lETo jaw., m*, m SLOVENSKI Ijd.ua casopiano-zuloinüko »odjclje SZDL »Naš tisk« / Direktor: Endi Janhnba / Odlovom oredaik: Sergej VoJnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalka« I Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva mica 3, telefon 33-532 đo 28-521 f Uprava: Ljubljana, Čopova nlica 30-IIL, telefon 22-575 in 9-421 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5, telefon 21-895, za ljubljanske naročnike 2fe4f3, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Nafodne banke 601-»T«-163 / Mesečna naročnina 200 din Prva Izdaja Cena 10 bo? ; po objavi poziva Sovjetski naj privoli v predlog wa-■jiiske konference o tem, da •_ jeseni sestali ministri za--jdesil in Sovjetske zveze, ...,, da tvorci tega predloga •j:so resno upali na najbolj-, . Medtem ko je bil Chur- ■ p edlog o sestanku *veli-rice*, ki naj bi bil celo . < in kjer naj bi se za-sovjetski diplomati raz- ,; o možnosti sklenitve . . . hodnega Locarna*, spre-: : i z delno naklonjenost-■-.siv washingtonske korifeji ■■‘j nujno naletel na dru-~.::.iv. Konferenca v Wa-■s je nadomestila važne j-•:co na Bermudih, kjer .■".ilovo Stališče nemara ko težo. Pogoj, da naj :.:nka s sovjetskim zuna-. . trom prišlo 'šele po par-::h volitvah v 7ahodni je pravi po utrditvi dr. jrccga režima, je vrgel senco na možno bodo-: mo konferenco. , :e bilo, da si zlasti Ame-, ,i.jo pridobiti močnejše . , ki naj bi jim omogočili stisk na Sovjetsko zvezo ,s »reševanja« nemškega .. Ta pogoj je imel brisi drug smisel: razmere v ■ vi, neredi m spremembe . . kih državah m občutek "... s strani Kremlja 'je drugi strani upanje, da : -:a vlada kljub vsemu s s voliti na nekatere *po-ki niso zanjo preveč :n je Moskva na straneh odgovorila, je laburistič-soija v britanskem Spodiš ostro napadli i But-nadomešča obolelega , i lorda Salisburyja, ki .:. v \Vashmgtonu Edena. . ; njegovi ljudje očitajo ovni vladi, da je klonila sovami Washingtona in . v stališče ter poziv Moše bistveno razlikuje od . predsednika vlade. Labu- ■ ..ijo pri tem morda svoje namene, ko izkoriščajo • o glas ja v vodstvu konser-širanke, vendar so i svojim ■s stališčem, pritegnili na "'an ne zgolj britansko javio., pač pa dobršen del javnosti, ki je v Chur'S predlogu videla mož-re'sitev perečega problema odom in Vzhodom, v prpa rešitev glavnih evropral anj, ki se tičejo enako : kot Avstrije. ■luskvi so seveda izkoristili . je, ki je postajalo dokaj v stališčih zahodnih velelo s rPravdinim* člankom ...mignili, da ne soglašajo z :'tonskimi predlogi, niso pa zatrli upanja, da bi do nerga stika zahodnih in so-’ predstavnikov ne moglo ki drugi — za Kuse ugod-Posebno v Londonu ■ nje ni temu upanju; do konference v bližnji pri-nemara ne bo prišlo, zato ionska diplomacija novih o neposredni stik z Rusi. • bi služil tudi predlog, bilo potrebno izkoristiti vzdušje ob podpisu korej-o-emirja in politično kotife- ■ bo najbrž v Colombu, povrni — Sovjetsko zvezo. PREPRAVE ZA PODPIS KOREJSKEGA PREMIRJA Dvanajst nr po podpisu bo konec vojskovanja Tokio, 25. julija (Reuter). V Pin Mun Jomu so danes zadnje priprave za podpis premirja. Nek visok predstavnik Združenih narodov na Koreji je izjavil: »Upamo, da bomo danes lahko nekaj objavili«. Hkrati se je zvedelo, da so ameriški diplomati v Seulu pripravljeni predložiti dokumentarne dokaze proti trditvi predsednika Južne Koreje, Sing Man Rija, da je delegacija OZN prekršila sporazum, ki ga je sklenil z Robertsonom. ZDA so se držale obveznosti, da ne objavljajo podrobnosti tega sporazuma, toda ni izključeno, da jih bo zadnja izjuva Sing Mam Rija prisilila k objavi dokazov, da bi demantirali njegove izjave. Oficirji za zvezo so imeli d'a-vi ponovno sestanek, ter so se dogovorili, da se bodo popoldne ponovno sestali. Čeprav so ti sestanki tajni, previaduje mnenje, da so že gotove vse podrobnosti glede sporazuma o premirju. Predsednik južnokorejske vlade Paik Tu Sin je đul v izjavi, ki je bila danes objavljena, pregled gospodarskega položaja Južne Koreje. Ko je poudaril, da sedanji tečaj hvana ne bo spremenjen, Interpelacija glede radnika v Mežici nafgnusnejša laž Izjava direktorja rudnika Rudolfa Lučoviča Tokio, 25. julija. (AFP). Po informacijah iz zanesljivih virov bo sporazum o premirju v Koreji podpisan prihodnji torek 28. julija, veljal pa bo od 1. avgusta. V imenu Združenega poveljstva bo ta sporazum podpisal general Mark Clark, v imenu severnokorejskih in kitajskih oboroženih sil pa general Kim Ir Sen in Peng Te Huaj. temveč bo ostal še nadalje tečaj 60 hvanov za ameriški dolar, je izjavil, da program pomoči, ki ga je izdelal posebni ameriški odposlanec in ki dosega za tri leta milijardo dolarjev, predstavlja minimalni program, ki bo, kakor trdi predsednik južnokorejske vlade, kril samo prve najnujnejše potrebe prebivalstva. Minister je opozoril, da je Južna Koreja izgubila milijon ljudi. Poleg tega je bilo uničenih 600.000 hiš in je ostalo 5 milijonov ljudi brez strehe. Veleposlanik ZDA na Koreji Briggs je danes ponovno obiskal Sing Man Rija ter ga, kakor menijo, obvestil o datumu podpisa premirja. Veleposlanik je hkrati izročil Sing Man Riju odgovor na brzojavko, ki jo je le-ta poslal zunanjemu ministru Dullesu zaradi odstranitve McCarthy predlaga penale za nepokorne zaveznike 9A ne bodo več podpirale arabskih beguncev še zadnjih nesoglasij med ZDA in Južno Korejo glede podpisa premirja. Zadnje dni je ameriški veleposlanik tudi po dvakrat na dan obiskoval Rija. da bi ga prepričal, da poveljstvo Združenih narodov pri svojih naporih za sklenitev miru ni zapustilo Južne Koreje. Bivši laburistični , minister Noel Baker je izjavil, da je treba takoj sklicati Generalno skupščino OZN, ki naj bi razpravljalna o korejskem problemu. Baker je pri tem poudaril, da je postalo stališče ameriške vlade v odnosu do Koreje »nevarno« za vse zainteresirane vl-ade. Čeprav je rešitev, ki jo predlagajo ZDA, poštena -in razumna so Američani zaradi svojih metod pri pogajanjih izgubili zaupanje Kitajcev in Severnokorejcev, sedaj pa so na tem, d-1 knmo kmalu izgubili še zaupanje svojih prijateljev. Ob koncu svoje izjave je Baker rekel, da bo v torek v Spodnjem domu vprašal predsednika vlade, ali je pripravljen dati izjavo o sklicanju Generalne skupščine OZN v zvezi z razpravo o korejskem premirju in dnevnem redu politične konference- Tokio, 25. julija (r). Ameriški radio javlja ob 18, da bo premirje v Koreji verjetno podpisano v ponedeljek. Zvezni oficirji obeh delegacij za premirje so imeli danes v Pan Mun Jomu štiri izredne sestanke, ki so skupno trajali štiri in pol ure. Sestanki so bili taini in ni bil o njih izdan noben komunike. Iz tega sklepajo, da nadaljnjih sestankov ne bo in da so se torej zvezni oficirji sporazumeli o vseh podrobnostih sporočil premirja. Sedaj preostaja samo še. da se sestaneta obe delegaciji za premirje in določita 24 utegnilo izpodkopati ugled ZDA.* Washington, 24. julija (AFP). Senator Mc Carthy je danes predlagal, naj ZDA z znižanjem pomoči kaznjujejo tiste zaveznike, ki trgujejo s Kitajsko ali kako vzhodnoevropsko deželo. Jutri bo finančnemu odboru senata dostavil predlog, naj se dotični zavezniški deželi, ki bo trgovala z deželami vzhodnega bloka zniža pomoč v trikratni vrednosti tovora, ki ga je ta »hington, 25. julija (Reu-V današnjem sporočilu ega pododbora za zunanje e ameriškega senata je reta neuspeh pri reševanju a o v arabskih beguncev • a k poslabšanju politič-položaja na Srednjem V poročilu je dalje re-, ia ameriška pomoč arab-oeguncem, ki je od leta dosegla znesek 153 mili-■ dolarjev, ne more večno : ter da odgovornost za tega problema nosijo ~ -e dežele, Izrael in OZN. ; za letom se položaj ne "tnja, razen da se zahtevno večji fondi od ZDA«, je rečeno v poročilu. Poročilo dalje trdi. da bi bilo vprašanje beguncev lahko rešiti, če bi jih del ponovno absorbiral Izrael ter izkoristil za velika dela pri gradnji prekopov za namakanje, drugemu delu pa naj bi pomagale arabske dežele, ki naj bi beguncem dale zemljo, na kateri bi se stalno naselili. — »Ameriški narod ki je zelo humanitaren, ne more v neskočnost nositi glavnega bremena pri pomoči arabskim beguncem, medtem ko Izrael in arabske države kažejo tako malo iniciative za medsebojno rešitev tega problema«, je rečeno na koncu v poročilu. !AMJI TELEGRAMI prve iz d a j e ■■ ■ ' tv, 25. jul. fr) Sovjetske oo-oblasti so nocoj postavile bain žične ooire na meji med oi in francoskim sektorjem "slinu, le prej so postavili pose ooire tudi na mejah britan-‘ in ameriškega sektorja. Do->. da hočejo sovjetske oblasti preprečiti, da bi prebioalci ' šla Berlina o večjih skupinah po žiDila o zahodni Berlin. ■ Ve!jek bodo namreč pričeli o :-:em Berlinu brezplačno deliti s vzhodnim Berlinčanom o okoi-V možne akcije zahodnoberlin-‘ senata. 'V, 25. julija, (r) Britanski d Montgomery je izjavil danes •ern govoru, da se ne namerava '■iti s položaja namestnika or-’ i poveljnika Atlantskega pak- ■ ia! je. da je sklenil po zadnji 'mi vojni svoje življenje posve- rambi Zahoda. Položaj zahod-"voske obrambe se je v zadnjih letih izboljša1, vendar še ni roma zadovljio. '•AJ, 25. julija. (TanjugJ. Na-■: ameriškega visokega komi- ■ n Avstriji Walter Doroling je ■ rrmeščen o Bonn, kjer je pre-mesto dosedanjega namestnika tokega komisarja v Zahodni Nem- čiji Samuela Rebersa. Walter Dom-ling je od leta 19Ö1 sodeloval pri pogajanjih za avstrijsko mirovno pogodbo. ATENE, 25. jul. (AFP). Britansko brodooje pod poveljstvom admirala Mountbattena, ki je 21. julija priplulo d Grčijo na vljudnostni obisk, je danes zapustilo pirejsko pristanišče in odplulo o Turčijo. MÜNCHEN, 25. jul. (AFP). Danes je o bližini MUnchena d nekem tanku pobegnilo o Zahodno Nemčijo 8 češkoslovaških državljanov, med katerimi sla bila tudi dva vojaka. LONDON. 25. julija. (AFP). Med Veliko Britanijo in Soojetsko zvezo je bil podpisan sporazum o zamenjavi blaga. Velika Britanija bo Sovjetski zoezi dobavljala volneno tekstilno blago, sovjetski trgovci pa ponujajo Veliki Britaniji les. NAIROBI. 25. jul. (r) Pripadniki gibanja Mau-Mau so dani na nekem zasilnem letališču zažgali britansko policijsko letalo. Uničili so tudi naprave na letališču ter odnesli orožje in municijo. HONG KONG. 25. julija. (AFP). Petnajst odraslih in Sest otrok je zgorelo ob požaru, ki je diojal davi o Hong Kongu. Nad tisoč oseb je ostalo brez strehe, ur pred podpisom čas podpisa premirja. Verjetno se bosta delegacij: sestali jutri, na kar bi sledil podpis v ponedeljek. Glavni stan generala Mark Clarka zaenkrat odklanja vse informacije o času podpisa premirja. Isti vir poroča, da po zadnjih poročilih vrhovni poveljnik vojske OZN general Mark Clark ne bo posebno podpisal pogodbe o premirju, temveč bo za delegacijo OZN podpisal šef delegacije general Harrison. Za Kitajsko - severnokorejsko delegacijo bo podpisal premirje po tem poročilu general Nam II. Sovražnosti bodo prenehale 12 ur po podpisu. 72 ur po podpisu se morata umakniti obe vojski na demarkacijsko črto. Medtem se bo pričela izmenjava onih vojnih ujetnikov, ki se želijo vrniti v svojo domovino. Pričakujejo, da se bulo prvi ujetniki vojske OZN pričeli vračati v petek. Ameriški veleposlanik Briggs je imel danes nov sestanek z južnokorejskim predsednikom Sing Man Rijem. Ob tej priliki je Briggs izročil novo poslanico zunanjega ministra ZDA Dullesa Sing Man Riju. Zvečer je izjavil južnokorejski zunanji minister, da nova Dullesova poslanica ni spremenila stališča pred sednika Sing Man Rija, kakor ga je ta podal v svoji včerajšnji izjavi. Severnokorejski radio Fenjang javlja nocoj, da je sporazum o premirju že pripravljen. Tudi radio Peking poroča, da je premirje tik pred podp.som. Pravi pa. da podpis zavisi od stališča, ki ga bodo ZDA zavzele do zadnjih Sing Man Rijevih izjav. Ljubljana, 25. jul. (Tanjug). Interpelacije poslancev Ljudske stranke v pokrajinski skupščini na Koroškem so izzvale v Sloveniji veliko ogorčenje. Glede tretje interpelacije, s katero so poslanci Ljudske stranke zlonamerno postavili vprašanje, če slovenski rudnik svinca v Mežici izplačuje Avstriji odškodnino za to, »ker koplje rudo na avstrijskem ozemlju,« je direktor rudnika Rudolf Lučo-vič izjavil dopisniku Tanjuga: »Ta interpelacija je najbolj gnusna laž in obrekovanje, s katerim se hoče desinformirati avstrijsko javnost in tamkajšnje politične kroge. Dejstvo je, da se skrajno mesto, kjer se koplje svinčena rada v tem rudniku, nahaja polne 3 km od jugoslovansko - avstrijske meje. V nekem rovu, ki se je razširjal do avstrijskega ozemlja, im ki so ga izkoriščali še v bivši Jugoslaviji, so prenehali kopati rudo že v času nacistične okupacije in tedaj so ga izkoriščali sami Nemci. Prihodnje leto bo odprto novo okno, ki pa bo od jugoslovansko - avstrijske meje oddaljeno točno poldrugi kilometer. O resničnosti teh podatkov se je možno vsak čas prepričati.« Zbliževanje Rim-Moskva Dunaj, 25. julija. (Od našega dopisnika). Po informacijah iz dobro obveščenih krogov na Dunaju je italijanski ambasador v Moskvi De Stefani v zadnjih dveh mesecih štirikrat obiskal ministra za zunanje zadeve ZSSR Molotova. Obiski so trajali od pol do ene ure, predmet razgovora pa je bilo izboljšanje političnih in poglabljanje eko- nomskih odnosov, kakor tudi vprašanje italijanskih vojnih ujetnikov ki so v Sovjetski zvezi obsojeni kot vojni zločinci. V istih krogih povezujejo te obiske z nedavnim bivanjem načelnika italijanskega ministrstva za zunanje zadeve in strokovnjaka za SZ Solarija, ki je obiskal Moskvo pod pretvezo pregleda italijanske ambasade. Za Solarija pravijo, da je imel kontakte z voditelji ministrstva za zunanje zadeve ZSSR. Eisenhower odgovoril Adenauerju Neredi v Perziji Teheran, 25. julija (AFP). V spopadu med demonstranti in —policijo, do katerega je prišlo včeraj v bližini Abadana za časa mitinga, ki ga je organizirala stranka Tudeh st,a bili ubiti dve osebi, ranjenih pa je bilo nad 30 ljudi. Washington, 25. julija. (UP). Predsednik ZDA Eisenhower je v pismu, ki ga je poslal zahod-nonemsk*—m kanclerju Adenauerju, poudaril, da še vedno meni, da problema Nemčije ni mogoče rešiti »brez svobodnih volitev in ustanavljanja svobodne vsenem=ke vlade, ki bi dovedla do združitve Nemčije ter podpisa mirovne pogodbe«. V pismu, ki je bilo danes objavljeno, je dalje rečeno, da nedavni neredi v Vzhodni Nemčiji kažejo željo delavcev, da pride do svobodnih volitev. -Glede mnenja, ki je prišlo do izraza v nekaterih zahodno- evropskih krogih, da se evrop-ska obrambna skupnost in združitev Nemčije medsebojno izključujeta, poudarja Eisenhower, da »priključitev Zahodne Nemčije evropski obrambni skupnosti lahko samo poveča upanje za mirno združitev Nemčije.