8. številka.
Izdanje za petek 18. januvavija 1895
(v Trstu, v četrtek zvečer dne 17 januvarja 1895)
™a.i XX. ^

„EDINOST" uhaja pu trikrat na tnji-n v »»»tili i*-Sanjih at> torkih, ćatrtklh
i« aobotAh. /jutranju ixdaajn izhaja 0)1 If. uri /jutra), »ff.irno pa ob 7. uri	— Obojno ix«l*nj«* Mane:
/.a |<vlan m**#a . f. —.ho, ,rrni ATafriJ« f. 1.40 /.» tri rur.«. . . . -j.„	# , | ,—
M pul lata . . . .'•,— . » » I__
■a fN IHd . . # 10.— . , ,16 — Na aaraftba fcrei priložene naročnine aa
ne jemlje azlr. Po»amićt!0 itefilh« dobivajo t prodajal nirah tobuk* v lrstu pu a n»t>.. i*Vfn Trsta po 3 i»»i. Sobotno voftrno iKiian ja v Tratn 4 n*.. iitTfn Truta S nt.
Gli
EDINOST
Oblati ra'un« po tarifa f p»t:la; t» oa»l<iv* f tl«(>«li»t <;ria'*i •• »laiuj« > »»tor, ku'dk•)' oh»»<*a »ta ln.k »r»tit. IV«Una n»iijiHit* i« javuaxaHvale. a • ii'Bi'i uiflaoi i(J. •• računajo po^ogaSki-
V«i <l»f«i*i naj •• politj%jii -ir« lniltva ulii-a <'a*«rmii *t. 1 'i. V »a t u Ritino -dur* luli Ir.Mu iMiu, k «r tisfraiikoTt.:a ia a« »prv >rtiaj<i. R»lt<>pi«i •• na Trajaj«.
Naročnino. raklitiArija in otflai* Ipra-u i>rtir*iih"t ulir« M.iliaa pic -
V	aola kit. 8, U. u a 4« t. Odprta raklaiaaaija
10 prm I a poiiinu*.
»ilo slovenskega političnega druitvu za Primorsko.
, t •4<n««M J*
Z novim letom poslali smo nas list na ogled več osebam, katere so nam bil« priporočane od naših gg. naročnikov. V nadi, da večina prvih pristopi krogu naročnikov naSega lista, ki je najcenejši (»krat na teden izhajajoči slovenski list. in ki se točno bavi z «ar«dnimi, narodno-gospodarskiini in političnimi vprašanji, prinašajoč v podlistku lepe izvirne in preveden« povesti, prosimo one, ki nečejo vsprejeti našega lista, naj blugo-volć na ogled poslan« številke takoj vrniti, da se bodemo znali ravnati gledA daljnjega pošiljanja. One častite osebo pa, ki se hočejo ■aročiti na naš list, prosimo, da prej ko mogoče pošljejo na tipravništvo saj četrtletno ali mesečno naročnino. Cene razvidne so na čelo lista.
Credniifre.	VpravniMro.
Deželni zbor tržaški
Y1- .-(Miintt^, 2. atja dne 14. jamcar,a lfW8.
(Konec).
Ves čas, ko je govoril vladni zastopnik, je bil ropot in luni na galeriji, tako, da se j« predsednik čutil opetofauo primoranega svariti ..gospode na galeriji*, vendar ne motijo razprav« in naj ne kršijo na ta način ugleda zbornice.
lil gl«j čudo : tudi posl. E. Kascovieh obrnil se je na to do deželnega glavarja, proseč istsga, naj naprosi .gospode na g a 1 e r i j i* (0 ti gospodje! vsklik stavcev.), da bi «e veli mirno, da bode mogel slišati, kar govori vladni zastopnik. A kakor nalašč, zaključil je vladni zastopnik v istem hipu svoj govor.
Zopet. ropot na galeriji. To pa je nekoliko razgrelo tudi deželnega glavarja, da je vskliknil: „Ali me hočete res prisiliti, da dam sprazniti galerijo ? Hudo mi bode to, ali storiti bodtm moral, kajti tu moram vzdrževati red!*
In zopet nam tu sili na misel interpelacija z dne 14. decembra 1894, s kojo so na ji poslanci zahtevali od vlade jamstva za svobodo osebe in govora. Vsklik g. deželnega glavarja je uprav klasična priča za opravičenost omenjene interpelacije.
