70. Stroilka.
t Llobllanl, i poinfcljeh, Z9. marca 1915.
XLVIII. lelo.

.Slovenski Narod* vclia * Liubltanl
na dom  dostavljen:
ćelo Teto napre]   •   •   •   .   K 24'—
pol leta       m       •   •   •   .    . 12-—
cetrt leta     „       •   •   •   •    .   6*—
sa mesec    m       *   •  •   •   »   2*—
v upravništvu prejeman:
ćelo Ieto naprej    .   #   •   .    K 22*— pol leta „       •   •   •   •    . lice trt leta «       •   •   •   •    # 5*50 na mesec     m       •   •   •   •    #    190
Dopis! naj se frankiraje. Rokopisi se ne vračajo. Uređniitro! Kaallova alica *L 5 (v pritličju levoj telefon *t 94.
Isfcafa vsak daa ivećer fsviam£t aedelfe In praznike.
Inserati veljajo:  p^terostopna  petit  w«ti   za enknt   po   16 vin.. za   dvafcrat p^ 14 vin.. za trikrat ali  večkrat  po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano \Tsta 30 viri   Pri več jih insercijali po dogovoru. Ujnavništvu naj se po>il;:ijo naročnine, reklamacije, inscrati i. td,
to je administrativne stvari
■ ■                     Posametna iterllka vtlj« 10 vinartev.                       ■
N« pismena naročita brez istodobne vposlatve narofnine se ne ozira.
„Narodna tiakarsa" telefon st. 89.
.Slovenski Narod* velja po po&tl:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo Ieto skupaj napre]      •    K 25*—
poJ  leta        ^          „      .   •    .  13 —
četrt leta     „         „      «,   #    #    650
na mesec    m        m     ,   ,     #    2-30
za NcmČljo: ćelo Ieto naprej         .   .   .   K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: ćelo Ieto napre]   .   .   ,   •   K 35.-»
Vpr.i.^arrem glede instratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnHtvo (spodaj, dvoribče levo), Knaflova ulica sL 5, telefon £L 85«
Sveto vna vojna.
Srditi boji v Karpatih. — Naše čete so potisnile Ruse v Bukovini do državne mefe. — V dveh dneh so naši voji ujeli 2430 mož. — Nemci so odbili vse napade na Francoskem in na
Poljskem.
\TAŠE   ĆETE SO ODBILE RUSKE
NAPADE V KARPATIH TER VJE-
LE 1230 MO2.
Dunaf. 28. marca. (Kor. u rad.) Uradno se razglaša, dne 2$. mčrca:
Ruske napade v dolinab rck Onda we rn Laborcze smo krvavo odbili.
Boi na višinah ob obeh straneh teh doiin ?e od včeraj zjutraj pojenial.
Podnevi in ponoči topovski boi in spopadi.
V    ostalih   odsekih     karpatske fronte nadaljni trdovratni boji.
V  zasledovalnlh  boifh v severni Bukovini    smo    vjeli    nadaljnih 200 v.ietrikov.
Situvacija v ruski Poljski   in   v zapadni Galiciji je neizpremenjena. Xamestnik načelnika generalnega št3ba pl. Hoter, fml.
ODBITI  RUSKI NAPADI  V  KARPATIH. — V BUKOVIM SO NAŠE ĆETE POTISNTLE RUSE DO MEJE IN VJELE 1000 MOŽ.
Dunaj, 27. marca. (Kor. urad.) Uradno razglašafo dne 27. marca:
S težkimi izgubami za sovraž-nika so se na bojni fronti v Karpatih ponesreeili ponovni silni ruski napadi na visine pri Banvavolgvu in na obeh fcregovih reke Laborcze.
Južno od Laborczewa trajajo boji z veliko srditostjo.
V  Bukovini so naše čete sever-no-vzhodno    od    Crnovic    potisnile močneiše ruske sile po I i u tem    boju do državne meje, zavzele več vaši, vjele nad tisoč mož ter vpjenile dva topova.
f         V ruski Poljski in v Zapadni Ga-
i liciij nobene izpremembe.
Namestnik    načelnika    generalnega štaba pl. H 6 f e rT fmL
| RUSI POTOLĆEM PRI LANG-j                       SZARGENU.
|         Berolin, 27. marca.  (Kor.  urad.)
Pcročilo \Y0lff0ve2a  urada:    Veliki !  glavni stan, dne 27. marca. j         Vzhodoo    bojišče. j          Ruse. ki so se bili napoJH na ple-
j njfenle kafcor \z Vemela. tako tud: iz i Taurogsrena *n Tilsita. smo z veliki^ni ! izgubami    porazili pri Lapg^zargenu
ter jih vrgli preko Jeziorupe za   od-
sek Jura. Med Aiigstcw5kitn   lesom in Visio
snio odbili razne ruske napade.
Na posamnih točksfi 53 se vrše i boji. j              Vrhovno armadno vedstvo.
j RUSKI NAVALI    V    AUOUSTOW-SKEM   LESU   IN  OB PISKU ZA-VRNJEM.
Berolin, 2^. marca. VV'oiffov hi-; rn   javlja:      Veliki glavni stan, dne | 28. marca. I         Vzhodno   bojišče.
| Ruske nava'e v Augustowskem I lesu smo ocib'Ji.
i         Med Piskom in Omulewom    so
! izvršili Rusi več napadov,   ki so se vsi razbili v naiern ognifi.
Pri \Vachu smo vjeli 900 Rusov.
Vrhovno armadno vodstvo.
r                                                                                                                                                            Ruski glavni stan.
Kakor poroča »Neue freie Pres-se<^ po »Novem Vremenu*, se nahaja ruski glavni stan v gozdni vasici neke železniške postaie. Veliki knez Nikola] Nikolaicvič in njoK')va okolica stanujc.io v železniškili vozovih. Pri njem se nahaja šef generalne^a štaba .lanuskevlč. generalni kvartir-ni mojster Danilov. gencrallajtnant Konzerovski kot šef za personalne agende    in    generalni maj >r Ronšin
kot šef transportne službe.
•                                                   *                                                                                          -i
I      VELIKA BITKA V KARPATIH.
■  '      Iz uradnega    komunikeja je raz-f vidno,   da    so    naše čete odbile so-' vražne naskoke. izvršene najbrže že | od čet,   ki   so jih vzeli Rusi    izprcd Przemvsla. Glavni ruski napad _*e bil namerjen    proti prostoru iiicd dol;no Ondave in Latorcze ob ccsiah v Va-ranno in Hoirono.   Rusi   so v svojih napadih zelo trdovratni,   vendar   so bili doslej še vedno   odbiti in je zelo i verjetno,    da jim tuđi zadnji   napadi ! ne bodo prinesli zaželjenega u.speha. Zelo megoče je tuđi, da .se bodo tuđi na tem delu fronte razvili dolgotrajri pozicijski bo!i in da bodo naši v da-nem   trenutku prešli v protiofenzivo ter snvražm'ka po.enali   preko Dukle nazaj na gaiiSka tla.         „ • „     .._^
•                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           ■■*
Pocieu bitke v Karp?tih.
Velikanska in brez primere v zgodovini je bitka, ki se bije sedaj v Karpatih. Od >cdla pri Wy>kowu do sedla pri Koniečni. torej na razdalji več Kakor Z00 kilrmetrov. se bori na obeh straneh mnogo stotisoč ljudi in to z brezprimerno srditosijo. Vsem je jasno, vsakdo se zaveda, da po-skušajo Rusi v tei bitki izvojevati veiiko odločitev. Žrtvujejo ogromno mnogo in to kaže, kako velik cilj imajo pred očmi. O remenu teh bojev je minole dni pisala »Neue freie Prcsse«: >Kaj bi mogla zdaj storiti v?!!ka diplrmrciia! V Karpatih se b;je evropska Vitka in nripravliajo se dr^odki, ki veljajo našo kri, pa mo-rejo postati u«odni ne samo za nas. Uradno poročilo o zadnjih urad trd-niave Przcmysl pripoveduje, da se je nekaj dni pred predajo storjeni iz-pad končal z izgubo 10,000 mož. To število nam daie merilo, da vsaj lah-ko slutimo, koliko krvi napoii v veli-
kih bitkah zemlio. Ljuto je zdaj boje-vanje podnevi in ponoči in karpatska bitka se nadaljiije ne samo za nas, ampak za ohe ce?arstvi, ki mo-
rata skupno nositi s\ ojo usodo, skupaj stati v sreči in v nesreći in si skupaj zagotoviti ^vojo prihodnjost. Karpatska bitka je zvezna bitka.-^ -— »Neue freie Prešle izvnia v tem članku, da naj Neinčija posije svoje annirde v Oaliciio, da se bo skupno dosegla odločitev.
*                                                                                                                                                                                                                                                                                                   ■ ■ •
Obrekovanje naših čet.
Dunaj, 27. marca. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Neki kemunike ruskega generalnega štaba zadnjih dni je priobčil med drugim poročilo, da so imeli v karpatskih bojili vjeti avstriiski vo-jaki v velikem številu na hrbtu rane, izviraioče od samokresov. ki so jim jih prizadejali lastni oficirji na njiho-vcm begu.
Ta vest je seveda izmišljena od začetka do konca   in ni nič drugega, kakor nizkotno    obrekovanje   naših, kijub največjim tekočam tako sijajno | se borečih    čet.   S takim    infamnim ! postopanjem    hočeio    doseći,    da bi nevtralne države omalovaževale naše čete. Tendencijozna objava ruskega generalnega   štaba pač ne potre-buje nobenega zavračanja.   Brezpri- j merno junaštvo   naših v Karpatih irT' j v Galiciji se borečih čet je notorično > dejstvo, ob katerem zaničevanja ta- | ke vrste sploh izginjajo.                        '
Sicer pa imajo vesti rusl\ega ko- | munikeja jasno pečat debelih laži. Da se zadrže bežeči s silo,   je treba na-stopiti proti njim spredaj;    s strelja-  I njem za niimi umikajočih se vojakov j gotovo ni    pripraviti    k    zopetnemu ] prodiranju.  Namen  nespretne laži je očividno ta.    odvrniti    pozornost od ( sramotne resnice, da naganjajo Rusi svoje čete v boj s strojnimi puškami.
*      *      •     • BOJI V BUKOVINI.
Boji ob ruski rneji severno in scvcrovzhodno od Črnovic trajajo še vedno. Rusi so se zastonj obupno trudili, da bi vzdržali visine doline severno od Pruta, morali so se po-vsod umakniti silnemu napadu naših Čet. Ko so se približale naše čete, so karaki pobegnili.    Vjeti    so   bili Št\i ,
oddclki. Jtevilo vjetnikov znaša do~ slej 1000. a še vedno narasča. 2elez-nice v severnem delu Bukovine so zopet izročene prometu.
, Az Est« poroča: Zadnji kot Bukovine, ki so ga imeli Rusi zase-denega. očiščajo sedaj naše čete. S te operacijske baze prihaja vesela vest. da je nekaj delov naših čet doseglo rusko inejo. Upati je. da ti uspešni rnanjsi boji uspo tako daleč, da v zadnjem Času večkrat poizkuše-no vznemirjanie Črnovic s strani Rusov odslej preneha.
KAKO BO SPOMLADI?
Gotovo je moralo ležati v name-nu merodajnih krogov seznaniti šir-šo javnost z izgledi v prihodnost, da je mogia prinesti pod gornjim naslovom graška ; Tagespost- razmotri-vanja o sedanjem položaju, iz katerih hočemo posneti nekatere podrobnosti.
Najprva skrb mora biti sedaj, da vzdrže naše čete svoje silne pozicije v Karpatih in ob Dunajcu. Generalni štab je imel natančno na dan prera-čunano, kdaj se bo morala trdnjava. Przemvs! udati, zato je moral tuđi računati s tem, da bodo postavili Rusi svojih 100.000 mož oblegovalne armade na bojišče v Karpatih vsaj en teden po padcu trdnjave. To je jasno in proti temu se je generalni štab brez dvoma zavaroval.
Neznano pa je koliko naših čet je bilo na razpolago za obrambo crte ob Dunajcu in v Karpatih. Gotovo pa je, da razpolagata zaveznika na avstrijskih bojiščih z armado, ki šte-je — seveda Ie približno povedano, ■— morda en milijon. Potem onih 100.000 Ruso\- izpred Przemvsia ne zaleže mnogo. Že doslej ruska pre-moč napram našim četam v Galiciji ni mnogo opravila in že mesece stoji tam boj, nasprotno pa so naši potis-nili rusko premoć v Bukovino in vzhodno Galicijo. Zato ni izključeno, da se isto zgodi tuđi drugod. -
Sovražnika pa ne gre podcenje-vati. Ce postavijo Rusi onih 100.000 mož v boj na eni točki, morda pri Dukli, se Iahko zgodi, da se naša fronta tam izboči proti zaledju. Tuđi ni pozabiti. da imajo Rusi sedaj na razpolago težke topove, ki jih Iahko postavijo v Karpate.   Še eno je upo-
IO 1 (U\m
Trsnco^ki   spi^^l   Pierre  d e  C o u -1 e v a i n.
(Dalje.)
(;ospa d' Anguilhon je pazno po--^ldšala svojega sina in polagoma se ]; je raziasnil obn-z. Misel, da je ne zapusti, ji je povzročila nenadno veselje. Oči so se ji zasolzile.
—  Vse to bi bilo   prav lepo,   je rekla, čc bi gospodična Villars ne bila tujka in protestantima.
—  Da, tujka. protestantinja. me-ščanskega rodu in republikanka je, je odvrnil Jacques,    ni pa plebejka    po mišljenju. Nima niti tište nesmiselne tiomišljavosti,   niti    nizkih   nazorov. Dobro je vzgojena in hitro se priva-ii.:.   Je nekaj, je nadaljeval, glej ma-nsa,   naš  rod potrebuje   prenovitve. Annie je sijajno raščena. Podari nama lepih otrok, otroke. kakor se rode !e iz franeosko-amerikanskih   za-konov: trdnega zdravja, jasnih oči in plavih Ias. Zdi se mi, kakor da jih že vidim,   je zaključil Jacques ginjeno-5ti prcvzet.
Markizi se je zdela dota gospodične Villars preogromna.
— Zdo mora mož ljubiti in ceniti ženo,   da spreime iz njenih rok tako
veliko premoženje, dočim je on sam reven, je rekla.
—  Zelo   ljubim  in cenim Annie, je odgovori! mladi mož.
—  Ne pozabi dalje,   je  nadalje-vala gospa d' Anguilhon,   da svet, ki je tako popustljiv napram moški ne-
| zvestobi, zaničuie moža, ki vara ženo, ki mu je donesla bogastvo. Jaz -za svojo osebo te rajši vidim umreti v Afriki, kakor varati to deklico, ki ti ne donaša samo kraljevskega pre-moženja, ampak ti prinaša še toliko drugih žrtev. Anguilhoni nišo nikdar držali zakonske zvestobe. Ti moraš postati izjema in ostati pošten zakonski mož. Daj mi svojo plemiško be-sedo, da se nikdar ne pustiš zapeljati s poti dolžnosti. Pod tem pogojem ti dam svoje dovoljenje.
—  Obljubljam ti, je dejal Jacques s trdnim glasom.
—  Potcm naj te Bog blagoslovi, je odgovorila   markiza    in   položila svoje roke sinu na glavo.
Nato ie snela z roke emajlni pr-stan, ga dala mladeniču in ginjena spregovorila:
—  To   je tvoj   zaročni   prstan. Dvaintrideset let je, kar ga mi je dal tvoj oče. Upam, da prinese srečo gospodični Villars.
Markiza je še kratko motrila svojega sina.
—  In še so Ijudje.   ki trdijo.  da Bog ne dela   čudežev!   je   rekla ti-homa.
Težko je opisati radost grofice de Froissv, ko je zvedela, da se njen nečak poroci. Grof seveda, je z ži-vahnimi besedami očital Jacquesu, zakaj ga je pnstil napraviti toliko po-tov, da mu poskrbi mesto v ekspediciji, dočim je sam mislil Ie na to, kako bi se bogato oženil.                          |
Marki ?a je prosil oproščenja, zatrjujoč mu, da si je hotel Afriko ohraniti za tolažbo za slučaj, da propade pri gospodični Villars.
—  Stari pregovor, je nadaljeval marki smeje.   ki trdi, »da je za An-guilhona vedno dovoli Ijubezni. slave in denarja,   je torej Ie resničen.
