) laauad every day, axoapt Sunday and Holiday*. Subscription yearly W- Advarfciacinaata on Za oclaaa do 10 mtio aa pUču tO Popiai kraa podpiaa In aa ne natisnejo. Denar naj aa UaaovaU poatati po Honey Order. Pri spremembi kraja neroSnikov proaisne, da a« nam tudi prajinj« bi yafiUe naanani, da kitraia najdamo ■aslomike. Dopiaom In psiilietrase naredite "6LAS NARODA", Greenwiok St., Nov York. OH? — Talafon S7tf OertlendL — Misija državnika Ito. Bivši japonski ministerski predsednik, marki Ito, se je vrnil iz svoje misije v Koreji v Tokio. Kaj je tamkaj opravil in česa je dosegel, o tem Japonci naravno ne bodo poročali in obesili na veliki zvon. V kolikor je znano, je Ito priporočil, da se "previdno postopa proti Koreji" in v tem je zapopadena vsa Itova misija. Želje Japoncev se koncentrirajo v politiki, da se doženejo že stoletja stari japonski cilji, vsled kterih naj postane dežela jutranje zarje del japonskega cesarstva. Naravno, previdno! Takozvani korejski cesar mora smatrati Japonce kot prijatelje, kteri mu jamčijo njegovo suvereni-teto. Ito je Korejce tudi naprosil, naj se odpovejo svojim orientalskim običajem in naj skrbe za svojo bodočnost tako, kakor Japonci. Cemu neki toliko opisovanja? Zmagovalec v se-danjej vojni Korejcem izvestno ne bode dal Časa, da si prilaste zapadno kulturo, kajti Koreja postane na vsak način last zmagovalca. Ako bi bila Japonskej sreča mila in ako bi bili Japonci poštenjaki — kar pa o Mongolcih ne moremo trditi — potem bi bili mogoče toliko značajni, da bi počakali smrti sedanjega korejskega cesarja, predno bi razdejali navidezno korejsko neodvisnost. Najbrže je pa tako razmotrivanje sedaj povsem nepotrebno. Ruska nepregledna vojska je že na bojišču in Rusija za osvojitev Koreje ne bode potrebovala več časa, nego le par dni po glavnej bitki. — Korejo bi radi take osode obžalovali, ako bi njeni prebivalci ne bili tako grozno leni in ako bi tamošnja vlada ne bila tako korumpirana, Kedo neki je korejskemu cesarju svetoval, naj se prične baviti s svetovno politiko? Čemu je bil tako strašno zabit, da je z Japonci sklenil prijateljstvo? — on, kteri jo dalj časa bival kot begun v ruskem poslaništvu! Zanj bi bilo vse-kako boljše, ako bi se bolj zanimal za ženske svojega harema in za Lady Om. On pa tega ni storil in svetovna zgodovina bode sedaj izrekla svojo sodbo. Dežela, ktera je dolga stoletja Čuvala najčistejšo kitajsko kulturo, dežela, za ktero Rusija in Japonsksi žrtvujeta svoje najboljše sinove, ona je po krivdi svojega vladarja zamudila priliko ostati še par let "neodvisna". Ona je životarila le s pomočjo svojih sosedov in potom sosedov mora tudi politično propasti. — Kitajske sladčice. V bolj-hišah na Kitajskem se dobi po Uosilu še poseben prigrizek za razvajene sladkosnedeže. K takim prigrizkom spadajo: V ponvi opraženi murni (čvrčki), kosi buče v palmovem olju, nasoljene podgane, vmaslu pe-podstvo rumene rase, bi občutili to ie grozncje, brezobzirneje v tisti čas ko bi nesreča hotela, da Rusi ne bodo zmagovalci. Zato dvigam čašo, viso ko v zrak jo dvigam, da spojim ž njo /ark, navdušen vzklik: Hura Rusom! llura slavnemu ruskemu orožju! \ slavo in zmago ruskih junakov! Ko je Gjalski zaključil, se je vsa <.vorana tresla od navdušenega klicanja, občinstvo pak je vstalo in za pelo rusko himno. A ko je dr. Car predložil, da se odpošlje carju pozdrav, je doseglo navdušenje svoj vi-:ek. Carju je bila odposlana nastop na brzojavka: "Hrvatje, zbrani na svečanem ko-inersu, prirejenem po "Hrvatskem Sokolu" v korist, naših slovanskih bratov v Macedoniji, izražajo Vaše mu Veličanstvu, kakor vladarju bratskega nam naroda ruskega, najtop-leje želje, da Bog vsemožni blagoslovi Rusijo in ovenča njeno orožje na čast Rusije in največjo radost \sega slovanskega sveta." Znamenit dogodek na tem komer--u je bil govor Poljaka Grabowskega, ki je izvajal, da Poljaki hočejo ohraniti svojo narodno individualnost in -e nečejo potopiti v ruskem morju. Ali — je nadaljeval — kakor imate vi svoje "čiste", tako imamo tudi mi šovinistično stranko, ki hoče širiti mržnjo do ruskega naroda in v sedanji vojni želi zmago Japonski. V tej vojni moramo stati na strani Rusije, ker je to borba dveh kultur, a Rusi so borilci za našo evropsko kulturo. Poljski narod, če tudi ni nikoli peval "Bože, carja hrani!", rad kliče: "Bože, narod ruski hrani!" Dal Bog, da ruska zmaga na daljnem Iztoku do-nese svobodo ruskemu narodu! — Govornik je naglasil idejo slovanske vzajemnosti in je zaželel narodu ma-cedonskemu, da nam zašije zlato solnee svobode! — Velikan — nesposoben za vojaka. Ne prigodi se često, da bi bil kdo radi velikosti za vojaščino nesposoben. Vendar pa se je to zgodilo pariškemu velikanu Hugonu, ki meri 2 m. 29 cm. Vojaška oblast bi bila prisiljena za njega napraviti 3 m. dolgo posteljo in posebno obleko. — rjugo je rojen v Pirenejah in je 24 let star. Njegova želja. Joku Dobami d je Esq., iali, da Časniki • njeas piiejo. Išče "pressagenta". — Nepravičnost sveta. Greater New York, Ejpril de najnt t. m. t. 1. "Voice of the People", Manhattan. Mister Editor:— Radi svojega življenja sem povsem lisgostet in to niso sanje! Pri vsem tem pa vendarle mislim: "Še zamo-reš biti preslaven", in to me uteši. Tudi to ni laž. Toda. Mister Editor, kaj naj počne ubogi inteligenten človek, tudi če je nekoč imel plenty — ptujega denarja, in se z njim vozil na preko-morske izlete, — ako njegovo ime ni v njuspejprih naprintano? Človek, kteri dandanašnji nima avtomobila