Z a Kascovichem prišel je na vrsto pod. V e n e z i a n, da se z jedne strani izjavi soglasnim z gosp. Kascovichem glede na vzroke, katere je navel poslednji za s.oj predlog. Z druge stani se je pa oglasil zoper ta predlog. Pravi, da kot elan deželnega odbora ni bil namenjen govoriti, a gosp. vladni zastopnik ga je prisilil se svojo izjavo, da govori. Dobrohotnosti vlade do deželnega zbora ni bilo videti od leta 1860 sem, morila je ta dobrohotnost le notranja. (Veselost). Da vidimo, kakova je bila ta dobrohotnost, treba pomisliti, da je bilo od leta 1807 do danes uloženih 20 ali 27 prošenj in spomenic za ustanovo italijanskega v s e n č i 1 i -S č«, a vlada je odgovorila jeden sam krat
PODLISTEK. I Bardyjeva obitelj.
Prigodba h leta 1848-49.
1'onluvenil It. K u rat.
— Idita tedaj in gospod naj vaju spremlja na vajinem potu. Sprejmita denar in potne liste. Idita! Čil« preje, tem bolje. Tdita po poti, ki vodi skozi Brasevo, ker ta je najbolj varna in vaju nikdo ne zadrži. Ne oglejta se pa toliko časa, da vama vrhovi teh gor zginejo izpred oči. Pojdita! Slovesa ni treba, tudi besedi in zahvale ne! Pozabimo eden 'Iruzoga!
Jolinka se odpravita na pot. pade na koi. .. A . . . ,
i • viima. tako dolgo, da mu vavljeni glavi in t ., . ,
- "ms se vednu upije :
'a na Ogersko!*
— in se takrat negativno. K većemu, nko hočemo smatrati kot dokaz dobrohotnosti dejstvo, da se je potrdil zakon, k*]i določa roke za lov (smeh). In slednjič je morda smatrati kot dokaz dobrohotnosti dejstvo, da je vlada privolila v razširjenje ni■ stnega po-merija, ker je to razširjenje ravno ugajalo vladi. Sicer ni mogoče beležiti ni malo ni dosti dokazov o dobrohotnosti od strani vlade.
(Gospodje govore v jednonicr o dobrohotnosti. Kje pa je njihova dobrohotnost do svojih lastnih soohčinarjev Slovencev?! Up. ured.)
Venezian se protivi inenenju vladnega /,«-»topnika, češ, da treba preiskovali od slučaja do slučaja, zakaj se ni potrdil ta ali oni zakon. Pri večini od deželnega zbora vspre-jetili zakonov vlada niti odgovorila ni, kako je torej mogoče preiskovati vzroke, knjt niso iziAli iz kakega odgovora. To postopanje vlado je najbolji dokaz nje v nanje dobrohotnosti. V srcih pa n« morem« citati, zbok česar ne moremo vedeti, koliko dobrohotnosti goji do nas v svoji notranjosti. Ukljub vsemu temu, ukljub dejstvu, da je — tako misli govornik — vsa zborni c a, desna in levu, soglasna z gospo-d o m H a s « o v i c h e tu v p r »• m i s a b , vendar ne more pritrdili menenju istega, odnosno predlogu, da so preko poročil« deželnega odbora preide na dnevni red. Vztrajati treba marveč'pri delu, da se pokaže v lepem svitu pravo zbornice in popolna krivda vlade. Dežela ne zahteva od nas demonstracij, ampak obrambo nje interesov. (Za božjo voljo, in veidar demonstrujejo v jednomer! Op. med.) Predlog Jtascovichev je lepa in zgovorna demonstracija in govornik bi se jej pridružil iz vsega srca, ako bi mu pamet ne velevala, da se brzda. Mi moramo heteti korist dežele, in ako nam vlada odreče svojo podporo, nikdo ne bode mogel govoriti o dobrohotnosti vlade.
Na programu za delovanje zbornic« je mnogo za deželo koristnih stvari: tu so protesti proti nasilstvom, naperjenim proti našim nirodnlm pravom. Govornik ne bi mogel pritrditi neplodni demonstraciji le v ta namen, da dd duška sv«jim čutstvom. Uvažuje sicer ideje, izražene po poslancu ltascovichu, uverjan je tudi, da tradicijonalua dobrohotnost vlade ostane vedno ista tudi v bodoče (Tudi mi se bojimo tako! Op. ured,), ali temu ne more pritrditi, da tu delamo komedijo. Govornik za svojo osebo vsuj ne dela komedije. Naj pride, kar hoče, govornik hoče vztrajati do zadnjega za pravico.
Posl. K. Rascovicli oglasi se zopet, da odgovori Venezi«nu, kateri poslednji bi hotel poskušati se enkrat. Toda ta poskus utegne trajati ie leta Nadaljevali bodemo torej neplodno akademijo govorov, medtem ko bi tak sijajen protest, kakorien je izr.ižen v predlogu govornika, morda uplival na vlado, da premeni svoje postopanje. (Tej
V tem se zmrači. Dekurio se vrže na postelj, pokrito z medvedjo kožo, na katerej je sinoči počivala mlada, plavolasa deklica, prejšnjo noč pa njen junaški Ijubček.