—  Slave!   je   ponavljal  gospod de Froissv. Kje jo vzameš?
—  Priđe morda na koncu. Grof je zmajal z rameni.
— KonČno, je dejal. se veselim te ženitve radi tvoje matere.   Želim ti, da dobro porabiš to premoženje, ki ti prihaia iz Amerike.    Zapomni si pa: tvoji in časti naše hiše na ljubo, nika-kih drznih iger v klubu, nikakih lah-komišlenosti in neumnosti!
XXI.
Baron de Keradieu je podal Annini materi v vsakem oziru zado-voljujoča pojasnila. Izjavil je, da more prevzeti za Jacquesa odgovornost kakor za samega sebe in da jamči za njegovo poštenost. Gospa Villars ga je kot plemića previsoko cenila, da bi dvomila o njegovi dobri veri.             <
Marki d' Anguilhon je oficijelno zaprosil za Annino roko. Dobil jo je nič manj oficijelno, dasi nekoliko tež-kim srcem. Bog sam to ve!
Vest, da se Jacques poroci z bogato Amerikanko, o kateri se je toliko govorilo, je izzvala splošno izne-I nadenje. Bil je to družaben dogodek prve vrste, o katerem se je razprav-ljalo po vseh franeoskih gradovih. Zavidljivci so se spodtikali, da je po-tomec rodbine d' Anguilhonov tako Iahkega srca preskoči! »plot mesali-jance<, kakor so rekli v XVIII. sto-letju. Nespravljivi pa so, kakor pri vsakem novem franeosko-amerikan-skem zakonu obžalovali, da tujke preplavljajo aristokracijo. Navzlic temu sta Jacques in njegova mati, ki sta bila zelo priljubljena, prejela prav lepo število resnično iskrenih čestitk.
Dan po svoji zaroki je Annie ob-vestila svoji teti Villars o predstoječi poroki z Jacquesom. V zavesti svoje prostosti ni iskala nikakih ovinkov ter tuđi ni skušala ublažiti prizadja-nega udarca. Z malimi besedami je opisala globoko nagnenje, katero je nosila v srcu in jima dala umeti, da je vsak odpor nepotreben. Pisala je brez presledka, brez kesanja in obo-tavljanja in Ie od časa do časa je ogledovala na svojem prstu prstan d' Anguilhonov. Zdelo se ji je. kakor da napis in krona poosebijata med njo   in   Jacquesom   obstoječo   vez. i
Svojemu pismu je priklopila sliko svojega zaročenca, prepričana, da podoba lepega plemića opraviči njen sklep in potolaži jezo njenih tet.
Sočasno je pisala tuđi sestri gospoda Barnetta. To pismo, ki je bilo v resnici namenjeno Franku, ji je de-Ialo precej težav. Slednjič je, kakor vsaka ženska v enakem položaju, tuđi Annie našla primerne besede, s katerimi je pomirila svojo vest., ki pa seveda nišo mogle zmanjšati bolesti* drugih.
Prva Jacquesova skrb je bila, odkrižati se vsega, kar je zadevalo Afriko. Pisal je Georgesu Delorme. mu odkrito popisal zgodovino svoje zaroke in boj, ki ga je v svojem srcu dobojeval. potem pa se je, da kolikor -mogoce ublaži slabi utis svojega po-bega, podal v Pariz, da se osebno razgovori s kapitanom Richard. ki je imel tja dospeti. Pogled na zagorelo lice tega moža, njegovo vitko miši-často, kakor v ognju prerojeno telo, , njegove zaupanja in navdušenja ža- , reče oči, je v Jacquesu izzval vprav krčevito zavist. Prev^et od iskrene-ga sočutja in želje, da ga ne sodi preslabo, je Jacques razložil kapitanu odkritosrčno svoj položaj. Kapitan je obžaloval, da bode moral pogrešati njegovo pomoč, mu gorko čestital in dejal:
— Vsak bi enako ravnal. (Daije p. ihođnjić.)
Stran ...
•SLOVCN^KJ NAKUD*. đne 29. marca 1915.
70. žtev.
števati. Spomladi, čc skopni sneg in led na sevemopoljskih bojiščih je vsaka operacija na onih bojiščih, kjer je izvojeval liindenburg svoje zma-ge, zelo otežkočena, deloma ćelo ne-mogoča. Drugače je v Karpatih. Tu ne ovirajo niočvirja, tu je napad mo-goč. Zelo verjetno je, da bodo Rusi, zaupajoč v nedostopnost severne Poljske, oslabili tam svoje pozicije ter poslali večje sile v Karpate. To-da tuđi našem« armadnemu vodstvu je vse to dobro znano, tuđi ono ve, da se bo glavno bojišče v aprilu preložilo v Galicijo in brez dvoma je ukrenilo vse, da bodo našli Rusi na tej fronti najsilnejši odpor. Gotovo je, da bo prinesel april nove silne boje v Karpatih, silnejše, kakor so bili dosedanji, isto zaupanje, kakor izpočetka vojne,   pa nas navdala se
danes.
•             •
POLOŽAJ NA SEVERNEM POLJSKEM.
•»Dailv Chronicle*- poroča iz Pe-♦rograda: Vojaški položaj na sever-nem Poljskem, zlasti pa na fronti med doleniim tokom Visle in med mejami zahodnje in vzhodne Prusije je očividno za Ruse zopet težavnej-ši. Zdi se, da ruski pritisk proti skrajnemu delu vzhodne Prusije ne zadostuje, da bi zmanjšal pritisk Nemcev v guberniji Suvalki. Na 5podnjem delu toka reke Visle je prevzela nemška artiljerija zelo važno akciio. Očividno hočejo Nemci s tem zopet zakriti novo važno akcijo, katere pravega cilja in namena se ni mogoče spoznati.
»Russkij Invalid« nastopa proti trditvi anglešega časopisja. da mora pasti odločitev brezpogojno na vzhodni meji N'emčije, ter vpraša, zakaj bi odločitev ne padla na zafrod-nii nieji Nemčije. kjer vendar nasto-
pi pomlad za poldrugi mesec prej.
*             •
POROČILO    LETALCA    POROČ-NIKA   STANGERJA     O     PADCU PRZEMYSLA.
Iz poročila pilota poročnika Stangerja. ki je bil navzoč pri uniče-nju trdnjave Przemvsla, posnemamo nekatere zelo interesantne točke.
Dne 20. marca so dospele iz Przemvsla v glavni stan tri brezžič-ne brzojavke. Ena je naznanjala, da so letalci dne 18. marca v štirih ba-lonih. ki jih pa ni mogoče ravnati, zapustili Przen>ysl. Druga brzojavka je vprašala, ali vemo kaj o teh letal-cih in o nekem drugem letalcu. ki je tuđi I*\ marca zapusti! trdnjavo s svojim letalom. Tretja brzojavka je zahtevala dva Ietalca. ki naj poletita v trdnjavo. Drugo jutro ob 11. je došla brzojavka, da naj odplovem. Pilot pripoveduje nadalje, da je vzel s seboj 140 kg pošte, zavedajoč se, da je to zadnja pošta za Przemvsl. Da se izogne ruskim topovom ob Du-najcu, je poleteJ najprei proti severu in nato preko Rzeszowa naravnost v Przemvsl. Pot 200 km je napravit v 5/4 urah. ker je imel veter v hrbtu. Nad Przemvslom je videl. da so šupe za letala razstrel;ene in nad leta-lišćem ie plaval dim šrapnelov. V spiralan se je spustil na tla ter prišci kmaiu v ofcmočje neprestano poka-jočih šrapnelov. Kljub temu se mu je posrećilo pristati v neki kotlini in spraviti letalo na varno, nakar je od-šel k poveljniku. Ta ga je sprejel zelo Ijudomilo z besedami: *Tu ste zopet^. Pokaza! mu je brzojavki cesar-ja, ki jih je bil dobil povodom zaa-njih izpadov iz trdnjave in s solznimi očmi ga je nagovoril: Vidite, to je uspeh našega petmesečnega bojeva-nja dan in noč. Sovražnik nas ni pre-magal. lakota nas je ugonobila. Vi ste gotovo edini, ki bo najbrže prišel iz trdnjave. Povejte, kar ste videli tu, da bodo Iiudje vedeli kaj smo tr-peli, da bodo prepričani, da smo se bojevali do zadnjega trenutka in zve-sto izpolnjevali svojo dolžnost,
Ves popoldan je divjal boj in so padale granate v mesto. Zvečer je bil pilot povabljen pri trdnjavskem poveljniku. Bila je to zadnja večerja v trdnjavi, pečeni golobi pismonoše. Najprei so bili vsi redkobesedni, po-tem pa se je razgovor oživi! in vsak si Je na zemljevidu izbiral kraj, kjer bi hotel biti v vjetniŠtvu. Vmes so pele granate in Šrapneli. Ob 10. zvečer se je poslovil. Vsak mu je dal Še dopisnico za svoje in naročal to in ono.
Na poti v prenočišče je srečal civilno prebivalstvo. ki je je policija zbirala po hišah, Izstradani so se vlekli po cestah vsi v eni smeri. Iz-vedel je, da jih spremljajo na Tatarski hclm zunal rnesta. Okna in vrata hiš so bila na stežaj odprta,— pripra-♦   ve za uničenje mesta.
Imel je povelje, da se dvigne \z trdnjave ali pred 5. zjutraj. ali pa sele po 6., ker bodo med 5. in 6. razstre-lili utrdbe. Spati ni bilo mogoče vsled silnega grmenja topov. Dasi-ravno so Rusi neprestano streljali $ SrauneJi in zranatajni na ietališče. ie
ostalo letalo lepoškođovano, pač pa je bila ob 4. zjutraj razđe.ana postaja za brezžični brzojav. Avtomobil s katerim bi se bil moral poročnik Stanger z ritmojstrom Lehmanom odpeljati k Ietalu, je zavozil v neki jarek, vsled česar letalo ni moglo pred 5. zjutraj iz trdnjave. Pohitela sta k stanu poveljnika, da dobita drug avtomobil in potem je šio v naj-hitrejši vožnji do Ietališča. Spotoma je bilo videti vojake, ki so metali puške stran in lomili bajonete. Silna razburjenost povsod, vendar tuđi red. In neprestano gnnenje topov in žvižganje krogel. Zdaj eksplozija granate tu, zdaj tam v zraku eksplozija Šrapncla. Naenkrat v zraku ro-pot motorja. Bil je to drugi letalec, Melč, ki se je bil dvignil v temi noči, — drzno podvzetje za Ietalca. Tako sta dospela na Ietališče. Šrapneli so pokali v zraku, granate so rile po zemlji, — nespametno bi bilo čakati s> delj. Tu in tam je bilo slišati že kako eksplozijo utrdbenih del.
Nad peklotn.
Dvignila sva se, pripoveduje pilot Stanger. z ritmojstrom Lehmanom v zrak. Prizor, tako grozen in vendar tako brezprimerenno lep, ne-skončno žalosten in vendar tako vzviseno velik, kakor pogin Herkula-na in Pompeja, se je odigraval pod nama. Kakor da je posadka samo ča-kala, da se dvigneva v zrak, da nama poka/e, kako zvesto izpolnjuje povelja, je začel bruhati, ko sva dospela kakih KK> m visoko, ogenj iz mesta, zdaj tu. zdaj tam, in končno na vseh straneh. Duh po ognju in dimu je nanolnil zrak. zemljo, dele po-slopij in utrdb je metalo v zrak. Pvijmil sem se nad mesto ter dospel kakih 300 m visoko nad most, ko se je ta s strašnim pokom razletel ravno pod nama. Ne Iažem, če povem, da je neslo dele mostu prav do naji-nega letala. Par sekund pozneje se je razpočilo pod nami neko skladi-šče smodnika. Strašen je bil učinek te eksploziie. Manjka mi besed. da bi opisa! vse te slike, ki so se odigravale druga za drugo pod nami. Kmaiu Je prišel nasproten veter in dvigniti sva se morala višje in obrniti proti zunanjim utrdbam. Samo nekaj minut sva bila nad razpađajočim me-stom in vendar sva doživeia tako strašno mnogo. Že sva bila nad zu-nanjimi utrdbami. £e en pogled na-zaj! Mesto v enem samem neskonč-nem plamenu. Pod remi plameni, ki so krvavordeče oesevali z neba, je umiralo mesto. mesto in trdnjava. ki Sta se tako dolgo junaško branila proti sovražni premoći.
Končno pripoveduie pilot kako je dospel srečno zopet k svojim to-varišem.
*
Drugo oble^atre Przem>. sla in zadnji dnevi trdnfave.
Iz poročila neke^a vojnega po-ročevalca posnemamo o drugem ob-leganju Przemvsla in zadnjih dnevih trdnjave tele podrobnosti:
Drugo obleg^njc se je pričelo dne 5. novembra, ko so poslednje čete armade Boroević na potu iz No-we?a Mia^ta zapustile trdnjavo. Ves čas, odkar je bila trdniava po prvem obleganju prosta, so io ojačevali ter nadomeščali zaloge. Pred trdnjavo so delale kolone delavcev, da so oja-čile ovire ter razširjale obmečje trdnjave. tako, da je bila trdnjava pri drugem obleganiu še močnejša ka-kor*pri prvem. Nadomeščanie in iz-popolnjevanje municije in živi! pa je naletelo na razne ovire, ki so jih naši končno vendar zmogli. Krivda za to leži deloma v takratnih izrednih razmerah, deloma pa tuđi daleč za-daj, zlasti pa so krive teh razmer slabe ceste in nezadostne železniške zveze. Nekoliko krivo je tuđi štede-nje na nepravem mestu. Tu je iskati krivdo. General pl. Kusmanek je na-domestil ž-ivila tako, da je bila trdnjava tako preskrbljena kakor je bilo predpisano. da se je pa držala še dva meseca delj, je zasluga njegove energije, pri čemer je treba pripom-niti, da je bil duh posadke do konca izboren.
Pri drugem obleganju so ostali Rusi precej daJeč stran od trdnjav-skih zgradb ter so se zadovoljili s tem, da so obdali trdnjavo z oblego-valnim obročem v namen, da jo iz-stradajo. Rusi <;o se žarili v zakope ter jih utrjevali z žičnitni ovirami in topovi. Pripravljali, so se na obram-bo proti braniteljem. Izpočetka so imeli Rusi tam kakih 150.000 mož, počasi pa so jemaJi rnoštvo stran, so-razmerno z deli, ki so jih izvršili v svoio obrambo proti izpadom. V trdnjavi se je nahajalo s civilnim prc-bivalstvom vred 130.000 ljudi.
Začetkom decembra, ko se ie vrŠil boj pri Limanovi, je izvršila divizija KrautwaJd sunek proti Sano-ku in se je približala Przemvslu. Med 14. in 18. decembrom je izvršila posadka izpad. ki se je tuđi posrečil. Ena honvedska divizija je prodrla do Uircze. ni pa moela stopiti v stik z
divizijo Krautwalđ, ker Je bila ta med tem odpoklicana. Zato se je morala na povelje umakniti. Vsi dru?ri izpadi so imeli samo namen razdeja-ti ruske zakope, ker je bila za pre-bitje naša armada predaleč.
KmaJu pa se je žace! mnogo res-nejši boj, boj z lakoto. Dne 18. marca že ni bilo vec živiL Izpad v tej noči se je ponesrečil. Rusi pa so spoznali, da so trdnjava ne bo mogla več držati in so jo hoteli zavzeti v nasko-ku. Trdnjavski poveljnik ie ukazal, da naj posadka drži vse utrdbe do 22. marca ob 5. zjutraj in tako se je tuđi /godilo, nakar je posadka raz-rušila vsa utrdbena defa, kakor je bilo 7apovedano. dočim je posadka do 22. marca zjutraj odhiiala vse silne ruske napade. Ruskih vjetnikov je bilo v trdnjavi 5000. Pri razstrelitvi utrdb je manjkalo zapalnih trakov, vsled Česar so vojaki pogosto raz-strelili posamezne utrdbe z veliko nevarnostjo za življenje. Izmed letal se je redilo edino ono, v katerem sta dospela k našim četam ritmoi^ter Lehman in poročnik Stanger. Dve drntri Ictali in štirje bnlrmi z 10 letalci so prišli v rusko vjetništvo.
Zadnji  izpad  iz  Przemvsla.