« Prepovedane kandidature v Costarici Costarica, 25. julija (AFP). Vlada Costarice je danes prepovedala neodvisni progresivni stranki, da bi postavila svoje kandidate na splošnih volitvah, ki bodo jutri v vsej deželi in pri katerih bodo izvolili novega predsednika republike ter 43 članov zakonodajne skupščine. Svetovna trgovina in nevarnost gospodarske krize dežela odpremila ali prejela ter da se vsaki deželi, ki bi dovolila, da njene ladje sodelujejo v trgovini s Kitajsko ali drugimi podobnimi ozemlji zniža pomoč za 2 milijonu dolarjev. Pričakujejo, đa bo o tem Me Carthyjevem predlogu ostro razpravljanje, ker bi sprejetje tega predloga pomenilo, da ZDA izkoriščajo pomoč za vsiljevanje svoje politične linije. V intervjuju, ki ga je dal nekemu lokalnemu listu, je Arthur Eisenhower, brat predsednika ZDA izjavil, da »avtomatično pomisli na Hitlerja, kadar je govora o senatorju Mc Carthyju«. Po njegovih besedah predstavlja Mc Carthy »največjo nevarnost, ki grozi Ameriki«. Po mišljenju Arthu-ra Eisenhowerja je ugled Amerike v Evropi najbolj padel po zadnji Me Carthyjevi -akciji z zažiganjem knjig onih pisateljev, »ki niso na liniji« v ameriških čitalnicah. London, 25. jul. (UP). Trgovinsko predstavniki Vel. Britanije želijo kljub nasprotovanju Me Carthyja povečati in razširiti trgovinsko zamenjavo s Kitajsko. Predstavnik britanskega sveta za razšritev mednarodne trgovine je izjavil, da bodo poleg pogodbe, ki jo je v Pekingu sklenila neuradna britanska delegacija, sklenjene še nove trgovinske pogodbe, ko bodo britanski predstavniki ponovno odšli na Kitajsko. Britanska delegacija je sklenila 84 pogodb za izvoz blaga iz Britanije na Kitajsko v vrednosti 7 milijonov funtšterlingov in uvoz iz Kitajske v Veliko Britanijo v vrednosti okrog 5 milijonov funtšterlingov. Pričakujejo, da bo po sklenitvi novih pogodb vrednost medsebojne trgovinske zamenjave dosegla 15 milijonov funtšterlingov z vsako državo. V britanskih poslovnih krogih odklanjajo poročilo Mc Carthyja, ki trdi, da so »Britanci povzročili smrt ameriških vojakov na Koreji, ker trgujejo s Kitajsko«. Tudi britanska vlada je sporočila, da ni zadovoljna s poročilom, o čemer je britanski veleposlanik v Washingtonu obvestil ameriško zunanje ministrstvo. Današnji »Daily Telegraph« piše, da je celo sama vlada ZDA priznala, da je zdravo mednarodno sodelovanje zelo važno za varnost ZDA in gvgt«. (Od našega dopisnika) Ženeva, 21. jul. V sklopu problemov polne zaposlitve se Ekonomsko-socialni svet OZN že nekaj dni posveča vprašanju, kaj je treba storiti, da se prepreči nastop velike svetovne gospodarske krize v trenutku, ko bi «izbruhnil mir«, ali ko bi se zaradi politične pomiritve v svetu zmanjšali izdatki za oboroževanje, ki omogočajo sedaj visoko stopnjo zaposlitve in proizvodnje v svetu. Vsi delegati so med razpravo podčrtavali dejstvo, da je od razvoja gospodarske konjunkture v ZDA danes nad 50% svetovne proizvodnje in Amerika ima 807o svetovnih zlatih zalog. Na drugi strani ni danes na svetu niti ene dežele, ki bi bila od ostalega sveta bolj neodvisna, kot je Amerika. Ko predstavlja ameriški uvoz samo 5c/o nacionalnega dohodka, in bi torej zmanjšanje uvoza zaradi krize v svetu samo neznatno vplivalo na notranje ameriško gospodarstvo, zavzema ameriški izvoz 20% vsega svetovnega izvoza, kar pomeni, da bi zmanjševanje ameriškega izvoza povzročilo mnogo večje zmanjševanje gospodarske aktivnosti vsega sveta. ZDA so na visoki stopnji proizvodnje in zaposlitve, predvsem zaradi ogromnih državnih izdatkov za oboroževanje. Čeprav je težko ugotoviti točne vsote, ki jih ZDA izdajajo za oborožitev, utegne biti realna ocena teh izdatkov 70 milijard dolarjev na leto. Samo to pa pomeni izdatek, ki je enak nacionalnemu dohodku polovice zemeljske krogle. Vprašanje je, če bi v primeru nagle ukinitve državnega finansiranja oboroževanja civilna potrošnja narasla dovolj hitro, da bi konsumirala ogromno proizvodnjo današnjega ameriškega gospodarskega aparata. Rezultat diskusije, ki je trajala nekaj dni, je bil ta, da se je večina delegatov zavzela za vrsto gospodarskih ukrepov na nacionalnem in mednarodnem področju, ki naj bi preprečili nastopanje velike brezposelnosti v razdobju prehoda svetovnega gospodarstva na mirnodobski tir. Osnovni konflikt je nastal med sovjetskim delegatom in delegati zahodnoevropskih držav. Sovjetski delegat je namreč trdil, da so ovire v zunanji trgovini osnovni vzrok vseh težav, ki so danes v svetovni trgovini. Zato je predlagal, naj se sprejme resolucija, ki bi zahtevala ukinitev vseh zunanjetrgovinskih omejitev kot sredstvo boja proti nevarnosti nove gospodarske krize. Predlog sovjetskega delegata dejansko ni nov. Sovjetska zveza predlaga že ves čas od korejske vojne sem obnovo tako imenovane trgovine med Vzhodom in Zahodom. Postavlja se seveda vprašanje, koliko je v tem predlogu gospodarske logike in v koliki meri je ta predlog sredstvo politične propagande. Dejstva govore, da je v sovjetskem predlogu le malo gospodarske logike. Sovjetska zveza se je razvijala po revoluciji v smeri zaprtega, sebe zadovoljujočega gospodarstva. Njena proizvodnja ni bila namenjena izvozu. Čeprav sedaj sovjetski državniki mnogo govore o obnavljanju trgovine med Vzhodom in Zahodom, se postavlja vprašanje, če ima Sovjetska zveza sploh blago, ki bi ga mogla prodajati Evropi. V okviru evropske ekonomske komisije, je bila letos spomladi konferenca za obnavljanje te trgovine in prisotni strokovnjaki so bili zelo iznenađeni, ko Sovjetska zveza najprej sploh ni hotela imenovati svojega predstavnika za te razgovore. Naposled pa se je pojavil nek nižji diplomatski uradnik ter izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena, povečati trgovinsko izmenjavo od 300 na 350 milijonov dolarjev na leto. To bi bilo brezpomembno povečanje. In če gremo dalje, se moramo zamisliti ob vprašanju, kaj bi Sovjetska zveza ob današnjih pogojih mogla izvažati in kaj bi želela uvažati. Evropa želi uvažati iz Sovjetske zveze predvsem surovine, in sicer žito, les in rude. Največje povpraševanje je po žitu, toda splošno je znano, da je prav žitni pridelek v ZSSR v zastoju ves čas po revoluciji. Vsa reorganizacija sovjetskega kmetijstva ni pripeljala do pomembnejšega povečanja kmetijskih pridelkov v nacionalnih mejah. Hkrati pa je proces industrializacije države neprestano povečaval mestno prebivalstvo in s tem vred potrošnjo tržnih presežkov na nacionalnem trgu. Izvoz bi se mogel povečati samo ob pogoju, da se zmanjša domača potrošnja, kar bi izzvalo ob današnjih pogojih brez dvoma velikanske probleme. Proizvodnja rud se prav tako ne more povečati v pomembnejših količinah v kratkem razdobju. Razen tega potrebuje danes Sovjetska zveza v svoji industriji znatne količine domače rudarske proizvodnje. V. pogledu izvoza lesa, pa je težak problem transporta, ker Sovjetska zveza ni zgradila dovolj železniških prog od glavnih lesnih rezerv do morja. Z drugimi besedami, gospodarska slika Sovjetske zveze kaže samo minimalne možnosti povečanja sovjetskega izvoza. V pogledu uvoza je položaj podoben. Sovjetska zveza povprašuje danes predvsem po precizni mehaniki. Toda tu spet povpraševalec ni samo Sovjetska zveza, temveč ves svet. Znano je, da so nekatere evropske tovarne precizne mehanike tako preobremenjene z naročili, da ne sprejemajo nobenih novih naročil po dve in tri leta vnaprej. Z drugimi besedami: možnosti povečanja sovjetskega izvoza in tudi uvoza iz Evrope so izredno omejene. Toda četudi spregledamo nerealnost gospodarske osnove, na kateri temelji sovjetski predlog obnavljanja trgovine med Vzhodom in Zahodom, se še vedno postavlja vprašanje, če se z enostavnim obnavljanjem trgovine lahko rešijo današnji svetovni problemi. Osnovna problematika v svetovnem gospodarstvu je dejstvo, da ima svet veliko večje uvozne potrebe kot pa izvozne možnosti. V svetovnem merilu je trgovina v glavnem izmenjava surovin za industrijske izdelke. Toda industrijski napredek vodi do čedalje večje proizvodnje sintetičnih surovin in do racionalnejšega gospodarjenja s surovinami. Zato se v zadnjem stoletju stalno srečujemo z dejstvom, da se svetovni izvoz gotovih industrijskih izdelkov hitreje povečava kot pa izvoz surovin. To neraz-merje vodi do tega, da je svet do danes potrošil vse svoje monetarne in zlate rezerve za plačevanje nujnega uvoza in da se danes pojavlja v svetovnem merilu vsako leto deficit od približno 5 milijard dolarjev, ki je v svetu znan kot »pojav dolarskega deficita«. Pojavljanje tega deficita sili dežele, da zmanjšujejo svoj uvoz, da bi zmanjšale deficit v plačilni bilanci. To ima na drugi strani seveda za posledico zmanjševanje izvoza dežel, ki so v srečnem položaju izvoznega presežka. Toda zmanjševanje izvoza teh dežel ima za posledico nastopanja brezposelnosti v visoko razvitih industrijskih deželah. Problem, pred katerim smo danes, je torej naslednji: Vse dotlej, dokler bodo cene surovin daleč zaostajale za ce- nami industrijskih izdelkov, se bo v svetu pojavljal dolarski deficit odnosno deficit v plačilni bilanci slabo razvitih dežel. Ta deficit se more pokrivati ob sedanjih pogojih samo z dolgoročnimi posojili in brezplačnimi darili dežel z izvoznim presežkom. Pred te dežele se postavlja problem v naslednji obliki: ali brezpo- selnost doma, ali pa povečanje eksporta z brezplačnimi državnimi darili. Sovjetska zveza ni doslej sodelovala v nobeni mednarodni organizaciji, ki bi prispevala h kritju tega deficita v plačilnih bilancah. In ko Sovjetska zveza ponuja povečano trgovino, se je predvsem treba vprašati po cenah te trgovine. Očividno bo to trgovina po cenah svetovnega trga. Sovjetski politiki in de-i magogi so se upravičeno pritoževali, da so cene na svetovnem trgu izkoriščevalne in za nerazvite dežele, ki izvažajo predvsem surovine, nepovoljne. Analiza svetovnih gospodarskih problemov kaže, da vodi ta diferenca do pojavljanja stalnega deficita v plačilnih bilancah nerazvitih dežel in do stalnega dolarskega deficita v svetu. Ali pomeni sedanja ponudba Sovjetske zveze za povečanje mednarodne trgovine morda željo, da !bi Sovjetska zveza participirala pri posnemanju smetane, ki nastane v neekvivalentni svetovni zamenjavi? Diskusija v indijskem parlamentu lani v-jeseni je jasno pokazala na to tendenco. Indijski poslovni krogi so zlasti opozarjali na dejstvo, da so vsa vrata povečanju trgovine med Indijo in Sovjetsko zvezo odprta, toda ta trgovina se kljub temu ni razvila, ker so bili pogoji, ki jih je nudila Sovjetska zveza, nepovoljnejši kot pa pogoji, ob katerih je Indija mogla prodajati in kupovati na drugih trgih. Ves hrup okoli obnavljanja pomembnejše trgovine med Vzhodom in Zahodom je oči-vidna demagogija, Sovjetska zveza se je v zadnjih treh desetletjih razvila v največjo avtarkično silo sveta. Sovjetska politika uvideva težave evropskega izvoza, ki izvirajo predvsem iz dejstva, da so ZDA okupirale velik del nekdanjih evropskih trgov v svetu. Zato je parola obnavljanja trgovine med Vzhodom in Zahodom samo eno od sredstev »kopanja jarka« med Evropo in ZDA, ki pa nima nikakršne resne gospodarska logike v sebi. T. Koren r »zeleni Zagrebe, zdovi Zagrebške 2921 hektarjev t« v samem mestu, -Zelen paji, 'Tuške midi iz zračne fffi Pogied na Zagreb proti jugovzhodu Predsednik MLO Zagreba tov. Holjevac: Dosegli sin# najširšo demokrat lenost. • • Predsednika ljudskega odbora mesta Zagreba Vječeslava Hdjcv- ca ni lahko »vlo-viti.. . . Do novinarjev je vedno dobro razpoložen in sarn pravi, da je treba ljudstvo čim bolj vsestransko obveščati po dnevnem tisku. Vendar pa je tako zavzet s tekočimi posli in konferencami, da je že veliko, če ga ujameš v nekajminutni razgovor. »Nrraam mnogokaj povedati in ni še čas, da bi govoril o tem, kakšni so uspehi našega dela. Lahko pa rečem eno: dosegli smo najširšo demokratičnost v delu obeh svetov :n to je že znano. V šestih mesecih smo imeli 35 zasedanj in rešili smo mnoga važna vprašanja. Doin': smo nove občine in krenili v dobrem tempu naprej. Mnogo tega, kar je bilo prej še nejasno. je seda; rešeno. Je pa še mnogo stvari, ki jih je treba rešiti, :n prav zaradi tega ne bi hotel podajati končne analize, marveč je treba še nekaj časa počakati, da bomo imeli potem čiste in jasne, izkristalizirane rezultate. Naš svet proizvajalcev je lahko za zgled, kako se na demokratičen način rešujejo važna, pa tudi manj važna vprašanja. Ob svojem času obljubljam za bratske bralce »Slovenskega poročevalca« obširnejšo izjavo, dotlej pa jih vse prisrčno pozdravljam. . .« In že je predsednik MLO tov. Holjevac spet ves v delu. Mudi-šu je mu je s pripravami za spre-jem predsednika indijske republike. Odkod izvira ime Zagreb, tega še niso rešili niti jezikoslovci, niti arheologi. Stara Andautonia je obetijala že v dobi pred našim štetjem, toda bila je nižje ob Savi, tam, kjer j,e danes vas Sčitanjevo ter je bila važen kraj ob glavni cesti Ptuj (Petovia) - Sisak (Siscia). Nekateri so mnenja, da prihaja ime Zagreb od »zagrabiti« vodo iz vira Mandučevac. ki je bil nekoč tam, kjerr je danes Trg republike. Drugi zopet so mnenja, da je ime Za-greb v zvezi z nasipom, kjer je bil v tisti dobi, ko so prišla Hrvatje v te kraje, nasip ob Savi, za nasipom, to je »za-grebom« je nastalo pravo naselje. V prejšnjem stoletju so našli na se. danjem Trgu bratstva in enotnosti pr' kopanju temeljev stari čoln, izdelan iz drevesnega debla in zato sodijo, da je nekoč tekla Sava tik pod starim mestom tam. kjer je sedaj Ilica, kar bi nekako potrjevalo tisti »za-greb«. Do pred 200 leti je obsegal Zagreb tri občine: gornje mesto, Kaptol in Vlaško ulico. Sele pozneje so se vse tri občine združile. V srednjem veku so se razvijale velike bitk« med še danes »Dverce« in »Kamenita vrata«, na katera se nanaša tudi roman Senoe (Zlatarjevo zlato). Ze v najstarejših časih, takoj po Guttenbergovtm izumu tiska, je imel Zagreb svojo tiskarno. a tam, kjer so tiskarne, se dviga tudi kultura. Zgodovinar Klaič je opisal do do-be Ljudevita Gaja nad petnajst tiskum in še danes je Zagreb središče grafične industrije. Prav zdaj so v teku dela za ureditev najmodernejše tiskarne Leksikografskega zavoda FLRJ, v kateri bodo tiskali vsu enciklopedijska dela v naši državi. Tiskarna Jugoslovanske akademije in ostale tiskarne inva-jo vidno vlogo pri širjenju prosvete in kulture. V Zagrebu je najveija knjižnica na Balkanu. To je Vseučiliščna knjižnica, ki ima blizu milijon knjig, med njimi mnogo dragocenih unikatov. no kurjavo, ki bo dajala paro kot pogonsko energijo ra vrsto tovarn in za ogrevanje celih blokov hiš. Progresiven razvoj Zagreba in njegove perspektive so zagotovljene z novim načinom dela v obeh svetih mestnega ljudskega odbora in so v tem pogledu že vidni lepi uspehi. Po svoji idealni legi n'a šču vzhod-zapad, po svojih iezniških zvezah, letalskih gah in razpredenim cest: omrežjem, po svoji zdrav, ob Zagrebački gori, z nar;, jočo industrijo in prostr,-zaledjem ima Zagreb odi: perspektive svojega razi in srečne bodočnosti. M Zagreb v Kaptolom, kjer so stanovali škof, kanoniki in popi ter med Gornjim mestom (Gričem), ki je bilo od vseh strmi obdano z zidovjem in obrambnimi stolpi. Ostanki teh stolpov so Podpredsednik MLO Zagreba tov.Draušnik: Dokončujemo izgraditev industrije. Čeprav je na letnem dopustu, je podpredsednik MLO Zagreba rade volje ustregel prošnji, da da izjavo za »Slovenskega poročevalca.. Dejal je: »Kar se tiče industrij’e Zagreba, dokončujemo planirano zgiadirev ključnih objektov. Letos smo vložili v ta namen milijardo in sto milijonov dinarjev. S temi sredstvi dokončujemo težko industrijo v Zagrebu, v prvi vrsti tovarne »Rade Končar«, Prvomajsko« in »Jedinstvo«. Težko industrijo smo morali začeti iz temelja, sedaj pa Vječaslav Holjevac. Messnega IjudskrRa groba predst tielik add->ra Za- imamo že povprečno vrednost proizvodnje na vsak vloženi mili-lijon okrog milijon sto tisoč dinarjev, medtem ko je to razmerje v industrijskih podjetjih, ki so obstajala že prej in so bila sedaj nekoliko razširjena, 3 do 10 milijonov na vsak vloženi milijon dinarjev. V Zagrebs živi ssad 20.000 Slovencev Med Zagrebom in Ljubljano so že od nekdaj tesne zveze. To se vidi tudi iz sestava prebivalcev. V Zagrebu živi nad 20.000 Slovencev, pa tudi v Ljubljani je znatno število Zagrebčanov. Siovenci se v Za-grenu dobro počutijo. Zagrebačka gora jim nekako nado-mestuje planine Slovenije, tako da se Slovenci tu mnogo bolje počutijo kot v kakem drugem nižinskem mestu brez planin, precej tu soodloča tudi bližina Slovenije in tudi podoben način življenja povzroča, da Se Slovenci v Zagrebu hitro aklimatizirajo. Od Stanka Vraza pa do danes imamo v tem pogledu veliko število primerov. Zlasti je treba naglasiti posebno dobre zveze med znanstvenimi delavci Slovenije, zlasti iz Ljubljane, in Hrvatske iz Zagreba. Od akademikov, članov Jugoslovanske akademije in Slovenske akademije, pa do malih zavodov in inštitutov so zveze odlična in pogosti so primeri skupnega dela na raznih področjih znanosti v splošno korist. Slovenci v Zagrebu se zbirajo okrog Slovenskega doma, društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1625. Dramska, pevska in pionirska sekcija tega društva zelo lepo delajo. V lastnih prostorih v Masarykovi ulici št. 13 imajo svojo čitalnico, knjižnico in dvorano za javne prireditve. Tu je vsako nedeljo zelo živahno, tu imajo sestanke in prireditve, čitalnica in knjižnica pa bi lahko imeli še boljši obisk. Iz razgovora s člani odbora Slovenskega doma sem izvedel tudi za razne težave. Predvsem je včlanjenih v Slovenskem domu komaj 10 «/o Slovencev v Zagrebu, nizka članarina pa ne dopušča kakih večjih akcij. Društvo dobiva redno podporo sveta za prosveto, znanost in kulturo iz Ljubljane po 10.000 din mesečno, vse to pa gre v glavnem za rv»jemnino za prostore. Sedaj pa zahtevajo še desetkrat večjo najemnino, ki pa je dru-Itvo ne bo anoglo ... Dramska in pevska sekcija sta zelo marljivi. Za Dan vstaje slovenskega ljudstva 22. julija je bila velika prireditev, na kateri je o pomenu Dneva vstaje govoril predsednik društva polkovnik Ivan Dolničar-Janušek, prof. Tone Potokar je prečital nekaj črtic iz dni borbe. Nastopil je tudi prvak zagrebške opere Noni Zunec. Zdaj, poleti j,» delo v Slovenskem domu nekoliko mirnejše, pozimi pa je dokaj živahno. Pogosto imajo tudi literarne večere. 2eleti pa bi bilo, da vsaj tu pa tam na teh literarnih večerih gostujejo tudi književniki iz Ljubljane. M. B. IRazen tega smo vložili letos milijardo in 217 milijonov dinarjev v obstoječe tovarne za široko potrošnjo, da bi bila proizvodnja čim buijša in izdelki čim bolj kvalitetni in č.m bolj poceni. Med te tovarne štejejo »Pliva« (zdravila), »Grafos« (svinčniki), »Kraš« (čokolada in keksi), »Tovarna svinčenih izdelkov«, in »Optična industrija«, ki sta važni za vso državo :n tudi za izvoz. Kmaiu bomo začeli graditi še tri tovarne, in sicer tovarno za papir, tovarno za predelavo sadja in tovarno obutve.