Ali, kakor bi mil onadva seboj odnesla tudi sladki sen, nikakor ne more zatisniti trudnih očij ....
Po brezvspešuem prizadevanji, da bi zaspal, gre iz sobe, rasprostre si pred odprtimi vrati na tla debelo plahto in vleže se nanjo. Plemenit čut mu v tem napolni srce: Čut radosti in zadovoljstva. Pa niti za tre-notek ne more zatisniti očij ....
Do polnoči zre se svojsga revnega ležišča v zvednato nebo in — zagledavši od časa do časa utrinjaječe se zvezde, — sledi paznim očesom njihovim daljnjim tekom . . .
Daleč, daleč zatsliši kar naenkrat dva strela.
žulji sp pridružujemo tudi mi. Op. ured.) Zato bi hotel, da s « opusti vsaka dotika v. vlado. dokl«r ne pride do bolj praktičnih in di|>lomatiških odnošsjev. (Naj lo gospoda store tako, potem bodo že videli, po čem niasln. ()p. ured.) Ne razume, zakaj naj bi s« dogovai jali /, onim, ki nas noče poslušati, ampak nam obrača hrbet.
Poročevalec dr. I > o m p i e r i je menenja Vanozianovega. da poslanci ne smejo ostavili mesta, na katero so jih postavili volilci.
Piedlog Itascovichev je zbornica odklonila z veliko večino. (Aha : gospodi se vendar dozdeva, da je kruh opozicije proti vladi trd in grenak. Op. ured.)
Na to so vsprejeli predlog d.ra V e n e-ziatia, daje podrezati vlado, naj vendar odgovori na zakone, sklenjene v zadnjem ztsedanjn.
Nadaljnji predlogi: bilancija in proračun deželnega šolskega zaklada, bilancija zeinljiško-odveznega zaklada in zakonski načrt za samostojno občinsko doklado na opojne pijače, vsprejeli so se brez razprave.
Istotako se je slednjič »sprejel zakonski načrt radi naprave in notranje uredbe nove zemljiške k n j i g e za Trst. Ta načrt je oni in isti načrt, kojega so bili sklenili že leta IM8H, kateri pa ni z a d o b i 1 cesarskega p o t r j e n j a. Prvotni načrt su popravili oziroma poslabšali v tem smislu, da člen v sedanji stilizaciji določa, d a m o r a biti vsaki u k n j i ž b i v k a k e m d r u g e m j e z i k u pridodan Italijanski p r e v o d.
S tem bi bili slovenski, hrvatski i« tudi nemški jezik potisnjeni v drugo vrsto za italijanskim jezikom, katera zahteva je v jasnem in kričečem nasprotju z o b s t o j'e-čimi vstav n i m i zakoni in z j e d-nakopravnostjo vseh narodnosti, kakor je še posebno določena v {j l!i. istih zakonov.
In potem so še gospoda toliko drzni, da žugajo vladi, ker noče in ne more tirati svoje dobrohotnosti tako daleč, da bi priporočala v cesarsko potijenje sklepe, ki so v nasprotju z fundamen talnimi načel' našega v s t a v n e g a življenja!
Si cer pa bi bilo le želeti, da gospoda enkrat res pokažejo, kaj zmorejo — brez dobrohotnosti vlade !!
Politiške vesti.
Kriza na Francoskem. Odstop predsednika republike jo provzročil velikansko senzacijo po vsem Francoskem. V Parizu so izvedeli o tem važnem dogodku ob 11. uri zvečer, a skore nikdo ni hotel veijeti tej vesti.
V poslanski zbornici i u v senatu preči-»ali sa včeraj pismo Casimirja Periera, s katerim so isti odpoveduje predseduištvu republike. V tem pismu naglasa Perier, da nima pred-
N'a neb n zatečeti se dve zvezdi v neizmerno praznoto -- —
Dekurio se pri tem domisli obeh ljubečih in preprijetno, omamno — sladko mu je
pri srci, zuajoč, da sta srečna.
*
* *
Visoko na nebesu že plava bleda luna. Kar na ««krat vzbude Dekuria težki koraki i/, sladkih sanj.
—	Kaj je to? zavpije plauivši se svojega ležišča. Pred seboj vidi pet do šest Vlahov. Tudi Luzuj je med njimi.