O zadnjem izpadu przemvslske posadke čitamo v ^Neue freie Pres-se - nnslednji pretresujoči opis voj-negra porocevalca  Rode-Rode:
... Posadka ie od dne do dne bolj omafrovala. Vrsak dan je umrlo 200 ljudi. Počinjali nišo Ie vsled pomanjkanja — š> v^eč so marveč trpe-li vsled m^krote na glazijah. naporov trde zime in službe na straži in v ka-zernatah, vsled duševnih muk, ki jih je provzročaLi brezupnost.
Dne 18. marca je bilo hrane se ?a šest dni. Poveljnik je sklenil izvršiti obupni poskus, da prodre sovražni obroč. I^dal je povelje, ki se bere kakor stari epos, in povedal ie voja-štvu ćelo resnico: da je mogoče resiti Ie Še čast orožja. Razdelili so nato med vojake preostalih šestdnev-nih porcij živeža 5 strogim ukazom, da smejo použiti na dan Ie eno porcijo. Toda mnogi nišo mogli premazati lakote, pojedli so naenkrat dve in več porcij — trpmčena natura pa jih je kaznovala s srčno kapio.
Junak Tamassy je vodil svoje umirajoce čete. da prodrejo proti vzhodu. Pevajoč so korakali stari vrli domobranci in ćrnovoiniki. Toda nog:e nišo hotele nositi onemoglih trupel: polovica ljudi je popadalo v cesrre jarke. Ostali so potrebovali za 7 km dolgo pot seđem ur. Vedeli ?o. da jih caka tam na vzhodu Ie eno — junaška smrt, in to so iskali. »Vse mora za nami. toda nikdo ne sme nazaj!* sta klica Ja polkovnika Szath-mary in Kraliček. ki sta korakala na čelu svojih krdel. Zmučenost voja-kov je morala onemogočiti prebitje sovražre^a obroča. Vrh vse ga so prihiteli še Rusi z ogromno premoč-jo. — 19. marca ob 10. uri dopoldne ie bil naš naskek na \išine južno-vzhcdno od Medyke odbit. Pojoč in z vihrajočimi zastavami so se vračale tri brigade nazaj v Przemysl. V obcestnih iarkih so se dvigali težko cboleli voiaki ier pozdravljali Čast-nike. Priključiti se nišo mogli več. Bili so preslabi. Kolikor so jih mogli naši vojaki pobrati, so jih vzeli v trdnjavo seboj.
Ponoći nato so navalili Rusi na vzhodni trdnjavski sektor. Isti madžarski vojaki, ki so se bili prejšnji dan vlekli proti Medvki, so jih sijaj-rto odbili. Toda poveljnik Kusmanek je spoznal, da je konec. Nj *govi sve-tovalci so mu pritrđili in v glavni stan je pohitela brzojavka: Ne mo-remo se več držati.., •      •      •
Ritrnojster Lehmano pri ce^arju.
DunaJ. 2K marca. CKor. urad.) Nj. Veličanstvo cesar ie sprejel dopoldne v Schonbrunnu ritmojstra Lehmanna v daljši posebni avdijenci. Lehmann. ki je, kakor znano, zapu-stil s poročnikom Stangeriem na nekem aeroplanu kot zadnji častnik trdnjavo Przemysl, ie podal cesarju daljše poročilo.
Francoski vojaški kritik o padcu Przemvsla,
Nasproti drugim ententnim voja-škim kritikom, sinatra general Ber-tard v »Petit Journalu^ posledice padca Przemvsla za manj važne za razvoj nadaljnjih dogodkov v Galiciji. General pravi, da je avstro-ogrska armada pač izgubila s pad-cem Przemysla velik del svojih čet, nikakor pa ni oslabljena. Treba je tuđi računati s pomočjo Nemčijc* torej z milijonsko armado. Tuđi je Ber-tard mnenja, da posledica padca Przemysla nikakor ne bo ta, da bi Rusi zopet pričeli z ofenzivo na Kra-kov. Strategični položaj danes ni več oni, kakršen je bil pred tremi ali šti-rrmi meseci. Ko so Rusi pričeli z ofenzivo proti Krakovu, so bili go-snodarii   v KarDatih   in njih srališka
armada se je naslanjala na poljsko armado ob Varti. Pod sedanjimi raz-merami pa prodirati proti Krakovu, dočim stoje Nemci na severu ob Pilići, bi pomenilo pričeti drugo, ravno tako težavno in brez dvoma dolgo obleganje. kakor je bilo obleganje Przemysla.
Pomeo trdnjav.
London, 27. marca. (Kor. urad.) Neki socrudnik 'Morningpost<: piše o padcu Przemvsla: Dokler je trdnjava ležala v akcijski sferi armade. ni igrala nobene važne vioge. Tuđi med uinikanjem avstro-ogrske armade iz-pred Lvova in med napadom na Crto San v mesecu oktobru, ni imela posebne važnosti. Trdnjave so. kakor se vidi. v resnici mnngo izgubile na svoji vrednosti. V Franciji ne igra crta trdnjav med Verdunom in Tou-lom nobene vioge. Ne samo, da ne dajejo te trdnjave armadi nikake opore, jih morajo šc armade v okopih varovati. Pomen trdnjave Przemysl leži v glavnem v tem, da je zadržala. rusko ohle^ovalno arnindo. Temu nasproti ie bi!a v trdnjavi zaprta enakovredna avstr^-ogrska armada, tako, da *^e mora tuđi o tem uspehu dvomiti.
•                       m
General Kusmanek v Kijevu.
Petrograd, 26. marca. CKor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura poroča iz Kijeva: General pehote p 1 e ni. Kusmanek je pri.spel s svojim adiutantom z brzovlakom v vozu prve ga razreda sem-kaj in se je odpeljal v vozu. ki mu je bil dan na razpolago, na mestno poveljstvo.
Kijev, 2$. marca. Vojaške oblasti so odradile, da ostane general Kusmanek interniran v Kijevu. Iz-kazovale se mu bodo vse vojaske časti.
Kusmankov štab,
•Ruskii invadid poroča: Vrhovni poveljnik ruskih čet ie ukazal, da se puste ražen poveljniku Przemvsla tuđi vsem častnikom njegove-ga štaba meci.
Drobne vesti iz Galicije in Poljske.
Iz Krakova poroča jo: Na mesto dosedanjega najvišjega poveljnika legij, feldmaršailajtnanta pl. Durske-ga, ie bil imenovan generalmajor pL Zaleski, dosedanji vodja voja-škega legritimacijskegra biroja za evakuacijske zadeve. — V južno-vzhodni Galiciji so se otvorili te dni zopet poštni uradi v tehle krajih: Sieniava. Dora. Jablonow. Jasienow-gorny. Delat:.n. Jablonica, 0^1awy-biale, Mahiowce. Zablotov. Snia-tvn. Slobodarungnrska. Wolczkowi-ce, Zabil, Lanczvn in Rudniki. — Iz Stanislavova došli begunci pripove-dujejo o strašnem preganjanju Židov; od začetka marca je Zidom po gotovih nlicah prepovedano hoditi. Policijski ravnatelj Lukomski se je s tali ^ preselfl•• v notranjost Rusije. — Po poročilih petrogradških listov je bila posadka Przemvsla Ie ->v oklep zakovano umirajoce telo . Slabo pre-hranjeni vojaki so biii za boj nesposobni. Rusi so se irivXr!i po zasedenju vaši Krasiczvn približati tortom na dva kilometra, nakar je trdnjavska artiljerija dan in noč neprestano stre-HaJa.
Iz Krakova poročajo: Meščan-ski pomožni komire v Varšavi je pri-ohčil seznam vseh poškodb in izgub, ki so zadele deželo v prvih petih me-recih vojne. Škodo cenijo na približno 1180 miJijorov rubljev, to je približno tri miliarde kn">n.
Števifo srališkib beguncev.
Ofasilo \Thovnega poljskega na-rodnega komiteja prinaša aproksi-mati\Tio statistiko vojnih beguncev na podlagi uradnih podatkov in deloma na podlagi privatnih sporočil. Olasorn teh podatkov se mudi na Hunaju 150.000 beguncev iz Galicije, sicer na Nižjem Avstrijskem 25.000. na Zgornjem Avstrijskem 22.000. na Stajerskem 30.000, na Koroškem 10.000, na Kranjskem 4000, na Ce-škem 115.000, na Moravskem 35.000 in v Sleziji 5000. Vsega skupaj je zbezalo iz Galicije morda kakih 500.000 prebivalcev. Med njimi je 250.000 Poljakov in približno 220.000 Židov ter kakih 30.000 Rusinov. Na 5tajerskem so večidel poljski kmetje.
* RUSI V MEMLU,
Interesantna so poročila v Memlu izhajajočega lista o vpadu Rusov. Iz tega poročila posnamemo nekatere najpomembnejše točke:
V  sredo.   17. marca,   je   prišla vest, da se bliža sovražnik.
V  četrtek, 18. triarca. je bilo slišati grmenje topov in većino bolj po-gosto   so   prihajali v mesto   ranjeni nemški vojaki.    Položaj   obrambnih čet je prihajal   vedno   težavnejši in .čete so se umikale vedno bližje _m£-
stu. Kjer so prodirali Rusi. so vse požgali. V četrtek zvečer med 6. in 7. 50 vdrli prvi Rusi v mesto ter za-sedli oba mosta. Kdor se je približal ruskim stražam ob mostu, tega so ustavili, preiskafi in poslali nazaj. Kdor ie bil na cesti, je storil najbolje, če je šel domov ali pa si poiskal za-časnega zavetja v kaki dragi hiši. Branitelji 50 se umaknili prati rnorju. da se tam umaknejo na ozki jezik ob vhodu v zaliv. Podpolkovnik Conradi je vodil lirnikanje in njemu se je zahvaliti, da je prišlo nekaj tisoč civilnih oscb na varno. Branil je umi-kaine s strojnim! puška]ni.
V  petek.    19. marca.   zjufraj je bilo videti še nekaj čolnov z bežeči-mi prebivalci. V mestu samem je bilo vse razbito. kar je mejilo na ceste. Cclo    po   privatnih    stanovanjih    >c> iskali vojake.    Ceste    so bile skoraj prazne.
V  soboto.   20. marca   je   bilo v mestu videti   prav malo Rusov.   ražen patrulj, ki so zlasti ponoći kora-ka!e po ulicah.   Vreme   je   bilo zelo slabo.
V  nedelio. 21. marca,   dopoldne ie bilo v mestu videti tuđi prav malo Rusov.    Izpreu mesta je bilo    slišati zdaj pa zc'aj    posamezno    streljanje pušk. znamenje, da so nemški vojakt blizu. Zvečer ob 7. se je začel glavni boj. Rusov je bilo najbrže prav maio več v mestu. Ponoči je bilo mirno.
V  ponedeljek. 22. marca, zjurra! je bli videti učinek bola. Nekaj ubitih Rusov na cesćah in poljih. tuđi nemški vojaki mrtvi in več civilnih oseb ranjenih ali mrtvih.   Groza vojne pa, je zahtevala    tuđi več drugih žrtev. Nekateri so izvršili iz groze in obupa
samomor ali pa so umrli groze.
*            *
Neuspeb msktfga posolila.
Petrcgrad. 26, marca. (Kor. ur.) RieČ- poroča: Pri štetiu vseh v državno banko došlih subskripcij na 500 im'lijonsko posojilo so dognali, da je bilo do sedaj subskribiranih Ie okrog štirideset miliionov. Subskn'p-eijska doba za one okraje, ki do se-daj še nišo ničesar subskribirali, se ie podaljšala do 14. aprila.
ODBITI FRANCOSKI NAPADI PRI COMBRESU    IN   MARCHEVILLU.
Beroiin, 2š. marca. (Kor. urad.) Uolffov biro lavlja: Veliki glavni stan. dne 28. marca.
Zapadno  bojišče.
Jugo-vzhodno od Verdiina 50 se
idločiH franeoski napad?   na   visine
ob rekj Ma? pri Combresn in v do!ini
\Voevre pr? Marrchevillu   po   trda»
vratnih bojfh nam na korist.
V  Vogezlh na Hariinannsweiler-kopfu so sq vršili serno   artiljerij^ci boji.
Vrhovno armadao vodstvo.
SOBOTNO    NFMŠKO   POROČILO S FRANCOSKEGA BOJIŠČA,
Berolin, 27. marca. (Kor. urad.) Poročilo \Yol.ffovega urada: Velik! glavni stan. dne 27. marea.
Zapadno   b o i i š č e.
V  Vogezih    so   Francozi   snoć! osvojili    vrh    Martmannswel!erkopf. Rob ie kopice drže naše če'e. Francoski    letalci so metal; na Bapaume in Strassburg v Alzacni bombe, ki pa v vojaškem oz?nr    nišo    povzročile nobene škode.
V    Bapaumu   so   ubili   nekega Francoza, dva pa težko ranili.
Severno - zapadno od Arrasa smo prisili!! nekega sovražnaua Ietalca, da se ie spustil na tla, ter vrgli na Calafs nekaj bomb.
Vrhovno armadno vodstvo.
Poročilo   franeoskega   generalnega štaba.
Iz Pariza poročajo >Mfinclmer Neueste Nachrichten.::
Poročilo generalnega štaba z dne 25. marca ob 3. popnldne se glasi:
V  Champagni so precej živahne artiljerijske akcije.      V okolici hriba št. 196 smo zavrnili ivi sovražne napade.
V    Argon ih    se    je    ponesrečil nemški napad pri Fontaine Madame.
Pri Epargesu smo odbili tri so-vražne protinapacle.
Z ostale fronte nimamo ničesar poročati.
Koraunike ob 11. ponoči se glasi takole:
Dan je potekel mirno. Nimamo poročati ničesar drugega, kakor da se je ponesrečil nemški napad na Notre Dame de Lorette.
Uradni komunike z dne 26. marca ob 3. popoldne se glasi:
Dne 25. marca je vladal na pre-težnem delu bojne fronte mir. Pada! je skoro neprestano dež. Med reka-ma jVlas in Mozel smo odbili vse so-vražne napade in sicer dva v gozdu pri Couseuvove in pri Cauresu severno od Verduna, dva pa v lesu Pretre.
70. Ste*.
„SLOVENSKI NAROD-, dne 29   marca  1915.
Stran 3.
»Dailv Mali« poroča rz Rotter-dama z dne 25. t. m. Strasen artiljerijski ogenj se je pričel včeraj južno od Ostenda. Nemci so postavili v boj veliko Število topov velikega kalibra. Mnogo aeroplanov kroži nad boji-ščem. Bitka, ki se je močno razširi-Iaf se je razvila ob Yseri in traja z vso silo še vedno. Napad je bil nena-den ker so kazale priprave, da se bo Izvršil sele pričetkom prihodnjega tedna. Prebivalci ob železniški progi so dobili povelje, da zapuste svoja bivališča ter so jih že odpeljali.
Poincare na fronti.
Pariz, 27. marca. (Kor. urad) Predsednlk Poncarć je včeraj po mi-jiistrskem svetu zapustil Pariz ter se podal na fronto.
S FRANCOSKEGA BOJIŠĆA.
»Temps« poroča: Bomba, ki jo je vrgel neki nemški Ietalec nad Pont- a Moussonom, je povzročila veliko škodo. V cekvi sv. Laurenca so popokaie vse sipe. Tuđi zidovje je močno trpelo. Ranjen ni bil nobeden.
Od uradne strani se poroča: Nad Metzom so se pojavili danes opoldne sovražni letalci. ki so metali na južni del mesta bombe. Ogenj iz topov je letalce pregnal. Trije vojaki so bili smrtno ranjeni. Provzročena škoda je malenkostna.                         T
Novačenie  na  Francoskein.
Lyon, 27. marca. (Kor. urad.) »Lvon renubiicnin< poroča iz Pariza: Brambni odsek zbornice je spre-jel vladni nacrt glede vpoklicanja let-riika 1917. in glede zdravuiške pre-iskave vseh onih mož letnikov 1913 do 1915, ki so bili med 1. avgustom fn 31. decembrom 1914 spoznani za nesposobne ali superarbitirane.
>^Le Nouvelliste« poroča iz Pariza: Skupina združenih socijalistov je sprejela v zbornici dnevni red, ki izraza željo, da se pred poklicanjem novih miadostnih letnikov sestavi natančen seznain vseh do sedaj vpo-klicanih starostnih letnikov in vseh izgub, da se nadalje vpelje takoj štetje in zdravniška preiskava onega za vojno zmožnega moštva, ki se sedaj uporahlja za fronto v raznih de-pojih in drugih službah ter da naj se ti nađomeste s pomožnimi četami ali moštvorn starejših ietnikov. Da se prepreci kaka krivica, naj se te odredbe izpelfejo pod kontrolo parlamenta. Končno se mora v slučaju, da parlament sklene vpoklicati letnik 1917. skrbeti za to, da oblasti izbirajo za službo   sposobno   moštvo z naj-
večio previdnostjo.