« Na vprašanje, kako se izkorišča zmogljivost tovarn, je tov. Drauš-nik odgovoril: »Nad 60% tovarn v Zagrebu spada v sklop lahke industrije. Od tega je 21"" tekstilne industrije in 14% prehrambene. Čeprav je v Zagrebu vrednost brutoproizvod-nje na prebivalca največja v primeri z drugimi velikimi mesti, z ekonomičnostjo proizvodnje nismo zadovoljni. Vzroki tega so še dokajšnja komercialna neiznajdlji-vost, zastarelost opreme, eden glavnih vzrokov pa je ta, da se bolj brigajo za proizvodnjo kot pa prodajo proizvodov. Tako imajo n. pr. zagrebške tovarne še vedno premajhno število lastnih prodajaln. Značilen primer, kako lahko tovarna napreduje, je tovarna za oblačila »Naprijed«, ki ima celo mrežo svojih lastnih prodajaln; vsi voditelji te tovarne izjavljajo, da tovarna brez teh lastnih prodajaln sploh ne bi mogla več obstajati. Tekstilne tovarne proizvajajo še vedno preveč volnenih tkanin, premalo pa lažjih tkanin. Tudi pri raznih drugih tovarnah se opaža da delajo po nekaki tradiciji, premalo pa se ozirajo na sam trg in na pottebe trga. Sedaj se dela na tem, da bi se podjetja v večji meri pobrigala za izboljšanje prodajne službe. Primer, kako v ne- katerih podjetjih nimajo čuta za trgovsko gibčnost, je tovarna »IKOM«, ki proizvaja razne značke in vrsto drugih proizvodov široke potrošnje. Ta tovarna, čeprav je največja te stroke v državi, nima niti enega lastnega potnika, čeprav bj jih potrebovala več.« ov. Draušnik je nadalje povedal, da bodo letos povečali število tradbenih delavcev za 3000, da Zagrebčani dokaj dobro plačujejo davke (v prvem polletju S6.6'l,)t da število obrtnih delavnic v Zagrebu narašča, da se bodo znižale cene prehrambenih proizvodov in industrijskih izdelkov in da bodo z letošnjimi investicijami ustvarili 2000 novih delovnih mest za delovne ljudi Zagreba. . . Milan Babič Zagreb se Je začel naglo razvijati šele po prvi svetovni vojni. Po statistikah je imel 1782. leta 2.689 prebivalcev, katerih število je do leta 18H6 naraslo že n-a 34.000, leta 1890 na 41.481, leta 1900 na 61.692, leta 1910 na 75.000. Ob koncu prve svetovne vojne je imel Zagreb okrog 80 000 prebivalcev, pred začetkom druge sve-tovne vojne pa 280.000. K0 so pred 90. leti gradili železnico, seveda niso upoštevali bodočega razvoja mesta. Zato je železnica ovirala razvoj Zagreba, ki se je širil vzdolž Zagrebačke gore, tako da je še danes stisnjen vzdolž proge za-hod-vzhod. Z novo priključenimi občinami me-ri danes Zagreb v dolžini okrog 25 km (od Podsuseda do Sesvetih). Novi urbanistični načrt zagotavlja enakomeren razvoj mesta. Treba pa bo premestiti železniško progo, zgraditi savsko pristanišče ob prekopu Sisak—Podsused, zgraditi nov velesejem, novo letališče in novo central- Zagreb, glavno meato Hrvatske, je drugo največje mesto Jugoslavije. Ob zadnjem ljudskem štetju 31. III. letošnjega leta je imel 330.648 prebivalcev, to je za okrog 119 tisoč manj kot Beograd. Zagreb se razste-za na površini 23 57« hektarjev, samo središče pa zavzema 7859 hektarjev, t 302.712 prebivalci. Nadmorska višina Zagreba je 120 m, to je z« en meter več kot Beograd in zato 6« metrov manj kot pa nadmorska višina Ljubljane. Zagreb je znan kot npravno središče in pomembno kulturno središče. Zanimiva pa je hkrati ugotovitev. dr. je Zagreb pri vsem tem tudi eno naših najmočnejših go-spodarskih središč z zelo razrito in pestro industrijo. V 115 industrijskih podjetjih Zagreba je zaposlenih nad 35 tisoč ljudi. Ta podjetja so dala leta 1951 industrijske proizvode v vrednosti nad 35 milijard dinarjev. Vrednost bruto produkta zagrebške industrije je znašala v istem letu na prebivalca 100.000 dinarjev, medtem ko je zaašala v Ljubljani 89.000, v Beogradu pa samo 45.000. Tudi število obrtnih delavnic je veliko in dosega skoraj 6000. V teh obrtnih delavnicah je zaposlenih okrog 20 tisoč ljudi. Prav iz teh okoliščin, to je močne industrije tu razvite obrti, izvira gospodarska moč Zagreba in njegova realna perspektiva nadaljnjega razvoja in napredka. Eden izmed težavnih problemov Zagreba je kot v vseh drugih me-stih Jugoslavije po vojni, stanovanjski problem Po zadnjem popisu stanovanj leta 1950 je bilo v Zagrebu 83.325 stanovanj s skupno stanovanjsko površino 3,871.000 kvadratnih metrov. Na vsakega prebivalca pride skoraj 12,6 kvadratnega metra stanovanjskega prostora. Čeprav to razmerje ne daje normalne slike, pa je treba upoštevati, da se Zagreb naglo širi in je zato stanovanjski problem z vsakim dnem vse bolj pereč, ker gradnja stanovanj zaostaja za prilivom prebivalstva. V letu 1952 je bilo uporabljenih za zgraditev stanovanj 705 milijonov din. Od tega odpade na državna podjetja okrog Zagreb tma zelo razvito Industrijo. Mnogo tovarn Je bilo zgrajenih po osvoboditvi. Ena izmed njih J« tudi tovarna motornih koles, ki jo vidite na sliki. Njena proizvodnja je že v polnem razvoju, tako da bomo imeli it kmaiu dovolj motornih kole« domače proizvodnje Zagreb je mesto, ki ima tvoje specifično obeležje, vendar pa vsak naš človek iz Jugoslavije, pa tudi marsikateri tujec lahko najde podobnost s svojim krajem, mestom ati vsaj nekim delom mesta ali hišo . . . Ce pridejo turisti it Graza in vidijo zagrebško vzpenjačo, lahko takoj zaslišiš: .Wie bei uns am Schlossberg .. .< Italijani takoj opazijo, da je cerkev sv. Katarine v Gornjem gradu .unico maestoso< in podobna neki cerkvi v Ri- mu. Neka skupina Fincev je letos ■ ' - šL doben nekemu stolpu v okolici ugotovila, da je stolp Lotršcak po-stolpi Osla, Nemcem in Avstrijcem pa ugajajo baročne zgradbe in katedrala, ki so podobne njihovim. Francozi sodijo, da so Zagrebčanke »tres jolie., kot da so Parižanke ter da imajo okus in šarm, nekemu novinarju iz Vzhoda pa je ugajala palača zagrebške železniške direkcije t svojimi stolpiči, ki so ga spominjali na slog gradates......................... nje palač v njegovi domovini . . T ujca navdušujejo lepote mesta, znamenitosti in — ljudje ... V Zagrebčanu vsakdo najde takoj dostopnega človeka, ki je pripravljen skleniti prijateljstvo kjer koli, pa čeprav na prijetnem vrtiču pod Sljemenom ob dobrem vugroveč- ■ idr Drugi so odšli na počitnice na morje in v planine. Tisti pa, ki so ostali in vedre na Savi, pa se vesele, da bodo tako prihranili za kurivo, in to jim je tudi edino zadoščenje na Savi v primeri z onimi, ki se .pražijo. na obalah Jadrana ali visoko v planinah love nebeške sfere. Zagrebčani so dobili popolnoma bel kruh, toda mnogi bi si želeli, da bi se ta bel kruh pojavil tudi v restavracijah in gostilnah . . . Kajti z a pet dinarjev bi pač že mogla gostinska podjetja dati kos belega namesto črnega kruha, ko že itak dokaj neusmiljeno gulijo žejne v tej vročini in zahtevajo za čašo sode ali mineralne vode po 12 din. .Ne čudim se, da je drago vino,. je dejal star očanec, .saj je tudi pri nas, toda brate, letos je bilo dovolj dežja in je vode povsod v izobilju. Da hočejo celo v vodi zaslužiti, to je pa že malo preveč ...» Skozi Zagreb gre vsakodnevno veliko število tujcev. Samo na glavni železniški postaji je dnevno okrog 20.000 potnikov, med njimi mnogo tujcev. Vsi so toplo pozdravili originalno zamisel, ureditev .salonske čakalnice., lepo urejene z dobrimi fotelji, barom, jestvinami in pijačo, ki jo servira- kem pivu, originalnih »šindelbrat-nih. in drugih specialitetah. jo strokovno izobraženi natakarji. T< ‘ ' Zagrebški gasilci in organizacija službe za prvo pomoč je najmodernejše organizirana ln opremljena. Osrednja postaja Je v stalni radiofonski zvezi z gasilnimi ln reševalnimi vozili. Na sliki vidimo gasilski avto, ki sprejema med vožnjo navodila. Naši ljudje najdejo v Zagrebu tisto sredino, ki vsakogar osvaja. Bodi Vojvodinčan, Bosanec, Hercegovec, Slovenec ali Sumadinee, v Zagrebu se vsakdo hitro aklimatizira in po treh dneh že zna značilni zagrebški »kaj«. Le Ličani se težko privadijo na ta skaj., prav tako tudi Dalmatinci, ki jih je v Zagrebu največ, pa nikoli ne opuste svojega .ča. . . , roda okrog te čakalnice se je dvignilo mnogo prahu. Ureditev je stala okrog 6 milijonov dinarjev, že- lezniška direkcija pa sedaj zahteva, da se gostinsko podjetje izseli, ker da ta čakalnica ne ustreza predpisom . . . Zlobneži pravijo, da so ti predpisi še iz dobe Franca Jožefa . . . Arbitraža je že v teku, toda .salonska čakalnica, je bila zaprta, še predno so jo prav odprli . . . Zagreb je tudi mesto upokojencev . . . Pravijo, da jih je okrog dvajset tisoč. To bo držalo, saj okupirajo vsak dan skoraj vse klopi po sprehajališčih, parkih in drugih krajih. Najraje se zbirajo na Zrinjevcu okrog vodometa, kjer je lepo hladno, v bližini pa čitalnica, tako da .takoj izvejo vse novosti. Čeprav so nasploh upokojenci zaradi svoje neaktivnosti manj dobrodošli gostje, pa opravljajo zagrebški upokojenci številne funkcije, tisti okrog Zrinjevca pa povrh če »ciceronsko službo., in to brezplačno. Pravijo, da bodo morali ustanoviti svoje združenje, tako so aktivni na tem poslu, da bi postregli tujcem . . . Najmlajši v Zagrebu uživajo sedaj v svojem castvu. . . Desetine bazenov po mestu je napolnjenih z malimi nagci, okrog Save se preganjajo večji, a vsakih deset kvadratnih metrov prostora je že improvizirano igrišče. Mnogi se zaradi tega jeze, drugi pa si mislijo, saj tud. mi nismo bili nič boljši. ., bič Pomanjkanje stanovanj Je tudi v Zagrebu zelo občutno rešu-3 e Jo pa ga s pospešeno zidavo stanovanjska blokov. Na -wyt pogled na Skupino nova stsaao vanjslyji palač Zdaj v vročih julijskih dneh. postanjeo tudi zagrebške ulice pulte. Vse se je preselilo na Savo ali Sljeme. Na Sam pa ni ravno po-■ebno prijetno, ker trboveliika separacija še vedno kali in maže savsko vodo, termoeentrda pa spušča v Savo P*pol in ogorke premaga. Vsa sreča pa je, da daj» dovolj vode zagrebški vodovod, ki opere umazanijo s kopalcev, h so se je nabrali v »srebrno penasti Saide , t a 455 milijonov, ostalih 248 mi:: pa ie bilo vloženih v stanova gradnje, povečini na pobudo i nikov. Družbeni standard mestnega bivalstva je v omogočena od komunalnih uslug. Razvita munalna dejavnost omogoča m nora udobnejše življenje. Kan; cija, vodovod, plin. elektrika, pališča, parki snaga itd., r to je področje, ki mora fut.k rati zelo dobro, da se um prebivalcem mest normalni ; ski pogoji. Zagrebški vodovod dnevno povprečno okrog 63 t ; bičnih metrov vode. Povprtč , trošnja vode na prebivalca okrog 77 litrov. Mestna plinar dala v letu 1952 nad 10 n:;, kubičnih metrov plina. V gosp ske svrhe so ga v tem letu bili nad 7 milijonov kubiču trov. V Zagrebu je priključe plinsko mrežo 17.0.51 potrošnik ožjem mestu brez okolice, sedmo gospodinjstvo kuha na Čeprav je preskrba preb 7 vodo in plinom, prav tako VseučiH&ka knjižnica v Za-gre fci ima blizu milijon knjig največja knjižnica na B di z električnim tokom z-dovoijiva, pa je treba u: drugo neprijetnost, to je p kanje kopališč. V mestu so kopališča « skupno 30 ky-: 43 prhami, kar je za Zagreb go premalo Ta kopelišča skalo v letu 1952 nad 166 ti-bivalcev. V vročih julijskih dneh po Zagrebu Splošno je znano, da se 7 rad imenuje »belo mesto« pr: radi svoje snage in lepote, skoraj bi bil prikladnejši vz Obkrožen gore na r ter z vzornim: kot so Ma< Jelenova perspektive zeleno sliko. Parki in gozdom segajo 4952 hektarjev. j\a 37 arjev so zasajeni zelo okusi: jeni parki, zelenih ploskev r cab in trgih pa je nad 2.5 h ja. V celoti ima Zagreb “912 arjev lepo gojenih zelenih p-kar predstavlja eno tretjino nega področja Zagreba. Po sr. ulicah so lepo urejeni dre vor dolžini skoraj 100 km s 6534 vesi. V zelo živahnem mestnem metu je najvažnejše prometno stvo tramvaj. Lani je bilo v nem prometu 95 milijonov ' Od tega odpade «amo na tr 91 milijonov potnikov. Povr se je peljal vsak Zagrebčan 271-krat. Za Beogradom ima 7er: najbolj razpredene letalske ; Leta 1952 je pristalo na zagrel ; letališču 1307 letal, ki so p repe;: 17.301 potnika Podatki o zdravstveno-sooi ustanovah potrjujejo, da je Ir. tudi v tem pogledu na veliki ' V 27 zdravstvenih ustanovah nišuicah, klinikah, sanatorijih je prostora za 6410 bolnikov, za okrog 500 postelj več k Beogradu. Kakor drugod, pa r Zagrebu primanjkuje zdravi: Zdaj jih je skupno 787, tak pride en zdravnik na 433 pr» cev. To povprečje bolnikov na ga zdravnika, je mnogo ugod’ v Beogradu, kjei znaša 37' boljše pa je v Ljubljani, kjer na enega zdravnika 323 preb cev, medtem ko jih j« v botrskih ustreznih ustanovah 12.63" Ljubljani pa 6640. Socialnih nov za oarasle ima Zagreb t skupno 1011 varovanci. V 78 splošno izobraževalnih ; poučuje 1163 učiteljev, 41.476 cev. V 141 strokovnih šolah p ie 2480 profesorjev 59.496 dijai u«a zagrebški univerzi in visoki1; Uh je bilo v preteklem šolskem tu 12.241 rednih iu 1294 izreč študentov. Zagreb ima tri gledališka poja s 2114 sedeži, tri koncertne < rane z 2859 sedeži in 17 kineirs* grafov s 10.290 sedeži. Zanimivo je, da je število radijskih na: nikov od leta 1951 v Zagrebu pa od 43.223 na 38.809 v letu 1952 To je le nekaj zanimivih p kov. ki pa že sami po sebi o ' tasno obeležujejo gospodarski ulturni pomen Zagreba, glava- mesta bratske hrvatske repuD F. s Gornjeg« gred« .«aw*** _JS_ K Ü T u R N R A Z G E D Ob konca sezone Mestnega Z dvanajsto uprizoritvijo Kreftovih »Celjskih grofov« je celjsko gledališče dne 30. junija t. 1. zaključilo letošnjo sezono. Delo v pretekli sezoni je bilo vse prej kot lahko. Bilo je vse polno težav in ovir, ki smo jih pa kljub vsemu še nekako premagali. Odigrati deset premier z desetimi poklicnimi igralci ni lahka stvar — zbrati repertoar, ki naj bo na eni strani kvaliteten, na drugi vabljiv za občinstvo in končno uprizorljiv z desetimi igralci, to so stvari, ki jih je mogoče realizirati le s skrajnim naporom volje. Zgodilo se je tudi nekajkrat, da je vse delo zastalo, ker je v ansamblu izbruhnila bolezen. K vsemu temu še selitev iz starih prostorov v novo gledališko hišo, kjer so se vse odrske naprave šele montirale — medtem pa so se morale skušnje neovirano nadaljevati. Sredi tega kaosa je bilo treba organizirati slavnostno otvoritev gledališča s prireditvijo 1. slovenskega gledališkega festivala, ca katerem so gostovala vsa slovenska poklicna gledališča, preskrbeti denarna sredstva za tako velikopotezno akcijo, organizirati obisk itd. — vse to ni bilo lahko delo. Zdaj. ko je za nami, moramo ugotoviti, da smo vse težave vendarle premagali in da nismo izgubili poguma za nadaljnjo izgradnjo našega gledališča. Kakor že omenjeno, je bilo v sezoni 1952/1953 uprizorjenih deset del in sicer: Priestley: »Od raja pa do danes« (režija Bal- gledališča \ Celju bina Baranovčč — 11 predstav), Golia: »Sneguljčica« (režija Branko Gombač — 16 predstav), Potrč: »Krefli« (režija Balbina Baranovič — 9 predstav), Krasna: »Draga Ruth« (režija Emil Frelih — 16 predstav), Žmavc: »Izven družbe« (režija Andrej Hieng — 10 predstav), Forster: »Robinzon ne sme umreti« (režija Branko Gombač — 9 predstav), Moliere: »Namišljeni bolnik« (režija Fran Žižek — 6 predstav), Kreft: »Celjski grofje« (režija Balbina Baranovič — 12 predstav), Somin: »Atentat« (režija Balbina Baranovič — 4 predstave), Katajev: »Kvadratura kroga« (režija Andrej Hieng — 6 predstav). Skupno je bilo 99 predstav, od tega 81 v Celju, 18 pa na gostovanjih. Gostovanja so bila v Topolšici, v Libojah, na Polzeli, v Žalcu, v Konjicah, v Škofji vasi, v Šentjurju in v Ljubljani. 