—	Prinesli smo ti dve glavi naših nasprotnikov — pravi ta, zaničljivo pogledavši Dekurija — daj nam plačilo za nji. — Pri teh besedah izvleče iz svojega telečaka dve okrvavljeni človeški g uvi, koji položi na plahto, katerej je dosednj ležal Dekurio.
sedništvo republik« nikakib sredstev z.i nadziranje iu nikak« moralne »ile ter da «e more upirati le ua zaupanje naroda. Toda posrečilo so je zbrg.iti javno menenje. fi mesecev že zasramnjejo se vojska, stan sodnikov, psr-lament iu neodgororni glavar države. Spoštovanje in briga za domovino ne dopuščajo Perierju. d« bi mirno gledal, kako se zasra-miijejo najboljši služabniki domovine in glavar države. Terier je prepričan, da se reforme posrečijo le taki vladi, ki bode utaelu zagotoviti spoštovanje pred zakoni in pokornost podanikov ter »brati rse okolo sebe v skupno delo za skupni smoter. — V poslanski zbornici je prijavil predsodnik IJi iason, da jo zbornica pozvana v Versailles k volil vi novega predsednika. Seja se je zaključila ob velikem vrišč u in med vsklik i: .Živela socijalna republika*, ,Ž i v e 1 kralj', Živela republika!* Danes se torej bije boj, kdo bode odslej glavar francoski državi — boj med zmernimi življi republike in onimi nasilneži, ki so včeraj "pili v poslanski zbornici: živela socijalna republika, onimi življi, koji ne poznajo ljubezni do domovine, ampak bi hoteli nasilnim potem zrušiti »edanji red človeške družbe. Ti Življi se pojavljajo po vsej Evropi, toda nikjer ne tako glasno kakor na Francoskem. In ravno zato treba Francoski odločnega in manj občutljivega predsednika, nego je bil Oasimir Perier. In ako ga ne dobi, pride lahko obstanek republike v veliko nevarnost.
Različne vesti.
Nj. Veličanstvo naša cesarica despela
je dne 15. t. m. v Cap Saint Martin.
Župan v Tridentu umrl. Predvčerajšnjem zvečer, baš ko je bila tržaška meslna delegacija zbrana v seji, došlo je isti delegaciji brzojavno poročilo o smrti Oss-Mazzurnne, župana v Tridentu. Naša mestna delegacija sklenila je soglasno, da odpošlje brzojavnim potom sožalje tržaškega občinstva (!!) „bratskemu* mestu, zajedno pa je določila, da se udeležita pogreba kot zastopnika mesta tržaškega (!) .onorevola" D'Angeli in Av-gusto It a s c o v i c h,
K demonstraciji v Poreču. Da se ravnajo istrski Lahoui po jeduem iu islam receptu v vseh mestih, namreč po vzgledu Pirana, razvidno je i/, naslednjega poročila o »razsvetljavi" v Pureču. Od tam pišejo namreč dne u; t. m.: Mnogo meščanov dogovorilo se je v naprej, da prirele dne 14. t. m. zvečer razsvetljavo in slovesen sprevod po mestu ■/. godbo na čelu v čast vedenju večine v deželnem zboru. Kes so bila zvečer razvetljena vsa okna, izvseniši stanovanja državnih uradnikov, duhovščine iu pa znanega Antona R i t o š e, po domače zvu-nega „kapelan*. Pred hišo poslednjega prišel je okolo n. ure zvečer Nikola Penisi n s tolpo demonstrantov, kateri so razbijali po zaprtih vežnili vratih, v tem ko je
Nekak o zvedavo in sumljivo zro Vlahi v obraz svojega voditelja. Numa takoj spozna Eiuerikovo in .Tohiiikino glavo. Ali najmanjša črtica se ne zgane v njegovem obrazu, da bi jim modela strašno razburjenost njegove notranjosti.
—	Poznaš ji gotovo — pravi Vlah. — To je li bež n i gospodič, kateri ti je v tvojej neiiavzočnosti odnesel krasno žensko — in ž njo tudi tvoj denar, še več, — pokral ti je tudi paszure.
Z navadnim, mrzlim glasom prosa Dekurio, kdo je pač oni junaški umorilec ?
—	Nobeden od nas — odvrne Vlah —, ko smo ju napadli, izdrl je mladič iz svu-jega usnjatega pasu dva samokresa, ter ustrelil hipoma z enim dekle, z drugim pu samega sebe.
(Dalja piih.)