♦                 *
*
Anglija in vojna.
Iz Londona poročaio: V Man-chester-Reform klubu je prid par dnevi gcvoril 5ir John Simon o voj-nem vprašanju. Poudarjal je, da An-glija ni pricela vojne, da pa zasledu-je druge cilje nego Prusiia. Sedaj je dolžnost Anglije vojskovati se in ne srne misliti na mir, dokler ne doseže uspeha. V sedanjem trenotku še ni nobenega znamenja, da bi si Nemčija želela miru pod pogroji, kakoršne so si stavili Angleži za čili in zaradi če-sar se je vojna pricela.
* Francoski senat.
Senat je spreiei zakonsko pred-logo o zvišanju izdaje državnih za-kladnic na A1 U milijard. Finančni minister Ribot je razložil v dališem govoru finančni položaj Francije in je izjavil, da bo Francija znala pokriti vsc stroške, pa naj bodo še tako veliki. Senat je sprejel tuđi predlog vojnega ministra o u stanovit vi voj-nega križea, ki naj ga dobe častniki in ono moštvo, ki jih imenujejo v dnevnih poveljih vojske in mornarice.
Angleska municija iz Kanade.
Haag, 27. marca. (Kor. urad.) Po poročilu »Manchester Guardiana« je izjavil neki oficijalni angleški vladni kotnunike, da so zavezniki naročili v Kanadi za 95 milijonov dolarjev artiljerijske municije. Uvodni članek da-našnie »Times« poudarja nanovo važnost municijskega vprasanja.
Angieško posolilo v Ameriki.
Kodanj, 27. marca. (Kor. urad.) »Naticnal Tidende« poroča iz New Yorka. da namerava najeti AngHja v Ameriki 100 mili jonsko dolarsko po-sojilo za pokritje vojnih izdatkov.
Delavsko   gibanje   na   Angleškem.
London, 27. marca. (Kor. urad.) Londonska pristaniška oblast je skle-niJa predložiti zahteve po zvišanju plač posebnemu razsodišču. Delavci dobivajo sedaj že 6 penijev vojne do-klade na dan.    Pristaruška oblast ie
izjavila, da sama ne more zvisati plače, da pa hoče zahteve delavcev predložiti posebnemu razsodišču, če se zaveže vlada, da bo poravnala vse izdatke pristaniški oblasti. Ekseku-tiva pristaniških delavcev je pozvala delavce v Liverpoolu in Birken-headu, da naj takoj zopet prično z Jelom, ker bi bil sicer nemogoč vsak dovoz in bi bilo pričakovati strožjih odredb. Eksekutiva je pripravljena preiskati vse rritožbe delavcev.
London, 27. marca. (Kor. urad.) Razsodisče je dovolilo pristaniškim delavrcem v Londonu vojno doklado v znesku treh do osmih pencev na dan. Delavcem v kraljevih ladjedel-nicah je dovolila vladna komisija vojno doklado v znesku enega do tren šilingov na teden.
*
DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ĆOLNOV.
Iz Rotterdama poročajo: Angie-ske paroplovne družbe so zvišale s 1. aprilom zavarovalnino za izgubo ladij v Kanalu in v Irskem niorju za nadaljnih lS72'"c. To je sedaj že deveto zvišanje zavarovalnine od pri-Četka vojne.
London, 27. marca. (Kor. urad.) Kapitali ribiškega parnika *A1-brecht.< iz Bouiogna, ki je včeraj do-spel v Dartmouth, pripoveduje, da je pamik prejšnji dan napadel neki podmorski čoln kakih deset rmlj od sve-tilnika Roval Sovereign. J orpedo je Šel mimo parnika v razdalji kakih 10 metrov. Naznanil je ta napad neki angleški patrulski ladji, ki se je na-hajala v blizini. Ko je ta ladja dospe-la na kraj napada, ni več našla pod-morskega Čolna.
London, ^6. marca. (Kor. urad.) Reuierjev urad poroča: Ladja Del-mira« je bila na poti v Boulogne od nekega nemškega podmorskega čol-na torpedirana in se je potopila. Moštvo je imelo 10 minut časa. da je !adio zapustilo in je biio izkrcano na otoku VVight.
Po poročilili listov so privlekli razbiti pariiik ^Vedamora^, ki so ga našli v Atlantskem oceanu, včeraj v pristanišče Oueensto\vn. Parnik je bil v službi proge Jonstown. Vzroka poskodbe še ni bilo mogoče iognati. — Obrežjc pri Portcha\vlu je v raz-dalii ene milje pokrito z naplavljeni-mi sodi za oije, rraznimi zaboji za biskvit, kruhom in posteljami. kakor jih rabijo mornarji. Domneva se. da se je potonH kak večji parnik. Neka-teri sodi imajo napise ^Gross Car-diff -. — Angleški parnik »Killellam-, ki je vozil iz Sunderlanda premog, poroča. da se je iz neznanega vzroka pripetiia eksplozija, ki je parnik močno poškodovala in ranila dva moža posadke.      .-•-..
Po nekem porocilu -Dailv Chro-nicla - iz Porthsmoutha je izjavila ad-miraliteta, da se očividno parnik -Delmira^ ni potopik ker se je poročaio, da je nasedel na pećine pri Sr. Vaast-de-la-Hougue. Vrednost parnika cenijo na 36.000 funtov Šter-lingo\'. Kapitan parnika »De.'mira-prinovreduje, da je bil parnik eden najiiitrej.šin in da bi se bil lahko iz-ognil napadu nemškega podmorske-ga čoJna, če bi ne bil kurjač, neki Ki-tajec, zapusti! kotlov in zbežal na krov, ko je izvedel, da zasleduje parnik podmorski čoin. Tako pa je izgubit parnik Delmira« paro in ?e je moral ustaviti. Poveljnik podmorskoga čolna je bil zelo vljuden in je penudil posadki vina, ki ga je pa ta cdkionila. Nato je podmorski čoln vlckel rešiine čolne eno uro proii angleški obali in jih je zapustil sele. ko je prišla blizu trgovska ladja »Liz-zie<<, ki je moštvo »Delniire« sprejela.
Ko se je približeval parnik Ty-ehos" proge Wilson v nedeljo Dow-nu, so na krovu opazili, da se je pri-bližal parniku neki nemški podmorski čoln. Kapitan je zaukazal pluti s polno paro. Kljub temu je podmorski čoln dohitel parnik in izstrelil torpedo, ki pa je parnik izgrešil. Parnik je bil na poti iz Bombava v Nuli.
Parnik »Vosgas« se je ob obali Cornvvaila potopil. Najbrže ga je kak sovražni podmorski čoln torpedirah Prvi masinist je bil ubit, trije mornarji posadke težko ranjeni, ostalo moštvo 30 mož pa se je izkrcalo v Newquayu.
Pariz, Z7. marca. (Kor. urad.) Poročilo »Agence Ha vas«. Prclrmor-ski parnik »Niagara«, ki je imel na krovu moštvo pri New-Port-Newsu potoplienega parnika >Florida<% je srečal na povratku iz New Yorka na visini cherbourški 2o. t. m. popoldne r.eki nemški podmorski čoln, katere-mu pa je mogel vsled svoje večje hi-trosti uteči.
Zaradi     napada     na     nizozemski parnik.
Ka3g, 26. marca. (Kor. urad.) Poiuradno se poroča, da je nizozemska vlada naročila svoiemu    oosla-
niku v Berolinu, naj zahteva od nemške vlade pojasnila zaradi ob-streljevanja nizozemske trgavske ladje '>Zevenbergen-. Ladjo je napadel neki nemški letalne. Poslanik naj pred (aga uradno preiskavo.
*
BLOKADA  NEMCIJE. Zapjenjeno nemsko blago.
London, 26. marca. (Ko-r. urad.) Reuterjev urad poroča: Švedska parnika ^ Vera« in Jeanne«, ki sta z riženi na krovu dospela v Qlasgow, je ar.ffleska davčna oblast zaplenila. Kakor se domneva, sta oba parnika prevzela tovor od nekega nemškega parnika pri Vigu. Parnika sta bila na-menjena haje v švedska pristanišča.
Konfiskacija dveh švedskih par-nikov.
London, 27. marca. (Kor. urad.) Švedska parnika »Vera< in vJean-ne<. obložena vsak s 1000 ton riža, sta bila v Glasgovv dirigirana, kjcr so tovore kot sumljivc konterbande iz-krcali. Uvedli so preiskavo, kam da je bilo blago namenieno.
nemSka blokada finske.
Iz Stockhofma poročajo: Zadnje dni so opazili v finskih vodah zopet nemške vojne ladje. Ker skrbe za promet nicd Stockholniom in Finsko v prvi vrsti finski parniki, pomeni to novo nemsko odrejenje, morda tuđi novo fazo v trgovinski vojni, ki naj se sedai nadaljuje tuđi v Vzhodnem morju. Pinski parnik Wellamo , ki so ga 26. x. m. pričakovali v Stock-holmu, ni dosnel tja.
* NEVAREN POLOŽAJ V INDIJI?
Iz Amsterdama poročajo: An-gleška vlada je pooblastila indijskega podkralja, da proklamira v Indiji ob-sedno stanje.
Angleški listi pišeio. da se je razvilo v Indiji opasno anarhistično gibanje, katero treba za vsako ceno pctiačiti. Po drugih vesteh gre za re-ligijozno in gospodarsko gibanje, ki je naperjeno proti Angležem in kate-re.2:a se udeležuje predvsem moha-medansko prebivalstvo.
NAPAD  NA  DARDANELE. Tursko poročilo.
Carigrad, 27. marca. (Kor. urad.) Asence t J. Milli. — Glavni stan poroča: Snoči so poskusili so\Tažni torpedni čolni in iskale« min vdreti v dardanei.^rco ožino. Morali so se pa zaradi ognja naših baterij    umakniti.
*                          m
Vlhar v egeiskem morju.
London, 27. marca. (Kor. urad.) Kakor poročajo >Times« iz Teneda, so se morale operacije v Dardanelah radi viharja od 24. do 26. t. m. pre-kiniti.
*                                                                                                         ■   ,
Zsvezaiške ladiie v Dardanelah.
London, 27. marca. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Aten: 25. t. ni. so privozile vojne Iadije v Darda-nele, da ščitijo lovilce min, ne pa da obstreljujejo utrdhe.
Po poročilu dunaj^ke >Die Zeit-z dne 27. marca javlja »Vossische Zeitunjr«: iz Turina: Dne 23. marca popoldne je prodrlo v morsko ožino veliko število lovilcev min. ki so jih turske utrdbe ljuto obstreljevale. Na to so priplule v morsko ožino tri an-gleskc oklopnice ter so med najlju-tejšim ognjeni fora Kilid Bahra prodrle 7 morskih milj daljave od Kar-naka. For Dardanos ni oddai niti enega strela. Ladje so ostale do prihodnjega jutra v morski ožini. Sodi se. da se bodo sedaj vsak dan vršile operacije.
Francoska    križarka    se    potopila?
Atene, 28. marca. (Kor. urad.) Posebni poročevalec -Estie« poroča iz Mudrosa, da je bila neka francoska križarka 22. t. m. blizu turske utrdbe Pardanos s kopnega torpedirana in se je v poldrugi minuti z vsem mo-štvom vred potopila. Imena križarke nočejo po\'cdati. (Od turske strani ta vest do zdaj še ni potrjena.)
Ruske ladje pred Bosporom.
Carigrad, 28. marca. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Danes zjutraj so rapazile naše opazovalne posadke ob Bosporu par ruskih vojni ladij, ki so iz zelo velike oddaljenosti izstrelile par granat proti našim stražnim lad-jam ter se nato hitro oddaljile. — Z drugih bojišč ni ničesar poTočati,
Vesti o beju v Cmem morju.
BeroJiiii, 28. marca. Pred par ducvi je prispela v Sebastopol neka mala, težko poškodovana križarka, ki ie naibrž zapeliala na kako mino.
V mestu se Je raznesla vest, da se je vršila v Črnem morju pomorska bitka.
Vsled min je nedavno eksplodi-ral neki parnik, ki je vozil municijo in pri Batumu neki parnik za prevažanje olia,
•              *           -*
Obrambene priprave ob Cmem
morju.
Carigrad, 27. marca. Turska vojna uprava je napravila v ozemlju Terkos ob Crnem morju močne utrdbe ter jih opremila s težkimi topovi. Močne čete so koncentrirane na crti Makrikej-Li!e-Bur£as.
•             •       '        -
Pismo ajigleškega podadmirala Mnvrnskemu valiju.
Carigrad, 27. marca. (Kor. ur.) ^»Tanin-- govori v daljšem članku o pismu angl. podadinirala smvrnske-mu valiju, o katerem je > Agence Te-legraphique Milli« brzojavno poro-Čala. List pravi, da je pismo čuden dokument, vreden armadnega povelja, ki ga je izdalo najvišie franeosko poveljstvo in o katerein je p^ročal Wolffov urad. V nekem drugem Članku pravi list: Mi ne potrebujemo varuha. mi moremo sami razločevati prijatelja in sovražnika. Otomanski narod želi, da bo nemški meč zmago-vit izšel iz tega boja, in je prepričan. da bosta Ie petem otomanski narod in ćeli svet srecna. Naši sovražniki naj vedo, da nas ni Nemčija za nos vodila. Mi smo sli v boj, ker nas trojni sporazum sovraži ter nam nastavi! past. Mi smo srećni. končuje list, doživeti z našim nemškim in avstro-ogrskim zaveznikom take dneve, ko se angleški admiral blamira pred va-lijem in ko stavlja admiral predloge, ki bi niti otrok ne premotili.
Feldmaršal von der Goltz o položaju na Turškeni.
Bukarešta. 22. marca. (Kor. ur.) V intervie\vu, ki ga je priobči! Ade-verul-. se je izjavil ieldmaršal von der Goltz o položaju v Carigradu in v Dardanelah med dragim siedeče: Dejstvo. da sein ra\no zdaj odpoto-val iz Carigrada, naj bo znamenje, ća ni nobene nevarnosti. Tnrki so bili prepričani, da se bo napad za-vezniškega nrodivja ponesrečil. Uspeh ie bil vsekakor večii. nego se je pričakovalo. kajti dosegle so ga najslabejše utrdbe ob morski ožini izven minske crte. Nov napad za-vezniških brodovi], ne da bi obenem izkrcali Čete. je neverjeten. Tuđi za to je Turčija pripravljena in imajo na mestih. ki prideio v postev, pripravljeno veliko armado. Napram vestern, da primanjkuje municije, ie re-kel von der Goltz, da Turci ja nima Ie velikih množin municije, mar več da
tuđi sama izdeluje municijo.
•                                                                                 •                                                                                                                ■ ■■
IZ  NEVTRALMK  DRŽAV.
'^        Genera! Pau v Nišu.
Sofija, 2S. marca. General Pau je bil sprejet od kralja Ferdinanda v avdiienci, nakar ie odpotoval v Niš.
Bolgarski    kronski   svet se ni vrši!.
Sofija, 27. marca. (Kor. urad.) Agence tel. bulg. — Iz Aten došla vest, da se je vrši! v Sofiji kronski svet, je popolnoma brez podlage. Od-locitve. ki so se haje na tem kron-skem svetu, ki se ni vršil, sklenile,
so vsled tega izmišljene.
♦         •        ......
•            ...
Vpoklicanfe vojakov na Španskem.
Parir, 28. marca. (Kor. urad.) >Petit Parisien^ poroča iz Madrida: Španski ministrski svet je sklenil. obenem z letnikom 1915 \-poklicati še nadaljnih 30.000 mož, ki se bodo tri mesece vežbali in ki bodo potem od-puščeni.
JAPONSKA IN KITAJSKA.
Iz vesti, ki prihajajo iz Pekinga in Tokia, se še vedno ne da spoznati, kako se bo razvil spor med Kitajsko in Japonsko.
Danes javljajo. da je Japonska sicer rok svojega ultimata znova za 14 dni podaljšala, da pa spravlja svoje čete z inrzlično naglostjo v Koreo in Santung. Tuđi se poroča, da so japonski državljani, ki žive na Kitaj-skem, dobili poziv, naj se izselijo ter vrnejo domov.