81 predstav v Celju je imelo 29.703 obiskovalce, 18 predstav izven Celja 4701, skupaj je imelo 99 predstav 34.404 obiskovalce. Kakor vsa slovenska gledališča, se mora tudi naše boriti za publiko. Celje ima sicer nad sto let staro gledališko tradi" cijo, toda gledališka publika se v glavnem še vedno rekrutira iz takoimenovanega meščanskega sloja, medtem ko delavstva do danes še nismo mogli dovolj zainteresirati za gledališče. Za to bo treba pač še nekaj let, MALA GALERIJA Slikar Avgust Černigoj V četrtek zvečer je bila v Mali galeriji v Ljubljani odprta razstava akademskega slikarja in tržaškega rojaka Avgusta Černigoja. V prisotnost: predsednika MLO tovariša Helija Modica in raznih kulturnih delavcev je razstavo odprl predsednik Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov Gvido Birolla. Avgust Černigoj se je rodil leta 1898 v Trstu, kjer je prejel tudi osnove slikarskega pouka. nadaljnje šolanje pa ga je vodilo v Bologno, Milano in Weimar. Kasneje je bival’ v Ljubljani, kjer Je tudi razstavljal. Odtod se je vrnil v Trst, ker se je udejstvoval predvsem kot dekorativni slikar. Po vojni je nastopil kot učitelj risanja na slovenski nižji gimnaziji v Trstu. . »>; Črnigojev slog je konstruktivističen, z močno dekorativno noto. V Mali galeriji je razstavil okrog petdeset del, olj oziroma temper, akvarelov, gva-šev. grafik in barvnih gravur. Obiskovalca bodo pritegnila predvsem z neprisiljenimi barvnim; efekti. vzgoja gledališkega občinstva je dolgotrajen posel, ki zahteva mnogo vsestranskega dela in mnogo potrpljenja. Vsega zadevnega dela seveda ne more opraviti gledališče samo, temveč bi morali zlasti Ljudska prosveta, sindikati in kulturno-umetniška društva usmeriti svo. je delovanje v tako kulturno vzgojo, da bo delavstvo samo začelo čutiti potrebo po obisku gledališča. — Ena glavnih težav našega gledališča je maloštevilni umetniški ansambel. Dokler ne bomo imeli toliko poklicnih igralcev, da bomo mogli študirati vzporedno po dvoje del hkrati, tako dolgo ni govora o uspešnem delu in razvoju gledališča. Doslej so ostali vsi naši napori v tem oziru brezuspešni. Letos smo nameravali organizirati naše gledališče tako, da bi en del ansambla stalno gostoval v raznih krajih izven Celja, medtem ko bi drugi del igral v Celju. Obljubljeno nam je bilo, da dobimo primerno število igralcev iz vrst absolventov Akademije za igralsko umetnost in smo na podlagi teh obljub že pripravljali repertoar in načrt svojega dela za prihodnjo sezono. Kakor že večkrat, je ostalo tudi tokrat le pri obljubah in vsi naši lepi načrti, da bi celjsko gledališče postalo gledališče vsega celjskega okrožja, so padli v vodo. Odločili smo se, da bomo odslej hodili svojo pot in se ne bano več zanašali na obljubo. Ni izključeno, da bomo na ta način končno morda vendarle uresničili svoje načrte. Pri tem pa je nujno, da bodo lokalni politični in gospodarski krogi Celja in naša ljudska oblast tudi v nadalje podpirali naša stremljenja. Z dotokom novih igralskih moči v Celje postane stanovanjsko vprašanje za gledališče eno najbolj perečih vprašanj, ki ga bo treba z merodajnimi faktorji sporazumno urediti. Za uspešno delo mora igralec imeti svoj mir, za to pa je v prvi vrsti potrebno kulturno stanovanje, v katerem se lahko nemoteno posveča študiju. Drugo važno vprašanje, o katerem govorim že vsa leta od ustanovitve našega gledališča sem, je: tehnično osebje, gledališke delavnice in kulisama. Nekaj je zadevno sicer že storjenega, imamo zasilno urejeno mizarsko delavnico za izdelavo kulis, v teku letošnje sezone smo si uredili krojaško in lasuljarsko delavnico, vse drugo pa nam še manjka. Nujno je, da dobimo čimprej kulisar-no z všečni gledališkimi delavnicami. Kakor je za umetniški ansambel treba strokovnega umetniškega vodstva, tako je treba za tehnično osebje tehničnega vodstva ki usmerja, organizira in vodi vsa gledališko-tehnična dela, od katerih pravilnega in točnega funkcioniranja je v nemali meri odvisen umetniški uspeh predstav. To važno funkcijo tehničnega šefa smo za prihodnjo sezono poverili arhitektu Sveti Jovanoviču, ki je to funkcijo doslej z uspehom opravljal pri Prešernovem gledališču v Kranju. Za prihodnjo sezono imamo kljub velikim težavam najlepše načrte. Ako se nam posreči dobiti nekaj novih ljudi, s kate- rimi se pogajamo, in če bi nam uspelo zainteresirati za naše načrte glede gostovanj izven Celja merodajne činitelje okraja Celje okolica, lahko z največjim optimizmom gledamo v bodočnost. Zavedajoč se, da mora slovensko gledališče prvenstveno gojiti slovensko dramatiko, oo-mo tudi letos nadaljevali v tej smeri. Repertoar za prihodnjo sezono še ni dokončno fiksiran, ker še čakamo, kako bomo uspeli z angažiranjem novih članov umetniškega ansambla. Vsekakor bomo stremeli za tem, da bo repertoar nudil ooisko-vaicem tisto, kar je namen m vloga sodobnega gledališča: služiti ljudstvu in dvigati njegovo kulturno raven. Imamo svojo moderno urejeno gledališko hišo, ki nam jo je slovesno izročil Mestni ljudski odbor. Zavedamo se velikih žrtev, s katerimi je naše delovno ljudstvo omogočilo naši ustanovi, da razvija svojo umetniško rast v kulturnem hramu, ki ni v ponos samo Celjanom, temveč vsem Slovencem. Toda kakor v vsaki novi hiši, tako se je tudi v novem celjskem gledališču pokazalo, da je treba še marsikaj urediti. Stojimo pred novimi problemi: obenem s skrajno štednjo pri vseh materialnih izdatkih za opremo predstav, pri inscenacijah, kostumih itd. bo treba upoštevati, da je na eni strani nujno, prihraniti sredstva za nadaljnjo tehnično izgradnjo odrske opreme in pod., na drugi strani pa kljub vsemu stremeti za čim višjim umetniškim nivojem gledališča. To seveda ne bo lahko delo, toda če bodo vsi člani tako umetniškega kakor tehničnega kolektiva z ljubeznijo in predanostjo do svojega gledališča storili svojo dolžnost, bomo tudi to z lahkoto dosegli. S tem upanjem in s to zavestjo stopamo v novo sezono. Fedor Gradišnik, upravnik. Kakor smo že poročali je v Modemi galeriji v Ljubljani že nekaj dni odprta mednarodna razstava barvne litografij«, ki pomeni za Ljubljano kulturen dogodek prve vrste. Danes ob enajsti uri bo imel po razstavi strokovno vodstvo edini jugoslovanski udeleženec akademski slikar Riko Debenjak, na kar posebej opozarjamo. Govoril bo o tehničnih problemih barvne litografije. — Na sliki: Mather Arvid (Nemčija): Tigra. JUGOSLOVANSKI ZAPISKI: OB NOVI IZDAJI VUKOVIH SRBSKIH NARODNIH PESMI Pravkar je pri beograjski »Prosveti« izšla v 12.000 izvodih prva knjiga Vukovih Srbskih narodnih pesmi v novem ponatisu. Znano je, da je izmed vseh naših zbiravcev narodnega blaga, kakršnih je bilo v minulem stoletju nekaj sto, imel največ uspeha Vuk Karadžič. On je hkrati prvi, ki je v resnici sistematično začel zbirati srbsko in hrvatsko narodno blago. Se sorazmerno mlad je izdal prvi dve knjigi narodnih pesmi (1814 in 1815). Kasneje je gradiva bilo vedno več, tako da obsega druga izdaja že štiri knjige (trije zvezki so izšli 1. 1823, če. trti 1833), tretja in zadnja Vukova izdaja, ki je začela izhajati 1841. leta, pa celo šest knjig, izmed katerih so štiri Načrti Slovenske filharmonije Film kot učno sredstvo Po drugi svetovni vojni je poučni iiim pridobil izredno važno mesto kot učno sredstvo, poieg njega pa tudi projekcijski aparat in epidiaskop. V razvitih državah šole vedno bolj opremljajo s temi aparati, posebne institucije se ukvarjajo z izdelavo diapozitivov in dia-filmov za najrazličnejše predmete. Diapozitive uporabljajo z istim uspehom v osnovnih in srednjih šolah kot na univerzi in raznih inštitutih. To nazorno učilo ni za učenca samo zanimivejše kot najboljša stenska slika ali zemljevid, temveč je za šolo v celoti ekonomičnejše, saj si je mogoče nabaviti za majhen denar mnogo diapozitivov, medtem ko si je šol; zelo težko omisliti večje število stenskih slik in zemljevidov. Z uporabo projekcijskih apaiatov je mogoče ponazoritev napraviti zelo pestro in hkrati zmanjšati stroške za učila. Zemljepis, zgodovina, prirodopis postanejo predmeti polni vsebine, bogastva muzejev in mnogovrstnih galerij, se odprejo dasettisočem mladih ljudi, ki bi jih sicer morda nikoli ne videli. S tem se zmanjša tudi razlika med šolami v mestih in na vasi. Ce bodo šole uporabljale tudi' plastično fotografijo, kjer posebne leče človeku predočijo vsako sliko plastično, bodo "učenci zelo dobro poznali razne kraje, še preden jih bodo videli. Kot je znano, uporabljajo diapozitive in poučne filme z velikim uspehom tudi predavatelji na ljudskih univerzah iii so takšna predavanja zdaleč najbolj obiskana. UNESCO propagira uporabo poučnih filmov glasti v afriških In azijskih de. želah s slabo razvitim šolstvom, ker je pri nepismenih ali slabo pismenih ljudeh film najboljše sredstvo za širjenje izobrazbe. Pa tudi v kulturne dežele pošilja UNESCO svoje strokovnjake, ki naj pomagajo organizirati izdelavo teh poučnih sredstev in sistematično opremljati z njimi šole in kulturne ustanove. V Zagrebu se prav zdaj nahajajo strokovnjaki iz Anglije in Francije, ki pomagajo tatnoš-nemu Zavodu za šolsko opremo pri reševanju teh vprašanj. Kako je s temi sredstvi pri nas? Predvsem jih je glede na njihovo važnost in potrebe zelo malo. Podedovali smo nekaj serij diapozitivov iz časa pred vojno, nekaj poučnih filmov pa, iz časov nemške okupacije. V teku so priprave za izdelavo novih serij diapozitivov, zaenkrat še v nezadostnem obsegu. V Črnomlju izdelujejo projekcijske aparate, ki so .pa slabe kvalitete. Prišlo je tudi 100 ozkih kino projektorjev v okviru ameriške. pomoči in nekaj filmskega materiala v državo. V Zagrebu izdelujejo diafilme in poučne filme, vendar slabo in drago, kar zelo ovira razvoj te prosvetne dejavnosti pri nas. To delo je treba vsekakor bolje organizirati, razširiti in voditi z jasnim pogledom, kaj hočemo doseči in kaj moramo doseči, če nočemo, da bomo kar preveč zaostajali za drugimi deželami. Izdelava diapozitivov, poučnih filmov, raznih pr o j ek. cijskih aparatov, njihova distribucija, pedagoška kontrola ~ vse to j« kompleks problemov, ki jih ni mogoče reševati vsakega zase, temveč vse skupaj. Ni prav, če skrbimo samo za izdelavo aparatov, ne ustanovimo pa popravljalnice, ki bi te aparate popravljala, če izdelujemo diapozitive brez jasne zavesti, komu in zakaj bodo služili in koliko jih bomo potrebovali, če razdelimo aparate šolam in društvom, ne mislimo pa hkrati na tečaje za tiste, ki bodo imeli aparate na skrbi. Potreben je potemtakem neki osrednji organ, ki bo koordiniral vso aktivnost na tem področju in jo pravilno usmerjal in ki mu bo res dala skupnost tudi potrebna sredstva, brez katerih ne bo mogoče uspešno razviti te za naš čas tako potrebne dejavnosti. B. M. S 13. Julijem sta simfonični orkester in pevski zbor Slovenske filharmonije zaključila svoje deio v letošnji sezoni. Umetniški svet Slovenske filllarmoaJtjIe in njen Filharmonični, svet pa sta medtem opravila ogromno delo — vse potrebne priprave za repertoarni načrt Slovenske filharmonije v sezoni 1953-34. Pri sestavi programa je skušala Slovenska filharmonija ustreči svojim abonentom in jim pripraviti čim boij zanimive in pestre sporede. V ta namen je Slovenski filhar. moniji uspelo, da si je zagotovila za abonmajske koncerte domače in tuje dirigent», izmed katerih nekateri še niso gostovali v Ljubljani. Dirigirali bodo Carlo Zecchi (Italija). Eduard van Remoortel (Belgija), Krešimir Baranovič (Beograd). Milan Horvat (Zagreb), Jakov Cipci, Samo Hubad, Bogo Leskovic in Rado Simoniti. Angažirala je za abonmajske koncert« naslednje soliste: Monique Haas (ena najboljših pianistk. Francija) Antonio Jaraigro (violončelist. Zagreb), Ivo Maček (pianist, Zagreb), Anton Trost (pianist), Igor Ozira (violinist), Marijan Lipovšek (pianist), Hilda Ho-rak-Casova (pianistka), Uroš Pre-voršek (violinist), Miha Gunzek (klarinetist). V prihodnji sezoni bomo slišali številna pomembna simfonična dela — izmed simfonij: Beethovnovo »Eroico« in 7. simfonijo, Brahmsovo IV. simfonijo, Soštakovičevo I. simfonijo, Honeggerjevo Liturgično simfonijo, noviteto našega nadarjenega mladega skladatelja Janeza Matičiča I. simfonijo v e-molu in druge. Od ostalih simfoničnih skladb predvidevajo Jamovičev Concertino za godala. Lipovškovo simfonično pesnitev* »Domovina«, Taj-čevlčeve Balkanske plese, Dvorakovo uverturo »Otelio« in Pooto-vo (ZDA) Ouvertüre joyeuse. Na sporedu bodo številni koncerti: Bachov Koncert za dva klavirja in orkester. Beethovnov čudoviti 4. koncert za klavir in orkester. Brahmsov Koncert za violino, violončelo in orkester, ki v Ljubljani še ni bil izvajan, Dvo-rakov Koncert za violino in orkester. Rahmauinovlji priljubljeni Koncert za klavir in orkester v c-molu, Bj)»linskega Koncert za klarinet in orkester ter Bartokov 3. koncert za klavir in orkester, ki bo prav tako novost za Ljubljano. Razen tega bodo imeli abonmajski koncerti v prihodnji seriji na sporedu reprezentativna vokalno-instrumentalna dela. pri katerih bo sodeloval zbor Slovenske filharmonije: Brahmsov Requiem s solistoma Nado Vidmarjevo in Vlad. Ruždjakom. oziroma kantato sodobnega avstrijskega skladatelja Orffa »Carmina buraua« s solisti Nado Vidmarjevo. Sonjo Draksierjevo in Vlad. Ruždja-kom (katere izvedba pa je odvisna od tega,, če bo Slovenska filharmonija v svojem težkem finančnem položaju mogla oskrbeti potrebne devize za izposojnino oziroma nabavo notnega materiala iz inozemstva). Verdijeve Štiri poslednje zbore. Lajovičev Psalm s solistom Mirom Brajnikom. Adamičeve Legende in Osterčev Magnificat. V abonma bo vključen v sezoni 1953-54 tudi a cap rila koncert zbora Slovenske filharmonije z zanimivim sporedom, ki bo obsegal poleg nekaj najpomembnejših jugoslovanskih zborov še najznačilnejše zborovske skladbe iz tuje zborovske literature — Brahmsa. Janačka, Debussyja, Ravela in dr. Slovenska filharmonija bo razpisala abonma s točnimi datumi koncertov septembra meseca. Koncertna dneva bosta kot doslej petek in ponedeljek. 2. N. Avtor »Koroškega reja« V številki Slovenskega poročevalca. ki je izšla na Dan vstaje, smo med drugim ponatisnili tudi pesem »Koroški rej« in kot njenega avtorja navedli »neznanega partizanskega pesnika«. Tako je pesnik označen tudi v antologiji »Pesmi naših borcev«, ki je izšla leta 1945. v dveh zvezkih in ki jo je uredil Mile Klopčič. Kasneje je »Koroški rej« doživel še nekaj ponatisov, med drugim tudi v šolskih izdajah, vselej z gornjo navedbo pisca. Po prazniku pa se je nepričakovano oglasil v našem uredništvu avtor te pesmi tovariš Valentin Semeja, s partizanskim imenom Zdravko. »Koroški rej« je napisal leta 1944. To pojasnilo bodi pesniku v primerno zadoščenje, gotovo bo pa dobrodošlo tudi vsakomur, ki se zanima za slovensko partizan-Sfe? PJ Carlo Levi: Trije dninarji CARLO LEVI SLIKAR Naslov opozarja na to, da po. znamo pri nas italijanskega sli* karja Carla Levija predvsem io skoraj izključno kot naprednega pisca knjige »Kristus se je ustavil v Eboliju«, ki si je pridobila velik sloves in ki je izšla tudi v sloven, skem prevodu. To svojo knjigo je zasnoval v internaciji v južni Italiji, kamor ga je pregnal fašistični režim. Lucanijo, pokrajino in njene ljudi, ki so jo zapustili prav vsi, ostaja Italija, država, življenje in bog sam, ki se je usta. via v mestecu Eboli«, ta neverjetno primitivcu, ž-alostni, izkoriščani in zaostali svet. .kmetoi-jminarjcv. ki ga je opisal v svoji knjigi. Je Car. lo Levi upodobil tudi v galerlti slik, ki jih Je letos razstavil v galeriji Pincio v Rimu okrog dvaj. set-. • • ■ - Druga za dwso, obraz za obra- zom, pejšaž za pejšažom. govorijo in prlpovedujeje stoletja nespre. mecijeno zgodovino revne kmečke zemlje, a vendar zemlje, ki skriva bogato življenjsko silo in mnogo človeških resnic in ima svojo pritajeno liriko, zemlje, ki si pod stoletno skorjo trpljenja tiplje boljšo in svetLršo pot. Iz Levlj-vih slik gledajo obrazi kmetov im čer. narjev brez zemlje in večinoma tudi brez doma. obrazi od pretežkih bremen upognjenih deklet in žrna, gledajo starci, podobni suhim strblom. in otroci, podobni starcem. Vse to slika Carlo Levi v domala monotonih sivih in sinjih barvah. Kot umetnik, ki hoče izpovedati predvsem resnico, se ne žene za formalno lepoto, pač pa ga globoko zanimata človeška in socialno drama. V. B. izšle še do Vukove smrti 1864. leta I. 1841, II. 1845, III. 1846 in IV. 1862), zadnji dve pa že po njegovi smrti, V. 1865, VI. i866. Kasneje so v državni izdaji izšle Vukove Srbske narodne pesmi, dopolnjene z gradivom, ki ga Vuk ni uvrstil v svoje knjige, v devetih zvezkih (1891—1902). Sedaj se je beograjska »Prosveta« odločila izdati novo komentirano izdajo Vukovih Srbskih narodnih pesmi. Prva knji. ga, vezana v zeleno platno, prinaša razen faksimilov naslovnih strani Male prostonarodne sia-veno-serbske pesmarice (1814) in izdaje iz leta 1841 kakor tudi Vukovega portreta iz 1. 1816 (slikal Pavel Curkovič) še oba predgovora (1823 in 1841), ki obsegata strani VII—LIX, tekst samih pesmi (strani 1—664), opombe v petitu (strani 667 do 747), dvostolpčni slovarček manj znanih besed (strani 751—775), na koncu pa desetstransko besedo urednika Vojislava Dju-rića v zvezi s to izdajo. V širšem uredniškem odboru zato izdajo so štirje strokovnjaki, in sicer Radomir Aleksič, Nikola Banaševič, Vojislav Dju. rič in Vido Latkovič. Tekst prve knjige je priredil Djurič, ki je napisal tudi obsežne opombe in sestavil slovar. Pesmi prve knjige so urejene na podlagi tretje izdaje (1841) z malenkostnimi dodatki, kakor jih je vnesel v Srbske narodne pesmi že Stojanovič (1891). Najvažnejša sprememba je ta, da se je urednik sedanje izdaje opravičeno dosledno držal sedanjega pravopisa in na ta način pesmi močno približal današnjemu okusu in olajšal njihovo razumevanje. Prav je, da je urednik opremil knjigo s tako obsežnimi opombami. Na ta način bo tudi preprost bralec lahko brez vsakršne težave razumel tudi težje dostopna mesta. Razlaga urednika se zvečine naslanja na sama Vukova pojasnila, ki jih je dal v raznih svojih delih, zlasti v svojem Slovarju (1818), pa še v delih o Črni gori in Boki Kotorski, o življenju in navadah srbskega ljudstva in v Kovčežiču za istoriju, jezik i običaje Srba sva tri zakona. T. P. BESEDA O ZALOŽAIŠMI FOLiTflfii Zadnje čase se vedno pogosteje oglašajo v jugoslovanskem časopisju pa tudi v revijah posamezniki, ki jih boli položaj, v katerem se že leto in dlje nahaja naše založništvo. Ni dolgo tega, ko sem bral, da je samo v Srbiji po skladiščih za milijardo dinarjev neprodanih knjig. Nedavni plenum srbskih založnikov (pod konec junija) je načel prenekatero pereče vprašanje. Največ debate je bilo o tem, da je v Srbiji preveč založništev, in pa o izdajanju manjvredne, tako imenovane lažje literature. Do enotnega stališča pa ni prišlo. Na uvodnem mestu pravkar izšle dvojne številke novosadskega »Letopisa Matice Srpske« je o krizi založniške dejavnosti pri nas spregovoril ravnatelj beograjske »Prosvete« Miodrag Stamatovič. Poudarja, da večji del založništev ne deluje v smeri koordinacije založniške politike in da mnoga založništva niso pokazala smisla za medsebojno sodelovanje. Pred leti nismo skoraj nič prevajali iz sodobnih tujih literatur. Naenkrat pa se je položaj popolnoma spremenil in založništva silijo v drugo skrajnost. Kriterij pri izbiri del, ki naj bi izšla v prevodu, je začel rapidno padati. Stamatovič je mnenja, da so založniški načrti za letošnje leto preobilni, nesistematični. Posamezna podjetja, ki so pred leti delovala v točno določenih mejah svojega programa, so začela posegati na tuja področja, tako da vlada danes v našem založništvu popolna anarhija, posebej glede izdajanja beletristike. Stamatovič je mnenja, da je marsikod zmagalo stališče, da je treba tiskati vse, kar zahteva občinstvo. Temu bi po moje pošteno rekli: konjunkturna trgovina. Založniki so bili namreč po ukinitvi (skoraj popolni) subvencij prepuščeni sami sebi in so tavali in iskali vse mogoče izhode. Zato ni prav nič čudno, če so, čeprav ne s prepričanjem, ampak po sili razmer, začeli izdajati razen kvalitetnih del tudi plažo. Slo je marsikod za obstoj. Največja napaka je bila storjena takrat, ko se je dovolilo in utrdilo prepričanje, da mora založništvo kakor vsaka druga industrijsko-trgovska dejavnost delovati brez subvencioniranja, torej po zakonih ponudbe in povpraševanja. Zapostavljena je kultumo-prosvetna naloga založniškega dela, ki se ni in se ne bo nikoli krila s trgovskim računom. V nadaljevanju je Stamatovič odločno na stališču, da imamo pri nas zaaieč preveč založniških podjetij. V vsej državi jih je blizu 70, tako da jih odpada na Srbijo (z Vojvodino in Ko-smetom) 30, na Hrvatsko 20, Slovenijo 10, Makedonijo 4, Bosno in Hercegovino 3 in na Crno goro 1. Stamatovič je za občutno koncentracijo založništev. Ta raztrganost v današnjih razmerah, ko se izdaja veliko manj, kakor se je izdajalo pred leti. avtomatično draži knjigo že samo zaradi številnega administrativnega aparata. Do kakšnih anomalij lahko tako stanje pripelje, kaže naslednji primer: pred nekaj tedni sem bral v beograjskih Ustih velik oglas, v katerem fizkulturna založba ponuja nič manj kakor ilustrirano izdajo ene izmed Radičevičevih pesmi. Seveda je bilo takih primerov zadnji dve leti v Zagrebu in Beogradu veliko. Kam pripelje tak nered, pa že vidimo Naša založništva, razen nekaj centralnih, vegetirajo, in da bi lahko še v bodoče vegetirala, si izmišljajo vse mogoče načine, kako bi si podaljšala življenje. Poseči bo treba vmes in to precej odločno. Samo po sebi je namreč razumljivo, da bo sleherno založništvo skušalo na vse mogoče načine opravičevati svoj obstoj, čeprav je istovrstnost posameznih več kakor sorodnih založništev na dlani. Tako n. pr. Stamatovič priporoča združitev založništev: »Tehnična knjiga«, »Medicinska knjiga« in »Gradjevmska knjiga«. Nadalje založb »Znanje« in »Naučna knjiga« (prva izdaja knjige za ljudske in srednje šole. druge pa knjige za visoke šole) in še več drugih. Vsi zgledi so s področja LR Srbije, to se pravi iz Beograda. Stamatovič je mnenja, da bi koncentracijo sorodnih podjetij najlaže izvedli na ta način, da bi Združenje založniških podjetij zavzelo odločno stališče in spravilo v stik vodstva sorodnih založb. T. P. »Bilten« Akademijskega sveta v inozemstvu Od tri sto znanstvenih ustanov, knjižnic, univerz in akademij v inozemstvu, katerim je bila poslana znanstvena publikacija jugoslovanskega Akademijskega sveta »Bulletin Sciontifique«. se jih je že skoraj polovica oglasila, naj se jim redno pošilja v zameno za njihove publikacije. Urednik »Biltena« kn p-ofesor ljubljanske Univerze akademik di, Anton Peterlin je Izjavil, da je. »Bilten «naletel na zelo ugoden sprejem v tujih znanstvenih krogih. X>roga Številka je pred izidom* 6. gl. ’l SlpvensJd poročetjglggJ STEV. 174 / 26. JULIJA 1953 DRŽAVNO PRVENSTVO V VESLANJU Savica in Bled v finalu Šibenik. 25. julija. Danes se je fcačelo tu državno prvenstvo v veslanju, ki je hkrati združeno s proslavo 30-letnice Veslaške zveze Jugoslavije. ki je bila ustanovljena na pobudo Slovencev leta 1923. Posebnost letošnjega prvenstva je v tem, da se je zbralo rekordno število tekmovalcev, in sicer 351 iz 25 klubov iz vseh delov naše države. To priča, da se je veslaški šport v zadnjih letih zelo razmahnil. Za tekmovanje je bilo zelo lepo in mirno vreme. Začelo se je s tekmovanje mladincev in tekmovalcev I. razreda. Značilno je, da se je uveljavilo letos tudi nekaj po- Jusoslovanska atletska reprezentanca je svoj ■ gostovanje na Norveškem zaključila s pomembno zmago, ki jo uvršča na tretje me. sto na svetu. Drugi dan je bilo lepo vreme, k: je omogočalo ude-nvžencean doseči kar najboljše rezultate. V končnem dvoboju 1e Jugoslavija zmagala v razmerju 120:92 točkam. Tudi drugi dan je bil dosežen nov jugoslovanski rekord, in sicer v metu kladiva (Gubijan). m-'idtem ko je Jovančič že tretjič Izenačil državni rekord na 200 m. Omembe vrt d n rezultat je dosegel na 2500 m Ottemhe:mer — S:49.8. Rezultati: 200 m: Jovančič 21.7. Pecelj 21.9; polnoma novih mladih klubov, kot sta Victoria iz Pulja in Student iz Beograda. Tudi oba slovenska kluba Savica in Bled, sta se lepo uveljavila. Bilo je nekaj zelo napetih borb, tako v četvercu s krmarjem, kjer ie nastopilo 6 ekip, ki pa so bile aokaj izenačene. V dvojki brez krmarja m s krmarjem je zmagala ekipa Mornarja pred Crveno zvezdo in Savo, ki je pokazala veliko premoč nad ostalimi. Hude borbe so bile za naslednja mesta. Crvena zvezda v .skiffu in Mornar v osmercu sta bila zaslužena zmagovalca v svojih disciplinah. Izmed vseh ekip je dosegel največ točk Mornar. Sa- 49.4; 1500 m: Ottecnheimer 3:49.8. Mugoša 3:50.0; 10.000 m: Mihalič 30:10.0. Kjerscn (N) 30.30.6; 4X400 m: Jugoslavija (Grujič, Stankovič. Hočevar. Sobolovič) 3:16.8. Norveška 3:18.6; 400 m zapreke: Wolle (N) 54.6. Zupančič 55.2; skok ob palici: Miiakov 4.10. Rocca 3.80; troskok: Milovanovič 14.31, Radovanovič 14.28: kladivo: Strandli (N) 60.66. Gubijan 58.41 (nov državni rekord); krogla: Sarčevič 15.37. Ostverby (N) 14.99. KOŠARKA ASK : Slavija 90 :46 vica iz Ljubljane in Bled sta se letos prvič uspešno uveljavila in prišla v finale. Savica je dosegla v f. razredu v neenaki konkurenci z mnogo močnejšimi nasprotniki šesto mesto, mladinci Bleda pa peto mesto v četvercu s krmarjem, medtem ko so si Blejčanke v četvercu s krmarjem zagotovile častno drugo mesto, čeprav je več kot pol proge vodila. Ljubljančani so dosegli prvo mesto tudi v double scoulu za mladince. Jutri se tekmovanje nadaljuje v zveznem razredu. Po današnjih tekmah imajo Mornar 550, Crvena zvezda 200. Victoria 150, Savica 100 točk itd. Rezultati: Četverec s krmarjem, I. razred: J. Victoria 7:33,2; 2. Crvena zvezda 7:39,2; double scoul (mladinci): 1000 metrov: i Savica; dvojka brez krmarja, I. razred: 1. Sava (Zagreb) 8:15,9; 2. Mornar 8:25,4; skiff I. razred: 1. Crvena zvezda 8:08,5; 2. Danubius 8:12,5; četverec s krmarjem (mladinci): 1. Krka 3:23,1; 2.^ Morana 3:24,4: dvojka s krmarjem, 1. razred: 1. Mornar (Split); četverec brez krmarja I. razred: 1. Mornar 7:33,4; 2. Lokomotiva 7:41,6; skiff (ženske): 1. Mladost (Zagreb) 4,40; 2. Morana (Karlovac) 4:43.5. Zmagovalka Stefano Vera je bila diskvalificirana; double scoul. I. razred: 1. Dinamo (Pančevo) 8:09; 2. Crvena zvezda 8:28,5; četverec (ženske): 1. Danubius 3:48,9; 2. Bled 4:02; osmerec. I. razred: 1. Mornar 6,30; 2. Student (Beograd) 6:45,5. Sport v kratkem ATLETSKI DVOBOJ V OSLU Jugoslavija 120, Norveška 92 400 m: Sabolovič 48.7, Boysen (N) Prvenstvo Slovenije v skokih v vodo Bled. 25. jul. Danes se je začelo Ha Bledu republ'ško prvenstvo v skokih v vodo za člane in članice. Sodelujejo le tri moštva, in sicer H inja :.n Železničar iz Ljubljani t>T Mladost 'z Kranja. Mariborski Bran ik. BI'd ter ostala društva iz neznanih vzrokov niso nastopila. Pri članih je v skoku s trimetrske deske sodelovalo 12 tekmovalcev. ki so pokazali od lani lep napredek. S:gurno je zmagal Keber. V- Uk napredek je pokazal mladi S nk iz Kranja, ki obeta, da se bo razvil v prvovrstnega skakalca. Pri članicah so sodelovale 4 tekmovalke, ki so pokazale precejšnje znanje. To velja tudi za tekmovalke z enometrske deske. V ekipnem plasmanu vodi po (prvem dnevu Železu'čer z 41 točkam! slede Ilirija 34 n Mladost 7 točk. Rezultati: člani. 3 metrska deska: 1. Keib^r (Ilirija) 99.17. 2. Pri-bošek (2>1.) 86.40. 3. Sink (Mladost) 79.81: ženske, štolo. 5 m: 1. Keber (D 32.78. 2. Rubinič (Z) 32.61. 3. Lunaček C) 29.89. — Zenske z enome. trsk- epske: 1. Rubinič Sonja (Z) 77.27. 2. Rubinič Branka (Z) 52.44. Sc5a Jarc Uspe! telovadni nas: >?> v Celju V počastitev Dneva vstaje je TVD Partizan Celje-Gaberje priredio na svojem letnem telovadišču Eiavnostno telovadno akademijo. V perlrem sporedu, ki je obsegal 15 točk. so pokazali, da dajejo perudakvek predvsem na delo z mlad no. pri čemer so dosegli le-pf usnebc. Nastopilo je nad_ 30 pionirjev -n pionirk, med njimi tudi št efcvtna Tatjanca. ki .lis* n avti uš'la vse gledalce.. Pri vajah H2 orodju so mladinci^ pokazali, a a spadajo m’d najboljše v drža-vi. Ne i več odobravanja je žel Veber Trne. ki j-' letos tudi državni mladiinsk: prvak. Okoli 300 gledalcev je z zado-rci; st vom zasledovalo vse točke, ile-sti še vaje mlad'uk s kiji. ki o zaključile uspelo prireditev. Igra pionirjev z veliko žogo je büla vesela ce samo za mia*ie telovadce, marveč je vzbudila mnogo zanimao ja tudi pri gledalcih S košem v zadnji sekundi igre je »veliki« Šerbec zaključil serijo uspešnih metov na koš S la vij e. Navzlic skorajda ležerni igri. so bUi igralci ASK ves čas absolutni gospodarji na : igrišču in če bi igrali: v svoji običajni formi, bi bila že tako visoka številka še precej večja. Najuspešnejši realizator je bii spet Škerjanc, ki je malodane vsako akcijo zaključil s košem. Igratlci Slavije so se močno prizadevali. vendar tehnično boljšemu nasprotniku niso bili kos. Mol. če so priznali, da je ASK ekipa, ki bo na polf nalnem in po vsej verjetnosti tudi v finalnem tekmovanju državnega prvenstva igrala vidno vlogo. Sodila sta Supamčič in Rajner. Blejski plavalci so doma premagali FF Villach 49:48. v waterpolo tekmi pa so zmagali gostje 5:0. • Na izbirnem tekmovanju najboljših jugoslovanskih strelcev v Beogradu je z vojaško puško zmagal Franc Planinc z 915 doseženimi krogi pred Ukom (BiH) 905. Prauhardtom (H) 903 itd. precizno malokalibrsko puško je bil najboljši Mašek (H) s 1143 krogi. drugi, je bil Cuk (H) 1115, Planinc 1112 krogov. * V tekmovanju za Davisov pokal (ameriška cona) so ZDA premagale Britansko Zahodno Indijo 3:0 in se tako plasirale v naslednje kolo, v katerem se bodo srečale s prvakom evropske cone Belgijo. Mnogo delavce? in nameščencev, mesta Ljubljane se Je otreslo starega načina poslovan ja z denarjem Ni še dolgo tega, ko je Mestna hranilnica ljubljanska na splošno željo omogočila odpreti delavcem in nameščencem svoje lastne tekoče račune, slično kot imajo te že desetletja delavci in nameščenci v zahodnih in naprednejših državah (Švica, Francija, Nemčija, Belgija, USA, Anglija, Kanada itd.). Kako nujno in potrebno je bilo to tudi pri nas, se vidi še sedaj, ko je po kratki dobi dosegel ta način brezgotovinskega poslovanja s čeki velik razmah in uspeh, saj se je v kratkem razdobju vključilo že nad tisoč delavcev in nameščencev ter je bilo prometa nad 60.000.000 din, kar tudi dokazuje veliko zaupanje, ki ga imajo Ljubljančani do svoje Mestne hranilnice. Sleherni je med tem časom tudi že prihranil nekaj gotovine od svojih prejemkov, saj znaša povprečen prihranek na posameznika po štirih mesecih poslovanja ca 3200 din, kar je pač več kot zadovoljivo. Gospodarsko napredne države so že zdavnaj ugotovile velik pomen, ki ga ima ta način brezgotovinskega poslovanja s Čeki, najsi bo to za posameznika ali skupnost, ter so se ga krepko oprijele in osvojile — saj ni nameščenca, delavca ali kmeta, ki ne bi imel svojega tekočega računa za svoje poslovanje. Finančni krogi teh držav se dobro zavedajo, da bo njih valuta imela vedno večjo vrednost. čim manj denarja bo krožilo med ljudstvom. Mestna hranilnica ljubljanska je prva v Jugoslaviji, ki je pričela s tovrstnim poslovanjem ter gleda s svetlo perspektivo v bodočnost, s trdnim prepričanjem, da bo uspela. Prav tako pozorno zasledujejo ta način finančnega poslovanja tudi ostale republike, ki ga imajo namen vpeljati na osnovi naših dosedanjih izkušenj. Vkljub temu je Še mnogo delavcev in nameščencev v Linbljani, ki se še niso vključili v poslovanje s čeki in lastnim tekočim računom, to pa največ j/ neinformiranosti, ker ne vedo, kakšne koristi imajo s tem. Sni je poslovanje enostavno — predpogoi je. da si resen, pismen in pošten. Pristopiš v Mestno hranilnico ljubljansko, odpreš svoj lastni račun ter svoje mesečne prejemke pustiš nakazati na ta račun. Vsa slačila, t. j. naiemnina, radio, nabava živil, ngeret, manufakturo, ra-lantenio, kurivo, čevlje, vozovnice za vlak nri putniku, prehrana v restavracijah, plačilo v menzah itd., kratkomalo vse lahko plačaš in ure- diš s čeki. Za trgovanje na trgu s kmeticami in za razne malenkosti in potrebe v gospodinjstvu pa dvigneš primeren znesek gotovine v kateri koli podružnici Narodne banke. Kadar potuješ po LR Sloveniji, lahko v primeru potrebe dvigneš gotovino v vsaki podružnici Narodne banke. Mestna hranilnica ljubljanska ima tudi svoje zastopnike, ki bodo na željo prišli do vsakogar ter mu drage volje dali pojasnilo o vsem poslovanju Mestne hranilnice ljubljanske. VREME Stanje 25. julija: Področje visokega zračnega pritiska nad Srednjo Evropo še nadalje vzdržuje lepo vreme. — Danes je v Sloveniji in Jugoslaviji pretežno jasno vreme. V Dalmaciji je bila ob 7. uri temperatura od 27 do 29® C. Temperatura morja v Kopru je bila 22° C. V Ljubljani je znašal danes zjutraj ob 7. urj zračni pritisk 744.1 mm, temperatura zraka 17.1* C, včeraj maksimalna 26.5° C, relativna vlaga 86%, oblačnost 3/10, vidnost 40 km. Napoved za nedeljo, 26. julija 1955: Pretežno lepo vreme z delno oblačnostjo. Temperatura ponoči do 14®, podnevi do 30° C. KRVODAJALCI! V tekočem tednu bo transfuzijska ekipa zavoda v Ljubljani odvzemala kri od 7. ure dalje, 27. in 28. t. m. (ponedeljek, torek) v Tržiču, in 29. t. m. (sreda) v Cerkljah pri Kranju. V zavodu v Ljubljani se odvzemi ne bodo vršili. — Na dan odvzema krvi ne zajtrkujte nič mastnega, tudi mlečne kave ne (lahko čaj, črno kavo. kruh, marmelado, sadje in temu slično). Za oedno nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta CERK JERICA, Cerkooa mama iz Borovnice. Pogreb bo v nedeljo 26. jul. ob 4. uri pop. na domače pokopališče. Žalujoči: sinovi in hčere družinami ter ostalo sorodstvo. Borovnica, Cerknica, Jag-nenca. i Obveščamo, da : • i PREDILNICA VOLNE • | f V NAKLEM ? ! j v času med letnim do- j • j pustom od 3. 8. 1953 do ; j : 18. 8. 1953 ne bo spreje- j t : mala in tudi ne izdajala j • • • : volne • : DOBER POSTRANSKI ZASLUŽEK \ nudimo inteligentnim upokojencem in drugim * z akvizicijo v Ljubljani. * Ponudbe pod »M, H. Lj.« v oglasni oddelek. i »• •«. •«> ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• •- -•» -•*-•* *•* ••• •*•••• •*•••• *•• • ««* •+« EoKcnl primeren za gospodarsko apoteko, | IŠČEMO NA PROMETNI TOČKI f • Ponudbe z opisom in ceno v oglasni oddelek • pod »ZORKA« t 5515-A • m .••••■ ••• •••••• ••• ••• •• ••• ••• ••• ••• ••• ••• «• f V soglasju z MLO raz- ; j pisujemo ; * mesto direktorja s ko- • * merciaino prakso in • j mesto potnika. ; : Plača po tarifnem pra- ? * viiniku. ? ! Ponudbe na upravo • ? podjetja »Volnenka«, i ? Ljubljana, Poljanski $ i nasip 40. • %. ... ....... f •• i IP O M I T I T E ! • • z vpisom v članstvo Prešernove družbe, da ne boste • ? ostali v jeseni brez njenih knjig. Člane sprejemajo j • poleg poverjenikov tudi • t VSE KNJIGARNE DO 5. AVGUSTA 1953 ! • Kasnejše vpise bomo zaradi določene naklade le t • težko upoštevali. • • j GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRUŽBE ? I • *•* ?•* '•* ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• *•* ••• MARIBOR DEŽURNA LEKARNA Nedelja, 26. julija: Letatm* »TO? bor«. Trg Armade 3. RADIO MARIBOR Nedelja, 26. julija: od 6—12 prenos sporeda Radia Ljubljana, vmes od 12—12.20 oddaja v madžarščini; od 12.20 do 23 prenos iz Ljubljane. KINO MARIBOR: PARTIZAN: amer. film »Rapsodija otožnosti« UDARNIK; amer. film »Rudniki kralja Salomona« STUDENCI: amer. film »Zapile, šiva« POBREŽJE: franc, film »Varujte se plavolask« MURSKA SOBOTA MESTNI KINO: angl. barvni film »Čarobna temnica« PTUJ MESTNI KINO: amer. fi&m »Rebecca« RADIO SPORED ZA NEDELJO Poročila: 7.00; 12.30; 15.00; 19.30 in 22.00. — 7.15—7.25 Radijske reklame. 8.00 O športu in špoi tn ‘kih — S študenti SFS na teborenju. 8.15 Domače pesmi za veselo nedeljsko dopoldne. 9.00 Po naši le. pi deželi — Silvo Matelič: Slovensko Primorje. 9.30 Igrajo znani n-strumentalni solisti. 10.00 DopoL danski simfonični koncert: Matija Bravn čar: Kralj Matjaž — uvertura. Aleksander Glazunov: Letni časi — simfonična slika. Richard Strauss: Burleska v d-molu za k la. vir in orkester. 11.00 Od pravljice do pravljice: Pripoveduje >n uganke stavlja Man ca Komanova. 11.30 Lahka in zabavna glasba — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s poslušal, ci. 13.00 Za naše kmetovalce — inženir Jože Ferčej: Naša živinoreja mora postati gospodarska. 13.10 2eleiii ste — poslušajte! 15.45 Radijska igra — Erich Kästner: Zgodba nekega moralista — pono. v:itev. 16.25 Popoldanski koncertni spored. 17.15 Radijska reportaža — Jaka Slokan: Kako sem doživel Trst. 17.30 Med kmečkimi pevci in godci. 18.20 Preno6 H. polčasa kvalifikacijske nogometne tekme za vstoip v I. Zvezno ligo: Proleter : Odred. 19.15—19.25 Radijske reklame. 20.00 Petro Mascagni: Prija, telj Fric. opera v treh dejanjih, v odmoru športna poročila. 22.15 Mladen Guteša: Sarajevska jutra, suita. 22.30—23.00 Literamo-glasbe-na oddaja: Jaz in ti (slovenska ljubezenska lirika med obema voj. nama. 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). ŠOLSTVO RAZPIS za sprejem gojencev v dvoletno specialno Vrtnarsko šolo v Medlogu pri Celju. Sprejemamo gojence in gojenke za 1. razred šolskega leta 1953. 54. Sola je vezana na internat, v katerem imajo gojenci udobno stanovanje in hrano. Pouk je teoretičen in praktičen. Obsega splošne, splošno strokovne in specialne vrtnarske predmete, ki so tesno povezani s prakso. Sprejemni pogoji so: 1. kandidat mora biti star 16 let, 2. črneti mora nižjo gimnazijo, izjemoma 2 gimn. ali 6 razredov osnovne šole s prav dobrim uspehom; 3. biti mora telesno in duševno zdrav; 4. imeti mora veselje do dela v vrtnarstvu. Za vpis so potrebni dokumenti: 1. prošnja (kolek 30 din) s točnim naslovom in navedbo pošte; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. rojstni list; 4. zdravniško spričevalo; 5. uradno potrdilo o- movinskem stanju in kratek življenjepis. Mesečni prispevek za oskrboval-nino znaša 2000 din. Kandidati, katerih starši so člani splošnih kmetijski zadrug, imajo možnost dobiti štipendije okrajne zadružne zveze. Prednost pri sprejemu imajo absolventi z mskih kmetijsko-gospo-darski.h tečajev. Prošnje je treba vložiti do 20. avgusta 1953. Ravnateljstvo 551-š RAZPIS za višjo strokovno pedagoško šolo na Reki V šolskem letu 1953-54 se bo odprla višja strokovno pedagoška šola na Reki. Nadoga šole je. pripravljati predavatelje strokovnih teoretičnih predmetov na industrijskih in vajeniških šolah ter učitelje praktičnega pouka na srednjih strokovnih šo-lah. V šoli bodo odseki po strokah, vsak odsek bo mel: 1. oddelek za učitelje strokovnih teoretičnih predmetov; 2. oddelek za učitelje praktičnega pouka. V prvem šolskem letu bo odprt na šoli le kovinarski oddelek za učitelje strokovnih teoretičnih predmetov na ndustrij-skih 'in vajenskih šolah. V oddelek se bo vpisalo 30 kandidatov. Študij traja 2 leti (4 semestra). Diplomski izpit daje izobrazbo za naziv predmetni učitelj. Na šoli bodo predavani naslednji predmeti: pedagog ka, psihologija, didaktika in metodika, tehnično risanje, tehnologija, strojni elementi, ene (klopedij a strojev, enciklopedija elektrotehnike, tehnična mehanika, higiena dela, osnove državne in družbene ureditve, organizacija pro tzvodnje ter praktično delo. fakultativno pa matematika in tuj jezik. V šolo se lahko vpišejo: 1. absolventi srednjih strokovnih šol; 2. delavci z dokončano mojstrsko (delovodsko) šolo; 3. kvalificirani delaven z opravljeno maturo; 4. strokovni učitelji in učitdlji praktičnega pouka, ki so za svoje šolsko leto ocenjeni najmanj prav dobro. Prijave j« poslati do 15. avgusta 1953 na Svet za prosveto čh kulturo LR Si'wendje. Ljubljane, Zupančičeva ud. 3“IV, soba št. 86. 5512-5 RAZPIS Kmetijska gospodinjska Sola Mala Loka razpisuje natečaj za sprejem gojenk v šolskem L 1953-1954. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. Popolna osnovnošolska Izobrazba ; 2. da je kandidatka starejša od 17 let; 3. da se kandidatka oziroma njeni starši. Kmetijska zadruga ali ostale ustanove, katere bodo štipendirale v tekočem šolskem letu gojenko, obvežejo, da bodo redno plačevale mesečno vzdrževalni no v višini din 2509. Prošnji za sprejem je treba priložiti naslednje dokumente: 1. lastnoročno spisano prošnjo; 2. lastnoročno spisan kratek živ ljenjepis; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. rojstni list; 5. potrdilo o vpisu v volilni imenik; 6. zdravniško spričevalo in . 7. obveza staršev, odnosno kmetijskih zadrug, oziroma ustanov o rednem plačevanju vzdrževalnine. Prošnje in vse priloge morajo biti predpisano kolkovame. Prošnje je vložiti na naslov: Kmetijsko-gospodinjška šola Mala Loka najkasneje do 20 avguste 1. 1963. Upraviteljstvo šole. —T' 5 ** r v r t— ■ : že. na. otroci, oče, meti, brat in sestre ter ostalo sorodstvo Sežana, Goričane. 5541-0 Potrti naznanjamo žalostno vest, da je preminula naša mama KAROLINA ZUPANČIČ, gostilničarka v Gor. Logatcu. PogT*b ie b II 24. t. m. Žalujoče hčerke: Ivica in Štefka, mama Marija, sestre: Marija. Vida :«n Tončka nj€n pri- f jatelj Ivan. Zahvaljujemo se vsem. ki so jo spremili na zadnji poti. 5543-z 11 " ‘[JOD in II. medrepubliškega tabora v Vratih pod Triglavom bo gotovo umetna osvetlitev Triglava, triglavske severne stene in vseh okoliških vrhov. Preko 1500 raket bo na predvečer jubileja slovenskega planinstva, v soboto 1. avgusta 1953 naznanilo pričetek te doslej največje slovenske in istočasno jugoslovanske planinske manifestacije. Najboljši alpinisti se bodo povzpeli na vrh Triglava in ostale vrhove ter v severno triglavsko steno, od koder bodo z raketami in bengaličnim ognjem osvetlili ta veličasten masiv, od vznožja 1000 m stene do vrha. Tudi ostali del večernega programa bo zelo zanimiv. Folklorna skupina SDS »Svoboda« z Jesenic bo izvajala naše planinske, narodne in partizanske pesmi. Celo za kino je preskrbljeno. Planinci tovarne »Iskra« iz Kranja bodo predvajali naše planinske in turistične zvočne filme. SLAVNOSTNI ZBOR PLANINCEV BO V NEDELJO DOPOLDNE. Ob tej priliki bodo odlikovani z najvišjim planinskim priznanjem — srebrnimi in zlatimi častnimi planinskimi znaki — naši najzaslužnejši planinci, ki so največ prispevali k razvoju slovenskega planinstva. Mojstrančani pa bodo odkrili spomenik padlim partizanom — gornikom in s tem počastili spomin tistih planincev, ki so žrtvovali svoje življenje za našo svobodo in katerim ni več mogoče podeliti drugih planinskih odlikovanj. Med prireditvijo bo v Vratih poslovala tudi pošta s posebnim spominskim žigom. Ob zaključku proslave bo 3. avgusta 1953 odkrit v Zgornji Trenti spomenik dr. Juliusu Kugy-ju, poetu Julijskih Alp, hkrati pa si bomo ogledali zanimivo pla- ri ninsko razstavo, ki jo z vso skrbnostjo pripravlja PD Tolmin pod vodstvom tovariša 3 prof. Kogeja. p □□mnmaauLinmnnnncDr1 innnnnc Med najbolj zanimiv mi točkami sporeda 60-letn!ce slovenske ga planinstva TTinnrTTnnririrTin^uuL E Triglav v benga ličnem ognju IMPORT "f METE L LI export C C L N. 41005 TRIEST ^ R S T P. O. BOX 117 CENIK darilnega paketa Kava Minas I.a USA ML Za 1 kg Testenine makaroni I.a USA DOL. Za 1 kg 1.50 0.29 Kava Santos extra > 1.70 Ca j original Ceylon » 2.10 Sladkor > 0.24 Poper » 4.80 Kakav v prahu » 1.10 Olje masi. (1 kg.) » 1.00 Čokolada mlečna > 1.50 Milo za pranje » 0.38 Čokolada fondant » 1.50 Toaletno milo * 1.20 Riž italijanski » 0.30 Polenovka Finmarken > 1.20 Moka bela 00 > 0.19 Rozine » 0.43 Vreča bele moke 00 (dvojna vreča) 45 kg., franco zadnja železniška postaja ali prejemnikova luka dol. 11.75 Franco prejemnikova DDCVrt7 Franco prejemnikova železniška postaja rntTUZi zadnja pošta do 19 kg DSA DOL 2.75 do kg 4.50 netto DSA DOL. 1.50 do 30 kg > 3.50 do kg 9.00 netto » 2.20 do 50 kg » 5.00 do kg 13.00 netto » 2.70 za vsaki kg preko 50 kg » 0.05 do kg 18.00 netto > 3.00 Poleg označenih stvari pošiljamo na željo kakršnokoli blago ________ - -a - Oglejte si naš cenik! Nudimo prvovrstno blago po najnižjiH cenah! Pišite sorodnikom in znancem v inozemstvu, naj naročijo direktno pri naši tvrdki v Trstu. Tako vam lahko nudimo blago ceneje, ker izločimo posrednike in vam damo še naslednje ugodnosti; POZOR! Vsakemu paketu, M ga bo poslala naša tvrdka, bomo priložili BON ZA 10 ODST. VREDNOSTI CELOTNEGA4 i PAKETA. (Paketu v vrednosti lo dolarjev, bomo priložili . bon za 1 dolar.) Pošljite bone naši tvrdki in boste dobili ZASTONJ paket v vrednosti poslanih bonov. POZOR! Poleg tega bomo vsako leto za Novo leto raz- -delili po želji med prvimi dvajsetimi, ki bodo zbrali največ bonov, RAZNA DARILA, KOT ŠIVALNE STROJE, KOLESA," RADIO APARATE, HARMON IKE ITD . .#• ••• ••• tf» ••• ••• t§« •••••• *•* ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• •§• •••••• «4M ••• ••• ••• ••«s4 ••• ••• »*• HI« •«. •«. OBVESTILO! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI obvešča vse delavce in nameščence, ki imajo pri nas svoje tekoče račune — za nakupe in plačila raznih tekočih računov, da smo olajšali in poenostavili poslovanje s čeki s tem, da lahko izpolnijo svoje čeke s kopirnim (tlntnim) svinčnikom KO GREŠ NA DOPUST - LETNI ODDIH VZEMI S SEBOJ ČEKE KDOR ZELI, DA SE MU NJEGOVI MESEČNI PREJEMKI (PLACA) »MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE«, KATERE LAHKO VNOVČIŠ OBRESTUJEJO, NAJ OTVORI TAKOJ SVOJ TEKOČI RAČUN PRI V VSAKI PODRUŽNICI NARODNE BANKE V LRS. NAŠEM ZAVODU, S TEM KORISTI SEBI IN SKUPNOSTL Vsem podjetjem državnega, zadrvžnega in družbenega sektorja Tu pa tam se včasih dogaja, da posamezni uslužbenci nekaterih poslovalnic zaradi nepoučenosti odklanjajo od svojih kupcev sprejem naših čekov. Prosimo uprave podjetij, da jih na primeren način pouče. Obveščamo vse blagajnike, inkasante in računovodje podjetij, da odslej lahko sprejemajo čeke Mestne hranilnice ljubljanske izpolnjene s kopirnim (tintnim) svinčnikom. Hestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Čopova ulica štev. S «•< •••«•*******"** ••• ••• ••• *•* ••• •#♦••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• »•* ZAPOSLITEV IZLCENEGA STEKLARJA sprejme-:uo v >talno službo takoj. »Kristal«, Ljubljana, Titova 14. 12458-1 /.ATAKARICA z večletno prakso z / i.uijem nemškega jezika išče na me>tuve Ponudbe na oglasni odd. i>od »Spretna«. 12455-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO išče i-tilna Angleca, Ježica. 12452-1 '•PLOŠMH in strojnih ključavničarjev, kovačev ter strugarjev 'prejmemo za obrat Vižmarje in ' 11vid. Samska stanovanja pre-rbljena. Javiti se osebno ali pisno na naslov »SKIP«, Ljubljana 'ižmarje št. 170. 12429-1 l MO NATAKARJE oziroma nataka rice z znanjem italijanskega jezika za stalno službovanje v coni b 5TT. Ponudbe v ogl. oddelek pod ulijanščina«. 12426-1 >NO POMOČNICO srednjih let -prejme družina na Gorenjskem. Ponudbe v oglasni oddelek pod Begunje«. 12424-1 1 LAVNA GLASBENA SOLA Trbov- razpisuje mesto pianista in lini'ta V pošte\ pridejo le stalni tel ji. absolventi (moški). Prijave lati na naslov: Ravnateljstvo - uvne glasbene šole v Trbov-ih. 12407-1 •- >"PODINJSKO POMOČNICO, po-'•-ino, zdravo, sprejmem. Ing. Pret-Ljubljana, Štrekljeva 5, Rožna loli na. 12405-1 MO GRADBENEGA INŽENIRJA M: tehnika s takojšnjo zaposlitvijo položaj upravnika Remontnega r> odjetja razpisuje ljudski odbor -:ne občine Litija. Zaželjen je ri.Vnir ali tehnik z daljšo strokovno prakso. Ponudbo je poslati na naš naslov do 10. avg 1955. 12401-1 ’ADBLNEGA INŽENIRJA z daljšo prakso sprejme Tovarna glinice in • nminija »Boris Kidrič« Kidričevo. Plača po tarifnem pravilniku, stanovanje preskrbljeno. Nastop službe je možen takoj. — Interesenti naj vložijo pismene prošnje na upravo podjetja z navedbo dosedanje prakse. 12599-1 DOBREGA ŠOFERJA za osebni avto in referenta za reklamo in aranžira n je išče trgovsko podjetje »Les-1 n ubijana«. Interesenti naj pošljejo : ■ 1. \ 111. 1955 prošnje s kratkim življenjepisom na naslov >Les-Ljub-lana«, Ljubljana, Parmova ulica -vilka 57. 12595-1 IM. K LE ZA POMOČ v gospodinjstvu :-:iiko tutlt starejšo, sprejmem. Go- _ La Ivan. krojač. Ljubljana — Polje 91. 12295-1 KI Ii CAVNICARJA - stavbenega -‘Or-jmem. Luznar — Poljanska -revilka 55. 12275-1 ‘ MOLVENTKA Ekon. sred. šole z >- oletno prakso zamenja, išče primerno «lužbo. najraje v bližini Celja. — Bavec Breda (pri Kalan), Slovenj Gradec, Glavni trg številka S. 12542-1 5 MFSTA ZDRAVNIKOV na specializaciji iz psihiatrije razpisuje uprava Bolnišnice za duševne in živčne bolezni. Ljubljana-Polje. 12540-1 MLINARSKEGA POMOČNIKA, ki je /? delal v mlinih na valčke ter je vešč vseh mlinarskih del sprejmemo takoj ali pozneje. Plača po dogovoru. Radi stanovanja imajo prednost «amski Pogoj: priden, trezen in pošten. Ponudbe poslati na Mlin •ZORA«. Črnomelj. 12524-1 2 PEKOVSKA POMOČNIKA za po- večanje obrata v moderno urejeni me>tni pekarni št. II. sprejmemo takoj. Ravne na Koroškem. Prod-nost imajo samci in vojaščine prosti. 12522-1 T KNJIGOVODIJ potrebujemo za kmetijsk** zadruge okraja Kranj za takojšnji nastop. Ponudbe je poslati t navedbo prakse Okrajni zadružni zvezi Kranj. 12518-1 C.ospODIN J ITI GREM k starejšemu moškemu. Ponudbe pod »Točnost« ogl. odd. 12552-1 KLJUČAVNIČARJA, visoko kvalificiranega takoj sprejmem. Hrome Ivan. ključavničarstvo Sneberje — Ljubljana. 12560-1 PISARNIŠKO MOC. lahko začetniška. vestna in marljiva, dobi mesto. Ponudbe pod »Marljiva« v oglasni oddelek. 12586.1 KUHARICO. sposobno za samostojno vodstvo išče Gostinsko podjetje pri Riharju. Gor. Logatec 4. Nastop takoj. Plača po uredbi. 12520-1 MFTLARJA, izvežbanega pokrivača sprejmemo. Ponudbe pod »Garantiran prvovrsten izdelek« v oglasni oddelek 12521-1 POMOČNICO ali mlajšo upokojenko, vajeno gospodinjskih del, takoj sprejmem. Prule 27. 12515-1 V EC AVTOMEHANIKOV m klepar- jev, dobro kvalificiranih, sprejmemo takoj. Avto servis, Ljubljana, Prešernova 52. 12507-1 VODOVODNEGA INŠTALATERJA sprejme Lončar Franc, Wolfova ul. številka 12. 12491-1 IŠČEMO UPOKOJENCA za pomoč v knjigovodstvu za nekaj ur dnevno. Kaslov v ogl. odd. 12487-1 ISCEM UPOKOJENKO ali starejšo rospodinjsko pomočnico k trem -*>t rokom Naslov v ogl- odd. 12472-1 ŠOFER l RAZREDA želi spremeniti službo. Vešč vseh popravil. Ponudbe poslati pod »Trezen« v oglasni oddelek. 12551-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO -k tričlanski družini, sprejmem. -Ponudbe v ogl. oddelek pod »Poštena«. 12547-1 65-lenrni UPOKOJENEC išče KUHARICO. če bi bila voljna nekaj prispevati za dogotovitev stanovanjske hišice. Ponudbe je poslati podružnici »Slov poročevalca« v K ra n in pori »Gosnodinia«. 12545-1 VI OZIM VEČJI ZNESEK pod ugod- nimi pogoji in za službo. Ponudbe je poslati »Slov. poročevalcu« v Kranj pod »Zenska 400«. 12542-1 Industrijsko ali trgovsko predstavništvo za Hrvatsko bi prevzel izkušen KOMERCIALIST. - Ponudbe: Drapčinski. Zagreb. Martičeva ul. 41. prizemno. 12559-1 S'MOSTOTNO KN TTGOVODKTN JO išče podie*je v Ljubljani. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Delikatesa«. 12556-1 VEC KLJUČAVNIČARJEV sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje za samce preskrbljeno. Kovinska industrija lg pri Ljubljani. 12554-1 Direkcija pošte, telegraja in telefona d Ljubljani sprejme takoj v službo 15 MObklH ABSOLVENTOV nižje sređuje šole. Prošnjo s priloženim življenjepisom je vložiti pri Direkciji pti v Ljubljani, Cigaletova ulica. Prednost imajo prosilci, ki so odslužili vojaški rok. 1 KMEČKO DEKLE ali POSTREZNI-CO sprejmem v službo. Gostilna »Angelca«, Ježica. 12587-1 GRADBENIK UPOKOJENEC dobi zaposlitev za nadzorstvo gradbenih del v Ljubljani. Plača po dogovoru. Prijave na Smučarski klub Enotnost, Ljubljana, Likozarjeva 8 od 18.— 20. ure. 12585-1 STROJNEGA TEHNIKA z večletno delavniško prakso sprejme za tehnično kontrolo strojne obdelave, izdelave železnih konstrukcij in v žeiezolivarno podjetje »SKIP« — Ljubljana t Vižmarje 170. Nastop takoj ali po dogovoru. Interesenti naj se javijo osebno na gornji naslov ali naj pošljejo pismene ponudbe z obširnim opisom dosedanje prakse. 12581-1 TRGOVEC usnjarske stroke z dolgoletno prakso želi prevzeti zastopništvo v Beogradu. - Ponudbe ua Mihailovič, Beograd, Mlatišumina 27. 12605-1 IZKUŠEN TRGOVEC v tekstilni stroki z dolgoletno prakso želi prevzeti zastopništvo za Srbijo, Vojvodino, Makedonijo in Bosno. Ponudbe na »Tekstil« na oglasni oddelek. 12604-1 Podjetje v Ljubljani sprejme takoj PISARNIŠKO MOC za vsa administrativna dela z znanjem strojepisja. Ponudbe poslati pod šifro: »Vestna in zanesljiva« v oglasni oddelek SP. 12577-1 Takojšnjo zaposlitev dobi GRADBENI TEHNIK z daljšo prakso in delom na terenu. Prednost imajo oni, ki so vešči v inštalacijah. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja vložite pri Petrol, Ljubljana. Cankarjeva 5/11. 12567— Kdor mi preskrbi notranjo POMOŽNO SLUŽBO ali podobno, dobi nagrado. Ponudbe pod »Dobro nagrado« na ogl oddelek. 12559-1 SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO samostojno, ki bi pomagate tu-di pri vzgoji otroka. Najraje bivše usmiljenke. Naslov v oglesnpm odd. 12603-1 SLUŽBO DOBI DIKARICA za par ur dnevno. Florjanska 25. kemična čistilnica Vprašati v ponedeljek. 12800-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA IN KURJAČA, ki obvlada vsaj delno tudi poprav ilo elektrike, sprejme takoj Uprava zgradb Zavoda za Socialno zavarovanje LRS Ljubljana. Kidričeve 5-II. 12594-1 ZAPOSLIMO VEC KVALIFICIRANIH IZOLATERJEV in kleparjev za terenska dela. »Izolirka« L j ubl jana-Moste. 12593 -1 1 PRIUČENEGA ZIDARJA IN 2 TEŽAKA ZA GRADBIŠČE V Sp. Zadobrovi sprejmemo. P!a_ ča ugodna. Zveza gluhih, Ljubljane Partizanska 24. 12598-1 GEOMERTRA z opravljenim strokovnim izpitom, po možnost z znanjem italijanščine in z odsluženim vojaškim rokom sprejme, mo v službo. Plača po uredbi za cono B STO. Ponudbe poslati na tajništvo Okrajnega ljudskega odboia Koper. 12329-1 MEHANIKARSKEGA POMOĆNI. KA. po možnost iz okolice Domžal. iščemo za takojšen nastop za popravilo motorjev in koles. Mehanična delavnica Domžale. 12327-1 KOMERCIALIST, vsestransko ver. z Iran. z odličnimi poslovnim? ve" zemi šče zastopstvo ali konsignacijsko sk!ed:šče za Beograd :n Srbijo. Z jamstvom razpolaga. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Beograd 1953«. 12287.1 FOTOMOJSTRE in FOTOPOMOC-NTKE-retušPirje sprejmemo, De. lovni pogoji po dogovoru, plača po tarifnem pravilniku. »Foto-1 k«. Ljubljana, poštni predal šte. vilka 178. 12193-1 PLESKARSKE ?Nič ne de*, je odvmii gizdalin — »gospod Cassini je moj dober prijatelj in bo za nas to stvar 'se enkrat ponovil!* pravno ra mirarsko delavnico, pim na periferiji. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačam takoj«. 12486-7 STANOVANJE DVOINPOLSOBNO STANOVANJE * Mariboru zamenjam za enako v Ljubljani. Tel. 25-139. Naslov v ogl. oddelku. 12455-9 ZAMENJAM ENOSOBNO stanovanje za dvosobno ali enosobno večje proti dobri nagradi. Naslov v ogl. oddelku. 12446-9 ZAMENJAM LEPO SONČNO dvosobno stanovanje s pritiklinami za komfortno dvosobno s kabinetom in kopalnico. Poizve se Gornji trg številka 22 (prej Florjanska) na dvorišču 12441-9 ZAMENJAM TRISOBNO komfortno stanovanje v centru Maribora za enako ali manjše v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 12420-9 ZDRAVNIK ISCE SOBO. Ponudbe pod »Prazno« v ogl. odd. 12299-9 ZA ŠTUDENTA UNIVERZE iščem sobo pri rodbini. Dobro plačam. Naslov v' ogl. odd. 12304-9 V DOMŽALAH kupim dvosobno stanovanje • kuhi«[o. Ponudbe r ogl. oddelek pod »Gotovina«. 12308-9 ENOSOBNO STANOVANJE ▼ Mostah zamenjam za večje dvosobno ▼ Šiški ali Šentvidu. Selitev plačam. Naslov v ogl. odd. 12309-9 ZAMENJAM LEPO ENOSOBNO stanovanje za enosobnega s kabinetom, eventuelno dvosobno, kjerkoli v območju Ljubljane. Reiner, Rožna dolina c. VI/37. Zraven pionirske postaje. 12371-9 KOMFORTNO TRISOBNO stanovanje na Reki zamenjam za enosobno ali več v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Selitev v 1. 1953«. 12355-9 PRIJAZNO STANOVANJE v zdravem kraju Dolenjske, blizu železnice, zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 12321-9 SOBO, opremljeno ali prazno, Išče vrtnarica proti plačilu ali proti delovnim uslugam. Naslov v ogl-oddelku. 12296-9 SOBO iščem, dam nagrado; za ušlu-go šivam. Ponudbe pod »Tilka« ▼ ogl. odd 12523-9 VEČJO PRAZNO SOBO iščem; dam visoko nagrado. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Soba — plačam dobro«. 12515-9 ZAMENJAM enosobno STANOVA» NJE za dvosobno kjerkoli v Ljubljani. Perdan, Levstikov trg 7/IIL, Ljubljana. 12514-9 OPREMLJENO SOBO iščeta zakonca — visokošolca z lastne posteljnino. Ponudbe pod »1. september« v oglasni oddelek. 12506-9 NAGRADO DOBI. kdor mi odstopi ali preskrbi SOBICO kjerkoli za 1. avgust. Naslov v oglasnem oddelku. 12503-9 PRAZNO SOBO iščem v Miitai centra. Plačam ali v prootih urah pomagam v domačem gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 124^9-9 LEPO enosobno STANOVANJE zamenjam za dvosobno, najraje severna stran. Krakovski nasip 16, zgoraj. 12466-9 SOBO IN KUHINJO zaanenjAtti. Ponudbe pod »Ljubljana«, v ogl. odd, 12627-» Visoko NAGRADO dam tistemu, ki mi preskrbi enosobno STANOVANJE. V zameno dam veliko, prazno sobo v centru. Naslov v ogl. oddelku. 12492-9 BREZOBRESTNO POSOJILO dam hišnemu lastniku, ki m? nudi enosobno komfortno STANOVANJE.-Ponudbe v ogl. odd. pod »Samo center«. 12471-9 ENOSOBNO komfortno STANOVANJE v centru zamenjam za dvosobno v centru ali bližini. Ponudbe pod »Plačam selitev« v ovlasm oddelek. 12465-9 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v orntru z vsemi r1. julij 1953«, 5 kamnov. 11 Epilog k Vili. koroškemu festivalu Osem smo jih našteli od osvoboditve dalje. Lahko bi rekli, da naši ljudje za Mežo in Dravo ter ob Mislinji leta štejejo po njih. Na prvem je včerajšnjim partizanom — takrat že zopet kmetom, kovinarjem, rudarjem in drugim v dušo in srce govoril Prežihov Voranc. Nato so si festivali sledili leto za letom. Na petem je Miklova Zala zaživela v notranjosti tisočerih ljudi ki so se večer za večerom zgrinjali v ravenski graben od vsepovsod. Festivali so postali vsakoletna misel naših ljudi, njihova želja in potreba, njihov resnični praznik. Doslej so na njih sodelovali že tisoči in tisoči: pevci in igralci, godbeniki in recitatorji, plesne skupine in še druge. V čast so si šteli in ponosni so bili. če so lahko nastopali na festivalskih prireditvah. Pa še do zamere je včasih prišlo, če je bilo otrebno kakšno skupino odkloniti, er je pač bilo že kar preveč točk na programih. V slabih dveh letih je Novo mesto povsem izpremenilo lice. Vse ruševine so bile odstranjene, poškodovane stavbe pa obnovljene in popravljene. Skozi mesto tlakovana cesta in urejeni hodniki ter kanalizacija omogočajo večjo čistočo. Najlepša pridobitev Novega mesta pa so vsekakor preurejena ta-koimenovana Gornja ali Ljubljanska Vrata s staro Kresijo ;n Kidričevim trgom (bivši Katarinin trg). Ko bo še postavljen spomenik kip »Svobode« na začetku Kidričevega trga in dokončno urejena avla pred Kresijo, kjer bodo na ploščah vklesana imena vseh padlih borcev in žrtev fašističnega terorja iz Novega mesta, bo to najlepši del mesta. Ves ta predel s spomenikom Svobode in doprsnima kipoma Borisa Kidriča in Franca Rozmana-Staneta v avli pred Kresijo bo V Velikem Podlogu.. . Prebivalci šestih okoliških vasi občine Veliki Podlog, v krškem okraju so že dolga leta hrepeneli po električni luči. Z resnim delom pa s0 pričeli šele lani, ko jim je priskočila s sredstvi na pomoč tovarna »Celuloza«, ki je s prispevkom 500.000 din položila temelj za nadaljnje delo. Prav tako st3 prispevala še Kmetijska 2adruga v Leskovcu in podjetje »Pionir« v Novem mestu po 100.000 din. Ljudje sami pa so začeli s prostovoljnim delom. Zgradili so transformatorsko postajo, čez zimo pa postavili vse drogove. V zadnjih mesecih so napeljali po vaseh žico, opravili inštalacijo in priključke. Manjkal je samo še priključek na transformator. Pred Brda so dobila svojo knjižnico Člani sind kata opernega gledališča in slovcnsk.3 f Iharmonije iz Ljub;:en = so podarili občinskemu ljudskemu odboru Dobrovo v Brdih epo knj Ižnico — okrog 2000 ikjposlovnih, poljudno znanstvenih in drugih knjig. Prebivalci občine Dobrovo se članom sindikata Opere n Filharmonije prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo ra na ta način z-r*?*kamo Radu Simonitiju in tajniku sindikalne podružnice orernp. g-a gledališča, ki sta se za to knjižnico najbolj trudila, kakor tudi vsem. ki so knjige podarili. 3r>ci doslej svoje knjižnice sploh niso imeli. Po domovih je bi o sicer tu in tam še najti slovensko knjigo, ki smo jo uspeli skriti pred fašisti, to pa je bilo premalo za n~.govan.ie našega materinega jezika. Zato je knjlžn ca za nas toilko pomembnejša. Tovariši, ki so nam knjige poslali, niso hotei: o kakem plačilu ničesar slišali. Zahtevali so od nas samo zagotovilo, da bomo knrižnico lepo u '( d li in da nam bo č tn več korist:la. skratka, da bo našla slovenska knjiga pot v vsako briško hišo. Misl mo. da nam teiga ni potr^b-ro še posebej obljubljat’, ker je naš? veselje, ki ga jo povzročila pošiljka knjig, dovoli z zovemo pr «Salo o naših Čustvih. Do 1. evgusia bomo knjižnico leno uredili, rakar vabimo vse darovalce na obisk, da se bodo sami prepričal c naši volji in delu. Vsem skupaj pa še enkrat lepa zahvala. Občinski odbor Socialistične zveze Dobrovo Tako tečejo pri nas na Koroškem leta in letošnje nam je prineslo že Vlil. koroški festival. Porojen sicer ni bil morda šele v aprila ali maju, kakor nam to očita pisec članka »V bodoče se bo treba skrbneje pripraviti« v >Ve-čeru« od 16. junija, temveč vsaj že lani, če ne že prej — morda celo na prvem festivalu, ko je Prežihov Voranc seme zasejal. Spotakljivi kritikaster —r— v 14. številki »Ljudske prosvete« celo očita, da delamo festivale zaradi festivalov. Kako malo pozna tak človek naše ljudstvo. Mi pri nas gledamo na te vsakoletne prireditve z drugimi očmi. Ljudje v našem koroškem kotu so skromni in delavni. Med letom slišiš skoraj le edino udarce sekir in žvenket žag iz gozdov Bistre, Tople in Uršlje. Okoli Raven se zemlja stresa pod udarci težkih kladiv in če prisluhneš, boš slišal še pridušeno škrtanje svedrov, s katerimi rijejo pod Peco mežiški urejen do 8. septembra, oziroma do 28. oktobra, ki je določen za občinski praznik. Glavnemu trgut ki je večinoma urejen v starem slogu, je do nedavnega kazila lice na pol podrta bivša Kobetova hiša. Sedaj je končno .prišla vrsta tudi na to zadnjo, med vojno povzročeno mestno škrbino. Stavbo že podirajo, na mesto nje pa bo zgradil veliko moderno poslopje za svoje poslovne in stanovanjske prostore Dtržavni zavarovalni zavod. Prav tako pa tik zraven gradi svoje prostore Narodna banka. Z dograditvijo teh dveh stavb bo tudi Glavni trg dobil dokončno in lepše lice. Gradnjo obeh je prevzelo kot najnižji ponudnik Mestno gradbeno in obnovitveno podjetje iz Novega mesta, ki obenem gradi med drugim tudi mestni vodovod. (D nekaj dnevi pa s-o doživeli svečan dogodek. Prvič je zasvetila elektrika v šoli ko pa so pohiteli ljudje na domove, jih je tudi tam pozdravila v vsaki hiši električna svetloba. V Kupljeniku nad Bohinjsko Belo Pa elektrifikacijo vasi še pripravljajo. Medtem ko So nekoč o električni luči samo sanjali, in med vojno z borci razpredali o tem pogovore, so se začeli ti pogovori polagoma uresničevati. Vaščani so se že lani obrnili na svoj oblastveni organ s prošnjo za pomoč. Naleteli so na razumevanje ter se resno lotild dela. Zdaj bo transformatorska postaja kmalu pod streho. Čeprav imajo zdaj vaščani mnogo poljskega dela, še vedno najdejo čas za skupno delo. Se precej truda bo potrebnega. Vendar bo 29. november za vaščane dvojni praznik. Ta dan bo prvič zagorela električna luč in bodo skupno s tistimi, s katerimi so med vojno delili dobro in slabo, proslavili svojo prvo večjo zmago po osvoboditvi. C. Z. Prva filatelistična razstava v Postojni V okviru Postojnskega tedna je filatelistično društvo Postojna priredilo svojo društveno razstavo. Razstava je bila za mlado društvo prva huda preizkušnja, vendar je vsestransko lepo uspela. Prav dobro pripravljena razstava je v prostorni sobi osnovne šole. V belih in deloma črnih kar-tenih so razstavljene znamke stare Jugoslavije, razvoj letalstva na znamkah, ovitki prvega dne iz raznih krajev sveta, tematska zbirka »Borba primorskih Slovencev za svobodo«, tri dobe Slovenije na pokrajinskih znamkah. pmdfilatel ističoa pisma in rami žigi postojnske pašte od 1828—1952. Največ prostora j« zavzemala zbirka FLRJ, VUJA-STT. Na posebni pisalni mizi je razstavljena naša in tuja filatelistična literatura. Upajm^ da ta razstava ni zadnia in da bo prihodnje leto še večja, kajti zanimanje za znamke je v Postojni veliko. rž- V vsako hišo knjige Pre-šernove družbe! rudarji. Ko pa se pojavijo po vs«h naših krajih lepaki, ki vabiio na festival, vse oživi in od ust do ust gre vprašanje: >Ali gremo na festival?« Tedaj res pridejo množice in se zgrnejo letos na Ravne, drugo leto v Slovenj Gradec. Se dolgo po tem, ko veter raznese zadnje glasove izpetih pesmi in zvoke godb, ko so igralci zopet rudarji in fu-žinarji — živi v ljudeh spomin na koroški festival, dokler zopet novega ne dočakajo. Ne zaradi tradicije, temveč zaradi potrebe je prišel na vrsto tudi letošnji VIII. festival. Hoteli smo mu dati novo vsebino in se domeniti, da naj letos pokažejo naši telovadci, predvsem pa mladina, kaj zmore. Skupine »Svobod« in ostalih prosvetnih društev pa naj bi program dopolnjevale. S tem seveda nismo imeli namena zapostavljati kulturno prosvetnega dela pred telesno vzgojnim, saj so prav v pretekli sezoni prosvetna društva delala tako, kakod že dolgo ne. Torej je bil letošnji osnovni namen razživeti telesno vzgojo in če v ničemer drugem, v tem so prireditelji uspeli. Res je, da je bila letošnja osrednja prireditev v okraju I. koroško partizansko srečanje v Mežici, ki je s pripravami in lepim uspehom poseglo v življenje naših ljudi. Vendar se festivalu ni bilo mogoče odreči, saj so priprave zanj tekle že od novembra preteklega leta in se je zanj pripravljalo nad 2->00 ljudi, poleg številnih vodnikov partizanskih društev in prosvetnih delavcev, ki so nad 5 mesecev vadili z mladino po društvih in šolah. Vsi ti dobro vedo, koliko je bilo raznih predelov za vaje v tem razdobju in koliko truda je bilo vloženega v priprave. In ni bil redek slučaj v zadnjih tednih pred festivalom, da je človek našel mladino, New Delhi, 24. jul. (Tanjug). Danes popoldne je bil podpisan enoletni trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Indijo, s katerim sta razširjena obseg in struktura trgovinske izmenjave med obema deželama. Kot plačilno sredstvo so po novem sporazumu določeni funti, odnosno transferativne rupije. Sef jugoslovanske delegacije Janez Vipotnik je dopisniku Tanjuga izjavil, da obstojajo realne možnosti za trgovinsko izmenjavo med našo državo in azijskimi deželami. Izjavil je tudi, da so bili sklenjeni sporazumi z Indijo, Burmo in Indonezijo, medtem ko je bila s Siamom zamenjana lista predmetov za izmenjavo. Ti sporazumi bodo jugoslovanskim izvoznikom omogočili tudi sodelovanje pri licitacijah za kapitalno izgradnjo. Jugoslovanska trgovinska delegacija po trimesečnem biva- Dullesovo sporočilo Sing Man Riju Washington, 24. julija (AFP). Kakor se je izvedelo iz dobro obveščenih krogov, je ameriški zunanji minister Dulles po da* našnjem sestanku s predsednikom Eisenho\rerjem, s katerim sta razpravljala o korejskem vprašanju, poslal novo sporočilo predsedniku Južne Koreje Sing Man Riju. Odstavitev vzhodnonemškega ministra za državno varnost Berlin, 24. julija (r). Nocoj je pisarna vzhodnonemškega ministrskega predsednika uradno objavila, da so ministra za državno varnost v Vzhodni Nemčiji Zeisserja odstavili. Njegov naslednik je Wol-weber. Odgovor Turčije na sovjetsko noto ANKARA, 24. julija (AFP): Tur-ška vlada je Izročila danes sovjetskemu veleposlaniku v Ankari odgovor na nedavno noto sovjetske vlade, ki Je zahtevala pojasnitev zaradi prisotnosti britanskih in ameriških vojnih ladij v morskih ožinah. V svojem odgovoru je turška vlada izjavila, da je obisk teh ladij v popolnem soglasju z določbami montreuške konvencije in da ga ni mogoče nikakor drugače tolmačiti, kakor dokaz prijateljskih zvez Turčije z državama. katerima pripadajo vojne ladje. ki je na dežju uporno vadila, da bi lahko dostojno nastopila na festivalu. Resnici na ljubo in v zadoščenje vsem, ki so nad 5 mesecev požrtvovalno delali ter v odgovor omenjenim »kritikom zaradi kritike« v »Večeru« in »Ljudski prosveti« postavimo bilanco VIII. festivala: V tem razdobju so zrasla tri nova partizanska društva. Izvedene so bile številne akademije, tekmovanja in pohodi v planine. V počastitev festivala so se že pozimi vršila smučarska tekmovanja, ^Nad 40 prosvetnih delavcev se je živo začelo zanimati za telesno vzgojo. Vse to za nas pač m skopa bilanca. Ne zaradi tradicije, temveč iz jasno določenega namena je bil izveden letošnji VIII. festival. Resnica je, da so priprave za festival lepa prilika za razgibano in množično kulturno dejavnost. Tega smo se brez nauka tovariša >—r—« v »Ljudski prosveti« zavedali in smo to priliko tudi izkoristili. Dokaz temu je cela vrsta prireditev in nad 2500 nastopajočih telovadcev, godbenikov in pevcev. Zato obsojamo izjavo o zanemarjenosti priprav. Pisca člankov v »Večeru« in »Ljudski prosveti« prav gotovo nista slišala deklice iz Podpece in dečka iz Mislinjskega jarka, ki sta premočena od dežja, vendar blestečih oči dejala: »Skoda, da nisva nastopila, ampak lepo je le bilo!« Danes lahko že trdimo, da je tudi VIII. koroški festival dosegel svoj notranji namen, kateremu je bil posvečen. Naš mladi rod dela dalje in se krepi pri telesni vzgoji, da bo nekoč zdrav in sposoben stopil na mesta starejših, ki danes grade temelje naši socialistični domovini. In ko se bo spomladi ota-jal sneg po globačah Uršlje in Pece. bodo naši ljudje zopet izpraševali: »Ali pojdemo na IX. koroški festival?« Faletov Miroslav nju v Siamu, Indoneziji, Burmi in Indiji odhaja na Ceylon, kjer bo zaključila svojo misijo Trst, 24. julija. Jugoslovansko podjetje »Brodo-impeks« je sklenilo z tržaškimi ladjedelnicami pogodbo za dobavo štirih ladijskih motorjev v skupni vrednosti 174 milijonov lir, ki jih bodo plačali preko tržaško-jugoslovanskega kliringa. To je že drugo letošnje večje naročilo jugoslovanskih podjetij pri tržaških ladjedelnicah. Da pa bo Jugoslavija lahko ta naročila pravočasno plačala, mora BEOGRAD, 24, julija. Državni sepretar za gospodarstvo je izdal navodila za izvajanje uredbe o davku na fond plač. Navodila dajejo podrobnejša pojasnila posameznih določb uredbe. Tako je treba razumeti pod izdatki, ki bremene fond plač, tudi dajatve, v denarju ali drugačne, kulturnim, prosvetnim, fizkultumim političnim in ostalim organizacijam. Nadalje bremene fond plač tudi delovne obleke, ki niso zaščitenega značaja. Pri določanju tarifnih postavk podjetje ni dolžno držati se povprečja posameznih kategorij delav-cev in nameščencev, marveč enotnega povprečja za vse podjetje. Pod pojmom »delavci, zaposleni na ostalih delovnih mestih v kmetijstvu« se razumejo delavci vseh ostalih strok, kot n. pr. strojniki, mlinarji, gradbeni delavci in podobno. Navodila nadalje pravijo, da se povečanje iznosa povprečnih zaslužkov lahko odobri v primeru, če obstojajo težki pogoji dela. ki so škodljivi za zdravje ali življenjsko nevarni, v izjemnih primerih pa tudi zaradi drugih specifičnih razlogov (visok strokovni sestav osebja in podobno). O vse hteh okoliščinah odloča svet proizvajalcev okrajnega oziroma mestnega Ljudskega odbora. O strokovni izobrazbi osebja v trgovini določajo navodila, da se do izdaje novih navodil, kaj naj se razume pod strokovno izobraz-bo, osebje razvrsti v 4 kategorije, po katerih se bo določal povpre-ček fonda plač. Za ostale delavce in uslužbence iz gospodarstva bo kot edina osnova za dokaz strokovne izobrazbe zaradi določitve povprečnega zaslužka služil popis delovnih mest iz leta 1952. Ce pa je za posamezna delovna mesta — to velja tudi za trgovska podjetja Na praznik. Dneva vstaje je občinska organizacija Zveze borcev iz Prebolda odkrila spomenik 174 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Spomenik, ki je delo arh. Trpina in kiparja Tršarja, stoji na lepo urejenem trgu pred domom Ljudske prosvete. VESTI IZ CELJA ROJSTVA, POROKE IN SMRTI V CELJU V Celju jc b-ilo od 13. do 19. julija rojenih 19 dečkov in 21 deklic. Poročenih je bilo 8 parov, umrlo pa 6 oseb. — V celjskem okoliškem okraju je bilo od 12. do 19. julija rojenih 12 dečkov in 8 deklic. Poročenih je bilo 9 parov, umrlo pa 9 oseb. M. C. razširitve trgovinskih in gospodarskih odnosov z azijskimi deželami. (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Navodila o izvajanja uredbe o fondn plač ZVU pokazati več razumevanja pri izdajanju uvoznih dovoljenj za blago, s katerim Jugoslavija lahko v večjih količinah zalaga tržaško tržišče. Po dosedanji praksi jedajala ZVU samo v izjemnih primerih dovoljenja za plačanje takih naročil preko tržaško-jugo-slovanskega kliringa, ker ne želi, da bi se povečal direktni blagovni promet- med Trstom in Jugoslavijo. — predvidena strokovna Izobrazba alternativno (višja, srednja ali nižja), se smatra, da je za to de. lovno mesto predvidena najvišja označena strokovna izobrazba. Kot edina osnova za dokazovanje strukovne izobrazbe bo služil popis delovnih mest iz leta 1952 odnosno 1953. ki ga je potrdil okrajni odnosno mestni svet proizvajalcev. Ce pa so nastale spremembe v procesu oziroma količini proizvodnje ali prometa, zaradi katerih je treba postaviti nova delovna mesta, potem je podjetje dolžno izvesti dopolnilni popis delovnih mest. Svet proizvajalcev lahko oprosti podjetje od izvedbe dopolnilnega popisa delovnih mest. če se odloči, da ho na kak drug način preveril kategorizacijo novih delovnih mest. Izpolnitev delovnega časa oseh. ki niso v delovnem odnosu s podjetjem, katerih honorar odnosno nagTada za izvršeno delo gre v breme fonda plač. se računa s pomočjo primerjave zneska, izplačanega honorarja s povprečkom tarifne postavke, predvidene v tarifnem pravilniku podjetja za delo oseh. ki Imajo ustrezajočo strokovno izobrazbo. Službena potovanja se računajo v delovni čas. V delovni čas se računa tudi tisti čas, ki ga porabi delavec pred ali po potovanju za delo v svoji stroki. Podjetje z obračunsko dobo daljšo od enega meseca, kateremu lanka v teku obračunske dobe izplačuje akontacije zaslužkov v višini povprečnega fonda plač. lahko v teku obračunske dobe poleg akontacije na plače v višini povprečnega fonda plač dviga tudi zneske, potrebne za izplačilo izdatkov po členu 12 uredbe, to je izdatkov, ki gredo v breme fonda plač. ki pa so izločeni iz izračunavanja davčne osnove. V Novem mestu izginjajo zadnji sledovi vojne Elektrika v naših vaseh IZ VČERAJŠNJE DRCOE IZDAJE Trgovinski sporazum med Indijo in Jugoslavijo podpisan TRŽAŠKE VESTI Jugoslavija f e naročila za 1Y4 milijonov lir ladijskih motorjev v tržaških ladjedelnicah PRODAJA VOZNIH KART ZA POSEBNI VLAK V MOJSTRANO NA PROSLAVO 60-LETNICE SLOVENSKEGA PLANINSTVA in II. medrepubliški planinski tabor v Vratih pod Triglavom je pri PD Ljubljana-matica, Trg OF 14 (palača Gra- \ fike), telefon št. 22-645. — Odhod posebnega vlaka v soboto 1. avgusta 1953 ob 14. uri s prihodom v Mojstrano ob 16.27 uri, povratek iz Mojstrane v nedeljo 2. avgusta 1953 ob 20.05, prihod v Ljubljano ob 22.15 uri. Vlak ima postanek samo na postajah Medvode — Škofja Loka — Kranj — Radovljica in Jesenice. Pohitite z nakupom, ki daje istočasno tudi pravico do brezplačnega prenočišča v šotorih. Društva in delovni kolektivi, ki jim bo odobren osebni prevoz s kamioni, ne plačajo takse za pregled kamiona po tarif. št. 45 zakona o taksah (odobritev Državnega sekretariata za gospodarstvo št. IV-3030-1953 od 18. julija 1953). Za udeležence, ki bodo 3. avgusta 1953 prisostvovali odkritju Kugyjevega spomenika in si ogledali planinsko razstavo v Logu je preskrbljeno za prevoz od Zadnice do Zgornje Trente. Za vse informacije se obračajte na planinska društva ali na prireditveni odbor pri Planinski zvezi Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva ulica 12, telefon 22-553. Koledar Nedelja, 26. julija: Ana, Nuša Ponedeljek. 27. julija: Natalija. Dušan 26. VII. 1856. — Rojen na Irskem pisatelj Bernard Shaw. 26. VII. 1914. — Zečetek prve svetovne vojne. Zdravniška dežurna služba Ljubljana: za nujne pr mere — Poliklinika. Miklošičeve c. 20. tel 23-081; sobotna in nedeljska služba — V soboto od 16. do ponedeljka do 6 ure zjutraj: nočna dežurna vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj. * V Beogradu je na medicinski fakulteti diplomiral za doktorja stomatologije Boris Tomše iz Ljubljane, iskreno čestitamo. 5508-d Danes praznuje 4C-Ietmico partizan. prvoborec Rado Zakonjšek. Cankar. Čestitamo in želimo mu še mnogo uspehov na živi jenski poti! — Partizanski tovariši. 5528-d Zahvala. Iskreno se zahvaljujeva šefu Bolnice za dojenčke v Ljubljani, asistentu dr. Matajcu. dalje sobni zdravnici dr. Vrtovčevi in dr. Vargazonov i za ves trud. ki so ga imeli z najinim Lovrenčkom, da so nama ga ohranili pri ž’vljenju. Hvaležna Majda in Miloš Lekše. -n Udležencem natečaja za izdelavo idejnega načrta novogradnje ljudske šole ita nižje gimnazije v Stražišču pri Kranju sporočamo, da je rok dela žirijske komisije za pregled in ocen tev dospelih no. Črtov podaljšan do 1. avgusta 1953. — Ljudski odbor mestne obččne Kranj. 5533-d Na željo pokojnega tov. FTanca Kopitarja. Ljubljana, Ribniška 1. je bilo namesto cvetja na grob darovano slepi mladriii d n 10.000. Pokojnega dobrotnika bo slepa mladina ohranila v hvaležnem spominu! 5531-d Obveščamo vse voznike motornih in vprežnih vozil, da je do nadaljnjega zaradi porušenega mostu preko Tunjščice občinska cesta Križ-Komeda zaprta. — Ves premet naj se preusmeri po okra jni cesti Kamnik-Moste.Komemda in obratno. — Tajništvo za notranje zadeve OLO Ljubljena okolica. 553-3.d Iskreno se zahvaljujem g. primariju, ker md je z uspešno ope* racijo rešil očeta. Hvala tudi g. primariju dr. Brandstetter ju za njegov trud in bolniškemu osobiu jeseniške bolnišnice. — Tag lavi a Anica, Jesenice, Kosova 10. 5536-d Docent dr. Pompe Janko do 28. avgusta ne ordinira. 5542-d Dr. Hubad Ivan, zobozdravnik v Šentvidu jne ordinira od 27. julija do 8. avgusta 1953. 553F.d Prof. Dr. ješe ne ordinira do septembra. 5488-d »NEON«, elektrotehnično podjet. je ing. A. Zupančič, se je prešel 3o iz Kolodvorske ulice 22 na Pet-kovškovo nabrežje 7 (prej Sv. Petra nasip). 5532.d Slabosti na vožnji z avtomobilom. avionom, železnico in ladjo Vam prepreči NAVISAN. Pred odhodom na letni odd h ne pozabite — NAVISAN dobite v lekarnah! 5287-d MOTOX je prakrično in gotovo sredstvo prot: moljem. Ploščice enostavno daste v omaro. Razvijajoči se plin bo uničil vse molje. 2466-d Kino foto delavnica, precizna mehanika. Gosposvetska c. 10, ima novo telef. št. 22-962. 5552-n Cesta Polje—Zadobrova od odcepa Zaloške v Polju do kolodvora Polje pri Ljubljani bo od 27. julija dalje do dovrš tve cestno gradbenih del na tem odseku zaprta za vsak promet. Uprava cest MLO, Ljubljana. 5548-d Kis za vlaganje »KISAN«. priznano dober, prodajajo drogerije v Ljubljani. 5546-n Stenice, ščurke, bolhe, kakor tudi rastlinski mrčes zanosijivo uniči TOXIT prašek. Prodajajo vse drogerije v Ljubljani. 5547-n KINO »UNION«: jugosl. film »Skalna obzorja«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. KINO »KOMUNA«: premiera amer. filma »Zadeva Pa radine«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. KINO »SLOGA«: amer. film »Afera na Trm dadu«. Tedn k. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—li ter od 15 dalje. L. KINO »TIVOLI: amer. fum »Paula«. Tednik. Predstava ob 20.30. L. KINO »BEŽIGRAD«: prem era amer. filma »Zadeva Pa radin e«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopa c v obeh letnih kinematografih od 19.30 dalje. KINO »SISKA«; amer. film »Ljubezen ie lepa« Tednik. Predstave ob 16, 18 n 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KINO »TRIGLAV«: Zaprto! KINO »SOCA«: Zaprto. L. KINO DOM LM: franc, film »Pariz poje« ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19 ure dalje. LITOSTROJ: franc, film »Ljubimca iz Verone« ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. Zadnjič. CELJE »UNION«: amer. film »Carrie«. CELJE »DOM« in LETNI: angl. film »Hitrejši od zvoka«. BLED: mehiški film »En dan življenja« predstave ob 18 in 20.30. KAMNIK: angl. film »Mandy«. ZADOBROVA: angl. film »Lady Hamilton«. VEVČE: nemški film »Maja v tenčici«. DOMŽALE: amer. film »Velika reka«. RADOVLJICA: amer. barvni film »Veliki Caruso«. NOVO MESTO »KRKA«: sloven, film »Jara gospoda« ob 16, 18.15 in 20.15. ROGAŠKA SLATINA: amer. barvni film »Trije kavalirji«. ŽALEC: amer. film »Intermezzo«. KRANJ »STOR2IC«: franc, film »Frizer za dame« s tednikom ob 16, 18 in 20. Dopoldne matineja ob 8.30 »Frizer za dame «cxb 10 ;Knjiga o džung.i«. KRANJ »PARTIZAN«: angl. film »Knjiga o džungli« s tednikom. KRANJ »SVOBODA«: angl. bar. viti film )VCnjiga o džungli« ob 16, 18 in 20. Dopoldne matineja cib 10 uri franc, film »Frizer za dteme«. JESENICE »RADIO«: mehiški film »En dan življenja« ob 16, 18 in 20. Dopoldne matineja istega filma — cena 10 din. JESENICE »SVOBODA«: Isti film kot kino »Radio« cb 20.30. ‘V slabem vremenu predstava ob 16 v kinu »Radio«. JESENICE »PLAV2«: mehiški film »La Malqerida« ob 16, 18 in 20. Dopoldne matineja istega filma — cena 10 din. KOROŠKA BELA: amer frim »Teška pot« ob 16, 18 in 20. Dopoldne matineja istega filma — cena 10 din. .SLAVOLOK j 50 ERICH MARIA REMARQUE ZMAGE** Obrisal se je in še za hip omahoval. Čudna reč, kaj vse mu tu priletava v misli od nikoder. Senca, nič. Nemara je prišlo zato, ker je bil pri Kate Hegström. Ali pa zaradi besed, ki jih je govorila Joan prej v taksiju. Veliko prenaglo in veliko prelahno. Ali pa preprosto zato, ker nekdo čaka — namesto da bi on čakal. Zmrdnil je z ustnicami in odprl vrata. »Ravic,« je rekla Joan v temi. »Kalvados stoji na mizi ob oknu.« Ustavil se je. Zapazil je, da je bil v neki napetosti. Marsičesa, kar bi bila dejala, ne bi bil mogel prenesti. To zdaj je bilo pravilno. Napetost se je razvezala v prosto, tiho gotovost. »Si našla steklenico?« je vprašal. »Kaj preprosto. Stala je pač tu. Toda odprla sem jo. Nekje med stvarmi sem našla odpirač. Daj mi še en kozarec.« Natočil je dva kozarca in ji odnesel enega. »Na —.« Dobro J'e delo, občutiti čisti jabolčni okus. Dobro je bilo, da je našla oan pravilno besedo. Nagnila je glavo vznak in pila. Lasje so ji padali na ramena in v tem trenutku ni bila videti nič drugega kakor zgolj pitje, r* ’» 5- "tp: opazil to na nji. \edno se je vsa predajala temu, kar je ravno počela. Narahlo ga je ošinilo, da v tem ne tiči samo neka mikavnost, ampak tudi neka nevarnost. Bila ni nič drugega, kakor pitje, ko je pila; nič kakor ljubezen, ko je ljubil#; nič kakor obup, ko je bila obupana; in nič kakor pozabljenje, ko je pozabila. Joan je odstavila kozarec in se mahoma zasmejala. »Ravic,« je rekla. »Vem, kaj si mislil.« »V resnici?« »Res. Čutil si se že na pol poročenega poprej. Jaz sebe tudi. Da kdo pusti človeka pred vrati, ni kak poseben doživljaj. Vrh tega še z rožami v naročju. Hvala bogu je bil kalvados tu. Nikar ne bodi tako previden s steklenico.« Ravic je natočil. »Imeniten človek si,« je rekel. »Res je. Tamle v kopalnici te že nisem mogel prav prenašati. Zdaj se mi zdiš čudovita. Salute!« »Salute!« Izpil je svoj kalvados. »To je druga noč,« je rekel. »Nevarna je. Mik neznanega je minil in mika zaupljivosti še ni. Prenesla jo bova.« Joan je odložila svoj kozarec. »Zdi se, da veš ti na kupe o teh stvareh.« »Prav ničesar ne vem. Jaz samo govorim. Človek nikdar ničesar ne ve. Vse je vedno drugače. Zdajle tudi. Nikdar ni druge noči. Zmerom je prva. Druga bi bila konec.« »Hvala bogu! Kam pa bi drugače prišli. Z nečim, kar je aritmetiki podobno. In zdaj pridi. Ne bom še zaspala. Piti hočem s teboj. Tam gori stojijo zvezde nage v mrazu. Kako zebe človeka, če je sam! Tudi če je vroče. V dvoje nikdar.« »V dvoje lahko celo zmrzneta.« »Midva ne.« »Seveda ne,« je rekel Ravic in v temi ni videla izraza, ki mu je preletel obraz. »Midva ne,« X. »Kaj pa je bilo z menoj, Ravic?« je vprašala Kate Hegström. Ležala je v svoji postelji, malo dvignjena, z dvema blazinama pod glavo. V sobi je dišalo po Eau de sante in parfumu. Zgorn ji del okna je bil priprt. Čisti, nekolikanj ledeni zrak s ceste je prihajal in se mešal s toploto v sobi, kakor bi ne bilo januarja, marveč že aprila. »Imeli ste vročino, Kate. Par dni. Nato ste spali. Skoraj štiriindvajset ur. Zdaj je vročina prešla in vse je v redu. Kako se počutite?« »Trudna. Zmerom še. A drugače, kakor poprej. Ne tako krčevito. Bolečine komaj da čutim.« »Malo vas bo še bolelo. Ne prehudo in mi bomo že skrbeli, da boste mogli prenesti. A čisto tako kakor zdaj ne bo ostalo. Saj to sami Ateste —.« Pokimala je. »Napravili ste mi rez, Ravic —.« »Da, Kate.« »Je bilo potrebno?« »Da.« Ravic Je počakal. Bolje, da jo pusti, naj sama vpraša. »Koliko časa bom morala ležati?« »Nekaj tednov.« Za hip je molčala. »Zdi se mi, da bo to dobro zame. Miru sem potrebna. Imela sem dovolj. Zdaj vidim to. Bila sem trudna. Nisem hotela vedeti, da je res. Je imelo kaj zveze s to stvarjo?« »Gotove, čisto gotovo.« »Tudi to, da sem tu pa tam krvavela? Med meseci?« »To tudi. Kate.«