Perusiu na glas ponujal RitoJi svče za ijis\sr|j;\vo. Hkrati odprl j*1 ltitoša okno in nstrelil iz revolverju, kajti izzvani Ititoča hotel je s l«'m strelom preplašiti množico, torej jt: bosa, laž govoričenje demonstrantov, čes, da je Ritoia ustrelil le iz sovraštva, ne <la bi bil imel vzroka za to. Hiteč ni zadel nikogar; Perusin je takoj pobegnil iu tekel ? mestno stražnico, kjer j«; ovadil Ritošo. Stražarji so tukoj priili po poslednjega ii pra odvedli v zapor. Dne 15. t. m. ol> 11. nri dop. izroril je žnpsn Ritoso sodišču. V tem, ko se stražarji gnali jetnika k sodišču, zbrana je bila po tilioali in preil sodiščem velika množica ljudstva, koja gaje „pozihftvila* z žvižganjem, tulenjom in pa „svviva"-kli<M. Sodnik stavil je ltitošo takoj na svobodo, du-Inrivii, da bode razprava istega <lne ob 4. uri popoJudne. Ko je Rituša izšel iz sodišča, pri-čula je množica zopet tuliti in žvižgati ter je šIh za njim do njegovega stanovanja. Tam so pričeli novi izgredi. Nekateri de čak i ins-tali so debelo kamenje v priprte bi.sne duri in v okno pritličja. Sedaj prinla je Ritošina soproga i/, hiše, hoteča zapreti naoknice, toda bedita množica vsprejela jo je s kamenjem, ranivii jo na srečo 1« neznatno. Žena je zaprla naokalce, množica pa je v jedno-raer tulila, žvižgala in psovala Ritošo. Ko-nečno je prišlo par mestnih stražarjev, ki so razguali demonstrante l'opoludne okolo 4. ure lile so ulice do sodišča in pred so« diščem zopet polne ljudstva. V tem doznals j« okrajno glavarstvo o teh dogodkih in isto odposlalo je tri orožnišk« patrulje v varstvo Ritaše in njegtv« hiše. .ledna patrulja spremila je Ritošo k sodišču ; množica je seveda tulila in žvižgala. Razprava končala je s tem, da sodnik odstopi dotične spise državnemu pravdništvu v Rovinju. Ritošo samega — katerega smatrajo tu hrvatskim agitatorjem — vsi ti dogodki niso prestrašili čisto nič, kajti kljuboval je množici s pMiiieltom in vaklici iu tudi ni hotel, da ga ščitijo orožniki. Po končani razpravi vrnil se je domov, spremljali so ga stražarji, orožniki in pa tuleča množica Poslednjo razgnali so orožniki med potom. Orolniitvo »tražilo je Ritošino hišo pozno v noč, toda niso se ponovile dani onstracije. — I »etične demonstrante, ki so metali kamenje, prijavili so sodišču.
Ako poroča tako celo naša „Triesterica*, potem i<i težko pogoditi, kdo je izzival.
Včeraj odpotovali so laški poslanci iz Poteča. Vkrcali so se na dveh parnikih, katera oba sta bila v zastavah. Na pomolu bilo je mnogo ljudij; godba je svirala, inožki vihteli io klobuke, ženske robce. „Evviva"-klicem ni bilo nt konca ne kraja. Izgredov ni bilo.
O ta »Mattlno!' Ofiutfozna „Pre.sse* je prijavila v svoji zadnji številki članek, v kojem jako ostro graja postopanje večine v deželnem zboru istrskem, ,1'resse*4 pravi, da so Italijani se svojim </nnnnim postopanjem le škodovali svoji stvari. Predlog poslanca Venierja glede izključenjn slovanskega jezika iz zbornice, znači vrhuiec izzivanja. V predlogu ni videti druzega nego brutalni namen nasilstva proti istrskim Slovanom. Sicer pa ni imel ta predlog riikake praktične svrhe. Italijanski poslanci niso storili nikako usluge svoji stvari se svojimi gnusnimi prizovori iz poslednjih dni. Italijani, ki se sklicujejo toli ponosno na jezik Danteja in Petrarce, ne bi smeli onečeščati svojega plemenitega jezika s tem, da ga rabijo kot sredstvo svoji brutalni , nezmerni nepokornosti, .noji kričeči krivičnosfi in svojemu nespoštovanju do vladne avroritete.
Kdo ne bi pritrdil tem besedam ofu-i-joznega lista dunajskega ? Sleherni jim mora pritrditi, ker so — dasi ostre — povsem opravičene. Obsodba je ostra, toda pošteno zaslužena. In ravno za to bi morali oni tržaški listi, o katerih sodi svet, da ne služijo irredenti, glasno in jasno odobriti to izjavo olicijoznega lista dunajskega. Topa prinas so čudne razmere. Kadar-koli reče — saj se to dogaja sila poredko — koji dunajski ofici-jozni list ko jo pametno z ozirom na primorske odnošaje, hitro so po konci tržaški napoloficijozi, da vržejo polena pod noge svojemu napo'.tovarišu dunajskemu.
Tako je tudi v tem slučaju. Našemu „Mattinu" se vidi izjava dunajske .Press«" gorostasna, neopravičena i u u e-v e r o j e t u a.
O ta „Mattino!"
Premeščanja tn dostall Izpiti pri pošti.