Zanimivo je stališče Severne Amerike. Vesti, da bodo Združene države posegle v konflikt eventualno z oboroženo roko. se ne potrjuje-jo. Kakor brzojavljajo iz ^yashitlgto-*pa, je neki \isoki ameriški uradnik izjavil. da smatrajo ameriški krogi Mandžurijo za naravno interesno sfero Japonske in da ameriški interesi pri tem nišo ogroženi. Združene države bodo sicer nekaterim japon-skini zahtevam formalno ugovarjale, toda one se zavedajo, da s tem ne bodo spremenile japonske politike.
Državnozborske   volitve     na     Ja-
ponskem.
London, 27. marca. (Kor. urad.) »Times : poreča iz Tokiia: 20. marca ^o se vršile po Inidem političnem boju državnozborske voiitve. Po neki cenitvi konservativcev je dobiki vln-da malcnkosmo većino.
Naredilo minlsfrsfus za
deželno lrwto
sporazumno z vojnim ininistrsivotrv in drusim? udeleženimi ministrstvi z dne 19. marca 1*515, drž. zak. št. 67, s katero se odredi ocMaja v smislu ministrske naredbe z dne 7. februarjrt 1915,   drž. zak. štev. 28,  zahte> anih
kovin in zlitin.
§ 1. Po minisirski naredbi z duc 7. februar ja 1915. drž. z:ik\ st. 2$. v vojne namenc zahtevanc zalome:
1.  aluminija,   antimona,   svinca, bakra, mesinga, nikla, rdeče kovine, čina in činove zlirine,
2.  predproduktov,    siare^a Lcrii-diva. odpadko\-. opilkov fostrnžkov) in pepela imenovanih kovin in ziiiin se morajo od posestnikov in hranite-ljev najkasneje    do    27. marca  i 915 zložiti ali zaviti    in po    ujrotovlicnjn Stevila in    teže    oddanih    biagcovniU kosov po železničnem uradti — poslati kot tovorno bia^o na ]>ristoir»n prevzemno komisijo. V voznem iism je navesti posamezne vrste z označ-bo ali ie novo — ali staro gradivo ali baker v koscih itd.
Stroški zavijanja in prcvo/a se povrnejo pošiljatelju od vojne uprave, ako se zaloge spozna];) kot /.; vojne namene nesposobne, trpi \ oina uprava tuđi stroške >:a povrnitcv blaga.
Glede nadaljnega popluciia vclia-jo v obeh blučajih določbe Si^ _'. in o. ministrske naredbe z dne 7. februar-ja 1915, drž. zak. št. 2S.
$ 2. Posestnik ali hranitelj i:iora obenem z oddajo gradiva na žclezni-co poslati na pristojno prevzeuino komisijo seznamek oddancga jjradiva. \' seznamku je navesti: posestni-ka. oziroma dosedanjeKa hranitelju gradiva, politični okraj in kraj. kjer je blago doslej ležalo, kraj odposi-liatve. način zavoja in označbo s katero se je zavoj opremil, po železničnem urađu določeno število in -brutto- težo oddanih tovom ih kosov. posamezne ^*rste \~poslanih gra-div in njih čisto težo. Odpošiljavec mora seznamek podpisati.
Drug enako se glaseč izvod se-znamka je poslati neposredno na osrednjo rekvizicijsko komisijo.
Če se gre za gradiva, ki se na-haiajo na kraju prevzemne komisije same ali njega naibljižnji okolici, in se tore) ne prepeljejo po železnici, am-pak se pripeljejo z vozom, se morajo in sicer najkasneje do 27. marca 1915 vposlati omenjeni seznamki na osrednjo rekvizicijsko komisijo in na prevzernno komisijo, nakar zadnja določi dan in kraj oddaje.
S o. Če je zaloga v I : 1 in 2. te naredbe imenovanih kovin in zlitin ki je vposlana na prevzemno komisijo, manjša od one z dne 7. febr'uarja 1915, mora posestnik ali hranitelj, ki je k oddaji zavezan, to manišo odda-K> pri osrednji rekvizicijski komisiji opravičiti potom posebne vloge za-eno s po?iliat\iio v S 2. omenjenega seznamka.
V  kolikor se zavezani sklicujeio na to. da se je norabilo   gradivo   za ugoditev naročil voiaške uprave, ali da je v isti namen tuđi za nadalje ne-obhodno potrebno,   mora   imenovati vojsiško oblast, ki je dala nalog, označiti predmet naloga, kakor tndi njegov datum in številko.
V  koliko    so zavezani    sklicuje na dovolienje    trgovinskoga ministr-stva za prosto razpolaganje (^§ F> ministrske    naredbe z dne 7. februaria 1915. drž. zak. štev. 28). mora navesti datum in številko tega dovoljenia.
Oddati ni treba:
1.   Predproduktov.  starega  gradiva, odpadkov opilkov (ostružkov) in pepela, ki ga posestnik ali v iast-nem obratu predela v sirove kovitio ali ga da predelati v iste v tujih tu-zemskih obratih:
2.  zalog aluminija,    ki gfa rabijo imejitelji obratov za izdelovanje /c-leza in jekla do konca juli ja 1915;
3.  onih množin zahtevanih kovin In zlitih, vštevši stara gradiva in od-padke,   katerc   rabijo posestniki za popravila v svrho ohranuve lastneg.i obrata do konca juliia 1915.   Zadnja izjema velja pa Ie tedai, če vsled posebnosti ureditve naprav ni inogočc nadomestilo z drugačninii gradivi.
§ 4. Ta naredba stopi v veljavo takoj po njeni razglasit\ i.
Georgj m. p.
Štedite z moko, žitom
in z živili ter ne tratite
kruha!
S4ran 4
.SLOVENSKI NAROD-, dne 29. marca  1915.
70. šiev
Dnevne vesti.
—   Občtnskega    sveta    izredna nu^na javna seja bo   v torek dne 30. marca    1915    ob    šestih    zvečer   v mestni   dvorani    z   dnevnim   redom: Javna seja:  I. Naznanila  predsedstva.
II.  Odobrenje   zapisnika   zadnje   seje.
III.    Finančnega    odseka    poročilo   o prošnji    mestnega   delavstva   za   dra-ginjsko   podporo.    IV. Permanentnega odseka za aprovizacijo mesta poročilo o   dopisu    magistrata   glede   mestnih senožeti in   zemljišč,   ki   bi   jih   bilo oddsti v   obdelovanje.   Tajna   seja I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika   zadnje   seje.    III.   Obrtnega odseka   poročila o prošnjah   za razne obrtne koncesije.
—  Premembe na visokih mestih. Češki   namestnik   knez   Thun  je   iz ozircv na   svoje   bolne   oči   odstopil. Cesar mu je  podelil  briljante   k veli-kemu   križu   reda Sv. Štefana   in mu je   v   jako    prisrčnem   pismu   izrekel zahvalo za   njegovo   javno  delovanje sploh, zlasti pa za njegov trud, da bi ^e doseglo   soorazumljenje   v   narod-nostnih vprašanjih   na   Češkem.   Knez Fhun je   bil že   prej enkrat  češki nametnik.   L. 1898. je  postal ministrski predsednik.   Nemške stranke so vodile preti njemu srdit  boj, a  dasi je  imel v parlamentu   večino   na svoji   strani, je moral  23. septembra   1899.   odsto-piti.   Ni   sedaj   čas   preiskovati,   kaki vplivi so to provzročili. Nekaj časa se potem knez Thun ni  udeležil javnega življenja, pozneje pa je vendar prevzel zopet   češko   namestništvo   z   izrecno nalogo,   da   doseže   narodno   spravo. Ob čem   so  se  njegova  prizadevanja razbila, je znano. Za češkega namest-nika je   imenovan   dosedanji   deželni predsednik šiezi;ski grof Makso Cou-denhove,   za   šlezijskega  deželnega predsednika pa je imenovan upokojeni minister  Adalbert  baron  Widmann.
—  Gospodarska prihodnjost     V
Berolinu je bilo pod predsedstvom prvega viceprezidenta nemškega državnega zbora posvetovanje nače! stva nemško-avstrijsko-ogrske gospodarske zveze, na katerem se je razpravljalo o bođočih trgovskih zvezah med Nemčijo in med Avstri-io. Zborovanja se je udeležilo več vplivnih gospodarskih politikov in zastopnikov industrije in trgovine. Vsi govorniki so se izrekli za čim ožjo gospodarsko zvezo med Nem-čiio in Avstrijo.
—  Odlikovani Slovenci.     Zlato hrabrostno svetinjo je dobil   prapor-sčak v rezervi pešpolka št. 79 Ivan Koser.   Srebrno hrabrimo svetinja 1. razreda so dobili: infanterisra 7. pešpolka Peter Oolob    in    Le-Tiard Podkovnik;    četovodja 17. pešpolka Ivan M e r t e 1 j, narednika 87.  pešpolka  Ferdinand  S i 1 i h    in Karol 5 u s e z, oficirski    sluga    87. pešpolka Ignacij V o j s k,    nadlovec Mihael Podlesnrk, četovodji Josip M a č e k in Karol K 1 a n j š č e k ter voditelja patrulj Anton K o k a 1 j in Ivan T o m š e.    vsi od lovskega bataljona št. 7; štabni narednik Vinko Rebec  in  lovca Ivan  Gabr-šček in Franc Vuk, lovskega bataljona št. 20.
—  Slovesno odlikovanje sloven-skega častnika v Gradcu. Iz Gradca nam pišejo 28. t. m.: Danes se je vršila na dirkališču za industrijsko dvorano v Gradcu lepa vojaška svečanost.     Veljala je našemu rojaku, po-ročniku  87.  pešpolka Kanu    D e r -žicu, ki je zdaj prideljen bosansko-hercegovskem 2. pešpolku v Gradcu. Pred zbranim moštvom in ćastniki je pripel Ivanu Deržiču poveljnik  stot-nije, nadporocr.rk Miloš pl. JNA i I i n -k o v i ć, vojaški zaslužni križec prve vrste na traku hrabrostne    svetinje. V krasnem nagovoru na moštvo   je poudarjai, da je slavijenec dobil od cesarja najvišje odlikovanje,    katero si je zaslužil s svojo krvjo.     Omenil je, da je  odlikovanje  tem    večjega pomena, ker si je isto zaslužil Der-žič v težkih razmerah,    ko se naši vojski ni preveč dobro godilo, in si-cer dne 8. septembra. Ko je odliko-vanec kot poveljnik stotnije s spretnim in hrabrim nastopom dosegel lep uspeh in bi! sam ranjen. Govornik je, kazoč na poročnika    Deržiča,    kot vzgled vojaske zvestobe, prav   pri-merno    omenil,    da pridejo zasluge poštenjaka kJjub vsem težavam tuđi na najvišjem mestu do veljave.     Po ganljivem nagovoru je izkazal bata-. Ijon    poročniku    Deržiču      vojaško čast. Crnovojni nadporočnik, deželni poslanec dr. V. Kukove c, ki zdaj tuđi služi pri tem polku, se je v imenu častnikov zahvalil govorniku    za lene becede. Ivan Deržič je bil množio let pristav Južne železnice v Zi-dai cm mostu, od kar je pa bil s svojim! tovariši vred ob začetku vojske vsled obžalovanja vrednih   zinot   v ravnateljstvu te železnice nenadoma prestavljen. Iz tega vzroka se je javi! prostovoljno k vojni službi. Ce-sarsko odlikovanje je najlepše zado-ščenjc    njemu in njegovim    stanov-skim tovarišeni in roja^om prj JjjLŽni Čeleznici«               ■-■-—■
—    Junaštva   Štajerske   pehote.
»Pesti Hirlap« poroča: Vreme v za-hodnih Karpatih se je na bojjše obr-nilo. Povsod na ćeli fronti solnee. Mudourniki so narastli v peke in pa-dajo grmeče v Ondovo. Se le zdaj se vidi, s kakšno previdnostlo so bili zgrajeni naši strelski jarki. Mokrota nikjer ne vdrra. Naši vojaki leže na popolnoma suhi slami okoli malih peči. Danes hodrmo po ozemlju, kjer so pred par dnevi divjali nudi boji. Porušeni strelski jarki, proč vrženi deli opreme označujejo krvavo poze*-rišce. Ob nekem malem go^du se je hil izvršil nocen bajonetni naskok. Tu se je bojevala Štajerskn pehota proti ruski kavaleriji, ki «e je boje-vala peš. Artiljerija je najprei dobro pripravila gozd. Mogočna drevesna debla leže na tleh. Tuintam so debla tako raztrgana, kakor da bi bila raz-sekana s sekiro. Doli v dolini tri je veliki, neoznačeni krizi... Ruski grobovi. Dva druga križa, okrašena s smrekovim vejami... Počivališta naših vojakov. Na nnvadnem lese-nem križu imena padlih. Med poto-ma srečamo transport ruskih vjetni-kov. Par ljudi iz ruskega oddelka strojnih pušk nekega tifliškega poika. Njih poveljnik, stotnik Steglov, ie tuđi vjet. Suhljat mož z rdečkasio kozjo brado. Njegova uniforma je bila zelo zdelana. Pri poiiski kuhinji dobe rižoto. Najprvo se nezaupno ?K>giedajo. Eden pokusi jed, diši mu. Ko to drugi vidijo. tuđi začno hiastno jesti. Iz njihovih izpovedt se razvidi, da so bili od meseca lebruarja v Karpatih. Najprvo so bili pri r^rze-myslu na visini Medica. V zadnjih tednih so imeli več nego 60?ć izgub. Od teh jih je cn^ cetnina umrla na tifusu in grizi. Vjeti so jMii pri ne-kem obkoliincm napadu. Štiri dni so ž? brez jedi okaii nodili. Mnogo \z-med njih jih ie obležaio in z-mrznilo.
—  Iz ruskega vetn^tva je pisal goriški posestnik   svo;i materi   pismo, ki je prijavlja celovški  ^M!r".    V tem pismu piše: «..,.. Gotovo   vas  bo zanimalo, koliko Č3sa sern v Rusiji in kako živim. Ravnokar bo pet mesecev, ker   mora   tako   biti.     Telesno   prav dobro   živim.   ^>arno   dnevi   so   tako dolgi    kot    tedni,   brez    najmanjega dela.   To večno   ležanje 5   hudira do-motožiem. Z nam i postopajo vse rvale vredno.    Ce    želimo,    peljejo    nas   v mesto na sprehed;   če hoćemo dušno kaj storiti in želimo v   cerkev, pclicjo nas v cerkev;   peijejo   nas v   neđeljo in praznike. Vse je po naši veri, samo duhovniki, cerkev in masa je pc  pravoslavni veri.   Verujejo   pa   vse. kakor mi. (Opomba uredni^iva  „Mira": Raz-lik je več. Glavna je ta, da so pravoslavni zavrgli   papeža!)    Kar   se   tiče
jezika, jih sedaj razuracmo in z r.limi lahko govorimo. Silno pa sem nave-ličan svojih tovarišev. Polovica je popolnoma nevernih. Joj, kaki so! Prav gotovo nisem poznal teh ljudi dosedaj. Kaj bo, kaj bo?
—  Oglasi*   se   je   svoji    sopros^i iz   ruskega   vjetništva   korporal   Josip Hvala   s   Ponikev   na   Toiminskem. Nahaja   se v azijski   Rusiji   v   Turke-stanu. Služil je v Galiciji pri 97. peč-polku ter bil tam vjet   na sveti večer. Piše, da se mu dobro  s:odi.   Njegova dopisnica   je   dospela   v 55   dneh   iz Rusije.
—    V seznamk^i izgub št. 14S z đne 24. marca je izkazan kot ranien stotnik 77. pehotnega    poika    Fran Gstettenhofer, rojen v Kranju.
— Seznarnek izgub št. 149. z dne
26. t. m. izkazuie: rezervni prapor-Ščak 10. pehotnega poika Anton D o b n i k , doma iz Brasiovc v Sa-vinski dolini, vjet in rezervni pra-porščak 47. pehotnej^a poika Ivan Zorjan. doma iz Vrebovnika pri Ptuju, vjet.