in kraj tega še milijon denarja, ne me več upati, da bi kaj tacega dosegel. Baš to je vzrok, da se danes k Vam zatečem. Of course. Vi, Mister Edit-»r, Vi ste all right. Vi moje dopise saj naprintate, toda drugi pejpri o meni nečejo vedeti. Vi nikakor ne bodete verovali, kako težko je priti dandanašnji v njus-pejpre. Jaz imam necega gentleman-irienda, kteri je riporter necega eng-lish njuspejpra. Njemu sem dal hint in ga vprašal, čemu tudi o meni ne piše. In Vi mi ne bodete verovali, kak odgovor sem dobil. On mi je namreč dejal, da si moram nogo zlomiti in on bode za ostalo skrbel. Tuli mi je svetoval, naj skušam kaj ukrasti, tako. da me zapro; potem bode on celo mojo sliko dal v njus-pejper in pisal, da sem society-lyon, in da imam talent za — defravdanta. Ako mi pa to ne ugaja, potem moram streljati na kako dekle, ali pa naj napravim — ako sploh mogoče — bankerot. Nadalje mi je svetoval, naj prične moja žena z divcrce-pro-ceediug in naj navede kako sloven-ko igralko kot ko-respondentinjo. Tudi bi bilo umestno, ako bi moj boarding-house pod sumljivimi circumstances —zgorel, potem bi zamo-gel o meni pisati plenty. Tudi s ponarejenimi čeki in denarnimi nakaznicami, ali z neumnimi grozilnimi pismi bilo bi za publicitv-lajn kaj doseči, toda ako ostane človek pošten in tudi če je največji pijanec, ne more priti v časopise — except ako po-tane glediški igralec in kritikar zaledno. tako da ima ambition o samem sebi pisati. Jaz pa mislim. Mr. Editor, da je v-se to humbug. Drugi ljudje pridejo v časopise tudi brez defravdaeij in treljanja. For inŠtenc, Miss Alice Roosevelt. Samo, pri vsem tem ni pravice. Jaz sem stavil tudi na ponies, toda i to ni prišlo v pejpers. Končno Vam pa povem, česa mi manjka. Jaz potrebujem pred vsem press-agenta". kteri bi tendal ta business. Ali ne menite. Mister Editor, da bi jaz kot prominentni board-ing-boss lahko najel kacega prajvet-pressagenta. Prosim, posvetite tej zadevi nekoliko pozornosti in ostanem do prihodnjič Vaš obliged John B. Dobemidge, Esq. P. S. — Baš sedaj, ko sem položil pero v stran, dobil sem neko ajdejo. lvako bi bilo, ako spišem kako — novelo? Ali — spisal bodem kako dramo, ktero bodo vprizorili v kakem za-padnem predmestji;? Kaj pa, ako bi pisal kak dopis za Vaš njuspejper, ali pa kako 'povest" za Vaš koledar? Jaz menim, to bi bilo ložje. nego kaka defravdacija in pri vsem tem bi bilo moje ime naprintano. Edino, kar še želim, je to. da bi bil moj "pa" v tej country rojen, potom bi zamogel jaz postati — predsednik in imel bi le malo trubelna s printanjem mojega imena v Časopisju. Ta—ta, Mister Editor! With regards Vaš John B. Dobcrnidge, Esq. Erropejske in droge vesti. Knrz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $80*55 in k temu še 15 cen tov xa poštnino, ker mora biti de-oar&A p*siljat*v registrirana. Kranjsko slovensko katoliško Dunaj, 9. aprila. Komptuarist E. Kune, kteri je poneveril večjo svoto denarja, je všel v Ameriko. Sofija, 9. aprila. Iz Carigrada se brzojavlja. da sta turška vlada in bol-' garski zastopnik podpisala pogodbo glede sprave. Podrobnosti ostanejo tajne. Odje>a, 0. aprila. Tukajšnji Židovi pošiljajo dunajskemu židovskemu časopisju lažnjive dopise, v kterih trdijo, da celo tukajšnje oblasti agiti-rajo proti Zidom. Taka poročila so pa povsem neosnovana, kajti baš oblasti store v~c, da Izpo-dujejo sporazum med čifuti in pravoslavnimi. Berolin, 0. aprila. Kmetovalci iz okolice Nowo mjasto. pruska Poljska, so včeraj napadli židovsko naselbino v mestu. Napadalci so pobili Židom vsa okna in oplenili hiše. Paris. !>. aprila. Bivša španska kraljica Izabela je smrtno bolna. Bolnica želi videti svojega vnuka, kralja Alfonsa. London, 0. aprila. Indijskemu uradu se brzojavlja. da so Tibetanci pri Kalapangu napadli angležko okspe-dicijo pod vodstvom polkovnika Mac Donalda. Anglež« baje niso imeli lii-kake zgube. Colon. Panama, 0. aprila. Ameriška prekopova komisija odpotovala je včeraj v Matachin, na prekopovem ozemlju. pojp. društvo Najnovejši ekspresni parnik KAISER >VILHELM II. odpljuje dne 12. aprila ob 1. uri pop. iz New Yorka v Bremen. Ekspresni parnik LA LORRAINE odpljuje dne 14. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Lepi postni parnik 'Tied Star" črte KK00NLAM) odpljuje 10. aprila ob 10V2. uri pop. iz New Yorka v Antwerpen. svete Barbare v Forest City, Penna. [nkorporirano dn6 31. januarja 1902 T PennsylranUi. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Žid an, P. O. Box 47S, Forest City, P« L tajnik: Ivan Telean, P. O. Box 607, Forest City, Pall. tajnik; Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR; Josip BucnrELi star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Goeenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalae, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: VoteeA City, Pa. Joliit Telhan, P. O. Box 60?f Društveno glasilo je "Glas Naroda", KJE JXt John Bergant. doma iz Dvorja pri Cerkljah na Gorenjsk-jm. Za njegov naslov bi rad zvedel: Mihael Podjed, Charitz Hospital, Central & Perry St., Cleveland, O. (8-11 4) "GLAS NARODA" prodaj« »o 1 M»t Kltnfin: Antoa B • b e k. poaUTodj* ^o-dražniee Frank 8akacr. 1776 St. Glair St^ Okmbud. Ohio. C k a a Darcane. 91» K. Con gnm St.. Keaoaka. Wla John Snatariii. 1&06 N. Orno tre 8-L. Joliet, DJL Frank Gabre ni a. fit Power 8t_ J*hjutown. Pa. Aka Mi kda rojakov Hat prodajali Ekspresni parnik KAISEK WILHELH der GR. odpljuje dne 2G. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Ekspresni parnik "francoske družbe'; LA SAV01E odpljuje dne 2S. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r. 109 Greenwich St.. N e w V o r k. Zu ekspresne parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod potom brzojava ali pa nas pokličite po telefonu.' 3795 C«Ttlandt. ako ste na kaki postaji v /« Yorku- Dobro gi to zaDomnite. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na ' istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. POST, Asa't Ticket Agent, City Ticket Ageat. [313 iv. Alain St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. W*T POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu ob iinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sen: otvoril novo urejeni saloon pri „TriglaYu" 6x7 So. Center Ave., blizu 19. olice, kjer točim pristno uležam ..ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve? vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodoSel Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo vsčkrat počastit s svojim obiskom 1 Mohor Kladič. 617 So. Center At., bllzo 19. oL, CHICAGO, ILLINOIS. ® 'Z' -Z- & -S g, g, .3. .g. @ ® @ ® & 0 @ ® ® # .g. .;o> .3. .3. ® © @ ® © ® # .g. @ m @ -Z" ® -Z- ® ® iT: -3- -Z- ® ' g. ® -S"' @ ® 0 & ® © ® ® # @ C- 0 ^ @ @ ^ -o> @ # 0 @ @ © ^ ' § -S- ® -S Z- Z & ® ® @ @ @ ■:?> © © ® © -Z & -s- @ @ *§r 'Z •Z Z" ^ @ © z- -z-& & © z- @ ® z- z-© -z z- z- Zi Zf Z Zm ® © z z z @ z• z- ® -Z @ -3 • § § ® Z: ^ § § Z ' Z- ® Zf z Zt Z Zi z z- @ z Zahvala in priporočilo Ob desetletju svojega potovanja po Združenih državah, ki se sedaj končuje, kličem vsem rojakom krepki in iskreni NA ZDAR! zahvaljujoč se za sedanjo blagohotno naklonjenost ter priporočajoč se isti še nadalje. Spoštovanjem Mat. Pogorele, trgovec s knjigami in zlatnino. Naslov za knjige: jVI. Pogorele Box 226, Wakefield, Mich. Naslov za zlatnino: M.Pogorelc care of B. Schutte, 52 State Street, Chicago, Illinois. Z- -S* Z' Z Zf Z• Z Z Z- Z Z -Z Z Zi . Z @ Z 0 ® z z Z Z Z 'Z z> z z z . z- -z z- z-Z Z' -z z z z -z -z z] z z m Z Z Z- 0 & z- z z z- z z © z- z z z Z Z Z 'Z z z z z . Z: z- Z• Z II * 1 * • « * * ! * : * * * * i| * * * * i * * | * * * * * * * - j * * * * i * * ; * * i * * ll * 1 * 1 ! * ii * * * * * f * ll * 1 * 1 * * ) * * * * * * * 1 * * * * i ll ^ | * 1 * 1 * -Z ZZZ&&ZZZZZZZZ&Z zzzzzzz 121 Z ZZZZiZZZZZZZZZZ ® Kdor še nema KOLEDAR za 1« 1904, naj hitro seže po njem; v zalogi imamo le se kakih 100 iztisov. Velja le 25 eentov s poštnino vred. ' , • IJ «W»P'.4 PSP I^WWU'IJWWPJ.11,.1 M Jegoslovansto Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. TMsasrfiSjadKiasi^ii * •-- URADNIKI: Prediednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Elj, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽlSNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa, I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Ereletk, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj >e blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Goo. L. Brorich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatTe naj ae pošljejo blagajniku: Iran Got i«, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po trojem zastopniku. Društvena glasilo je: "GLAS NARODA"*. Drobnosti. Mrtvo t r u p 1 o in kokoši. 77 let > t a ro Marijo Zalar v Mateni je njen sin dobil mrtvo v njeni zaprti sobi. Ležala je mrtva na tleh. Na obrazu so se videle samo kosti, meno so s trupla odkljuvale tri kokoši, ki so bile v sobi, ali so pa truplo oglodale miši. P r e d mariborski ni porotnim sodiščem je bil kočarjev šin Mi-iiael Segula obsojen radi uboja na 4 leta težke ječe. — Oproščen je bil uradni sluga okrajnega sodišča v Slovenji Bistrici Josip Popatnik, ki je bil obtožen zlorabe urndne oblasti. "X a r <1 d 11 i O o m" v Celovcu 1/. (clovca pišejo "Grazer Tagblat-tu": < uje se, d:i je Ernst Schoefi-mann, lastnik gostilne 'Buchemvald'. v kteri je velik zborovalni prostor, s posredovanjem ljubljanske kreditne banke jo prodal za namene slovenskega "Narodnega Doma" v Celovcu. — Preveč — ljubezni. Neki 42letni oženjen težak iz Trsta je povabil dve svoji "znanki", naj napraviti ž njim z izvoščekom mal izlet proti Montebellu. Znanki ste vspre-jeli ponudbo. Med vožnjo pa je mož menda pozabil, da ima doma svojo zakonsko ženo in je vsplamtel v mla-deniški ljubezni — do obeh znank. Ali njegova ljubezen ni našla odmeva v srcu ni ene ni druge, marveč -sti — začeli kričati obe in sti res pri-kričali redarja. Zaljubljenega moža so pridržali r zaporu. Morda je bil način, kakor se je javljala njegova ljubezen, nekoliko podoben javnemu nasilju. Izvoščeku pa se Je stvar zdela nekoliko kočljiva in odkuril jo je pravočasno, da je njegova identiteta ostala neznana. — Velike tatvine pri gali-^ki državni železnici. Te dni se je zavrnila v Krakovu porotna razprava proTi železniškim vslužbencem, ki so izvrševali velike tatvine. Porotnikom se je stavilo 86 vprašanj, od kterih so enoglasno zanikali 72 vprašanj, z večino pa 4 vprašanja. Le 10 vprašanj so potrdili, a že ta so imtla hude obsodbe za posledice. Nadspre-voduik Skryczowski, ki je ukradel knezu Jablonowskemu iz kovčegn dragulje, je dobil 4 leta, nadsprevod-11 i k Julij Szymanski je tudi dobil 4 leta. Po 5 let so dobili nadsprevodni-ki Mucha in Sredniawski, 6 let pa Pilawski, ki je okradel grofico Bor-nowsko. Soobtožene ženske so bile oproščene. — O b r a v n a v a Muri Bonmar-tini. Iz Milana poročajo, da se v kratkem prične obravnava proti Mu-riju radi umora svojega svaka grofa Bonmartinija. Obravnava se bode vršila pred porotniki v Veroni. — Madjarska domišljavost. Šovinistični madjarski list "Magyar Szo" v Budimpešti piše: Tisoč let že obstoji madjarska domovina, mi smo najstarejši državotvorni narod med vsemi omikanimi narodi. Kaj nam daje tako moči1 Naše srce, našo dušo, nae mogel odigrati tako ne-i*--ki prizor, kakor je bil nedavno v ogrskem državnem zboru in kterega pri<"-a je bila madjarska patrijotična duša. Hud hoj <-e je bil za narodove pravice. »j je bil vspešen. kajti pri-l».rili smo Madiaru enakopravnost. Dosegli smo toliko, da tmo spoznali fcvojo moč ter se Dunaj in Rim pred nami t rese t a." — Blagor ponižnim in — nevednimi_ — Morski tiger. Francoski milijonar Trilles pripoveduje z vso res-nobo o neki veliki dvoživki, ki živi v reki Kongo. Domačini imenujejo to zverino "morski slon" ali morski tiger ter se je zelo boje, ker je živalim in ljudjem skrajno nevarna. Miši j on ar sicer ni videl te strašne zverine, dasi so ga domačini dvakrat prišli klieat, naj si gre ogledat morskega tigra, ki se je grel na peščenem bregu, toda misijonar je prišel vselej prepozno. Domačini so pač dva tigra ubili, a so jih takoj pojedli, da ni misijonar videl ne kako kosti ne dlak. Vendar opisuje zverino sledeče: Velikost doseže teleta, toda ima raztegnjeno truplo, gla\a je debela, gobec podaljšan kakor pri psu ter obdan z močnimi brki. V čeljustih ima zobe liki divji mrjasec. Koža mu je marogasta kakor pri tigru. Iz vsega popisa je nova zverina -precej podobna — morski j kači. — Zavod za "prijetne" samomore. Francoski zdravnik dr. Charles Jacobs je specijalist za živčne bolezni. Mnogo let proučeval samomor, ki ga smatra zrt neozdravljivo bolezen. Preselil se je v Chicago ter razglaša v nekem ondotnem listu. "Pri-el sem v Chicago, da napravim samomor lahek, ako ne celo vabljiv. Dandanes nas vznemirja neprestano, oko najdemo vtopljence v morju ali ustreljene ali obešene po mestnih lo-geh. V tem mestu je vsak trenotek na stotine osob, ki so odločene, da so usmrtijo. Primorani so. da si izvolijo strašni konec potom vrvi, revolverja aH najmočnejših strupov. Nečloveško bi bilo, ako bi se tem ljudjem odreklo manj strašno sredstvo. Vsled tega nameravam ustanoviti zavod, v kterem .se boile dosegla hitrejša in manj mučna smrt. Mož. ki se je odločil, da umre, ki ne vidi druge pomoči, lahko pride v moj zavod, se vsede v udoben naslanjač, pritisne gumb ter pošlje svojo dušo na oni svet." -— K m e t s k i fant — vojvoda. Sloveči italijanski tenorist Rubini je bil rojen v Bergamu leta 1795 kot sin revnih kmetskih ljudi. Pozneje je zaslovel vsled svojega glasu tako, da so ga splošno imenovali "kralja tenorjev". Za svojo slavo se ima zahvaliti opernemu ravnatelju Barbaji, ki je postal vsled srečne igre iz kavar-narskega natakarja večkratni milijonar. V njegovej službi si je tudi Rubini pridobil velikansko premoženje in svetovno slavo. Postal je vitez častne legije, častni profesor rimske akademije, generalni ravnatelj petja na Ruskem in vrhovni nadzornik petja na Francoskem. Leta 1342 se je pridružil Rubini slovečemu virtuozu Lisztu ter sta prirejala koncerte po vsem svetu. Pri tem je njegovo premoženje naraslo na milijon. Ker pa je bilo takrat v Italiji za denar dobiti vse, "kupil" si je Rubini vojvod-ski naslov. V njegovem rojstnem kraju so mu že za življenja postavili spomenik. — Kako je vzgajati sinove v dobre— zakonske može. Pod tem naslovom je priobčil H. Mueller \ "Zeit" sledeči članek: Matere vzgajajo navadno sinove za odločne egoiste. Že v mladosti ve deček, da je nekaj posebnega. On je pač možki sestre so le dekleta. Mati odlikuje sinove v marsičem. Ti vladajo potem nad sestricami. V mnogih rodbinah. kjer so ~redtva pičla, porabijo sinovi glavni delež. Doma je žc skoraj umevno, da sestre strežejo bratu, krpajo in snažijo njegovo obleko, post ilja jo itd., z er«o besedo, da so njegove verne sužnje. In mati mirno gleda. kao sin. ko se oblači ali česa, išče. napravi pravcato opustošenje, vse pe sobi premeče in preobrne. "Ravno tak je kot oče", pristavi z nekakim dopadajenjem. Ne pride pa ji na mi- sel, da bi sina odvadila takih nered-nosti, vsled kterih sama pri možu toliko trpi. In mladič je pojxdnoma zvišen nad pojmom "ri d". Za pospravljanje »o dekleta na svetu! rijudnost in ljulezuivost napram sestram jim je nezaslišan pojem. Da. ako je rodbina med tujimi ljudmi, potem izpolnuje brat za silo najpotrebnejše zapovedi napram sestram. Sicer mu je dovolj nevšečno. ker ni tega prav nič vajen dotm., pa st tudi pozneje bogato oškoduje za tako pri--iljenost. Se ozirata na ljubezen ali -labo razpoloženje matere ali sester, bi se zdelo sinovom kaj čudna zahteva. Mati sama v svoji brezprimerni dobroti in nesebičnosti utajuje kolikor se da svoje slabo zdravje in sestre so "občutljive stvarce, ki jadi-kujejo. ako jih ie prst boli." Da bi mladič prinesel kozarec votle ali kaj (iruzega, pripravil zdravila itd. je izključeno. "To se za moškega ne spodobi". Tako vzgojen, pravzaprav ne-vzgojen mladi mož ima lahko najboljše lastnosti, za zakonskega moža pa ni. Ko minejo medeni tedni, ko odleti prva opojna sreč;*, potem hoče imeti mož doma "svojo udobnost". Karkoli stori mlada žena zanj. se mu zdi samo ob sebi umevno. "Doma je tudi bilo tako." Nežne paznosti; ki tako podkupijo ženino srce. da zato rada odpusti marsikak resni pregre-Šek, se mu zde "doma" popolnoma odveč. Zopet zapade vsem slabim navadam, ki jih je privzgojil na domu svojih starišev.. Njegovo samoljubje ki je bilo že. nekoliko zadremalo, zbudi se s podvojeno silo. Ako mlada žena oboli, je mož neznansko okoren. Ne zna ji dati niti kozarec vode, ne zna ji napraviti kave, nobene olajšave, da, zdi se mu njena bolezen nekako osobno žaljenje napram svoji osebnosti. Sveta dolžnost mater je tedaj, vzgojiti sinove tako, da niso le krepostni, temveč tudi ljubeznivi, da ne zahtevajo samo ljubezni za-.>e, te-rnuč jo tudi znajo dati, da svojih žen ne samo ljubijo, temuč jim znajo tudi to pokazati v vseli podrobnostih, ki so pač ženskim srcem no p reg rešljive, kakor solnčui žork! cvetlicam. Brez vsega tega zamore biti zakon pač dober, da eel o vzgleden, ne preveva ga pa nikdar tista solnčna sreča, ki je v vsakdanjosti vendar še najboljša. In vse to more učiti le mati svoje sinove Ravno sinovi se morajo od rane mladosti navajati na največjo obzirnost na rodbino; ceniti morajo znati ži t ve. ki so se zanje doprinesle ter jih povračati z ljubeznjivo paznostjo. Hvaležno, složno in presrčno mora biti njihovo razmerje z rodbino. Tako vzgojen sin bo pozneje tudi ljubezniv in — srečen zakonski mož. — Trpinčen j e bolnih vojakov. V Brescovu (Galicija) je obolel ulan Feldbaum za omehča njeni mozga u ter so ga pripeljali v bolnišnico. Vojaški zdravnik dr. Friseh je pa izjavil, da vojak bolezen le simulira. Zato je zapovedal, naj Feldbaum za kazen ves dan eksercira. Med napornimi vežbami je bolnika vedno hujše tresla mrzlica in ko jc revež onemogel, da ni mogel več hoditi, dal mu je zdravnik obleči jopič za norce ter ga privezati k postelji Dva dni na to je ulan umrl. — Izvoz m a s 1 a iz Sibirije je znašal 1. 1003 približno 45 milijonov kilogramov. — Turisti in bogastvo Švice. Turisti so v jednem samem desetletju pretvorili Švico od najsi-romašneje v najbogatejo deželo, ker prihaja na posamično glavo več denarja nego li v Francozki in severnih '/.jed. državah, ki se prištevajo najbogatejšim na svetu. O kolu 50 milijonov kron dobiva na leto narod, ki ne šteje niti 3 milijone duš. K temu pa doprinaajoNemci 33%. Švicarji 20%, Angleži 17%, Francozi 11%, Vmerikanci 5%. ostalo pa Rusi, Belgijci, Italijani in Avstrijci. — Japonski vojak. Neki ruski general, ki se je udeležil kitajske ekspedieije leta 1900, popisuje japonskega vojaka. Tageneral je zapovedoval 400 vojakov, med kterimi so tudi bili Japonci. Med drugim pravi: "Predvsem so Japonci, kot vsi Azi-jati, zelo bojazljivi. Uspeh jim zmeaš pamet, da nehajo razsodno misliti in se postavljajo v gotovo pogubo. Neznaten poraz pa jim vzame vso ener-žijo, da postanejo popolnoma malo-dušni, česar ne najdemo pri evropskih vojakih. Razen tega moralnega nedostatka so fizično slabi. Moji ruski vojaki so hodili vstrajno po 30 vrst daleč, a Japoncev je onemogla tretjina že po 18 vrstah hoda. Podvrženi so najrazližnejšim boleznim, so kratkovidni, in častniki so še sla-bejši od navadnih vojakov, ker jih je le malo izučenih v svoji stroki. Izjema je samo pri artiljeriji. Odlikujejo se pa vojaki in častniki s pravo azijat-^ko krvoločnostjo, videl sem tra-ne prizore japonske neusmiljenosti z vjetemi Kitajci. — Nočem trditi s tem. da so Japonci slabi pro-livniki. Njihovo rodoljubje in navdušenost jih dela resne nasprotnike za 7sako vojsko, a pri tem ne dvomim o končni ruski zmagi. Kretanje parili kov. Dospeti luj« Koenig Albert iz Genove. Brandenburg iz Bremena. Numidian iz Glasgowa. Belgravia iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. St. Paul iz Southamptona. Umbria iz Liverpoola. Celtic iz Liverpoola. Kroonland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Bremen iz Bremena. Rvndam iz Rotterdama. Odpljuli so: L'Aquitaine 9. aprila v Havre. Patricia 9. aprila v Hamburg. Vaderland 9. aprila v Antwerpen. Lucania 9. aprila v Liverpool. Koenig Albert 9. aprila v Genovo. Odpljuli kafei Kaiser Wilhelm II., 12. aprila v Bremen. Rotterdam, 12. aprila v Rotterdam. Princessin Luise 12. aprila v Genovo. Teutonic 13. aprila v Luerpool. La Lourraine 14. aprila v Havre. Numidian 14. aprila v Glasgow. Celtic 15. aprila v Liverpool. Belgravia 1(». aprila v Hamburg. St. Paul 16. aprila v Southampton. Kroonland 16. aprila v Antwerpen. Umbria 16. aprila v Liverpool. Ilzndam 19. aprila v Rotterdam. Augu-te Victoria 21. aprila v Hamburg. Bremen 21. aprila v Bremen. La Brctagne 21. aprila v Ilavre. Hohenzollern 2:'». aprila v Genovo. Philadelphia 2:;. aprila v Soutliam-ton. Zeeland 23. aprila v Antwerpen. Campania, 23. aprila v Liverpool. Pretoria 23. aprila v Hamburg. Cenjenim rojakom naznanjam da so HARMONIKE, ktere jaz izdelujem, v Washingto au patentirane za Ameriko. Deli je izvrstno in solidno. Cene so zelc aizke in sem prepričan, da bod. >djeinalei zadovoljni. Najtopleje se priporoča John Golob, «03 Bridge St.. Jollet. 111. Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktwe mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. \ sak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti VSAKO BOLEZEN, je to nespametnost. Po vseh veljeih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na eelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak. Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MET) TO A T. INSTI-1 UTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, ktera jih tlači. Universal Medical Institnte JZ^SSSJ^v^^SB^ _____Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. _ Ako so drugi zdravniki proglasili vašo" bolezen za neozdravljivo. — Ako so vam ne vešči_ zdravniki odvzeli stotinT in stotine dolarjev in vam kljub temu niso povrnili dragocenega zdravja. Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vai* bolezen odkritosrčno brez sramovanja, tako natančno, kakor da piš«t« svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdravniška konferenca pr«-isKala, in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujte. uvi-del, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoh mesto Zjed. držav, Canade ali Mexike. V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da a» Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen. Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le p*toia vživanja zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takaj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, s pomočjo kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (životnej sestavi) 'pedali se nova moč, suhi se odebele, debeli se osuše, preskrbi se nova moč izmi-eenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine. Rentgenevi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na t« način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahko ozdravimo, ako imate: REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI. —OTEKLO KOŽO — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. — AKO ZGUBITE LASE — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE —SPOLSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO STE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAPLJATE. - NE ČUTlTE. — AKO STE BOLNI NA MEHURJU. LEDVICAH, JETRIH, itd , itd. Ali ako imate kterokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vam bodo pojasnili V«io bolezen. Ako Bte ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti ▼ Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamši; »ko je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov na-unaui, da ne trosite zaman drazega denarja. Ako »ta v kteremkoli kraju, pišite nam' in zvedeli bodete, v čem obstoji Vaša bolezen. Tu vam je naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 WEST 29th ST., blizu B'way, NEW YORK. Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne. CTjkS * * I* Qk3 * ** * U Smolkovič, čislan državljan Žg New Salem, Pa., r»i gamogel ozdraveti v avojtfj dolgotrajnej bolezni. TRINERJEV AMERIŠKI ELIKSIR GRENKEGA M ga je pa popolnoma ozdravil, ~ I* »t* " ~ J* SI " J* j* Podpisani sem Vam dolžan največjo zahvalo, ker ste me v moje j dol gotrajnej želodčnej bolezni popolnoma ozdravili. Potrošil sem mnogo denarja za raznovrstne medicine in za razne zdravnike, toda kljub temu nisem za m ogel za-dobiti zdravja. TRINERJEV AME RIŠKI E L a K S I R GRENKEGA VINA pa ni le samo odstranil bolečine, temveč me je tudi popolnoma ozdravil. To je najboljše želodčno zdravilo. Sedaj sem popolnoma zdrav. Spoštovanjem I. SMOLKOVIČ. t t* t Trinerjevo ameriško grenko vino doseže vedno sedež bolezni želodca in notranjih organov. Ono ozdravi živce, kteri so postali bolni vsled vzrujanosti, raznih zdravil in družili strupenih sredstev. Ono krepi živce in jih pripravi zopet v itanje, da zamorejo zopet delovati, — Čuvajte se ponarejanj. — V rseh lekarnah. JOSEPH TRIINER, 799 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL, t* % - t* % nup^pwpiiu,iip • ..... ~ - r m Xiis-bolks:- Arabela. Romin Spisala Pavlina Pajkora. (Dalje,) in to me neizmerno Vfiselr, polivali Karpelesovka sina. "Ko bi k' tudi Arabela za tebe enako čutila!"' "Že zopet jo dražite, mati", razsrdi se Samnel. "Jaz ljubim Arabel > takšno, kakoršna je; čemu te dražlji-'ve opazke?" Rekli se obrne k Ara-beli in jo goreče pogleda. Arabela pri tem pogledu močno za-rudi in se obrne od njega. Karpelesovka, ki je do zdaj s siad-"Arabela, tebe pa zopet ni bilo da- kimi ^sedami zakrivala svoj srd do nes v templu", posvari Karpelesovka ArabelCj ne more ga ve5 daye prema. Arabelo, ktera je prišla zvečer * j govati in tedaj reče nevoljno: "Čemu obednico k večerji. "Kje si neki tičala? Iskali smo te povsod." "Arabela je brezbožna, mama", oglasi se David hudobno. "V tempi u je vedno raztresena in nikdar se na prsi ne trka." "Ti pa malo moliš, ako mene tako natanko opazuješ", odvrne s porogljivim nasmehom deklica in niti Davida ne pogleda. "Kdo pa je tebe tudi kaj vprašal in kako si upaš kritikovati Arabelo, ki je starejša od tebe?" posvari mati sina in g a pomenljivo pogleda. "In Lojzeka, ki ni naše vere. vedno ljubkuje ter mu potuho daje", nadaljuje David, ne zmenivši se za materine pomenljive poglede. Deklica pogleduje posmehovalno bratranca po strani, toda nič ne odgovori. "Arabela dela čisto prav, David. Naša vera nas uči vsakega ljubiti, ne da gledamo na razliko stanu iti vere", opomni hitro Karpelesovka, in vidi se jej, kako se boji, da bi David znova Arabele ne razžalil. "Samuel pa je bil v templu in je jako gorečo molil, ljuba Arabela", pristavi še Židinja z dobrikovalnim glasom. "Potem pa je molil tudi za-me, in Bog bode tem lažje odpustil mojo za-r.emarjenost", trdi Arabela poredno. Ta hladnost Arabelina proti svojemu ženinu in njena malovažnost za današnji pomenljivi dan pa je zabolela Karpelesovko. da odvrne nekoliko zbadljivo: "A spodobilo bi s o bilo vendar, Arabela, da bi Se bila danes Bogu posebno priporočila! Z Bogom mora človek vsako stvar začeti. Naša hiša je bila do zdaj vedno pobožna in zato je bil božji blagoslov tudi vselej pri nas. Učila sent te pa vedno, da je ženska brez pobo/-nosti kakor cvetlica brez vonjave. — Ti pa, Arabela", dostavila je s skritim zaničevanjem, "ti prav dobro veš, da je tebi še posebna dolžnost naložena, da si pobožna. Saj ne bode-nikdar dovolj molila za svojo nesrečno mater, ki je tako globoko -- padla." "Vi nimate pravice mrtvih obsojati", odvrne hitro Arabela globoko ranjena. "Bog je usmiljen; on odpusti še hujše pregreške, kakor je oni. kterega očitate mojej pokojnej materi. Vi ste pač neusmiljena, ker me vedno spominjate, od kod sem, dočim vendar veste, kako neizmerno trpim, kedar tako zaničljivo govorite o njej, ki mi je dala življenje." Z upadlim licem, razjarjenimi očmi, z vzdigajočimi prsiini vsede se deklica na stol, ki je stal blizu nje, ter pritisne roko na srce, da je upokoji. ^Ali, draga Arabela", povzame Karpelesovka zopet besedo in triumfalen posmeh jej zaigra okoli grdih ust; "ti si od danes naprej moja ljuba hči, pa da bi jaz tebe zaničevala i! Tebe, ki si edina misel, edini biser mojega Samuela? Obšel me je samo strah, da bi moja bodoča snaha ne pozabila na Boga. To ^je krivo, da cem se spozabila." "Pozabila na Boga?" ponavlja zavzeto Arabela, sedaj že nekoliko bolj mirna, če tudi še vedno neskončno bleda, ''ker nisem danes utegnola iti v tempel? Jaz si Boga drugače predstavljam. On gleda na sree in ne asmo na zvunanjost. Jaz sem ostala doma, ker sem imela priliko nekaj dobrega storiti. Vi pa ste šli v tempel, ker ste se doma dolgočasili. Molili ste tam dve uri neprestano, a je-dva prišedši domu, našli ste br/ priliko nadaljevati svoje obrekovanje na mrtve, dobro vedoč, da to mene najbolj boli. Jutre pa boste zopet dve dolgi uri v templu klečali in s<; bili na prsi. Tako vi Bogu služite! Po-iem se ve, da vas ne more božji blagoslov zapustiti", končuje z bridko l»orogljivostjo. "Kaj za Boga se je zgodilo, Ara-Ma?" reče skrbljivo Samuel, ki je \ stopivši čul zadnje njene besede. — "Ti si vsa razburjena, gotovo so te mati žalili", poprašuje z nekim strahom in se s temnim obrazom ozre na mater. "Malenkost, Samuel, nepomenljiva malenkost", oglasi se Karpelesovka pomirjujoč ga. "Arabela je jako občutljiva in si vedno napačno tolmači moje besede. Revica! Tega ni ona kriva; okoliščine so jo napravile tako sumljivo." Arabela je takoj dobila svoje navadno duSno stanje pri Samuelovem prihodu. Ničesa ni odgovorila. Mirno je sedela in gledala brez zanimivosti skozi okno v daljavo, kakor da ne čuje, kar se tu govori. "Vaše govorjenje pa je tudi vedno zbadljivo, mati", odvrne Samuel svarjajoč. Zdaj na pr. ste tudi tako dvoumno govorili." "Lepo in prav je, Samuel, da držiš s svojo nevesto. To kaže, da jo ljubiš te opazke, praviš ? — Ti si danes s tako pobožnostjo nebesa molil za vajino bodočo srečo, in tako je tudi prav; Arabeli pa se niti ni potrebno zdelo zahvaljevati se Bogu, da je na-la v tebi človeka, ki jej bode dal svoje ime in s tem zakrival sramoto, ki leži na njenem rojstvu." "Jaz nisem nikdar popraševaia za drugi priimek. Zadovoljna sem s svojim, ker sem prepričana, da ni združena z njim nobena sramota, če tudi morda madež na njem leži", pravi Arabela ponosno, a pri tem po vseh udih trepeče. "Stric in vi mi vsiljujeta Samuelovo roko, a to ne iz usmiljenja proti mojemu imenu, temveč iz sebičnih namenov. Sicer pa še nisva zakonito združena", nadaljuje mirneje po kratkem, neprijetnem molku. "Najina zveza se lahko vsak trenotek razdere. Jaz sem na to ločitev pripravljena in popolnoma zadovoljna. Da me le še Samuel odveže dane obljube!" A jaz nisem zadovoljen", dostavi Samuel razjarjen in ves goreč v lici. "Cemu delate razpor med nama. mati ?" posvari mater in jo j^zen pogleda. "Jaz nisem nikdar vprašal po Arabelinem rojstvu in tudi ne maram ničesar pozvedava+i. Ju:', '-eni, la je ona vredna mojega imena in si štejem v čast, da postane mojo žena. — Arabela". dostavi proseče, "n« delaj mi težkega srca pred mojim odhodom! Pozabi ta razpor; saj mi morajo mati obljubiti, da je bil zadnji.*' "Kakor želiš", odgovori maločutrio Arabela. "Toda sam si prioi^uj v<< neugodnosti, ki bi nastale vsled najine prisiljene zveze." (Dalja prihodnjič.) KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih od-oošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige Spomin na Jezusa 35 ct. Jezus dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 ct. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 ct. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct. Navedene masne knjige so s zlato obrezo. Druge knjige: Zbirka domačih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširani'. 50 ct Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 ct. Tz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nernški besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 ct. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Oodčevski katekizem 15 et. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVX.JF.ia "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. SAAO; 25ci. In S Oct. v vseh lekarnah ~ ali pri F. A^ Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Pavlin, angleški slovarček 40 ct. Erazem Pred j »m.ski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. May, Ery. 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Posten jako vič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino, I. in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct Krištof Kolumb 20 ct. Šalj ivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 ct. Najdenček 20 ct. Grof Radecky 20 ct. Lažnj i vi kljukec 20 ct. RepoŠtev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke I., II., III. zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan T.. 20 ct. Sv. Genovefa 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 ct. Spominjski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Doma in na tujem 20 et. Na Preriji >0 Strelec ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 et. Srečolovec 20 ct. Avstrijski junaki 90 ct. Kako je zgorel gozd 20 et. Šaljivi Slovencc 90 ct. Navodilo za spisovanje raznih pisem SO centov. ct. Cvetke 20 ct. Ilitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 et. Zemljevid 25 ct. Koledar za leto 1904 25 et. RABI telefon kadar dospeš na kako poeta j o v Few York ia H® veš kako priti k Fb. S^ksekjtj. Pokliči številko 379§ Cortland in govori slovensko. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. poštni PARNIK1 SOi ,,La Lorraine", aa d»» vijaka______________________12.000 too, 15.000 koajiklh noči. SaToie", „ ,, ,, ............................13.000 „ «5.000 ,, „ ffLa Tourains'', ,, ,, ,, ......................10.000 ,, 12.000 ,, ,, ;,L'Aqaitaine", ,, „ „ .....................10.000 ,, 16.000 ,, ,, ,,La Bretagne"...........................................8.000 9.000 ,, „ ,,La Champagne",.............................................8.000 , 9.000 ,, ,, ,,La Gaacogne",...............................................S.000 ,, 9.000 ,, ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob *o. ari dopoludne. Parniki odpljujejo Is priitaniiča *tv 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne *La Savoie •La Teurain8 •La Lorraine La Bretagne •La Savoie •La Touraine •La Lorraine 14. apr. 1904. 21. apr. 1904. 28. apr. 1904. 5. uiaja 1904 12. maja 1904. *La Lorraine La Gaseogne ly. maja 1904. 20. maja 1904. 2. junija 1904. 9. juuija 1904. 10. junija 1904. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz fi-nejra, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj tra pije redno. Pošilja se v zabojih po jeden tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 432 S.SantaFčAv. Pueblo, Col. Potujočim rojakom. Na razna vprašanja glede vožnih cen francoskih parnikov naznanjamo, d* prodajamo tikete po tako nizkej ceni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Vožna s železnico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE. ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako u*regena. da nimajo potniki nikakoga zadrika. PARNIKI. kteri v kratkem odpljujejo v HAVRE, so «ledečl: Ekspresni parnik LA LORRIANE odpljuje dne 14. aprila ob 10. uri dopoludne. Poštni parnik LA BRETAGNE odpljuje dne 21. aprila ob 10. uri dopoludne. Ekspresni parnik LA SAVOIE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dopoludne. NAZNANILO* Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl svoj novi, lepo urejeni SALOON imenom "GERMAN HALL", 50 korakov na levo od postaje v Raton, New Mexico. Točim vedno sveže pivo in najbolje califomijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča MARTIN BUKOVC. Raton New Mexico. (3xt 8-3—8-6) John Venzel, < 74 Munich St., Cleveland, Ohio, izd dor alec kranjskih in nemških harmonik M priporoča rojakom za izdelovanjt ta popravljenje harmonik. Delo na pravim na zantevanje naročnikov Cene bo primerno nizke, a del« trpežno in dobro. Cene tri vrstnih ed $22 do $45. Plošče so iz najbolj lega cinka. Izdelujem tudi plošče Is aluminija, nikelja ali medenine. Ona tri vrstnim je od $45 do $80 V*6 in natančno povč: JOHN VENZEL, Ti Munich SL, Cleveland, Ohio- Opozarjamo toraj vse «ne SLOVENCE in HRVATE v mestu Oleve-landu. Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne zamude prilike ter se pravočasno oglasijo v našej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. O in one iz druzih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedši v New York, se ne snidetc z našim vslužbencem ma pestaji, pokličite nas po telefonu: 8795 Cortland t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš rslužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte Čeke v od kevčegov is rok, da nimate nepo trebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pomoč. teda prepozno! FRANK SAKSER. 109 Greenwich St.. New York. N. Y NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine sinod k e itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: (3ldc> John Puhat. Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH, slovenski n o tar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Amerika ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bondei, polnomoči (Vollmaclt < in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen* GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE TIVO, proda jam DOBRE SMODKE in I.IRtKJt:. Pri meni se tudi d bi vsak dan DOBRA UKANA Ako kak rojak pride v Eorkst City, Pa. naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naše geslo toraj bodi: svoji le svojim! Mart n Muhič, ustnik I3F" Psmiki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Sltrn »geieija: J! BROADWAY, NEW V0RR. Holland-America Line (HOLLAND-AMERIŠKA CRT,t vozi kral evo nizozemsko in pošto Zjedinje: n držav died NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. POTSDAM., pare t k z dvojnim vijakom, 12,500 ton. N00RDAM, RYNDAM STATENDAM, i*umk z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrijo, Radi cene ti a posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring ioJINOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Iz ROTI KI i I > A MA I' a r 11 i k i