Stavba; ski pristav Franjo S t e c h e r pl. S e b e n i c premeščen je iz Trsta v Gradec ; poštna velbenika Anton T o n z i I iz Beljaka v Trst in Edvard Printz iz Zadra v Trst. — Izpit za voditelja urada dostala sta poštna oficijala Viktor Bellafroute in Iginij P o /. z o-B a 1 b i v Trstu,
Mestni svet tržaiki. Jutri ob 7. nri zvečer bode I. letošnja javna seja. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika XXX. seje iz leta 1894. 2. Zahtevanje izrednega kredita za razširjenje Miramarske ceste. 3. Predlog komisije za javne zgradbe o prošnji Krnila Montieja, da se razdeli neko zemljišče na Kolon. ji. 4. ("itanje obračuna mpstne zastav-ljavnire za leto 1893. in predlog nadzorovali!« komisije, da se zastavljavnica premesti bolj v središče mesta.
Popravek. Vest .Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda* v poslednji številki .Edinosti* (izdanje za sredo, 16. t. m.) pogre-šena je popolnoma, zatorej je objavljamo tu še jedenkrat. Glasiti se ima tako-le: „Darovali so nadulje: gd. C. Skuljefič 20 gld., „Mau-šler« 1 gld. — g.a Ter. Metlikovit je nabrala za isto 1 gld. 80 nč.; darovali so to svoto: g.a Tereza Urbančič 1 gld , g. Josip Reve 1 krono in g. Josip Krpan ao n«\ — Istotako je pogrešena vest ,Za družbo sv. Cirila in Metoda" v drugem odstavku „V isti namen so še plačali globo ....). Glede te vesti pa prosimo dotične gg. darovatelje, da nam blagoizvolijo darovan« svote priobčiti še jedenkrat, kajti v tiskarni izgubil se j« dotični rokopis.
Razprava dr. Xydiaa proti dr. Seunlgu. Nedavno tožil je, kakor smo svoječasno sporočili, zdravnik dr. Xydias zdravnika dr. Seuniga zaradi žaljenja na časti (obrekovanja). Sodišče I. istaucije oprostilo j« dr. Seuniga, tožitelj pa je uloži 1 utok proti tej razsodbi. Včeraj vršila se je pred razsodnim senatom tukajšnjega deželnega sodišča raz-pra o tem utoku. senat je razveljavil raz-sodbs ter obsodil dr. Seuniga na globo 100 gld. iu na povrnitev sodnih stroškov.
Razprava proti Ivanu Jajčitu, Franu Kra-vos-u in drugom z dne 2. t. in. (Nadaljevanje).
Izvestje c. kr. policijskega nadiniipek-torja Goh'-a js v bistvu enako, kakor ravno navedena ovadba tsr pravi med drugim, da so upili Slovenci: .Živio Slovenci! mi smo Slovenci, abbasso la cikorija!" in podobno, da so bili zaprti kolovodje ter da jih ni bilo mogoče pomiriti. Posebno Jakob Posega da ni hotel ubogati. Italijani, prišedši iz mestne zbornice, da so vpili proti Slovanom : »lAiori, fuori i ščavi I* iu enako, ali da so se na povelje takoj pomirili ter takoj ubogali povelju, naj se razidejo, napotivši se proti rorsu. Tam da so se zopet skupili, ker so prišli Slovani po ovinkih na borzni trg ter jeli dražiti italijansko stranko. Na energičen poziv da je nastal inir. V bližini ulice S. Spiridione da sta so začeli stranki zopet dražiti, na kar je dal on (Ciohl) povelje Slovencem, da zapuste Corso, kar se je posrečilo. Policijski agent Kdhler da je tam prijel Frana K r a v o s a , ker je dražil za nji m (G b h I - o m) svoje slovenske somišljenike, naj v s t r a-j aj o.
Italijanska stranka, katero sta s prva vodila mestna svetovalca dr. S p a-d o n i in H a u e 11 i in ki je štela okolo 1 On oseb, podala sA je mirno v gostilno ,Agli amici* in deloma v poslopje društva „SocietA operaja*.
Vsa slovanska stranka da je obstajala iz okolo 15ii, a vsa italijanska stranka iz okolo 800 oseb.
To so bistveni posnetki iz izvestja c. kr. nad inšpektorja Gobl-a.
Politične informacije o obtožencih, izdane od c. kr. policijskega ravnateljstva dne 2<). novembra 1894, navajajo najprej, da je bil Jajčič večkrat kaznovan radi raznih deliklov proti telesnej varnosti in enkrat ranjen od linančnih straž, katere so ga zasačile na tihotapstvu ter nadaljuje: Ta človek, ki je bil prodajalec kruha, kramar, vratar, čevljar iu tihotapec, kije hotel postati bolniški strežnik v mestni bolnišnici tržaški in ki skuša sedaj kakor kupčevalec z južnim sadjem in sensal za vse preživljati se, navdan je o d p a u s 1 a v i s 11 č n i h vsako avstrijsko državno mišljenje z a n i k a-j o č i h č u t s t e v ter se ne boji ta čntstva izražati v ožjih krogih.
V vidno znamenje zatosvoje mišljenje prestopil je isti oktobra lfl!)3ga leta j a v n o k p r a v o s 1 a v-nej veri ter je vrhu tega pregovoril tvojo soprogo iu svojega prijatelja Frana Kravos-a, da sprejmeta pravoslavno vero.
Od iatega časa postal je vnet pospeše-vatelj za prestop katoličanov k pravoslavnoj veri ter preskrblja onim, ki se nanj obrnejo, ne-le potrebne instrukcije, temveč tudi obrazec nloge na tukajšnji magistrat, potreben za pridobitev dozvoljenja za prestop.
(Dal je pri h.)
Samomor. Včeraj popoludne našel je dninar Alojzij Svetina, službujoč pri čistilnici olja v Boschettu. idoe domov, na nekem drevesu v gozdiču pod „Lovcem" visečega obe-šenca. Obvestil je o tem bližnjo orožniško postajo, deček Karol Živic pa jo hitel na polic, komisarijat v ulici Scussa, objavit stvar. Od tega komisarijata prišli so razni policijski organi na lice mesta, kateri so spoznali v samomorilcu 271etnega bivšega javnega stražarja Karla Deklevo iz Materije. Prihitel je zdravnik iz zdravniške postaje, kateri je kon-statoval, da je nesrečnež umri že pred nekolikimi vrami, možno je tudi, da se je obesil že prejšnji dan. Vzrok temu samomoru je aionda dejstvo, da so Dekleva odpustili iz policijske službe in da se je torej siromak vstrašil bede v bodočnosti. Pri pokojniku našli so 8 gld. 20 nč. denarja.
.Slovanski svet*, ki je bil v 2. št. zasežen zaradi uvodnega članka: „Kacijonalna avtonomija in dtielni zbori', ima v drugem izdanju 2. št. naslednjo vsebino: Slovanska publicistika. — Naše razumništvo iu akade-miška mladež. — Pesmi: KraSki soneti X. Metulj in jaz. Na staru godinu (brv.) Gjnlsiji (brv.). He ^li'in« ce (srbska). Ci j.iu6kou rpjcTHofi ii ncia.uiio (ruska izv.) — Par rieči o hrvatskoj metrici. — .Bosenski jezik". — Ruske drobtinice. — Ogled po slovunskem svetu. — Književnost.
Koledar. Danes (17.): Anton, puščavnik ; Sulpicij, škof. — Jutri (18.): Sv. Petra stol ; Priska, mučenica. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 43 min., zatoni ob 4 39 min. — Toplota včeraj; ob 7. zjutraj 10 stop., ob 2 pop. 15 stop. C.
Lotarljske Številke izžrebane dne 16. t. m. Brno	84, 25, 48. 8f., 43.
Inoinost	25, 22, 30, li), 82.
Najnovejše vesti.
Budimpeila 17. Dr. \Vekerle je izjavil, poslovi vsi se od uradnikov, da ne misli prevzeti nikakega privutnege posla, ampak da hoče v bodoče kot izkušen politik služiti splošnemu blagru.
Pariz 17. Zagotavlja se, da ie NValdeck-Rousseau konečito vsprojel kandidaturo za predsedništvo.
Berolin 17. Listi ne odobrujejo korak
Casimira Periera, češ, da ne bil stvarno ute meljen. .National-Zeitnug" pravi: Namesto da bi bil vsprejel boj proti sovražnikom parlamentarnega vladanja in državljanske svn-hode, ostavil je ('asimir IVrior bojišče. — .Tageblatt" izjavlja da je vzrok odstopu iskati v zmešnjavi med republikanskimi strankami Li<t obžaljuje odstop Casimira Periera kut prijatelja miru ter pravi, da si mora Nemčija obraniti hladno krv ter držati smodnik ua suhem.
Trgovinsko briojavka.
Buditnpeita. Paznic« *» spomlad S '12 6 44 Pfrnica t.a jesan 1895 8-tttt ito 7 01 flTM *■ nilft-l 5.^9 - (i.Ol. Ui no t* 525-:V35. Koru« ao** ilo ti. 10. Nut« za mtij-jnni rt'3.1 6 24 1'špMir« nntft oil 71 kil. f. S"80—8 S5, od 79 kil. f. « «5-6 70, o<t SO kil. i. (i 70—« 75, od SI kil. f. (I 7."» —K 80. n.l SU kil. fur H'SO--H 8R. lermnn H 2 ► 8-|0 j prnuo 6-1)0—fj-flO. fianira: Malo ponudbe. Fo|ir»»a»»njo omejeno. Trn mlaien. Prodalu *e ie I5000 m t. »t. ali ta>.kn, »»»me: lepo.
Praga. Norallniraoi «U.lkor r.a janurar f. 114« februar f. 11.50, mare 11.82, inal 11.87. Stalno
Pra^ft. Ontrifuijal iioti, po.itavljen ▼ Trat in * i-arino Tfi'rt, oilpoiiljatev precej f. 27 75-28 Jaa. marc f. 27.76—28. - Conoas-i' 7,a jnnu?ar-inaro fS'75 —*—. Ćfttvorni za januar 29 *iO. V glafah (saSih) f.n janumr 29-50
HlVrt. Kavn Hantoa goo<l ararage aa janarar 91.25, m niai »1-—
Hamburg. Banloa (fooil avornge m jantifai 74 25. in.ii 74 25, aepteinber 73-50, jako rastoča.
Dun^Jak« bona 17. JanuvarJa latB
*.'«raj daaao
Državni ilolg r papirju .... 1G0.80 lOoftft „ „ * srebra .... 100 70 100 •» Afstrijuka renta v zlatu . . . 125-60 125.70 . „ * kronah . . . »8S0 98 V5
Kreditne nkrije.......415-10 415' -
London IOL«t........124.20 12435
Napoleoni........ . »0-881/, S'87
10») mark.........tlO-77'/, «0.85
100 italj. lir........4fi'3& 48 30
Tinot.: Stomaoh: oomp.
Svetega Jakoba želotlečnc kapljice.
Skot Te«' let fkušani) doraafe zdravilo, ki poipi-ituje prebavk in tek poteinje itd. Steklenica 60 n*. in 1 gld. 20 nč. Kakor domača 2ivceokrepČujuta »rad-jat to prre vrste, čiaial •• ja skoti večletno rabo dra Llebsra lltoe tkrep-tćsjočl eliksir (Tinct. chinae nervotica l-oinp.l—Vaiatveua inanika f in »idro lenice po gld. 1, 2 in » dO. Po liaSnilkih in uradnih predpisih pripravljanih V lekarni M. Fanta V Prags (»lavna zaloga): Lekarna Sera-vallo V Trstu; dalje: lekarna I. Zanettl v Trsta Btara c. kr. vojaika lekarna na Dssajs, Štefani-
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domače Bpri Prvafkovcu") ▼ Trsta,
ulioaa BolltMlo št. 19
toči kolikor v gostilni, toliknr pri veselicah v sokolski telovadnici, vsiao le prlltftS vipavska, Prračka ln krtiki btH in irat Tina. -Sladki rlsillag v Btfklouicah, in molro (ras-kloje, vsaka steklenica drži 1 liter in velja CO novč. — Postrežba je poltena, cena »marne. Kuhinja je preskrbljena s tečuimi, topliai ln mrzlimi jedili.
Priporoča so rojakom v Trstu in « deiele. Tovi vino (tuli družinam 4 mč. reneje, ako se odvzame najmanj 5 litrov.
L:
FRIDERIK # SIEMENS
Dunaj.
Tovarua c. L priv. aparatoT za razsvelljiT« ii kirjin.
IX./9. Alne rutruaae 20.
Najntjvi'jšu plinova svotiljka r.a zunanjo razsvetljavo;
1»
75 odstotkov oeneji, kakor cloktriške bočne ivetiljke,
a dajo njim jednako svetlobo. Nadalje i \ dvorane, dclavnico, prodajnlnic* i. t. d atarolekuiene ventilujoče re> generativne plinov« avetiljke ter plinove avetiljke v steklu, katere se moiejo rabiti povso li iu so primerne /a vse slučaje. Uvedene so po vaetn svetu. ——i2E Ceniki in proračuni zaatonj.
lilani zastopnik, za M: HENM WAGNER, Via Carintia 4.
Uaorol »eatonj in franko 1
azgrejcoanje stanoDanj,
kakor tudi cerkvd. Sol, dvoran, prostorov itd.
je amg.tre li- po
SieiMS-oviin za gas (plin) prirejenim peeim
ki tr lahko iyr«jfjm
brrz "glja br«-z jippclo, brez ssj. brez smradu, to nnjpvi-kladneje i najadraveje
vsli'il razprostujoče se tforkoto!
Najboljša peč kar se doatajc moči razgn-jevunja sli trpe/noKt«. Mnogo najboljših priznanj.
FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, 1X2
C. kr. priv. tovarna aparatov za razsvetljavo in kurjavo.
XALOOA V TUSTU PRI TVSOKI
Carl G-reinitz Neffen.
♦i'SJSt$3
Luatiiik politiAuo dtuštvu .Etlitioat* -— latUvatelj in odgovorni »rudnik : Julij Mlkottt. — Tiskarn« Duloue v Trstu.