—  Kruh in meka.   Z včerajšnjim dnem je torej   stopila v veljavo   nova naredba   o   porabi   kruha    in   mokc. Odslej sme   vsaka oseba   na   dan po-rabiti le 200 gramov moke ali — ker je   pet   gramov   moke   toliko,   kakor sedem gramov  kruha  — en kilogram in 960 gramov kruha na teden.   Rodbina,  ki   šteje  pet  duš (mož, žena in trije otroci) sme torej na dan porabiti Ie en kilogram moke ali en kilogiara in   400   grarnov   moke.   Ta   naredba priča, kako krvavo resnico smo že več tednov   prej   kakor   drugi   povedali  v notici, v kateri   smo  opozarjali,  da je treba štediti! Če bi se bilo pravoćasno vse potrebno ukrcnilo, bi bili zdaj na boljšem. Zdaj je torej jasno: se dveh kilogramov kruha  ne  priđe na teden na človeka. To je toliko huje, ker je zavladala silna draginja, ki jo v naših krajih toliko bolj občutimo, ker tod ni takih zaslužkov in   premoženj,   kakor v drugih kronovinah. Prehranitev pre-bivalstva je torej omejena in zdaj je vprašanje, čc se bode na novo upelja-ne krušne karte tuđi res dobilo kruha. Preskrbeti zamore samo vlada  porab-no moko. Vlaba pa mora tndi preskrbeti, da bodo  mogli Ijudje to,  ker si morajo odslej pri kruhu pritrgati, lahko nadomestili z drugimi živili in zato mora  preskrbeti,  da   neha  sedanje uderuštvo z živili in z   drugimi   po- i
trebščinami. Ni dovolj, da je vlada omcjila uživanje kruha, preskrbeti mora tuđi, da se za ta izdatek dobi na-domestek z drugimi živili.
—  Zakaj se o&aša? Draginja je veliika in zato se je opetovano prosilo vlado, naj določi maksimalne cene tuđi za sedaj silno drago klajo za živino, dalje za premog, za petrolej, za železo ter take cene za detajlno prodajo živil.      Vsa ta ^rizadevanja so imela doslej uspeh le   rlede otrobov.
— Važna in Inten 5aaina odloćba najvišjega ^ouišCa. Trgovec Z. ie bil kupil nekaj p^^nicne moke po 652 v 7a kg in nekaj moke druge ^rste po 71 v za kg.   Prodaja! pa ie to moko januarja    me^eoa    po takrat splosno zahtevani ceni za 76 v, ozir. 80 v in pozneje za S0 v, ozir. 84 v kilogram. Z. je bil   radi   draženja   ovaden   in okrajno sodisče   ^a  je obsodilo radi prestorkn    po § 7. ces. nar. z dne 1. av;(usta 19H, ki kaznuie onega, kateri   zlorabila izredne.    vsled vojne nastale razmere in zahteva za neob-hodne  potrersčine  očividno  pretira-ne cene.   Okrajno   sodišče se je postavilo r.a stalisčc.   da je trgovec Z. zahtevai    za    svojo inoko prelirane cene. Prva moka   ?a   je slala «>5? v prištevSi stroske 677 v,   upravicera cena te mokc bi bi'a torej 72 v, ne pa 76 v ali ćelo SO v^. Pr>dobno velja tuui za moko drucje zgorej omenjene vrste.    Prizivno    sodisče    je to sodbo rarveljavilo  in obtoženega    irgovca oprostilo,    povdarjajoč,    da   kaznuje ces. naredba z dne 1. avgusta 1914. Ie pretirane cene, ne pa prekomerni dobiček. Trgovec Z. ie prodaial svojo moko po ceni, ki je veljala takrat kot tržna cena in torej* ni bila preti-rana.    Napravi! je sicer pretiran do-bicek,   toda to Ie vsled te;^a,   ker ie kupii moko v času, ko je biia se mnogo cenejša. Generalna prokuratura je viožila proti te] sodbi prizivnoga so-dišča ničnostno   pritožbo pri najviš-jem sodLsču. Naivišic sodisče je nič-nostni pritožbi ugodilo in sodbo pri-zivnega sodisča razveljavilo. Najvišji sodni dver se je postavit na stslišče, da je v smisiu   S 7. ces. naredbe   z dne 1. avgusta 1914. vsaka cena pre-tirana,   ki presega   običajni dobiček trgovca.    Računiti ie torej, koliko je plačal trgovec za biajjo in prišteti je normalni    dobiček.   ki je pri prodaji dotičnega blaga    običajen in upravi-čen.   Tržne cene v lonkretncm slučaju ne merejo biti merodajne. V iz-rednf'h ča sili,    v kale rili    živimo,    so tržne eei.e prenehale    biti izraz svo-bodne^a ravnotcžia med ponudbo in nopraševanjem in se re ravnajo več po principih proste konkurence. Bo-jazen    pred    pomanjkanjem    živil in drugih neobhodnih potrebščin obvia-duje trg in vzbuja pri onih,   ki imajo za i ose teh pctrebščin ter ž njimi kup-čujejo. stremljenje zlcmbljati prisilni položaj konzumenta. Normalna kon-kurenca   je    prenehala in čim zviša eden    prodajalec ceno,   se mu takoj pridružilo tuđi ostali.    Cene    določa danes oni,   ki   največ zabteva.    Pri presojevanju konkretnih slučajev se icrej ni ozirati na takozv. tržne   cere, temveč na faktični dobiček pro-dajalca, ker bi bila sicer ces. naredba,   ki naj šciti konzumenta povsem iluzorična.
—   Malo   pecivo   rrepovedano. Deželna   vlada za Kranisko je od 1. aprila t. 1. naprej    prepovedala obrtniško izdelovanje vsakovrstnega malena peciva.
—  Transport ranjencev.    Danes ob 12. in 5 minut opoldne je dospel v Ljubliano   sanitetni vlak iz Košić na Ogrskem z 272 ranienci,   med njimi 27 č^stnikov in 39 Rusov. Težko ranjenih je bilo 55. Sprcjel je transport višji štabni zdravnik p. dr. Gedul-d i g c r .   navzoči so hi!i pri sprcie-mu   gg. dr. P o 1 c ,   dr.   K r a j c   in J a g o d i c. Transport ranjencev, ki so bili   vsi oddani v belgijsko vojas-nico, je izvršilo    ljubljansko prosto-voljno gasilno in reševalno    društvo pod vodstvom g:. Turka v 36 vozovih in 2 avtomobilih z znano   točnostjo. Ranjenci so dobili na kolodv. kosilo. Ranjene ruske vjetnike so odpeljali z vlakom v garnizijsko bolnico.    Med njimi je bil tuđi en ranjen ruski čast-nik.
—    Vojaško    vežbanje mladine. Pri centralni vladi so se vršile v zadnjem  času  konference, kako pospe-šiti vojaško izvežbanje nad    14    let stare mladine.    V kratkem iziđe naredba naučnega ministrstva,   ki   bo reformirala in spopolnila vojaške va-je v srednjih šolah ter odredila organizacijo srednje    sole   nepohajajoče mladine v svrho voja^cega vežbama. Vežbanje prevzaniejo vojaški    stro-kovnjaki.     Pri tej priložncsti se bo merda uredilo tuđi vpraSanjc unifor-miranja srednješolskih dijakov. Odredba naučnega ministrstva o voja-škem vežbanju mladine iziđe najbrže že pred Veliko »očjo.
—  OoIŽnosti naznan-ati   zalome sirove gume in obročev za motorne vozove.    Dne 25. marca   1915 je   bil razglašen   ukaz   trgovjiskega   ministra o  dolinosti  na znan jati   zaioge  sirove
gume in obročev za motorne vozove. V smislu določb tega ukaza se morajo naznanjati zaioge in izprcmcmbe v stanju zalOR gume (sirove ali čiščene) obroci motornih vozil (pnevmatike, zračne cevi in polni obroci iz gume) vseh obsežnosti, in sicer tako novi kakor ranljeni, tuđi popravljeni, nadalje nerabni obroci za motorne vozove. Vsakdo, ki tvarine gori imenovane vrste izdeluje, podeluje ali ima v svojih ali v tujih prostorih v zalogi ali za druge v hrambi, je dolžen, naj-kasneje do všteiega 3. aprila 1915 na-znaniti te zalogc po stanju od 1. apr. 1915 političnomu oblaslvu I. stopnjc, v Čigar okolici so te zalome. Enako narnanilo rno-a podati vsakdot ki se peča s trgovino ali popravljanjem ob-rorcv 73. mo'nrnc vozove, pozneje po stanju 1. in 15. /sakega meseca, in sicer najkasneie v treh dneh. Obročev za kolesa (biciklje) in vozove, v katPre se vpregajo konji, ni treba naznanjati. Razun tej^a so posestniki mo'ornih vozil opr iščeni do i'iosti naznanila glede obročev montirani!] na njihovih vozilih in dveh reservnih obročev in rezervnih cevi za vsako vozilo. Namen tega minisir. ukaza je predvsem, podati vojni upravi zanesljiv pregied o v tuzemstvu se rahajaječih zologah sirove pume in obročev za motorna vozila, tako da bo v stinu svoje vsako-časne zaloge obročev s pritegnenjem posarneznih potrebnih obveznosti iz-nopolniti. Na drugi strani naj se pa tuđi uslrežc veokratnim željam trgovine z o-'ro:i za motorna vozila, ki je do sedaj trpela pod tem, da je vojna uprava prodajo ravno najbolj običajnih obsežnosii obročev zaprla. To zaporo rsrodaje je vojna uprava sedaj razve-ijavila, tako da trgovina z obroci za motorni vozila odsihmal ne bo več omejens. Ker ]e v interesu vlade, da dobe obroče v prvi vrsti lastn:ki onih motornih vozil, ki se rabilo za javne namenc, ie patrijotična dolžnost trgov-cev, da se v prvi vrsti ozira na tvrdke, ki dobavljajo za armado, nadalje na podjetja, ki služijo prometu, sanitetnim, požarnobrambnim in anrovizacijskim namenom. Posledica dcistva, da je vojno ministrstvo dopustilo prosto trgovino z obroci za motorna vozila, je pa tuđi, da mora vojna uprava hraniti lastne pičie zaloge izključno v pokritje potrebe motornih vozil, ki se rabilo v vojski. Vojn:mu ministrstvu vsled tega v bodoče ne bo mogoče se ozirati na prošnje za prepusiirev obročev za motorna vozila. Take prošnje na vo no minis1rstvo naj se torej v bodoče opuste. Z dolžnostjo naznanil naj se tuđi tndi prepreci v zadnjem času opetovano dognana zakotna trgovina, s katero 50 se pecali s trgovino s pnevmatiki v nikakem stiku stoječi elementi, in ki je večkrat prouzročala neutemeljene zvišanje cen.
—  Pošiljke blaeovnih poskušenj četam na bojnem r>o:ju. l.)Opozarja se,   da je prepovedano pošiljati četam na bojnem polju lahko vpaljive predmete   kakor   vojaške   patrone,   vsako-vrbtne    vži^alice,    bencinova   vžigala, bencin ali druge vnemajoče se tekočine v po^iljkah  blagovnih   poskušenj,   2.) Mašine jestvine (kakor ne suhe klobase, tanina in slično) dospejo često v po-kvar^enem stanju,   in postanejo s tem nevarne pošiljkam z drugimi jestvinami itd. ludi prejemniki   trpe   škodo   vsled takšnih več ali mnnj pokvarjenih stvari. Zatorej se v bodoče prepoveduje njih razpošiljanje  četam   na bojnem polju. 3.) Cesto   se   pošiljajo   steklenice   ali stekleničice  s tekočinami v omotu,   ki ne   odgovarja    obstoječim   predpisom (nisemskopoštni cenik, stran 9, § 12, c). Take pošiljke se rade razbijejo, izeur-ljava tekočina pa umaže ali pokvari i druge   potiljke.   Pošiljke s tekočinami se pripuste samo v predpisanih omotih. 4.) Tuđi   sicer se  je   večkrat opazilo, da  se  zavijajo  vzorci na bojno polje zelo pomanjkljivo, dasi je pri teh po-šiljkah   z ozirom   na posebne obratne težave potreben še čvrstejši omot, kakor pri enakih pošiljkah blagovnih vzorcev. 5.) Poštni   uradi   se  morajo v izdatni meri   posluževati   lastne   pravice,   da prertčejo vsebino in omot pošiljk blagovnih   poskušenj   četam   na bojnem polju in odkionijo pošiljke s prepovedano vsebino ali da postopajo po naredbi  trgovinskega   ministrstva   z dne 18. februarja  1915, št. 3822 P. poštno-brzojavni  naredbeni list št. 25, št. III.
—  Gorske čevle 2a naše vo ake so   doseđaj   darovali   nabiralnici   v naturali ah   pri  c. kr. deželni   vladi v   Ljubljani,    Simon   Oregorćičeva ulica 20:   Po en par:   gospa Marija Mayr v Kranju, gospodi dr. Ferdinand Eger v Ljubljani,   poročnik  inf. p. p. štev.   17   Fran   Kurent,   c. kr. dvorni svetnik J. Dobida v Ljubljani,   c. kr. dvorni svetnik v p. Reinhold vitez Ruling v Ljubljani, Ferdinand Gruška v Ljubljani,   Karol Weber v Ljubljani,  Josip Javomik v Litiji, Fran Ahačič v Tržiču, A.   Gassner  v  Tržiču,   Hugo  Lugg v Tržiču,   Ferdinand   Polak   v v Kranju, Mavril Mayr v Kranju,  Ivan  Savnik v Kranju, Ivan Rakovec v Kranju, Oskar Dev v Kranju, in Maks Sbrizaj v Ru-dolfovem;   po dva  para:   gospodi dr. Karol  Triller v Li ubijani,   uČiteU Ph.
Uhl v Ljubljani, nadrozdar Moritz Hladick v Liubljani, c. kr. okrajni glavar Ivan Kresse v Ljubljarp, neimenovani v Ljubljani, županstvo v Zalni in pospod Viko Ahačič v Tržiču; žu-pansivo v Boh. Bistrici 3 pare čevljev.
—  Pozor!    Vsi obrtniku trgovci in drugi se opozarjajo, da je pretekel rok   za   odpošiljatev   kovin »C. kr% prevzemni komisiji za kovine in zli-tir.e« v Gradcu dne 27. t. m. ter,   da kdor jih ni še odposlal, naj to nemu-dema stori, da ne bode imel z oMast-io neprilik.   ?L*znarna v to svrho je trera napravili dva in sicer je enega vposlati   na Dunaj,   dnsgcga   pa   v Gradec.   Kovine se bodo plaćale po ioločenih cenah.
—  Za   peke in siadčičarie.    Ker
se bližajo prazniki, se obč. opo-zarja, da se smejo potiče peči ob ne-dcljah in torkih in sicer iz zrnesi, ki obstoja iz 50rr. pšenične, koruzne in ječmenove moke. Ne smeta se pa mešati pšenična in ržena moka, ker se smatrata kot enotna.
— Muzejsko dr: štvo za Kranjsko
priredi v ponedel'ek dne 29. marca t. I. v dvorani Mestnega doma po-Ijudno znanstveno nred^vanie. Prediva gosp. vseučilišcni profesor dr. Boris Z a r n i k o »Boj;h v žival-stvu«. Bcsedo boda pr-jn^nieva'e skiontične slike. Zučetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K. Društveni udi, voja.?ko moštvo in di-jaki pbčajo v^O v. Prebitek je name-nien potrebnim rodbinam v boju padlih Ljubljančanov in RdeČemu krizu. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
—  Železniški  promet ob praznl-Kih. Ker se vsled izvanrednih razmer rabi železniški    prometni    materijal dru^;e. je nemogoče. izvesti vse one naredbe kakor sicer spričo velikega prometa civilnih oseb ob Veliki uoči. Občinstvo   se na to opozarja,   da se bo ob teh praznikih le toliko civilnih oseb prevažalo,    kolikor    dopusčajo prometna sredstva, ki so na razpola-go. Tuđi se ne bodo mogli rezervirati posamezni oddelki vozov.
—  Cerilo Giasbeni Matici. Siav. obrtno pomožno društvo v Ljubljani je naklonilo Glasbeni Matici, katero je spravila vojna v stiske,   40 kron. Hvala mu!
—  Umri   je v Ljubljani   na Po-
lianski cesti št. 21 mesarski mojster g. Ivan J a n e ž i č. P. v m.!
—  Umri je v Ljubljani (Sp. Šiška št, 7) g. Josip Bergant. P. v m.
Papirnica v Vevčah nam poroča, da bo pač začela zopet z delom, da pa pri njej ne bodo delali ruski vjetniki, ampak zgolj domaći delavci. Ruski vjetniki pridejo pač v blizino VevČ, a opravljali bodo tam druga de!a in nima s tem papirnica nič opraviti.
Zvišanje dežeinih doklad na Štajerskem. Sklep štajerskega deželnega odbora, da se zvišajo dežel-ne doklade za lO^r je dobil sankcijo. Dosedaj je stala vlada vedno na sta-lišču, da je za zvišanje dež. doklad neobhodno potreben sklep celega deželnega zbora. Zato je zadnia leta tuđi konsekventno odklanjala predložiti cesarju v odobrenje ponovne sklepe češkega deželnega odbora, ki se je hotel z zvišanjem dežeinih do-kiad izogniti posledicam nemške ob-strukcije v češkem deželnem zboru. Sedanje izredne razmere so povzro-či!e, da je vlada svoje stališče v tem vprašanju spremenila. Kakor poro-Čajo, hoče sedaj tuđi moravski deželni odbor zvišati doklade za 10%.
Štajersko namestništvo je izda'o sedaj naredbo, s katero hoče omejiti uživanje žganja. Da take naredbe ne zaležeio dosti, je znana stvar. Edina pot, odpraviti alkoholizem, ki je sicer državnim in deželnim blagajnam do-našal lepe dobičke, pa je prebival-stvo fizično in moralično uničeval, je popolna prepoved žc:anietoča.
Poroka v bolnišnici. »Edinost« poreča: V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici se nahaja težko bolan PT. Ferdinand SimčiČ, nadučitelj v Biljani. Tam ga je poročil biljanski župnik z gospodično Marijo Prepo-stovo.
Na Korčuli v Dalmaciji je odstopil župan dr. R. Armeri z vsemi ob-činskimi svetovalci. Vlada je nato rnzpustila občinski odbor m imenovala za upravitelja okrajne<ia komi-sarja Friderika Logerja, našega slo-venskecra rojaka.
Smrt stoletne starke v Zagrebu.
V soboto so v Zagrebu pokopali naj-starejšo ženo v mestu, Katarino Matis. Rojena je bila 15. februarja 1S15., torej stara nad sto let. Bila je vdova zagrehSkek'a lekarnarja Ma-tisa, ki je za časa madžarske revolucije leta 184S. šes s hrsatskimi če-tami na bojišče ter v boju slavno padel.
Našla se Je večia svota denarlr
pri oknu trafikantinje g. Ivane Pir nat. Kolodvorska ulica št. 18.
70. Stev.
.51 OVEfsrSK!  NAKO1J*  čtnc 29.  marca   jvm5
Stran 5,
Razne stvori.
* Ob smrt? hivsega policijskega prefekta    pariškega.    V    Havru    na
Francosketn je ic dni umri bivši načelnik pariške policije. V tako veli-kanskem mestu.kakor je Parizje načelnik policije   seveda zelo imeniten organ. Ta, sedaj umrli policijski prefekt, Hennion. je pa še kot oseba in-feresanten.   Hennion je imel tri last-nostu ki so bile v njem posebno raz-vite:    Bil je energičen. hil je pogu-men in pri tem jako dalekoviden in prevdaren.   A* policijski službi ie bil 35 let. V svoji lastnosti kot predstojnik kriminalne policije je znal ustva-riti briljanten oddelek agentov — pri nas bi se reklo detektivov   —   ki je povečini iztrebil brezštevilne vlomil-ce ne samo v Parizu,   nego   tuđi po celem Francoskem. Pred njim je bila kriminalna   policija   birokratično urejena; pisalo se je mnogo,   storilo pa malo in število hudodelstnv se je silno množilo. Hennion ga je spreme-~iil v živahen organizem,    kateremu skoro   noben zločinec ni ušel,   Naj-večji triumf je dosegel Hennion.   ko sta bila ruski car in carica v Parizu. Stanovala    sta v gradu Compiegne. Ruska vlada je takrat imela v Parizu agente,   ki nadzorujejo   ondi žrveče Ruse. Ta ruska policija ni nič mogla izvedeti,   čc se kaj pripravlja   proti cariu in carici.   Pac   je  pa Henniors dognal, da se pripravlja   atentat   in posrećilo se mu je vfeti ruskega re-volucijonarja, ki je hotel na carja in na carico vreči boinbo v tistem tre-notku. ko sta stopila v katedralo   v Reirnsu. Ko je Hennion pestal policijski prefekt, torej   vrhovni   načelnik vse policije, je za izobraževanje poli-ciiskih organov   ustanovil   poseben kinematograf, ki je s podobami izpo-DOlnjeval poduk   običajnih učiteljev. V kinematografu   so videli    bodoci agentje obraze vseh važnejših javnih funkcijonarjev.   vse pariške cerkve. spomenike, muzeje, in ulice. Pariz je tako velik, da pozna \c izlemorna kdo ćelo mesto. V tem kinematografu so bodoči redarji spoznali mesto in ljudi, spoznali   vsako   gostilno.   vsako branjevko in vsakega izvoščeka. Dalje so se v kinematografu   predoče-! vale slike, ki so mogle spopolniti njih strokovni poduk. Videli so aretaciie j in zasledovanja, videli poulične pre-I tepe. demonstracije, ubojc in poslovanje policije pri takih dogodkih: videli so. kako treba   ponesrečencem oomagati. sploh vse. kar se zgodi na ulici. Videli so tuđi, kaj se vse prime-li na zabaviščih in plesiščih, v javnih hišab in zakotnih gostilnah, kako se godi. kadar igrajo Ijudje prepove-dane  igre.   Izkratka:   Kineiriatograf jim je pokazal ves Pariz, vse   ljudi, vse njih početje in nehanje.   S  tako izobraženimi Ijudmi je    Henniou se-veda lahko organizira! policijo tako, da je dosegala prave rekorde. Neke-ga dne ie policija aretovala nekega morilca štiri in pol ure potem, ko se ie dognalo, kdo je storil dotični zločin. Vedeli so. kdo in kakšen je mo-rilec nišo pa vedeli, kje da je. V Parizu ie 13.266 hotelov    in    prenočišč vsake vrste in vse te so morali policijski agentje preiskati.    Hennionovi agentje so to izvršili v dveh   urah! A glej — Hennion še ni bil   zadovoljen in je določil. da morajo agentje v pol uri preiskati vseh 13.266 preno-ČišČ. V ta namen ie dobil vsak agent posebno listo hotelov in    prenočišč. / tej listi so navedeni vsi za   poiz-vedbe potrebni podatki. Vsa preno-čišča so razdeljena na skupine in tako je zdaj policiia v stanu v pol   uri rreiskati vseh 13.266 prenočišč. Hen-"ijon je pred nekai časa zapustil policijsko službo in ie bil sedai poobla->čenec franeoske vlade pri belgijski vladi. Dosegel ie Ie starost nekai nad T0 let.
*   Sežiganjc mrtvecev v vojni.
Ogroževanje zdravstvenih    razmer, znajajoče z bojišč, ne ostaja vedno omejeno na bojišča.     O tem dejstvu nas poučuje na primer resnica, da so v-g ^edanski bitki opazovali razsežno ;ničenje rib v Belgiji, kar so p^vzro-iile neštevilne mrhovine konj, ki so llavale po reki Mozi in ki so razšir-ale po njej strupeno gnilobo. Vsaka rmađa se gotovo zelo dobro zavela, da mora biti ena njenih    prvih krbi, da se prepreci prenos   nalez-'vih bolezni na bojišču.     Službeni -edpisi,  kakor    vojni    zdravstveni ed itd. vsebujeio odredbe in navo-ila, kako je treba odstraniti in napraviti neškodljiva mrtva trupla ljudi in konj in razne odpadke. Ali je to ' se mogoče v današnjih, tako veli-'-anskih armadah in ob ogromnih žrt-ah modernih bitk,   je   pač   veliko "T>rašanje.      V    voinozdravstvenem žiru je pač najvažnejše, uničiti trup-a padlih vojakov.    Kakor so narodi ^ami različni, tako različen   je   tuđi rri njih način pogreba.     Kdor je po-setll dražaansko razstavo leta 1911., 3   še    spominja    ■ stolpa      molka% . gradbe za mrtvece. kamor polagalo Parzi svoje mrliče, namreć    pod
milim nebom, da bi ptici kot nebeski seli tuđi mrtve ostanke odnesli bliže domovine. .. Kdor ie zasledoval ru-skr>-iaponsko vojno, mu je znana navada, da se padlim vojakom naboz-mga tap.%nskega naroda odreže    ia-bolko in nekaj las, da jih po^ljejo v domovino.     Za kulturne narode sta sedaj dve možnosti: pokvn>, sežig ali pa spojitev obeh načinov. V velikih bitkah z velikanskimi  izgubami, pri obleganiih. pri  težavnem  in    nepri-mernem ozemlju. kjer bi bilo pokopavanje mrtvecev tako otežkočeno. da ne bi se časa in moči. ki bi jih bila treba za to. izgubljalo v daleč preveliki  meri, se ne more niti pomisliti na pokopavanje mrtvecev.     Ni še pozabljeno, da so v Metzu in v okolici, posebno tam, kier je tabonla Bazainova    armada v nemško-fran-coski vojni, vladale strasne zdravstvene razmere. V starih vojnih poro-čilih se čita. kako so nahajali mrt\ a OTiaška   trupla  napol    zakopana    v gnojisčih, in nič manj ni znano dej-stvo. da je bilo rx> bitki 16. avgusta samo v okraju Gorze Ie deloma po-kritih z zemljo  14.0(10 vojaskih tru-pel, vsega skupaj na vsem bojišču pa gotovo do jn.nno. V tiekaterih okra-jih se ni mogla zajem^ti voda iz prav nobenega vodniuka in umrljivost je silno rastla.      Te številke in ta dej-stva pač ne govore za to, da bi bilo pokopavnje iiajboijši čin pogreba v vojni. Osiaia torei še ^ežigt nje tru-pel. Običaj; starega veka,   sežiganja mrtvecev pri Grkih in Trojancih, gr-niade Gotov, smrtna ladja Vikingov in nordijskih junakov, vse to je znano vsakemu izobražencu.     Iz vojne zgodovine pa so nekoliko manj znani nekateri dogodki, kakor na primer da so na ^panskem pri Tarragoni od 18. rnajnika pa do 30. juniia   sežvrali 6000 do 6='»*>0 nadlih, ali da so na Ru-.skem po Napoleonoveni mniku    se-žgali mrtva trupla padlih Trancozov. Po bitki r>Ti Parizu 30. marca 1. 1814. so zaradi naenkrat nastale    vTOčine odpravili vse mrliče v .^Aontfaucvon in so iih tamkaj sežgali na železnih    in kamnitih razniih. Bilo jih je 4n00. Leta \S92. ie izvedel general Dodds v Dahomeji      ^isteinatično     seži^anje mrličev z vso energijo.      V nedavni balkanski    vojni so sežigeali Srni po bitki pri Kumanovem mrliče    s    r°-močjo petroleja. Sežiganjc mrličev v vojni je dovoljeno v raznih kulturnih državah; v Nemčiji kot izjerna.    na Japonskem  pa je ohligatorično. Kakor je umljivo. se je tehnika sežiganja mrličev    lotila    tuđi    \-prašanja zgradbe voinih    peči    za    sežiganje mrtvecev. Prototip >:a to predstavlja Siemensova pec. ki obstoji iz jarne za. ogenj. ražnja iz železnih palic in na njem   naleženega   kamenja,   ki se v eni uri setrreje. d3 žari. Tekom redanje vojne se ni bilo avtentičnega po-ročiJa, ki bi bilo vedelo povedati. da sežigajo padle vojake. Pač smo slikali, da je naša vojna uprava zgradi-la na severnem Ogrskem nekaj kre-matorijev, toda pokazalo se ie, da se sesijo v ten zavodih okuženi odpadki bolnih    vojakov,    ne    pa    človeška trupla^
Brzoaunn poročlli.
Neresnićne   vesti   o   von der Goitr pasi.
Berolin, &. marca. ''Kor. u rad.) Poročilo Wolttovega ura Ja: Preko Londona in Pariza javilajo iz Sofije, da je tjakaj prispel baron von der Goltz paša ter iziavil, da je njegova misija v Turčiji končana. Računati je treba s Katastrofo, katere žrtev bo Turčija. Ta vest nosi na sebi že po vsebini. osebi fn prilfKi pečat abso-lutne r»everjernosti. S prozirnim na-menom razširjena izjava je brez dvoma izmišljena. Barona von der Ooltz pa§o prićakujejo te dni v Berolinu. V posebni misiii prinese 5cmkaj medaljo imtiar. ki ]o je sultan podelil cesarju V;il|emu.
Operacije proti Dardanelam.
Carigrad, 38. marca. (Kor. ur.) Angleško poročilo z dne 2.^. marca izjavlja. da za veznik i nis'> mogli vsled slabega 'vremena nadaljevati operacij proti Dardanelam in da ie bilo zbog tega tuđi nernogoče. da bi mogli letaJci dognati poskodbe. ki so jih najbrže pretrpele truske bateriie. Temu nasproti je -Agence telegra-phique Milii« pooblasčena za izjavo, da sto bila od brezuspešnega obstre-Ijevanja dne 18. marca naprej morje in vTeme zelo mirna, kar so turski letalci vpotrebili. da so preleteli Le-ninos in Tenedos in si pri Jobili dra-gocene podatke o poziciji in številu sovražnih Iadij.
Dvignjcn podmorski čoln.
Pariz, 2S. inarca. (Kor. urad.) i-Matin« javlja iz Novega Jorka, da so dvignili ameriski podmorski Čoln F 4.
Delo nemskih letalcev.
Pariz, 28. marca. (Kor. urad.) VeČerni li^ti javljajo, da ?e nad Ge-raromerem plul nemški zrakoplov in vrgel 14 bomb. Ubit je bil 1 vojak.
Materijalna škoda je nernatnj. T»ru-gi aeroplan se |e pojavi! na<1 Pun-kerque in vrgel 6 bomb, tretji pa nad Calai^om in vrgel eno hombo. ^kode ni bilo nobene.
Upor prf novačenju na Ru^kem.
Hamburg, 2$. marca. (Kor. ur.) Hamburški Fremdenblatt^ pnroča: Stookholmski listi Afton Bladet-priobčuje neko pisrno \z Toniska v Sibiriji o revolti pri novačenju. Pre-brvalstvo nekaterili ^'dov se ie upr-!o in napravilo bari' ade, kier se je zoperstavilo vojaštva. Voja^tvo je ie s pomočjo topov in .strojnih pusk xa-moglo /atreti upor. Proti ruskim za-tiralcem vlada silno ogorčenje. Vpoklicarrjc rovlncev leta 1915. v Tranclil.
Lyon. 28. inarca. (Kor. urad.) Noiivelfist javlja iz Pariri: Naredba vojnega ministrstva odrej.;. da se mora do sedaj vpoklicano mo>tvo fetnika 1915. te dni prijaviti na pri->to]nih inestih v službovanje. Kakcr noročajo listi, bo v armadnem odse-ku poslanike zbornice, predno se pri-Onc* debata o z-akonskeni nacrtu glede vpok ličan ja letnika 1017., predloženo poročilo o protlprcdlogu, ki /a-hteva. r.ai >e pred Tetnikorn 1917. vpoklicejo vsi za vojno služl^ sposobni moski v Francii!.
Iz VzSiodne Afrike.
London, 2S. inarca. (K<*r. urad.) i Reuterie^ urad.) Neki sovražni leta-iec >e ie pojavi! nad Oaruboni, vzhodno od irafiva Ludcritz, in na-padel tamkaj?njo tabori?Če. Letalcc je vrsle več bomb v taborišče, pri čemer ie ran:! eneg:a domač;na.
Aproviracija na Franco^kem.
PfiTlr.   27. marca.    (Kor. urađ.*) ! Kakor oorooa ^Temps^. sta finančni i rrnnister in trgovinski minister vio- • žila v zrK;rnici /skonski pačrtt v ka- | terem se zahtevajo   novi   krediti i& \ nakep in prodajo žita in živil od stra- ! ni trgovinskega ministrstva za apro-viraciio ci^ilne^a prebivaNtva. \'Ići-du prediaga v to svrho 2:nesek okrog-lih 150 milijonov frankov. od katerih naj bo 70 milijonov v oblik:   kredita takoj plačljivih.                                   i
Proslava padca Odriaa.            \
SoHja. 27. rnarca. V mestu ;n po ćeli državi so danes proslavljali spo-niin na padec Odrina. Mesto je v za- . ^ta^'aI^. selska mladina prircia spre- i T-ode ter   prepeva   narodne   pesmi. Posebno .šija ino proslavlja ta dan armada.
Španija.
Pariz, 2b. rnarca. (Ko-, urađ.) Tenips- poroca \z Madrida: Povodom v ministrskem svetu sklenjene-ga vpoklicanja .V).OOf> mož sr se raz-širiie razne vesti, ki pravijo. da se je ta odredba izvršila na podlagi neso-glasja španske vlade z eno vojsku.»o-čih se držav. Ministrskf predsednlk dementira energično te vesti in izjavlja. da so odnošaji španske vlade na-pram vojskujočim se državam k.ir najboljši in da stoji slej ko prej Spa-niia na najstrožjem stališču ne\-tral-litete. Vpokiicanje se je izvršilo za slučaj mobilizacije, da ima Španija na rarpolapco 30.000 izvežbanih vojakov mesto rezerve, ki bi se morala sele mobilizirati.
FgiptovskS proračun. Kahira, 27. marca. (Kor. urad.) Poročilo Reuterjeve^a urada. Mini-strski svet pod pređsedstvom sultana ie dovolil proračun za 1. 1915. Dohod-ki so bili proračunjeni na 14,756.000 egiptovskih funtov. izdatki na na 15,9oo.nofi ftintov. t^ko da znaša deficit 1,144.000 funtov.
Pomanfkarje kuriva v Rusiji.
Petrograd 26. marca. fKor. ur.) Carski ukaz daje železniškemu mi- | nistru kar najđatekosezneTsa    dovo- i ljenja, da odpravi obstojcča pomani- ! kani«, pri voiaških transportih. Tako je dobilo rudi pravico, da razlasti in konfiscira vse kurivo za potrebe ar-made. mornarice, železnic in armad-nih dobavite Me v.                                  ;
Amcriški  podmorski čo!n ?c potopi!.
London, 26. marca. (Kar. urad.) Iz   Honouluja    roročnjo   čez    Nov; , Jork:    Amerikanski podmorski čoln i
V. 4. • se je pri sirelniTi vninli poto-ril in ni pri^el več na po-.Tsie. Pre-iskava u- dognala, da >e nahaia čoln v veliki globini. Vsi pc^kusj dv^niti ga, so se pone.srečili. E^oie ^f, da se je 22 mož brojeČa posadka zadusila.
Umrli so v Ljubljani:
Pne 2*. marca: Stanko Boštian-čič. rejenec, 2 meseca. Streliška ulica stev. 15.
Dne 24. marca: Martina Mahko-ta, krojačeva hči. 6 mes^cev. Kolodvorska ce^ta Št. 56, v SpodnJ: Ši-ski. — rran 2nidaršič. rejenec. 22 dni, ZeMarskii ulica Št. II. — Anton Skubin. pešec domobranske^a pes-nolka st. ?7. v garnizijski bolnici. — Nina Seuni^, posestnicii, 67 'et, Igri-ška ulica si. 6.
Dne 25. marca: h\ MLhalczuk, ?rrško-kiJto!:ski duhovnik, 5? let, Po-Ijan^ka cesta st. 16.
Dne 26. marca: Terezija Zaicc, ^asebnica. S2 let. Hrenova  ulica   17.
—  Jakob Pimrik. bivši delavec-hira-lec. 69 Icr. Radeckepra cesta .štev. 9.
—  Josij) Mertali. nešce 17. pešpolka, v gnrnizij^ki bolnici.
Fhie 27, inarca: Ivan Smole, de-lavec. M let, Zaloška cesta 6.
Danasnj   list cbssga 6 strani.
Izd-?J3telj in odgovorni urednik:
Valentin   Kopitar. LsMnina in tisk ^Narodne tiskar ne«.
r Bolnj
l   Sanatorij
L4JF1 einar
inoiteam fi s keiiličkoni
Ber^raćiJina & Ko., Decin na Labi
je vedr.o boli priljubljeno in razšlrienr* spričo svojega pnznancga učinka rroii pejram i:"! njera dokazane nepreko^-iiivosti a racionalno gojenje polti in !epof?. Na tisoče criznalnih pišem. Mno'_:r> odlikovani. Pozor rri nakiir'J-Pazite iTTecao na označfio -s konjičkom« in na rolno tinrio! Po 80 h v lekamah, crogerijah >n parmrreri-jah itd. Isiotako je Bergm.^nnova i:iiisk*3 krema * Manera^ (70 h lonče!' čudovita za ohianitev nežnih damskih ro';.                  f-54
Ksteorcio^Ično porocllo.
*ijisa aađ morjem S9f-.'              Sređujt ira'ni tlak 736 tim
)	Cas o;: a zo vanja	Stanic barometra v nm	• JI	Vetiovi	Nebo
27. TI H-v	X pop S. zv. 7. z .	• 724 4 7241 : 720-6	51 -12	. *l jug brcr\Tetr	;     de2 del. iasno
»»	b.pop. i 9. zv. i 7. z). i	72^-2 ' 721 S 722'7	111 88	5! nfozši. Sl.   }Z3.h. si   vzh.	" oblačno i' de2
Srednja tffmperatara srede 4'0-, norm. 5S, nedelje SO", nor..?. 6 0' Pad^vina v 24 erah 2-6 mm   in   5*1   mm.
Za   ;zra2eno   nam   sočutje   povodom smrti   naScga   soproga   ozi: c-cetc, s;na, b:ata in strica, gospoda
Ivama Sfriss
kerjača jož. Itlem. in posestnika
ter za mnogobrojno   spremstvo   pokojnika k v^c'neinu počitku, posebno pč.   duhovščini,   gospodu    nadzor niku kuri!nic£: južne železnice vs-em rajbrčnejšo zahvalo.                    796
V Ljubljani. 2°. marca 1915.
Žalu;oči ostali.
Kupujem železo 111 stare kovine
K^kor: kotlovino, bronc. medenino, težko in lahku. svinec kositer. ielezo, težko in lito.
flllTOK IIWJX Trst. Qlka fllma ». i Tdchn št. 438. V  naiem   vzamem   registrirano
b 18 gj oj ii o
ki registrira  do K 99 99 v. proli  dnevni od->kodmne Kl. — Por.-jdbo na       799
0. gernatovič, JUtestni trg št. 5.
Dva konja
crna, stara po 4 leta, M pe^ti visoka, krotka, sia na prodaf,                    79>
I^ve se pn Križ53S3ii; La^iščo p. Skcfljica,
Kupi se dobro obranjen enovpreien
voz s streho
PonuHhp naj se pošljejo pod: „f. 15, 1915 792" na upravništvo ^Slovcn-skega Naroda«.                                   793
frostev. se pro3a po! ure o5 Zagreba
z vrtom, enonadstroona hisa s 3 sobami in tremi kletmi, I. ^tagal, 4 svinjaki m 2 hleva. — Naslov pove uptavcištvo »S!ov. Naroda«.                                     779
\eii  gaJacteri's'iega  in   stavb-E3ga £ela{ se snrejme lakoj.
Kare! Jfeu^sR«, jcssnice, 6?r.
Prešeniove slike
prodala iii cosfUe po poltnem wnti\u Iv. Bonač v Ljubljanu
fena slikf 5 Ssrea.         372
liEUZHATO YlN0SK!N0i
hsffarnvja PICCOLI-ja t
»Ljubljani        I
4       mcs.\abe\e os*bc      ^


1 steklenica 2 kroaf.
Dobre, sveže češke      :'^-
I se doblvafo vsak torek fiapetrk.
: Pečenka   ođ   mlad!h   preš!čkovf
; Šino   prekajeno    meso,   obusne
hrenovke In saUaZ^đe se dobivajo pri
! 1 Chaiupik, Stari trg 19.
dokler bo kaj zaloge
* po čudovito nizkih cenafa, popolnoma novi in nerabljeni, doblien: naravnost iz tvornice v Chicsgu. Model V K 475-—f model VI E 525*— proti gotovemu denarju. — Kw pove upravništvo »Slov. Naroda*.-.             7H9
Prtftorota: mtjrcčjo  tzhiro   sfaminkov za dame in  dekhce
kakor  fnr/r  bo<j<no  za/oto  iahnh   ktuhnkou
Modni soion
Ajubijana 2idovs\a ul:c2 ft. 3   Dvorski irg t.
So dno b O70-
Is<»oSQ]cva"je ja/uh k^bukov.
^rhnano nizfe cene.
Povravua točno m ue$tno
Popravila točno m težino
Stran 6.
.SLOVF.NSKl NAROD*   dne 29. marca  1915.
70. ?tet.
Waiweč?a izbera žaln&h klobukov.
Priporoča se solidna tvndka
tnodni salon
specialno damskih in otroških siamnikov ter svilenih čepić v najnovejših oblikah.
MARIJA GOTZL, Židovska ulica štev. 8.
Vnanja naročila obratom poste in na izbe^o.
PiizniDO najDiije crne.
i Topila slaiiiniko
Potrta neizmerne žalosti paznaaa* v tvojem kaker tuđi v imenu otrok pretugno vest, da je moj iskrena ljubljeni nepozabni soprog, ozir. ©če, stari oče, brat, svak in stric, gospod
Ivan Janežič
mesar
danes dne 29. marca ob 5. uri ponoči, pa dolsi mučni b«tezni, previde« s tolažili sv. cerkve, Boguudano zatisnil za vedno svee oči.
Pojrreb nepozabnesa se vrSi v torek, dne ^0. marca 1915 oti pol 4 uri popoidne iz hiSe žalosti Poljanska cesta št 21 na pokopaliSčr k sv. Krilu.                                                                                                 S03
Sv. ma*e zadu§nice se bodo služile v farni ce kvi sv. P^tra.
Po irudapolnem življenju bodi mu 2emljica lahkal
V LJUBLJANI, dne 29. marca 1915.
1      Kristina Janeiič,
seproga.
Zahvala.
Globoko ginjeni ob tolikih dokazih iskrenega sečustvevanja, ki se nam došli od vseh strani povodom smrti našega srčno ljubljcnega in nepo-zabnega sina, gospoda
Fran Burnika
enoletnega  prostovoljca  v  c. :n kr. p. p. št.  10?   in   stud. techa.
*c   usojamo za vse te izraze sežalja Lzrekati tem pet©m Hajt»piejšo zahvalo.      I V IDRIJ1, dne 25. marca 1915.              . .
797                                  Zalojcča rodbina 5urn^ova-
F. K. U
puškar LJUBLJANA
Se!sn^orcova ulica št. s FPiKl"»Si«r pušk, samokresov, lovskih notrebščin
kakor  turli   umetalfii  ogetij   po Bafnlžflh  cenah.
Popravila pnšk, samokresov točno In »olttao.
Cenovnik zabtonj in poštr.ine prosto.                           Cenovnik 2astonj in poStnine prosto.
OdlikoTar* na rat stavi w aiđorlfici 1.1904 s ćasfno diplomo in kclafno I  vrste.
BRINJEVEC
i. ——
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri
GMBRIJELU ERŽENU
Zapuže,   pošta   Begunje   pri   Lescah,   Kranjsko.
Za prlstcost za famčl.              3b n               Ceao nerae.
IVaJiioli zadmiv la najboliil ilov. Uostrovaal tedalk so:
^_________                   i                                                           —---------------------------------------------^----------------------------------------------------------m^.
BT\ P UCUP .   y u n a n m
'SLIKO:
ki priobčujejo vsak teden mnogo lanlmlvUi mllk % bofUć in o drugih važnih aktualnih d©ma?ih in tuiih dogodkih, ter obilo zanimivegt ćtvt: pesmi, povesti, fako laalaUT, lop detektivski romai, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovia, tehnike in splob vse* «trok roljudne?a tnanstva                                                                55
»TEDENSKE SLIKE« so nepolitičen iu nestrankarski ilustrovan tednik,ki je posvečen le zabavi in pouku                                             m
»TEDENSKE SLIKE« bi naj imtla naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, brivnica. vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE« povsod in pridobivajte naiočnikov,
»TEDENSKE SLIKE« stanejo četrt leta K 250, pol leta K 5— in ćelo leto K 10*—. Naročniki dobe kot nagrad« velik ilustrovan koledar, slike PreSerna, Jurčiča, Greporčiča in Aškerca ter tuđi lepc zammive knjige. Naročite si »TEDENSKE SLIKE« takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje ittvilke.                                        _
Pošljite nam svoj naslov in poSlJemo Vam 1 Stevilko »TEDENSKE SLFKE« brez-clačno in poštnine prosto na ogled.
L                                                     Upramištvo lista „TEDENSKE SLIKE-
\ ZA NO1HAM.**. IN KlWW -jC.Nk.  BOLtJZJsC J
fLUUELUANA KoriFNPKFr»A in ica <tTj .^?wk to^j DRFH DEKGANC W
S6 L«upl V Ljubljani v srrdini mp*ta   :
event   z  vrtom  in  droti-^-m.             767  |
I PoniKfb^    n      !inr?vn.    »Stov.   N?r-
roda«  ^>d M7^ T^11 H-. W./3   »Q15. Službo želi spremensti
izprcsiin Kuntič
in   ?mt;ŽPn    pri    strmih    Ima   večl^tno šprice*.alo.    Vojaščine   prn^t.   Ponudhe na   uprav.  »?r« vf ns1 ^^ ?    Naroda«   pod  ; „feurjač 80C".                    i
Najceneje
vojni unmm
Vpoklitaad presKr&He pravočasno svote!
PismrnJ« vpra?ania : Kreditna pl-  |
sarna, Pod Trančd 211-             ~~* j
Topllniea tlahtnlh kovin In tvornica zlatnine in srebrnine
R. Dussich S [o., Trst,
kupuje po  najr šjih   dnevnih   cenab zlate, srebrne in platlnaste drobee. :
Prodaja   zlato,   fino   srebro   in   čist baker ter   zlitinc   žlabtnih kovin za zlatarsko in  zoboteh ručno porabo.
Kupovalna in prodajna pisama:
Trit, ¥la Tintore iicv. 2.
Tvornica zlatnine:                   802
Via Acqnedotto   Uev. 62.     :
Mm
m
v   vti.ai   izbiri  ia   po   iako   nizkih   cenah   priporoča   tvrdka I              LJUBLJANA, IVSastni trg štev. 10.          "
<?i/ 29. marca do 4. aprila
velikonočna okazijsha prodaja
po gfoboko  znišanih  cenah
in sfeer
ženske in  moške obteke, kape, klobuki Ud.
Ljubljansko preje Anglcško
skladište oblek O. Dernatocit.
Ljubljana, Mestni trg 5—6.
En milijem
zadenete lahko, ako se udeležite irebanja
5. razreda c kr. razredne loterije:
dne 6., 7., 8., 9, 10., 12, 13., 14., 15., 16., 17., 19,, 20., 21., 22., 23., 24., 26., 27., 28., 29. aprila In 3. maja 1915.
Pri nas kupljene sreske so zadele:
Št.    S8 435 zadela    •.........K 30.000 —
„    130.169       ............„   10.000-—
„     157.211       w         ..........„   10.000«—
„     69.425       H         ..........„    5.000*—
Po K 2OOO-— št 19.987, 19.994, 46 292, 31.517, 85.174, 36.359, 57.392.
64 000 sreck se bo izžrebato v 5. rarredu in sicer v s^n;nem :ncsku X 13,356.200 —.
To zadnje Žrebanje traja 22 dni ia je najsijajnejše pre-skrbljeno   z dobitci   in   sicer   z   izvanreHno   visokimi:
ena premija .    .    .    . K 700.000
flavni dobitek.........K 3M.0OO*—
1             .............200.000 —
t         „       ...........loo-aoo*—
f           m...........   90.000-—
1          ^         ...........   80.000 —
I          „         .........„   70 030-—
tM         .........     v    60.O00*— ...........    50.000-—
1             .............    40.000 —
2       dobitka a........,   .,   30.000*—
2           „.............25.000 —
15      dobitkov..........,   20.000-— itd.
He zcmudft? te prilike!
Srećke se dobljo pri:
Linbljanski  kreditni  banki
poslovnici c. kr. razredne loterije v Ljubljani
In njenih podrninicah v Trstu, Gorici,
Celfn, Celovco in Splitu.
Vi srećka X 200-—
Vi srećke
X1OO-
'/4 srećke X50-
1'» srećke X25-
1 < srećka K40-—
'/: srećke
X 20--
V« srećke X 10—
"« srećke K5--
Cena za novo vstopivie igralce:
Cona za posestnika žreba pre'šrtejja razreda: