Leto ?I2., štev. 167 V Ljubljani, četrtek dne 8. julija 1922 Poffnfita pavSallran?. nsh*}* ca 4 zjutraj. Stane mesečno 7'50. Din za inozemstvo 16 — . Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16,1 Telefon §t. 7Z Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. DanaSnja Številka 1 Din - 4 R Upravnlštvoi Ljubljana, Prešernova. nI. K. 54. Telef. št. 36.' Podružnice: Maribor, Barvarska uKoa st. 1. TeLšt.22. Celje, Aleksandr. cest«. Račun pri poitn. čekor zavocu štev. U.S42. Današnja šievlka obsega osem tirani tn stene en dinar. Ljubljana, 5. julija. Zakon narave je tak. da se v boju ra obstanek obdrži samo ono, kar je vztrajnejše. spretaejše in boljše. Proti teinu aksiomu, ki velja za vso vegetacijo. se zaman bore v politiki oni, ki bi radi zamenjali delo z brezdeljem, sposobnost z domišljavostjo ter spret-nost v pozitivnem prizadevanju z destruktivno pustolovščino. Politično zavedni Slovenci ano dar ttes kakor rojeni za destruktivno poli; riko. Skozi decenije smo v borbi proti i-.uZenjstvu stali v Avstro - Ogrski v neprestanem boju z vlado in državo. V znamenju samopomoči sfno sicer posvečali nekaj svojih sil drobnemu delu za narod, k vladnim poslom ms niso klicali in se zanje tudi nismo zanimali. Ni čudno, da je za komplicirane državniške ageade med nami danes le tnalo sposobnih sil. Vzemite katerokoli važnejšo panogo n. pr. zunanjo politiko, finance, trgovino, vojaštvo itd.. poTsod smo v zadregi, če treba vodilna, mesta — naj jih je tudi le toliko kot prstov na eni roki — zasesti z odličnimi strokovnjaki Tn če že koga imamo, mu mi sami prav kmalu odrečemo vse kvalifikacije. Na koncu konca opravičljivo, če pomislimo, iz kakega miljeja smo vzrastli. Z nacijo-nalno državo in narodno svobodo so dani Šele predpono,ji za razvoj krepkih -H našega rodu. Cez 20, 30, 50 let bo t >idi pri nas lahko drugače. Politična zgodovina, zlasti Cehov. Slovencev in Hrvatom, dokazuje, da realizaciji idealnih programov ni nobena stvar toliko škodovala kot negativna taktika abstinence pri delu. Tako je tndi danes. Lahko je kritiko-vati, lahko se usesti v udobne fotelje in modrovati, kaj ni dobro in kaj bi moralo biti boljše. Poceni je, razvijati teorije o tem in onemi vprašanja, in naicenejše je. vse devati v nič. Da bi ljudje, ki še povrh poudarjajo. da so dobri državljani in narodni, čas in trud, M ga potrosijo za zabavljanje in hujskanje, porabili za konstruktivno delo, bi jugoslovanstvo, so-eijalizem, gospodarstvo in vse drugo v ° naši državi napredovalo mnogo hitreje. Od 40 pri zadnjih volitvah izvoljenih poslancev v Sloveniji sloni vse parlamentarno delo, ki je v parlaman-tarui državi najvažnejše, na prav mar tem številu ljudi, ki se zavedajo svojih dolžnosti. Od 93 na Hrvatskem izvoljenih poslancev je pozitivnega parlamentarnega dela še manj videti kot v Sloveniji. Kdo more, 6e je pravičen in posten, r takih razmerah naprtiti trem slov-in-skici demokratom vsa bremena težke situacije. Mar niso nezadovoljstva in nedo-tatkov krivi v mnogo večji izr meri oni ki stoje na strani ▼ brsade-Iju. ali pa za plotom povečujejo nezar dovoljstvo. kakor oni ki se na vso moč trudijo, da po najboljših močeh nripomorejo h konsolidaciji države? ^koda je za mlado drŽavo, škoda za narod in v jedru dobro ljudstvo, da ra begajo brezglavi ali brezvestni demagogi. dasi procesa v razvoju nikakor ne morejo zaustaviti. Naj pa nastopajo podžigale! plemenskih strasti še s takim žolčem, nič jim ne pomaga! Jugoslovanstvo je v razvoju. ki ga ne zajezi nobena sila vsč. Naravni čut naroda je jačji od prizadevanj poedinih eksaltlrancev, duh novesra časa krepkeiši od reakcijonar-;e mentalitete ljudi, ki Sive od avstri-jsVantstva in se niso še prerodili. Cela vrsta dogodkov najnovejšega *asa nas znova potrjuje, da smo na pravi poti. Praktično življenje podira teoretike z nepraktičnimi teorijami. Zagreb je gnezdo partikularizma in plemenskega seperatizma. A zagrebški velesejm je dokazal, da je Hrvatstvo s3ino zase tudi na gospodarskem polju nemogoče. Treba je pogledati število onih, M so razstavili na zagrebški izložbi, število obiskovalcev ter broj kupcev, da se vidi. kako ee je v Zagrebu zadnje tedne jugoslovanstvo praktično uveljavljalo. Ljubljanski velesejm bo če« dva meseca dokazal isto. Ljubljana je baš te dni središče važnega jugoslovanskega pokreta, ki ga z veliko vnemo in vztrajnostjo podpirajo jugoslovanske žene. čez mesec dni pa bo Ljubljana ob vsesokolskem zletu žarišče najizrazitejše manifeste c! je za Jugoslovanstvo in Slovanstvo. V očigled tako velikim činjenicam Izgledajo naravnost smešni oni, ki, če todi iz obupa, poskušajo, da bi se Sava obrnila s svojim tokom od Beograda nazaj proti Savici. Zavedamo se, da ideal" Jueoelffvacstva še ni dosežen, da Lepa demokratska manifestacija v Mariboru. POZDRAVNI VEČER DR. KUKOVCU. - OVACUE DR. ŽERJAVU. — RESOLUCIJA O POLITIČNEM POLOŽAJU. Maribor, 5. Nila. (Izv.) Pozdravni večer, ki ga le priredila mariborska krajevna organizacija JDS posl. dr. Kukovcu, se }e razvil v naravnost sijajno strankino zborovanje. Udeležba le bila tako velika, da se je moralo prestaviti zborovanje lz male r veliko dvorano Narodnega doma. Zborovanje Je otvoril predsednik krajevne organizacije g. dr. Lipoid ki ie predvsem pozdravil poslanca dr. Kukovca ob njegovi preselitvi ▼ Maribor, izražujoč nado, da bo pomenil njegov prihod nov krepek razmah Javnega mnenja v Mariboru. Vsi zborovale} so se pridružili dr. Lipoldovim Izvajanjem in so odu-ševljeno pozdravljali dr. Kukovca. Nato ie poročal dr. Kukovec o politični situaciji, dr. Kramer pa o kampanji znanih nasprotnikov demokratske stranke. Zborovanja, katerega se Je udeležilo tudi mnogo ženstva, je trajalo nad tri ure. Po izčrpnih in stvarnih referatih in med ponovnim apiavdiranjem so zbrani z navdušenjem sprejeli naslednje resolucije: 1.) Na zborovanju krajevne organizacije demokratske stranke v Mariboru zbrani iskreno pozdravljajo predsednika stranke dr. Veke slava Kokovca, prepričani, da bo z iniciativnim ln požrtvovalnim delom Se bolj utrdi! strankino organizacijo ter neled naše demokratske ideje v vsej mariborski oblasti: posl. dr. Kukovcu pri tej prilik! Izrekajo neomajno zaupanje. 2.) Z največjim cgOTČeniem zavračamo nečuvene napade bankarske klike pro- ti slovenski demokraciji bi njenim najod-llčneišim predstaviteljem. Izrekamo našemu voditelju dr. Žerjavu neomajno zaupanje. ki ga jralgrife klevete nasprotnikov demokratske stranke ne morejo omajati. Izrekamo m« zahvalo za njegovo neumorno delovanje za državo hi stranko ter obenem željo, da kmalu popolnoma okreva in se poprime z novo energijo dela za konsolidacijo in napredek države in stranke. — Tudi vsem ostalim funkcionarjem stranke Izrekamo v polni zavesti strankarske solidarnosti zahvalo in zaupanje. Nai navzlic vsem težavam, ld se jim delajo brez kakih stvarnih razlogov celo v lastnih vrstah vztrajajo na dose-danll poti resnega ln pozitivnega dela. (Burno ploskanje.) 3.) Resolucija o političnem položaju povdarja. da Je smatrati znani intervjuv pokrajinskega namestnika Hribarja politično kot afrort proti ustavi, ki ga ie obsojati kot korak, nevaren konsolidaciji države. Slovenski del demokratske stranke ie pristal, da omogoči sprejetje ustave, na določi«, H ne pripušča večjih oblasti nego z 800.000 prebivalci. Konsek-venca tega ie razdelitev slovenskega ozemlja na mariborsko !n ljubljansko oblast, katero Je svoje Jasno v posebni vlogi na vlado predlagal tudi sam pokrajinski namestnik Hribar. Resolucija odobrava stališče načelstva JDS mariborske oblasti, ki odklanja vsako odgovornost za politiko današnjega najvišjega funkcionarja pokrallnske uprave. Šefa narodne skupščine* NADALJEVANJE PRORAČUNSKE DEBATE. Beograd, 5. Julija. (Izv.) DanaSnja dopoldanska seja narodne skupščine se je pričela ob desetih. Prvi je govoril eem-ljoradnlk Vasilij Popovič. ki je celi dve nri razpravljal o agrarnem vprašanju v Bosni. Končno je izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Opoldne je dobil besedo klerikalec Štefan Barifi. ki se je bavil z raznimi malenkostmi, s formalnimi vprašanji glede vojske, napadal Sokol-stlvo ter branil Orle. Dopoldanska seja parlamenta je bila prekinjena ob 18. uri, popoldanska se je začela ob 17. uri. Govoril je najprej radikale o Aleksa Vujovič, za njim zemljo-radnlk Juraj BartuloviS, nato pa socialist Etbin Kristan, ki je konstatlral, da je v skupščini premalo poslancev. Predsednik je moral poslati po poslance v klubske lokale, da pridejo v dvorano ln se je mogla »eja nadaljevati. Seja ie končala ob 21. uri. Jutri bo in-terpelacijska seja z dnevnim redom: 1.) Interpelacija glede dovolitve uvoza 400 vagonov soli iz Rumunije; 2.) interpelacija posl. Stankovima na ministra za fa- rne in rude glede gozdov w Aleksinač-kem srezu: 8.) Interpelacija posL Mileti-6a na ministra financ o knjigovodji finančne uprave ▼ Paračinn Dragoljnbn Brankovifiu ln njegovi kvalifikaciji. NADALJNJI DELOVNI PROGRAM SKUPŠČINE. Beograd, 5. julija. (Izv.) V parlamentarnih klubih se računa, da bo generalna debata o proračuna končana ▼ soboto zvečer. Število prijavljenih govornikov je bilo koncem današnje seje 14. Ako se v soboto dovrši generalna debata o proračunu, pride na dnevni red zakon o vna njem posojilu, o katerem se bo razpravljalo najbrž ves prihodnji teden. V tretjem tednu tega meseca pa se bo vršila specialna debata o proračunu. RADIKALCI IN VNANJE POSOJILO. Beograd, 5. julija. (Izv.) Radikalni klnb je imel danes posvetovanje o vn&njem posojilu. Vsi govorniki so se izjavili za posojilo. Izgleda, da je nasprotstvo radi-kalcev proti ameriškemu posojilu ponehalo. Nemška obznana pred parlamentom. STRAH PRED SOCIJAT TSTICNO VEČINO. — POMEMBNE IZJAVE VODITELJA LJUDSKE STRANKE. Berlin, 5. fnlfls- (Izv.) Politični položaj se je danes znatno Izpremeni!, ker iščejo meščanske stranke, zlasti deniokrdti nekak izhod, da jim ne bi mogli volilci očitati, da so pričeli preveč radikalno politiko. V krogih demokratov in tudi cen-truma se je poiavjla bojazen, da bi po vstopu neodvisnih v vlado imeli obe socialistični stranki v vlad! večino napram meščanskim strankam- Od demokratske strani zaradi tega poskušajo pregovoriti nemško ljudsko stranko, naj vstopi v vlado. AH je to postopanje demokratov le taktična poteza, ali pa od nemške ljudske stranke res pričakujejo pozitivnega odgovora ln hočejo s tem preprečiti vstop neodvisnih socijallstov v vlado, se še ne da ugotoviti. Odločitev glede sestave vlade bo padla obenem z odločitvijo glede zakona za zaščito republike, o katerem je državni zbor v zvezi z razpravo o amnestijskem zakonu in o štirih Interpelacijah proti obstoju samoobrambnih organizacij ln p-oti antlrcpr.blikan-yklm manifestacijam članov bivše vojske. pričel danes razpravljati v prvem čl tanj u. Minister za notranje zadeve dr. Kbster Je opozoril na to, da se more sicer razpravljati o podrobnostih metod, da pa vlada s to akcijo stoj! in pade. »Država je v nevarnosti, vsak naj stori svojo dolžnost« ie končal dr. Kfister svoja izvajanja. Obstoj ali razpnst državnega zbora ter usoda kabineta so odvisni od stališča frakcij do tega zakona. Posebne važnosti je bila vsled tega izjava vodje nemške ljudske stranke dr. Stresemanna na da- našnil seji zbornice. Id Je bila politično _ zelo spretno sestavljena in ta" }e po vsej t Spopadi pri protireakcifo-namih demonstracijah. DEMONSTRACIJE SO POTEKLE V BERLINU MIRNO. V PROVINCI JE TEKLA KRI. Berlin, 3. julija. (Isv.) Demonstracije,! Ko je hotela policija posredovati, so J» ki so jih včeraj priredile vse tri sociali-' demonstranti razorožili. Prišlo je do rea-stične stranke v pokrepitev svoje zahte- nih spopadov z obrambno policijo, pri zbornici vzbudila splošno pozornost. Dr. Stresemann ln tudi drugi nemškonacio-ralni govornik sts priznala, da 5e država v položaju, ki nujno zahteva izjemnega zakona. Med poslanci ie zavladal« splošno gibanic, ko je poda! vodja nemške ljudske stranke nastopno izjavo: «Se ored tedni sem spada! med one, ki so samo z nasmehom sprejeli govorice, o tajnih organizacijah morilcev. Danes moram globoko razburjen priznati, da dejansko obstojajo v Nemčiji taka morilska središča, ki se morajo do korenine iztrebiti.* Dr. Stresemann ie nadalje izjavil, da je nemška ljudska stranka v principu pripravljena sodelovati pri zakotni o zaščiti republike. Posebne važnosti ie tudi pripravljenost nemške ljudske stranke ščititi črno-rdečo-zlato državno ?astavo proti omalovaževanju in psovanju. Nemška ljudska stranka ie namreč dosedaj vodila močno agitacijo proti novi državni zastavi. To mafi vsekakor važen pre-okret. V sijajni polemiki se je dr. Stesemann nato obrnil proti nemškim reakdjonar-cem ic šovinistom. Zaklical je dr. Hellfe-rlchu. ki je brez svojih običajnih medkli-cev pazljivo poslušal govor dr. Steseman-na. da tako ne more več iti dalje, da se krivi sedanja republika za vso nesrečo, ki jo mora država pretrpeti. VeEkansko odobravanie zlasti pri cen t rumu so povzročile besede dr. Stesemanna, s katerem le ostro obsojal politično gonjo, ki se je vprizorila v slučaju Erzberger. Zakonska predloga o zaščiti države tn politični amnestiji sta bila naposled izročena pravnemu odseku, nakar ie bila seja zaključena. ve po zakonu za zaščito države, so po dosedaj došlih poročilih potekle v splošnem precej mirno. Samo v Frankfurtu, KOlnu, DU&seldorfu in Wiesbadnu ter v nekaterih krajih Srednje Nemčije je prišlo do izgredov komunističnih elementov. Polioija je morala v nekaterih krajih rabiti tndi orožje. Bilo je več ranje- katerih je bil en rudar smrtno ranjen. Zvečer je velika množica vdrla v mestno hišo, odvzela obrambni policiji orofc je ter odšla k vojašnici policije, kjer je prišlo do težkih izgredov. V mestno bok nico f>o tekom večera prenesli enega mri vega rudarja in 10 delavcev ter 8 redarjev, ki so bili več ali manj teiko ranje- nih; v Wie«badnu je bila ena oseba nI Več drugih ranjencev so prepeljaK nsmrfiena. T druge bolnice. Skupno število ranjen- Lelpzig, 5. julija. (Izv.) Pri včerajšnjih cev bo znašalo približno 30. Danes stav-demonstracljah je prišlo ▼ Zittauu do kajo skoraj v vseh obratih. Trgovine so nemirov, ki so zahtevah več žrtev. De-j zaprte. Cestna železnica ne vozi. Pred monstranti so napadli nekega mota, ki j vojašnico je danes dopoldne prišlo Ho se je zaničljivo izrazil o demonstracijah. | novih spopadov. Krali in kraljica v Delnicah. Delnice, 5. julija. (Izv.) Včerai ob pol Šesti url popoldne sta dospela v avtomobilu v Delnice kralj in kraljica s svojim spremstvom. Čeprav potuje kralj in kraljica nenapovedano, se je vest o njunem dolazku takoj razširila v Delnicah in v bližnji okolici. V kratkem času se je zbrala velika množica ljudstva, ki je kralju ln kraljici priredila navdušene ovacije. Kralj Aleksander se Je deset minut raz-govarlal s kotarsklm predstojnikom, ki ga je pozdravil t hnenu ljudstva, in s poveljnikom tamošnjega bataljona, ki se mu Je javil. Nato ie kraljevska dvolica odpotovala dalje, barno pozdravljena od mnogobrojnega občinstva. PROFESOR ILEŠIC POZVAN V VARŠAVO. Zagreb, S. julija. (Izv.) Profesor zagrebške univerze dr. Fran Ilešlč bo predaval na poziv pollske vlade v zimskem semestru 1922/23 na poljski univerzi v Varšavi ln sicer o Jugoslovanski literaturi in narodni zgodovini. mu leži še marsikaj na poti, zavedamo se pa tudi, da postaja Jugoslovanstvo dan za dnem krepkejše. Komur je na tem, da se bo proces razvijal še hitreje, naj stopi v vrste pozitivnih delavcev. Za.kon narave je tak, da neusmiljeno podleže oni ki je šibkejši, manj sposoben in nespreten. Razvoj Jugoslovanov gre in bo šel brezobzirno preko vseh, ki bi ga hoteli ovirati Zadržujejo ga trenotno poedini lahko, odvrniti in zatreti g' več ne morejo. Slovenski abiturijenti v Beogradu. Beograd, 5. julija. (Izv.) Danes ob 13-50 je dospelo v B ■"•ograd 300 slovenskih abiturijentov. Na kolodvoru so jih pozdravili Kolo srpskih sest ara, zastopniki občine, profesorskega društva, srednjih šol, Ferijalni savez in jskauti. Pri sprejemu je svirala vojaška godba. Po pozdravu so odšli abiturijenti v sprevodu v vojno akademijo, kjer so nastanjeni Jutri bodo obiskali dvor, parlament in jugoslovansko umetniško razstavo. Popoldne bodo prisostvovali sokolskim vajam vojakov. V petek ob ^47. odidejo abirarijent-je s posebnim vlakom ▼ Avalo, da počastijo spomin neznanega vojaka. Popoldne po povratku bodo posetili Top-iSider in Košutnjak. V soboto obišč»-|jo botaniški vrt in tovarno za blago.' Ob 7. zvečer odidejo s parobrodom v Negotin. ZASACEN BANČNI KURIR. Beograd, 5. julija. (Izv.) Francoska hipotekama banka, na kateri je intere-6iran tudi PaŠičev sin Rade, je dobila dovoljenje «a izvoz 200.000 levov v Bolgarska Kurir te banke Jekovac Nalderan Je bil zadržan na carinarnici v Caribrodn, kjer mu je zabranjen prehod preko meje zaradi pasoša, ld ni bil pravilno vidiran po beograjski polici?. Na vprašanje, koliko levov da nosi je odgovoril, da jih ima seboj /200.000. Pri" pregledu zaboja pa so našli da ima 500.000 levov. Kurir je bil aretiran. Burna seia madžarskega parlamenta. Budimpešta, 3. julija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je posl Droz-dv omenil izjavo jugoslovanskega min. predsednika Pašiča, ki jo je priobčil angleški list, po kateri je jugoslovanska vlada predlagala madžarski vladi, naj pripozna v splošnem s trianonsko mirovno pogodbo ustvarjeni položaj. Zato bi Madžarska dobila nazaj ona ozemlja, kjer prebivajo Madžari. Drozdj je pripomnil, da je enak predlog stavila Češkoslovaška v Marijinih Lažnih in v Brucko. Izvajanja posL Drozdvja, ki je vladi očital da nI sprejela tako ugodne ponudbe, so bila po^od za viharne debate med opozicijo in vladno stranko. Drozdv je nadalje govoril o volilnih sleparijah, pri čemer je zopet prišlo do hrupnih prizorov. Ko je poljedelski minister Szabo odgovoril DB- govor posl Štefana Rs-kovszkega ter pripomnil da se opozicija zaman trudi, vlada pa da vendarle napram, kar smatra za dobro, se Je ponovil hrup s podvojeno silo, tako da je predsednik moral sejo prekiniti. Seja. ki bi bila morala trajati do ene popoldne, se je zaključila vsled ponovnih nemirov šele ob šestih zvečer. ŽRTVE LAKOTE NA RUSKEM. Pariz, 3. Julija. (Izv.) Po zadnjih poročilih je vsled lakote umrlo v Rusiji 10 milijonov oseb. DR. DELBRUECK UMRL. Leipzig, .3. julija. (Izv.) Predsednik državnsga sodišča dr. Heinrich pl Del-brftck ie danes utprl. Bil le s*ar 67 let Posvetovanje gleda* liSkih intendantov. Zagreb, 5. julija. (Izv.) Včeraj iu cU j nea se je nadaljevala seja upravnikov ! gledališč iz Zagreba, Ljubljane. Beo-• grada, Sarajeva, Splita in Osijeka. Se-j stavil se bo pri ministrstvu proevete ;direktorij upravnikov in namestnikov i kot informacijska organipcija vlad?. ! Nadalje «o sklenili zaprositi vlado, da : postavi posebnega referenta za gledališča, ki bi posredoval med tem direk torijem in vlada Direktorij se sestane vsako leto najmanj enkrat Ekseku-tivo direktorija tvorijo ravnatelji gledališč iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Vendar pa ta nova institucija ne bo ni najmanje motila avtonomije poedinih gledališč. Upravniki so naposled sklenili, naj se po možnosti izenačijo plače gleda liških umetnikov na vseh naših gledališčih in naj v bodoče nastopajo vsa gledališča enotno ▼ vseh finančnik vprašanjih. NAŠ KONZUL V TRSTU. Beograd, 3. lullja. (Izv.) Za našega konzula v Trstu Je Imenovan dosedani: konzul v Zadrn Ctacar Markovlč. IZ FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 3. julija. (Izv.) Finančni oozarjala na skupno delo obeh narodov, kar naj se kaže tudi v ženskem svetu. Njen sesterski pozdrav so sprejele zbt.rovalke s pri znanjem na znanje. S tem je bil program prvega dneva izčrpan in ker so bile nekatere delegatke utrujene, se je skujščina za ta dan zaključila. Popoldne je sledila seja širšega odbora. Zvečer je bil koncert »Glasbene Matice*. Danes se kongres nadaljuje. Želimo, da bi se naše ženstvo marljivo udeleževalo zborovanja in bi imelo tako priliko, videti delo in načrte »Saveza«, ki ima za naše nadaljno delo svoj velik pomen- Konferenca ministra Kumsnudila z zagrebškimi pridobitnimi —__ krogi. Nato se je izvršila v oitev predse* ; {inančni minister dr. Kumanudi na željo zagrebških pridobitnih krogov v dvorani zagrebške trgovinsko- ra, Hrističeva, predsednica; Zla ta K o v a č e v i č • L o p a š i č, pr,'a podpredsednica; Franja Tavčarje-v a, druga podpredsednica; Zorka | Tank o vid, prva tajnica; Danica H e d e k o v i č, druga tajnica: Minka Govekarjeva tretja tajnica. Ga. predsednica se zahvali ge; Tavčarjevi za pozdravne besede in za sprejem, ki so ga bile delegatke deležne v Ljubljani. Zahvaljuje se ji za trud, ki ga je imel slovenski del »Nar. ženskega" saveza», da se more vršiti kongres v Ljubljani. Stavi zboroval-kanT gospo Tavčarjevo kot zgled marljive požrtvovalne delavke na narodnem polju. Naše ženstvo mora delati složno, da doseže čim najlepših uspehov. Gospa Fr. Tavčarjeva nam daje najlepši zgled! Živela naša sestra Tavčarjeva! (Ploskanje in odobravanje.) Gospa Zlata Kovačevič - Lo-pašič je. v imenu hrvatskega dela ..Nar. ženskega saveza* pozdravila -/borovalke in je poudarjala svojo ra-itost nad tem, da so,zastopane delegatke vseh treh delov našega naroda. (Ploskanje.) Nato so sledila, poročila tajnic. Za srbski del je poročala ga Zorka J a n-k o v i č v temeljitem in pregledam referatu, iz katerega se je videlo, da skuša »Savez* delovati na vseh poljih. »Savez* je imel namen, da združi v sebi vsa ženska društva, vseh struj in smeri, da bi na ta način žen--tvo moglo uveljavljati načrte, ki so ■ a^ni za napredek države in v korist l aroda. Ta namen Saveza se je po vena.; uresničil, kajti danes je združena • Šavezu velika večina ženskih dru- ■ '.'V. Društva so podajala svoje pr>d- -c na »Savez*. on pa je skušal vse predlogo uveljaviti na odločilnih • i/stib. Vršilo se je več sej ^ožjega in 1 v£ie«*a odbora po raznih naših mestih kevi Sad, Split itd.) in tam so se pre-resale tekoče zadeve, oziroma se je silo posvetovanje o večjih načrtih. - :s vez je po svojih zastopnicah zasto-,! naše ženstvo ob raznih slavnostnih prilikah in je iskal zvez s svetovnimi •nskimi organizacijami. Važno je bilo ■ osebno delo za zaščito dece, za narodno zdravje, za deške domove, za ivzdigo morale, za varstvo ženske ■adine. boj zoper draginjo, za narod-prosveto. za pospeševanje domače uske. umetnosti, rečnih del in veze-/razstave so lepo uspele in upada bomo kmalu imeli stalno raz- - :vo v Parizu, ki naj pokaže svetu umetnost jugoslovenske žene). Sav ?z .. deloval na vseh poljih, kjer more •na delovati: zato je poroccvalka • rav lepo podala dosedanje uspehe na racionalnem, prosvetnem, socijalnem, lunanitarnem in feminističnem polju. Po-lušali smo z zanimanjem njen , . erat in smo videli, koliko "lepih na-,,rov ima Savez pred seboj, koliko , ažnega je že stori! Ln koliko dela ga - čaka Žal, da ne moremo podati iz-.-'"ii;iorra poročila, poudarjamo samo, da smo iz njega spoznali, kake vazno-,ti ;e za nas vse »Nar. ženski savez* in smo našim marljivim delavkam, ki imajo pred očmi samo korist širokih mas, posebno nesrečne zapuščene mladine in ugled domovine, zeleh kar najinih uspehov za bodočnost. Mnogo načrtov je šele v začetku, marsikatera. dobra misel se še bon z ovirami, skunao delo bo zmaaalo. Gosua sku 2,200.000 K plačati za davke, 'davčne doklade in druge davščine 1,950.000 K. G. Egon Bielinskl je omenil, da obstoji neka naredila za prosti uvoz obrtniškega orodja, ki pa je tako komplicirana, da se je nihče ne poslužuje. Zahteva sklicanje gospodarskega sveta ta carinskega odbora, katerega sodelovanje pri unili-kaciji blagovne klasifikacije za železniške tarife ie neobhodno potrebna Govornik odobrava državno posojilo in zahteva izenačenje davkov. tS goppodle o&vfSno oflHanJajo vsako T Kh "esrtankOi — fn posebno še v po-odgovornost. ker je navzlic že davno: slednjih pogovorih v februarju, je k izvršeni ustanovitvi »Jugoslov. novin-1 zal Radič dobro razpoloženje za &kup-skog d. d.» lastnik in izdajatelj tega no delovanje. Naenkrat — lop! —' lista še vedno g. R. Giunio. Mi smo pa je Radič naja.iel v »SL Domu* obrtne zbornice konferenco, na kateri so posamezni govorniki iznesll svoje želje, pritožbe in kritike o vladini gospodarski politiki. Konierenco ie otvoril zbornični predsednik Alexander, ki je pozdravil ministra in se mu zahvalil, da je prišel med pridobitnih, da čuje njihove želje. Kot prvi ie povzel besedo predsednik Zveze denarnih zavodov dr. Juraj Vrba-nič, ki je povdarjal. naj država ne ovira gospodarstva v njegovem razvoju. Prido-bitnik ne potrebuje državne pomoči, temveč le svobodo razvoja. Država mora svoje obveze izpolnjevati, kar se napram industrijcem, ki so državni dobavitelji, ne dogaja. Govornik ie omenil 20o'1stotne bone, ki še vedno niso izn'ačani. Čekovnemu uradu v Zagrebu dolguje država 80 milijonov dinarjev, ki še vedno niso poravnani. Tako se izgt^!>-> —upanje v državo. Izreka se proti koncesijoniranim delniškim družbam in je za popolno svobodo. Obdavčenje se mora urediti po drugih principih in ne sme onemogočeva-ti štednje in stvaranja kapitala. Kmetje ne plačujejo predpisanih davkov Iz dema-gogičnih strankarsko-političnih vzrokov. Naknadni davki na vojne dobičke za leto 1920. so krivični, ker so ti računi že davno likvidirani in ti dobički več ne obstojajo. Retroaktivnost finančnih zakonov mora prenehati. Vprašanje depojev v inozemstvu se mora urediti, ravnotako vprašanje sekvestrov in stanovanjsko vprašanje v tem smislu, da se dado največje pogodnosti za nove stavbe. Tudi postopanje pri državnih licitacijah se mora preurediti. Potrebno je pravočasno razglašenje in da se na vsak način upošteva najboljši ponudnik brez ozira na naknadne ponudbe. Vprašanje vojnih posojil se mora končno urediti, kar zahtevajo posebno Slovenci. Govornik se je izjavil za popolno svobodo devizne trgovine, a dokler tega ni, naj se dado potrebna in obljubljena pojasnenja obstoječih predpisov. Pri vstvarjanju novih zakonov naj se pravočasno zahteva in uva-žuje mišljenje interesiranih krogov. Pri zakonski uvedbi dinarske edinice naj se ne pozabi na določitev vrednosti krone. Predsednik Alesander je pozdravil nato pokrajinskega namestnika Juraja De-metroviča in predsednika Udruženja srbskih trgovcev Kosto Rizniča, kate-p^a so prisotniki zlasti prisrčno pozdravili. Nadalje je prečital brzo«-v' odgovor kralja AV':s?ndra na pozdrav trgovcev. Zbo-rovalci so poslušali odgovor stoje in ga sprejeli z vzklikom: 2ivio kralj! Nato je govoril tajnik Obrtniške zveze Čupak. ki se pritožuje nad nepravičnim obdavčenjem obrtnikov. Generalni tajnik Zveze industrijcev v Zagrebu Bauer le kritiziral pravno nesigurnost, ki se zlasti opaža pri licitacijah in pri neplačanju državnih obveznosti. Izjavlja se proti povišanju železniške tarife, ki onemogoču-je izvoznikom-industrijcem, da se držijo obvez, in zahteva za izvozno industrijo uvedbo posebnih izvoznih tarif. Izvoz-no-carinske tarife pogodujejo Izvozu agrarnih produktov, toda škodujejo agrarni industriji. Tako je n. pr. naša industrija piva primorana uvažati ječmen, a nas ječmen se izvaža. Govornik nadalje zahteva, da se reši vprašanje kredita za alkoholno industrijo in uvedbo posebnih tarif za luko Bakar. O. Rudolf Pilepič ie navedel konkurent-ni primer, po katerem ima Karlovaška Iesia industrija pri čistem dobičku v zne- lekovič je govori! proti kompliciranim dajatvam pri gostilnah in proti 20odstot-nemu obdavčenlu kosmatih dohodkov v zabavnih lokalih. G. Danilo Dimovič je povdarjal, da je uredba o koncesijoniranju delniških družb vzbudila ogorčenje. Uredba ie škodljiva v fiskalnem, gospodarskem in političnem oziru. Doslej smo imeli sistem svobodnih delniških družb, kakor Madžarska, Anglija, Hamburg, Nemčija, ki se ie dobro ob-neseL Uredba naj se ukine. Nato je govorilo še nekaj zborovalcev, nakar je burno pozdravljen povzel besedo predsednik Zveze srbskih trgovcev Kosta Riznič, ki se ie pritoževal, da se v Zagrebu kakor v Beogradu stavijo velike ovire pridobitnosti. Izrazil je mnenje, da bi osnovaiiie Zveze vseh pridobitnih organizacij olajšalo položaj, in je vpraša) skupščino, za mnenje v tem oziru. Skupščina je ta predlog pozdravila, nakar se je govornik še enkrat zahvalil za prisrčen sprejem s strani zagrebških pridobitnih krogov. Za g. Rizničem ie povzel besedo finančni minister dr. Kumanudi, ki se je zahvali! skupščini za zmirno in rcelno kritiko, prosto vsake politične strasti, in je priznal, da je kritika v marsičem osnovana in da naše gospodarstvo potrebuje reforme. Pripomnil je, da je vzel važnejše opazke na znanje in da jih bo uvaževal, a seda) da bo vsled omejenega časa odgovoril samo na ono, kar se mu zdi najvažnejše: Vojna nam ie prinesla dve veliki zli stvari: 1.) slabo administracijo in 2.) različnost zakonov v najvažnejših panogah. Ako bl se moglo to odstraniti, za kar je potrebno mnogo časa, bi prenehali glavni povodi nezadovoljnosti. Medtem pa se dela mnogo v tej smeri in ena najvažnejših nalog je izenačenje davkov, o čemer je že skrbno izdelan zakonski načrt, ki je pravičen, odgovarja moderni zakonodaji ter bo postavil državne finance na neposredne davke. Ravno tako se izdeluje nov carinski zakon, ker tozadevni srbski zakon, ki je star že 40 let, ne odgovarja več svoji nalogi. Glede neplačanja računov je Izjavi! minister, da je to posledica pomanjkanja državnega proračuna. To bo prenehalo, čim stopi budžet v veljavo. Stari neplačani dolgovi se bodo morali likvidirati in sicer potom posojila ali izrednega kredita. Državne dobave označuje minister za posle privatno-prav-nega značaja. Veseli ga, da so se vsi govorniki izjavili za potrebo zunanjega posojila, in rad priznava, da so pogoji težki, katere pa bo olajšalo zboljšanje dinarje-vega kurza. Največji del posojila je določen za zbollšanje železniškega prometa, predvsem za jadransko železnico, katere proga še nI določena, ki pa bo vezala najbogatejše in najobljudenejše pokrajine. 20 milijonov dinarjev je določenih za železniški promet Del posojila se uporabi tudi za poravnavo dolga pri Narodni banki in za fond za zboljšanje kurza dinarja. Minister smatra to uporabo posojila za produktivno in upa na zboljšanje dinarja, kar bo povoljno vplivalo na državne finance in zmanjšalo draginjo. Na svobodni devizni promet ne b! mogel pristati. Mi smo imeli v predhodnem letu svobodo devizne in valutne trgovine, pa se nI izkazala kot primerna. Svoboda zahteva normalne razmere; danes pa so razmere odvisne od činiteljev, ki se ne morejo urediti z navadnimi sredstvi. Zaradi tega si je tudi pridržala država pravico kontrole. On osebno ie prepričan, da je vezan devizni promet zadržal nadaljnje padanje dinarja in zato ne more, dokler je on finančni minister, pristati na prosti devizni in valutni promet. Končno povdarja minister potrebo povečanja naše produkcije. Na to je predsednik A!exander zaključil zborovanje, se zahvalil v hnenu pridobitnih krogov ministru ter ga prosil za uvaževanje izraženih želi. [jredsednika republikanske strank-Stojanoviča, očital mu zaslepljenost m zakrknjenost in izjavil, da so vsi Srb: v glavni stvari složni proti Hrvatom. To je najnovejša izkušnja neizkušenih srbskih re|>ublikancev; one pa, ki poznajo Radiča še iz prejšnjih dni. oorr- ___________ _____________ juje ta izkušnja v obsodbi Radič^v d. d.» ima menda 6 milijonov kron vedne in brezobzirne nelojalnosti, da seveda daleč od tega, da bi sle lili »Jugoslaviji* ter za njene lopovščine delali odgovorne giepoda Avramovi-ča ali Markoviča ali Leontiča in druge. Pač oa smo ugotovili direktno poslovno zvezo med »Jadransko banka* in »Novinskim d. d * pri prevzemaiju Predsednik Gostllničarske zveze Pav-! Petkovega, lista »Jugoslov. novinsko kapitala ki je namenjen v prvi vrsti saniranju visoko deficitne »SI. Tribune*. Kdo verjame, da se da s tem kapitalom prevzeti obupno pasivno podjetje »Jugoslavije*, povrh še broz lastne tiskarne!? Preko tega dejstva javnosti nc prepelje nobeno žongllra-nje z raznimi imenL Špekulacija z »narodnimi bogovi* se ni obnesla go-sjKKlom Tribunaš^m v Zagrebu in se jim tudi v Ljubljani ne bo. Preočitm je manever, e katerim se je »Jugoslavija* izpremenila v Kamcnarovičevo »Bankoslavijo*. -f Kdo Je odgovoren? VčerajSnja »Bankoslavija* nadaljuje obrekovalno kampanijo proti demokratom. Piše med diugim o ljudeh, »katerih roke so umazane od raznih poneverb, svinčenih afer. valutnih in izvozničarskih akcij, med in povojnega verižnišfva.» itd. Za ta ar na v ts ki napad Kamena-rovičevega tipa je formalno odgovoren g. Fakini. (d figurira na »Bankoelaviji* kot glavni in odgovorni urednik. Ta žurnalistični kavalir. ki oznanja visoko moralo, pa je bil baš v sadnjam času že trikrat pri sodišču obsojen, ker je kradel čast in poštenje dr. Žerjavu, Svetozarju Pribičeviču. ministru Puclju in drugim. On za pisavo »Ba.n-k osla vije* ne more biti odgovoren, ker lista, za katerega bi moral odgovarjati. nikdar ne čita. Vsaj tako se vedno izgovarja pred sodiščem. Ker je »Bankoslavija* po naznanilu g. Antona Peska prešla na njegove prijatelj i-somLšljenike in ker so bila v njej sami imenovana že razna im^na, ki naj bi dala listu nekako varstveno znamko, vprašamo, k-io izmed njih je moralno odgovoren za žurnalistično banditstvo »Jugoslavije*. Pisava njihovega glasila dokazuje, da se neki lopov skriva za njihovimi imeni. Zato je v interesu imenovanih gospodov samih, da čim preje pojasnijo, kdo je odgovoren, če »Jugoslavija* obrokuje in ainavt-sko namiguje. Ali vsi? . -j- NSS proti zasebnim nameščencem. Pišejo nam: Na občnem zboru Narodno - socijalne zveze v Litiji je bil sklenjen tudi protest, proti imenovanju g. Evgena Lovšina bančnega uradnika za člana ravnateljstva Osrednjega urada delavske zavarovalnice v Zagrebu. Gosp. Lovšin je eden najmar-Ijivejših in najsposobnejših stanovskih organizatorjev privatnih nameščencev, on je član »Delavske zbornice*, ki na njegovo mesto ni predlagala nobenega kandidata, in ima torej popolno kvalifikacijo, da zastopa interp-se delojemalcev iz skupine zasebnih nameščencev v korporaciji, v kateri je v Sloveniji zavarovanih tako za bolezen, kakor za nezgode veliko tisoč privatnih nameščencev.^ Vla/la je po stopala torej absolutno korektno in jc storila le zasebnim nameščencem veliko ugodnost, ako je imenovala v zgoraj omenjeno korporacijo enega _ najboljših njihovih reprezentantov in čisto nerazumljivo je, kako se more NSS nad takim imenovanjem spodti-katL -f Za poduk in kratek Čas. Na »veličastni katoliški manifestaciji* v Šmarju pri Jelšah, v katero so klerikalci pretvorili romarski shod pri Sv. Roku, je med drugimi povedal sodni svetnik dr. Matija Lavrenčič, — glasom »Slovenčevega* poročila — da je Avstrija sveto cerkev držala v okovih! Sveta cerkev se nam še naknadno smili! -f Nobene spremembe! »Jugoslavija* pravi v včerajšnjem svojem uvodniku. da se ni čisto nič spremenila, da bo hodila ista pota. kot jih je hodila ne ročemo: brezznačajnosti. Po svelu — Velika avijatična nesreča. Te štenejšoga Srbina* v — »oberbatinaša* .. ■ A najbolj je menda razočarana srbska republikanska stranka, ki je pred kratkim objavila obširen proglas, v katerem navaja, kako je iskreno hrtela stopiti v čim tesnejšo zvezo in sodelovanje s rednega občnega zbora, ki se vrši v ponedeljek 10. julija ob pol 9. uri zvečer • restavraciji pri »Roži*. Dnevni red zelo važen! Porazi kladenske Sparre*. ^Sparta-, ki je dvakrat porazila ljubljansko »PJ-rijo*, ie doživela v Splitu in Sarajevii dva občutna poraza (2 : 1 in 2 : 01. Vslec tega sta bili tekmi, ki bi iu morala »Sparta* igrati v Zagrebu proti Hašku in Con-cordiji odpovedani. Kristianija : Praga. Danes se vrši v Pragi zanimiva nogometna tekma med reprezentanco Kristiar.iie in reprezentanco Prage. Incident pri nogometni tekmi Praga : Zagreb. J. N. S. Je poslal Cehoslov. Sva-zu Fottbal. obširno in objektivno poročilo o incidentu pri tekmi Zagreb : Praga, vsled katerega se ie morala tekma prekiniti. Isto poročilo se je poslalo tudi vrhovnemu mednarodnemu nogometnemn forumu F. J. F. A. predsedništvom HRSS v Zagrebu. Nje- Dunaj: Prvenstvena tekma v sredo ni delegati so bili prvikrat * Zagrebu med Spcrtkiubom in Ad-iro je končala Driiate&ko snr&ioti in tudi na u>za»jrlneodločno. 1 ,: 1 » Priloga Jutru" št. 137, dne tf. julija 1922. Odgovori na vprašanje Jutra4 Odgovor 3 prvo nagrado 5.) Kako presojate delo in vpttv duhovščine. Izvzemši specijetee slučaje z ozirom na obrtno higijeno, bi bi! osemurni delavnik cdo v normalnih časih luksus; toda v sedanjih, ki zahtevajo kategorično poveča- 6.) V kateri starostni dobi današnjega imrv. profesor, Celje-Oaberje 3. Ako upoštevamo, da naj je duhovščina! no marljivost, Je naravnost grešna za nositelj vzvišene krščanske ideje, čije te-: pravljivost. S tem pa nikakor n! izraže-melj je vendar medsebojna ljubezen in ! no, da naj ne prejema delavec odgovar-resnica, in če opazujemo širjenje sovra- j jaioče mezde za svoje delo! "tva v katoliških posvetnih, ln hinavstva I Humme! v verskih društvih, vojskujoče nastopanje v političnih časopisih, neokusno obračanje politike na prižnice, med tem ko buhti povsod pijančevanje, tajni brezštevilni umor! rojenih ali še ne rojenih otrok, ubojstvo v prepiru Itd- ni mogoče izdati duhovščini kot celoti (so tudi častne Izjeme) nikakor dobrega izpričevala. Je preveč katoliška in žalostno malo krščanska. — Vpliv duhovščine je pa prav zato zal še vedno precejšen. Odgovor z drugo nagrado L) Za kaj se pri Vas ljudje najbolj zanimajo? (O čem se največ razgovor -jajo? Kaj hvalijo? Kaj hočejo?) Obče največje zanimanje Je za najnovejše politične in gospodarske novice ter skrb za vsakdanje življenje. Ves pogovor se suče o teh stvareh ter na bogoslužje in verske obrede, nikakor, pa ne na politično in strankarsko delovanje. Ljudska izobrazba in buditev na-' rodne zavednosti naj se poveri učitelj-1 stvu, ki naj J n goji že v ljudski šoli, pri j odrastlih nai prevzamejo ta nalog razna 1 športna in prosvetna društva, zlasti so- . kolstvo. nikakor pa ne duhovščina. Du-1 hovnik in vera nai bosta svobodna, privatna ln Javnemu življenju postranska. stvar. 6.) Od česa jc po Vašem mnenja odvisno izboljšanje našega gospodarstva ln j kdaj in kako pridemo zopet do nor- i malnih razmer? Le s trdno, neomajno volja, vztrajnim, smotrenlm delom ter z vzgledno potrpežljivostjo nam Je mogoče zboljšati si naše gospodarstvo ter tudi že v doglednem času priti vsaj demo v normalne raz- i mere. Druge boljše ln lepše poti ni. k! bi nas privedla do zaželenega cilja. 7.) Kakšno je Vaše mnenje o osemunum delavnika? Osemurni delavnik le za delavce, ki mnogo trpe. ki so na slabem zraku, na vročih krajih, v vodi Itd, in pa za trezne ukaželjne ljudi neobhodno potreben, ker iim daje potreben počitek in vsaj mak) prostega časa za njihovo duševno Izobrazbo. Drugače pa dviga splošni osemurni delavnik že itak visoko draginjo, slabša zasehno m narodno gospodarstvo, manjša vrednost kvalitete delavčevih produktov ter tudi sistematično uničuje fizično moč delavca. Trbovlje, 22. maja 1922. Veko slav Giuliatti. Pretekla koncertna sezona roda najdete največ vrlin in v kateri naj- ■ se pri t£m temeljito zabavlja čez vedno : več skvarjenosti? V čem se kaže skvar- \ rastQČ0 draginjo, proti visokim davkom, | ienost? Odkod, izvira, in s čim mislite, da j posebno pa seveda kot povzročiteljici j se da ozdraviti? ; vsega hudega in slabega, proti vladi ln j Največjo pokvarjenost Je videti med 10. j njem upravi. Od raznih političnih pusto- , in 25. letom starosti današnjih ljudi, kerj lovcev nafarbano ljudstvo se ne spozna; so zrastli v zastrupljenem ozračju labilne i toliko, da so sedanji vladni predstavniki j morale in so bili najbolj deležni upliva žalostnih vzgledov vse najsvetejše žrtvulo-cih časov radi trenutne strasti ln dobič- vendar od njega, ljudstva, naroda samega, izvoljeni, in v svoji kratkovidnosti In brezmiselnosti tudi pozablja, da se na- ka. Ljudje nad 40 let so si, mislim, ohra- | ha jamo še v kaosu razdejanja, povzro-ntli še najbolj državljanskih vrlin. Oni so i čenem po svetovni vojni, ter da se s tudi poklicani, da po možnosti vzdržujejo j samo kritiko to ne di ozdraviti Pozabila red in reelnost v javnem in zasebnem živ- j tudi, da nam ie Avstrija do dna izpraz-Ijenju proti nezrelosti, lahkomiselnosti in j nila vse btagajne in uničila naše gospo--»rezbrižni pohlepnosti po uživanju za vsa- j darstvo. V svoji otroški naivnosti, na- ko ceno, ki je znak današnje mlade generacije. Dobra publicistika pod vodstvom resnično vestnih, omikanih mož, kar najintenzlvnejše prosvetno delovanje in navajanje k štedljlvosti naj služi kot protlstrup. 8.) Ali žive ljudje pri Vas skromno? AU volraino? Kako in s čem zapravljajo? Ali se ženske oblačijo potratno? Tukajšnje življenje ne kaže razlike proti drugim mestom. Mnogoštevilni obisk kinematografov brez obzira na kvaHteto programa in ceno sedežev, neskrčena poraba alkohola ob Istočasnem pritoževanju radi draginje in zapravljivi način oblačenja žensk vseh slojev kaže vse znake duha zapravljivosti. V uradniškem srednjem stanu se opazuje začetek štedenja --- po sili. o.) Od česa je po Vašem mnenju odvisno izboljšanje našega gospodarstva in tedaj in kako pridemo zopet do normalnih razmer? Preporod v normalne razmere bo še dolg. Prvi pogoj je gotovo urejeno, zanesljivo in hitro poslovanje železnice (na starih in skrajno nujno novih progah), pošte, telegrafa in carine. Uradniški aparat mora f negirati brezhibno, narobe pa občinstvo naj spoštuje zakone in naredbe. Toda ali je to danes mogoče? Imamo preveč nesposobnega uradništva ne samo na eksekutivab, temveč tudi v nemanjšl meri na vodilnih mestih, ker ni bilo svoj čas jn ni še danes boljših uradnikov na razpolago (posledica: neumnosti od zgoraj. naredbe, ki jih je treba vsak hip preklicati, šikane od spodaj), in šele v bodočnosti bo mogoče iz čisto tehničnih vzrokov izboljšati ta položaj, če bodo tekmovali vedno najboljši, ozir. vsaj boljši iiudie med seboj. Razven tega je povprečni današnji uradnik v večnih materilelnlh skrbeh, ker le blagostanje podkopano — torei je drugo odvisno od drugega v začaranem kroga. — Drugi pogoj: brezobzirno preganjanje alkoholizma pri mladih iti starih, skraina davčna obremenitev mesto da bi vsak posameznik krepko s podvojeno silo prijel za delo ter pomagal graditi novi, še boljši dom, še prijetnejše bivališče, raje hvalijo vsi stare! predvojne razmere ter krtlkujejo čez vse! sedanje, pti tem pa drže roke križem ter i čakajo kakor Izraelci v puščavi, da bi se ! zgodil čudež in jih oblagodaril z vsemi i posvetnimi dobrotami brez truda in dela. i 2.1 Kaj se največ lita? Kaj ljudem v! časopisja najbolj ali najmanj ugaja? j Kakšen je vpliv časopisov? Vobče smemo reči, da sc največ či-! tajo časopisi. Vsakemu pa se časopis naj-j bolj priljubi, če prinaša vse, kar želita. naš duh in naša radovednost. N. pr.: i Točnost in resničnost v vsakdanjih do-j mačih in svetovnih novostih, zabavni, i poučni in gospodarski članki, tekme za nagrade ln časopisov a nizka cena. Kar se ne sklada z navedenim, trezno mislečemu ne more ugajati. Je pa vpliv časopisa bodisi dober ali slab, enak pouku prve ljudske šole. ter ie zato potrebno in je naša sveta dolžnost, da z vso vnemo podpiramo in vzdržujemo dobro časopisje, ker le potom njega je najlažje nevedne poučiti in ukaželjne naobraziti. 3.) Kaj mislite o sedanji Soli? Kaj menite, da je na njej dobrega ali slabega? V sedanjih šolah je zelo potrebno, nadomestiti verouk z vzgojo zdravega športa in prosvetnega dela. 5 tem se naša miada generacija, naša mladina, najlažje odtuji lenuharen-ju in pogubonosnetnu popivanju v poznejših mladeniških in moških letih, če se že v otroških letih vzgaja ter vzgoji v trezno, dobro in delavno ljudstvo. Verouk naj spada le v cerkev in zasebno življenje, šola pa naj služI edino le pravi Izobrazbi, napredku in znanosti. 4.) Ali se pri Vas goji sokolstvo, prosvetno delo, šport? Kakšne so posledice? Da! Le žal, da v premajhni meri. Sokol je edino društvo, ki nudi človeku do-roducentov žganja, da se produkcija al- volj športa, zabave kakor tudi prosvet- kohola kar največ omeji, prepoved kuhanja žganja lz sliv, jabolk in hrušk, sladkor uvažamo po blaznih cenah, Istočasno pa ga kljub temu uničujemo v Izvrstnem sadju) na mesto tega naj se povzdigne sadjarstvo za Izvoz. 10.) Kakšne- je Vaše mnenje o 8. urnem delavniku? nega in rnnstvenega užitka. Poleg močne duševne volje tn primerne dobre ter cenene zabave pa krepi sokolstvo tudi zdravje in telesno moč človeka. 5.) Kako presojate delo in vpliv duhovščine? Pc mojem mnenju bi se duhovniki, oziroma njih delo moralo koncentrirati samo Ljubljanski koncerti Koncertno sezono je otvoril lani Zlat-ko Balokovič z lepo Irelandovo sonato in Mozartovim koncertom v D ter nekaterimi brafvuraml Bolj kakor virtuoz Balokovič nam je ostal v dobrem spominu njegov klavirski spremljevalec Ciril Ličar. Dr. Cerin je na študiral za Brucknerjev jubilej njegovo romantično sinfonijo, katere smo bili z9lo veseli v obliki, kakršno ji je dal dirigent. Ta sinfonija je bila ena izmed najbolje izvajanih stvari, kar smo jih slišali od dravske godbe. V oktobru .je o priliki proslave osvobojenia češkoslovaškega naroda, g. Balatko izvajal Dvorakoivo sinfonijo v E molu z opernim orkestrom, to je bilo poč najboljše in najeksaktnejše. kar smo Culi v sezoni do novega leta. Samostojen koncert sta dala lani tudi operni pevec v Beogradu Holodkov in zagrebška primadona TVesel-Polova. Prvi ie skušal ugajati publiki na nepevske načine, druga je koloraturka. že malce hladna. Betettov koncert je bil na precejšnjem umetniškem višku, čeprav je bil umetnik prehlajan. Na žalnem koncertu »Glasbene Matico je sijajno uspelo Hrističevo »Opelo*, ki ga je dirigiral ravnatelj g. Hubad. Umetniško »Matica* gotovo daleč nad kril ju je zagrebško -Kolo*, ki poje vse stvari nekako po isti šabloni in si ugaja v dinamičnih jakostih in človeškem grl" neprimernih »fektih. Po novem letu so začeli prirejati koncerte v filharmonični dvorani, ki je za naše glasbeno življenje gotovo velika pridobitev, ker je neprimerno bolj akustična od unionske plesne dvorane. Prvi koncert so dali prof. Slais, ki je izbomo interpretiral Griegovo sonato v O in Mendelsohnov koncert v E-moln. in gospa lMthlova- ki pa se to pot nI posebno obnesla. Eden izmed najlepših koncertov v sezoni je bil klavirski koncert zakoncev Trost.. G. Trost je mojstrsko in genialno izvajal Bachovo »Cha-conno* in Novakovo »Balado*, dočim se zdi. da ga gospa umetniško ne bo še kmalu dosegla. Danes je pač še samo virtuozinja. Dr, Cerin je priredil v februarju svoj drugi sinfonični koncert z Jupitrovo sinfonijo. ki kljub skrbni izvedbi ni napravila posebnega vtisa, Glazunovo »Sorenado* in Dvorakovo »Polednico*, ki je napravila v mojstrski izVedbl silon vtis. »Zikovci* so priredili dva koncerta, od katerih so enega ponovili. Na prvem so igrali Smetanov kvartet- v E ■> molu. Beethovnov v G-duru in Dvofakov kvintet, ki ga je na klavirju izborno spremljal prof. Ravnik. Ta koncert je poleg Trostovega. gotovo tvoril umetniški višek sezone. Sredi maja so odšli umetniki v Nemčijo, kjer so si pridobili soglasno priznanje vseh glasbenih krogov. Ga. Lovšetova- naš slavček, je priredila samostojen koncert slorrenskih umetnih pesmi, ki je bil tudi eden najlepših v sezoni. Obe matineji Romanovvski-Kogoj sta bili, žal, slabo obiskani, morda zato, ker sta bili poučni. Na cerkvenem koncertu v stolnici smo imeli priliko ugoto- viti izredno visok umetniški nivo naše moderne religioznoglasbene produkcije ob Premrlovi instrumentalni »Maši v čast sv. Jožefa* in dr. Kimovčevih izrazito dramatičnih antifonah. Zal, da stolnica ni baš pripravna za koncerte. Frančiškanska cerkev je morda boljša, pa ima slabše orgije. Prof. Šlaas je priredil v maju svoj drugi koncert, na katerem je izvajal prelepo Franckovo sonato ki Bruckov violinski koncert Franckova sonata je v Slaisovi genialni interpretaciji zapustila silen do-jem. Eden izmed najboljših koncertov- v sezoni je bil dalje klavirski koncert gospe Dane-Golijeve. ki se je razvila v nad vse simpatično umetnico, ki umetniško morda niti ne zaostaja dosti za g. Trostom. Podala je Schumannov težki »Karneval-. to lepo poetično in slikovito dramatično delo. v izredno dovršeni interpretaciji. Pokazala je izbo-ren stil tudi v Bachu in Chopinu in izvajala kremenito Marksovo rapsodijo po-vEem zadovoljivo. Zagrebška »Mladost* premalo jasno vo-kalizira, sicer pa se je izkazala za izborno interpretko kompliciranih in težkih dramatičnih del. Orkestralno društvo »Glasbene Matice* je dalo na svojem prvem koncertu v februarju Berlistcrvo fantastično sinfonijo, katero je vestno in temeljito naštudiral g. dirigent Jeraj. ki jc priredil proti konou sezone še en godalni koncert s Saint-Saensovim »Potopom*. Beethovnovo fugo op. 50, Suko-vo »Serenado* in Rebikovimi ".Jesenskimi li*ti*. Koncert v prid Udruženja godbenih igralcev je bil slabo obiskan, odpovedali so tudi Zikova. Drvota in Sowihki. Ga. Kavčnikova, g. Romanow-ski in g. Zathev so tedaj napravili s svojo umetnostjo silen vtis. Vokalni kvartet »Primorje* je dokazal na svojem koncertu veliko pevsko-umetniško kulturo. mogli smo mu čestitati k lepemu uspehu. Mariborski koncerti Koncertno sezono je otvoril dne 15. oktobra 1921 takozvani »dobrodelni koncerta ki ga je priredil v Mariboru živeči ruski dirigent, bivši kapelcik carske garde g. Cibulevskij. Sodelovali so: vojaški orkester mariborske vojne muzike, pevski zbor ruskih beguncev iz Strnišča in godba na pihala kozaških kadetov. Na sporedu so bile kompozicije ruskih klasikov, med njimi veličanstno delo Cajkovskega: Ouverture solonelle (1812). izvajanje je bilo na zadostni umetniški višini. Kmaln na to — 28. oktobra — eo priredili koncert kubanski kozakL V prvi polovici oktobra je nastopila mariborska Glasbena Matica. Priredila je vokalni koncert pod vodstvom skladatelja g. Oskarja Deva. Matičin pevski zbor šteje približno 100 pevcev in pevk. Kljub nezadostnim sredstvom beleži Glasbena Matica, krasen napredek. Kritika hvali šolanost glasov in preciznost izvajanja. Na omenjenem koncertu so izvajali domače skladatelje: Lajovica, Adamiča idr. Dne 7. decembra je nastopil orkester Glasbene Matice pod vodstvom g. To-piča. Koncert je vzbudil upravičeno po- zornost. Ka programu so ftHa ortestraJ- na dela Smetane. Rimskij - Korsakova, Griega in Dvorska. Deset dni pozneje smo imeli koncert druge domače glasbene institucije: mariborske vojaške godbe pod vodstvom kapelnika g. Herzogs. Izvajala je z uspehom -kladbe RmskiJ-Kor-akova. Cajkovskega. Griega in Brucka. Velik umetniški užitek so nudili Zi-kovci, ki so koncertrirali v Mariboru dne 18. februarja. Umetniška kvaliteta Zikovega kvarteta je dobro znana. Izvajali so skladbe Beethovna. Smetane in Schuberta. Največji uspeh dosetn-1 pri naši publiki Smetana. Nekako ob istem času je priredilo koncert tukajšnje železničarsko pevsko društvo »Drava* (pevovodja g. Premrov ki velja kot solidno pevsko društvo. V kazinski dvorani sta koncertrirali operni pevec g. Rumpel in pianistin;. ga. Kačerjeva. Dne L aprila so gojenci in gojenk.-tukajšnjih učiteljišč izvajali znani or. torij p. H. Sattnerja >Aasumptio B. M V.». Oratorij je naštudiral g. prof. Dn: zovič. Sodelovalo je tudi nekoliko dni gih pevcev in pevk. Oratorij ie bil z:i Maribor novost in je vzbudil splošn •• priznanaje. Skladatelj p. Sattner sc j* laskovo izrazil o izvedbi. V aprilu smo imeli še dva velika kov certa: »Glasbena Matica* je priredil i dne 8. aprila vokalnoinstrumentalni koi: cert. Tudi tu se je pokazalo, v kal- c zadovoljivem tempu napreduje ta na močnejša glasbena institucija na bivše' i Štajerskem. Tokrat je bil program ztlo pester. Med drugimi so izvajali Griego-. < »Novo zemljo* in Fibichovo <-.Spoml;i dansko romanco*, potem skladbe Ad.-miča, Lajofvica. Mokranjca in Mirka. P«' sebno poiznaaje je vzbudilo fino in ču stveno izvajanje Mokranjčevega gre zato nič bolj hitro. Doživljaji na vlaku niso doživljaji. Sediš, poslušaš druge, izveš in spoznaš na več. kot iz knpg. Spoznal, kakšni smo od blizu in kadar mislimo, da smo sami s seboj. Vidiš lice našega življenja, naše domovine, malenkostne, "ijubeznjive, vaške, pa vendar namenjene v bodočnost. Kolodvor Grosuplje, kjer se ljudje še danes muzajo, če jih spomniš prevratnih »Velikih Upelj* V bufetu ši-rokopleča krasoti ca — marsikateri potnik ji pomežikne. Nabori so, mladi fantje stoje v gruči, pa niti niso «v rož:cah», le s cvetlicami so okrašeni in pojejo iz polnega grla, da se kar lastavice plašijo. Najprej o dekletih (»ti boš pa doma ostaja, stare žemlje ribalaaaa...»), potem pa stopijo v krog, gruča se poveča, in malo predno pride novomeški vlak, urežejo novo naborniško z novim refrenom: »Jugoslavija nas hoče imet!* Ko pojejo to novo besedilo, se ponosno vzpno, veseli obrazi so obenem resni in pesem je ne samo fantovska, marveč zano&na, rasna, kakor himna. Spomnil sem se zabavljanja in hujskanja »Slovenca* in njegovih drugov ter veselo začuden pogledal na to mladino. ki odhaja na nabor, vedoč, da bo domala vsa potrjena. Hvala bogu, ti fantje vedo, ali vsaj v zdravem instinkta čutijo, »Jugoslavija nas hoče imet!* in pojejo! Se ne bomo propadli, ne mi, ne bodoči! V Ribnici je to pot manj Lahov, mesto njih kupčujejo domačini z le.-.om. V neprikritem primorskem dialektu: »Po čem plačuvate štirikrat štiri? Mera mora bit' mera! Tramovi, osemkrat osem* itd. Pri sosednji mizi priporoča inženjer lesnim podjetnikom prednosti najnovejših polnojarmeni-kov. četudi nisem akcionar Strojnih tovarn, vendar z zanimanjem opazujem. kako počasi pa sigurno vozi prodajalec barko v varno luko kupčije in se obenem povabi na lov k svojim odjemalcem. Težak je tvoj kruh. slovenska industrija, toda tečen'.* Poslušam, če se kdo spomni Kamenaroviča, čegar »afera* je ravno še sveža senzacija. Vendar se nihče ne zmeni zanjo. V vlaku se pozneje, menita dva neznanca, bržčas uradnika, o njem. Eden pravi, da bo že nekaj na stvari, saj vemo. kako je, dntgi ga zavrača, češ. to je zopet takšen advokatski trik. bogve. kaj s tem obreko-vanieni nameravajo. Takšna mnenja slišim tudi drugič v Litiji in na Zidanem mostu. Ne spuščam se v dnevno politiko in le opazujem, ko ropotajo vlaki, v svojo zabavo, {ia moram že reči, da za Kamenarovičevo stvar ne dam groša. Na njegove pomagače- se pa menda huduje cela Jugoslavija! Mnogo popularnejša zadeva, o kateri so ljudje neprestano menijo po vlakih, je pa ženitev našega kralja in njegov priljudni nastop. Kraljevski par si je pridobil vse simpatije. Ce bi si bil napisal vse anekdote, kar sem jih slišal o našem kralju in kraljici na svojih vožnjah v zadnjem času, bi bog-me bilo za celo brošuro. Ne razumem, kako si morejo te čisto prav šegave zgodbe tako naglo razširiti! V ostalem so si vsi edini: Ce ostaneta naš kralj in kraljica še nekaj časa na Gorenjskem, bosta »republikance* kar sama »okol' prnesla*. Le tu pa tam se pojavi kakšen prav redek zabav-ljač. navadno kakšna manj vredna figura. Jaz sem le enkrat imel čast, naleteti na. takšen eksemplar. Bil je to neki mladenič, ki ga ne poznam, sopotnik mi je pojasnil, da se piše za G... in da je funkcionar neke n2Še opozieionalne stranke. Ta Človek je govoril o kralju uprav lopovski, grdil ga, kakor nismo m i govorili niti o Francu Jožefu, ki je dovoli zaslužil, da smo sra sovražili -- in ritma?;',! se je kakor kakšen pobegli kaznjenec. Dobil je tudi svojo lekcijo, ki jo je zaslušil, in naj bo vesel, da ni prišel v roko riraviei. Se mnogo drugih zgodbic se mi tako nabere po potih. Tako som pred nedavnim gledal v Kočevju, kako so sestre v črni obleki z belimi avbami in ovratniki zasedle v spremstvu nedoraslih dečkov cel vagon. Kmalu na to se je ta vagon tresel vrišcacja. iz katerega se je neprestano ponavljal klic: < Živel a republika'.* Ker to klicanje dolgo ni ponehalo, moram soditi, da so šolske ženske temu poče-njanju potuho dajale. To omenjam, ker »Slovenec* pri sličnih slučajih vedno taji in zahteva dokazov. Saj vemo, kako je! Ko smo se peljali na Bled. je bil vlak nabito poln. Pri oknu je stal starejši Ljubljančan, okrogel, rdečeličen, krepak dobrodušnež, ves v zeleni planinski opravi, obut v težko okovanke. Malo pred Lescami ga poprosim za prostor pri oknu, da bom iz vagona priklical voznika, sicer ga ne dobim pri toliki konkurenci. Toda možakar odgovori, da prostora pri oknu ne da, ker bo sam najprej skočil skozi okno in tako prehitel druge sopotnike. Povedal mi je. da bo napravil elegantno skočko, ki je njegova specijaliteta. Ree ie mož n;i oostaii noskusil z erib- I čnostjo, ki je pri tem debeiuhar.iu j učinkovala uprav groteskno. — toda hop. smolo imaš! S težkimi okovanka-mi se zaleti v šipo, razbije, njo it? okvir in s težka teiebne skozi okno — v objem zdolaj prežočega sprevodnika, ki ga prestriže, potem pa izusti krilata besede: »Kaput: šestdeset dinara boja pa za šajbu dal'!* — Največji hotel na svetu Znani nemški kritik Alfred Kerr po. tuje za »Berliner Tageblatt* po Ameriki. O ameriških hotelih je napisal naslednjo zanimivo sličico: Ko sem bil pred vojno prvikrat ^ Ameriki, je vzbudila mojo pozornost steklena omarica, ki sem jo gledal, ko sem ležal na zofi. V mraku so m naenkrat na njej zasvetile besede: --Pošta za vas je dospela-. (Mail in offiee for you.) V sobi je bila tudi špranj.', kamor je bilo treba vreči pisma, namenjena, da se odpošljejo. Padala so naravnost doli k vratarju. In tako dalje. Po vojni je tudi tukaj vse novo hi vse drugače. V novem stilu. Vse, je že vnaprej premišljeno in pripravljeno v tem čudovitem in velikartrkem hotelu, ki ima dva tisoč in dvesto .sob in ra\- Kulturni pregled Srbska književna zadruga Nedavno je izšlo 24. kdo Srpske književne zadruge, obsegajoče pet rednih tnjig za 30 dinarjev. Knjige Srpske književne zadruge so se vedno odlikovale po -voji solidnosti. Zadruga je izdajala dobre >isatelje in izbrane prevode. Znanstveni spisi so bili tako popularni, da jih je lah-<© vzel v roke vsak povprečni čitatelj in našel kaj zanimivega. Radi so Ji očitali, ,1a je konzervativna, kljub temu pa jo ie Ačinstvo cenilo, ker je umevalo njeno iravo nalogo, zahtevajočo izvestno mero .onzervativnosti. Tudi letos so njene knjige solidne in takorekoč nemoderne, vendar pa nikdo ne dvomi, da bodo našle več ivaležneiših čitateljev nego dnevna lite--atnra današnjega »filmskega* časa. Našim ljudem bi posebno imponlrala tdrava navada, da Zadruga izdaja vezane mjige v enotni obliki. Tudi to je solid-ost, ki je dobri knjigi le v korist. Vse ;njige so vezane v modro platno in imajo rdečo obrezo. Ce knt'20 odpreš, evo ti ■robojnice! Zadruga ie nacionalna, ker ie institucija za ljudsko prosveto. Prometno delo pa zahteva čvrstih temeljev >>: mora biti solidno. Ni solidna le vezava, remveč tudi vsebina. Zadrugine edicije majo to prednost, da se ohranijo dalje jasa na polici nego nevezane knjige. Večletni naročnik dobi na ta način lepo knjižnico, ki je še tako skromni sobi kinč in ponos. Doslej je izšlo že 163 rednih knjig. Oglejmo si letošnje: 159. Drame Laze Kostiča. U redakciji i . predgovorom Jeremije Zivanoviča. 237 -tram. — Laza Kostič je starejši srbski dramatik in pesnik, spadajoč v dobo srb- kega klasicizma. Pred njim so šli Jovan Hič, Jovan Subotič, Lj. Nenadovič, Zmaj, □jura Jakšič. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bil zelo popularen. Rodom iz Banata (rojen leta 1841.) je vzrastel pod vplivom takratnega omladin-■kega gibanja, ki je videlo svoj centrum Beogradu. Karijero je začel kot gimnazijski učitelj v Novem Sadu. končal pa kot bogat somborski veleposestnik. Vmes e preživel burno življenje. Bil je v Budimpešti zaprt zaradi veleizdajstva, zastopal je Srbijo na ruskem carskem dvoru, služil črnogorskemu knjazu in urejeval protiavstrijske liste. Kostič je prevaja! v srbščino Shakespearja in druge svetovne pesnike ln pisatelje. Umrl 'e leta 19101 v nekem dunajskem sanatoriju. Pokopali so ga v Somboru. Srpska književna zadruga je izdala tri najboljše Ko-stičeve spise, drame »Makslm Crnojevič«, ■Pera Segedinac* in »Uskokova ljuba». Vse tri so bile opetovano vprizorjene na srbskih odrih: danes imaio samo literarno vrednost. Kostič je te svoje drame '.gradil na srbskih narodnih pesmih* Tudi uri njem vidimo, koliko dragocene snovi »o zajemali srbski klasiki iz bogatega zaklada narodne epike. 160. Veljko Miličevič: Opsene. Roman. !98 str. — Veljko Miličevič je mlad pripovednik, ki se pa v,svojih spisih ne od-ialjuje s tal dejanskega življenja in vč -animivo, realistično opisovati razmere ■ned srbskim ljudstvom. V pričujočem romanu nas seznanja z življenjem v pro-■ incialnem slavonskem mestu. Kakor ne-koč naš Kersnik, opisuje Miličevič z živimi barvami in s psihološko rutino slavonsko «jaro gospodo®. Okoli mladega, ambicioznega dria. Branka Zavišlča in njegove neveste Anke, hčerke slavonske- tedi srbsko delo o Crn! gori In Boki kotorski, ki se je pa žal izgubilo brez sledu, Srpska književna zadruga Je dala Vukov spis prevesti in ga podaja svoie-mu občinstvu ob stoletnici Vukovega literarnega dela. Spis Je zelo zanimiv, ker nam kaže razmere v Črni gori pred 90 do 100 leti. Pred čitateljem vstaja patriarhalna država s svojimi primitivnimi uredbami in starinskimi običajL 162. Dr. Ferdo Šišič: J. Strošma/er ' južnoslovenska misao. 160 str. — To je nedvomno najaktualnejši spis med letošnjimi edicijami Srpske književne zadruge. Šišičeva študija je temeljit uvod v zgodovino jugoslovenske misli. V nji nam slika, kako se je ta misel razvijala na Hrvaškem, kako je nastal ilirizem in pod kakimi vplivi se ie izkristaliziralo široko jugoslovensko mšljenje biskupa J. J. Štrossmayerja. Študija še nI končana in se nadaljuje v prihodnjem kolu. 163. Prosper Mertme: Pripovetke. Pre-veo s franeuskega Svetislav Petrovič. 192 str. — V tej zbirki so prevedene najmar-kantnejše novele znanega francoskega pisatelja Prospera Merimžja (njegov »Carmen* je nedavno izšel v slovenskem prevodu). Merimč ni pisal zgolj za svojo dobo: njegove najboljše povesti so tako objektivne in duhovite, da zanimajo čita-teija tudi danes, ko so nam pripovedni spisi večine njegovih sodobnikov zastareli in dolgočasni. Ta kratek In površen pregled naj zadostuje našemu čitatelju za informacijo o simpatični literarni Instituciji, ki bi tudi pri nas zaslužila več pozornosti. B. ■ dolžnost naših" glasbenih udlišc Je. da ' neprijtansko poučujejo mladino o delu onih dirigentov, ki so pod težkimi razmerami položili glavni temelj naše opere. Gotovo sta še v spominu ljubljanskih glasbenikov C. Hrazdira in Jeremiaš. pa tudi današnji šef draž-danske opere F. Raisner, ki je svojča« tudi dirigiral v našem opernem gledališču. Ponosni smo lahko na ta imena: poglejmo pa v sedanjost Svetovna vojna je zaprla gledališčna vrata. Bili smo brez kulturnega zavetišča v največjem trpljenju in_ strahu za naše popolno zasužnjenje. Naši umetniki so morali v tujino ali v druge službe. Sele L 1918. je Fr. Govekar na čelu konzorcija otvoril narodno gledališče. Njemu gre največja zasluga, da se je začela našemu gledališču srečnejša doba. koje začetek je tvoril ča« najtežjega dela. kar ga pozna zgodovina našega gledališča. Čast g. Govekarju m vsem niegovim pomočnikom! Ob strani ie stal g. Govekarju vešči m ne- -umorrri Kapel nik g. Fr. F.ukavina. Po premaganju neštetih političnih in finančnih težkoo se mu je posrečilo, da je zopet otvoril operno sezono v decembru prvega leta svobode 1918. s Smetanovo »Prodano neveeto*. Javnost je pač tedaj morda cenila njegov trud, a kmalu ga je po lepi ljubljanski navadi pozabila. Mnoge prvovrstne premijere in velik repertoar največjih svetovnih opernih del spadajo v čas ravnateljstva g. Rukavine. Ni ga upli-šil pohlep po njegovem mestu in ne kritikp onih. ki sploh ne poznajo gledališča, temveč svoje želje in svojo baje veliko muzikalno inteligenco. A tudi njemu se že majejo tla pod nogami. Tako je dala Ljubljana vsem neumornim energijam in talentom (primerjaj, če hočeš, še Gustava Mahlerja). ki so se trudili za njeno opero, nazadnje brco in jih je tirala v svet — a kosala se je vselej prejiozno, ker vrnili se niso nikoli več. K. Z. Odlomki iz zlate knjige naše opere Naša opera ima svojo zgodovino. Zalibog, da še nimamo knjige, ki bi lahko pričala o razvoju in uspešnem delovanju našega slovenskega odra. Največji ponos in reprezentanca drugih narodov je njih narodno gledališče, v katerem vidi narod svoje iaj-svetejše kulturno svetišče, in gorje tistim, ki bi se pmlrznili osramovati ta narodov biser ali mu izpodkopavati ugled. Naša slovenska javnost ne sodi objektivno in razmeram primerno, ker upošteva osebne, ne strokovne kritike, ld navadno slovenski glasbi več škodujejo ntgo koristijo. Kritike o naših neumornih dirigentih bi se mogle ugrabiti tudi na svetovno znaae dirigente kot Weingartuerja, Blecha, Nikischa in druge, kjer igra največjo ulogo osebno pojmovanje. Tudi zgodovina naše opere vsebuje imena slavnih dirigentov. En list: vsem Ljubljančanom je še v spominu Vaclav Talich, sedaj prvi dirigent češke filharmonijo, ki si je s svojimi turnejami pridobil svetovna priznanja. Le malo izvemo iz naših dnevnikov o njegovem plodonosnem delovanju, odkar je zapustil »ljubljansko meglo*. On pa se še z velikim veseljem spominja bele Ljubljane in kot njegov učenec sem bil tolikokrat deležen njegove ljubavi do ubogega slovenskega študenta. Smelo smemo govoriti o slovenskem mojstru Talichu — saj on je bil, ki je_ položil temelj našemu koncertnemu življenju. — Ali je naša javnost že pozabila Ta-lichovo gledališko sezono in koncerte? Ljubljana, ki je lahko ponosna, da je .anju in naj pomisli na velike iizične lin finančne žrtve ndeležnikov našega vsesokolskega zleta, in zadostno število privatnih prenočišč nam je zasigu-rano. Priglase stanovanj eprejema zletna pisarna I. jugoslovanskega vsesokolskega zleta v mali dvorani Narodnega doma, ali pa načelnik stanovanjskega od.-eka Dragotin Sebenik. magistratni pis. ravnatelj (Mostni trg št. 27/111). Pri naznanilu stanovanj je tudi podpisati izjavo, ki se jo dobi v izpolnitev in navesti ceno prenočišča za eno noč. Stanovanjski odsek I. jugoslovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani. Petnajstletnica sokolskega društva v Metliki 30. maja L 1907. je sklical ustanovni občni zbor Sokolskega društva v Metliki sedanji starosta društva brat Dako Makar. Ob veliki udeležbi se je z navdušenjem ustanovilo Sokolsko društvo, ki je pričelo z delovanjem v majhni sobici v gradu, kjer so se vršile prve vaje članov, katere je vodil tedanji načelnik br. Karel Fux, sedaj inženjer v Ameriki. br. Karel rux, seaaj 7 « ; — kulturi in proevitu na Sesa naroda r Društvo je začelo z živahnim delovanjem ™ po ^ ^ I *a bogataša, ter zapeliive intrigantke go- njen nekdanji kapelnik dosegel umet-nan takozvanih niško svetovno priznanje, Ljubljana od streho, ako se vse one družine, ki imajo več kot 1 sobo za 2 do 3 večere stisnejo in pripravijo prenočišča, ako-ravno primitivnejža. Porabiti se mora vsak kotiček, vsaka rjuha in odeja. Prepričani bodite, da naši bratje in gostje, ki pridejo po dolgotrajnih voz-niah dveh, da celo treh dni, upošte. vajoS kritične stanovanjske razmere, ki vladajo povsod, ne samo pri nas. ne bodo gledali na komoditeto — veseli bodo. ako se odpočijejo pri dobrih m gostoljubnih ljudeh na primerno pripravljenem prenočišču v predsobi na tleh, ako bi bile sobe zasedene, bodisi vsled mnogoštevilne družine ali po sorodnikih in znancih, ki so se že oglasili. Prosimo pa tudi vse one rodbine, ki nameravajo biti ob času vsesokolskega zleta na počitnicah izven Ljubljme, da ukrenejo potrebno, da se dobe postelje. ki se nahajajo v njih stanovanju na razpolago za nastanitev repre-zentantov in odličnih o*eb. Izvedljivo bi bilo to na ta način, da se en član rodbine, oziroma služkinja, vrne za te dni v Ljubljano, uredi primerno sobe. ki se odstopijo za prenočišča in voli nadzorstvo stanovanja. To nadzorstvo bi event. lahko prevzela tudi po danih navodilih kaka druga stranka v hiši. Vsekakor bi pa bila za splošnost velika škoda in greh, da bi pri tej veliki borbi za sobe in postelje stala cela stanovanja prazna in postelje prazne! Pomisliti je tndi. da bo na občinstvo kaj čudno vplivalo, ko zapazi zaorta okna posebno onih stanovanj, ki imajo okna na ulico. Zaprta okna stanovanj v ulicah in cestah. kjer se bode Izmikal sprevod, napravijo pa utia demonstracije. Stanovanjski odsek prosi, da se blagovoli vpoštevati vse gori povedano m apelira na narodno zavednost in gostoljubnost Ljubljančanov. Vsaka družina naj žrtvuje za par noči nekaj svo- načrtih brata Boža Račlča in izdehro od marljivih sester. Isti dan se raz*-: o tudi prapor naraščaja, katerega pooTr' belokranjsko učiteljstvo. 2upni zlet v Metliki bo velik prazn ic Sokolstva v Beli Krajini, bo proslava I51etnega težkega sokolskega dela. mora pa biti tudi zadoščenje onim. ki so žrtvovali skozi 15 let ves svoj prosti čas v prospeh Sokolstva; to so pred vsem oni tihi sokolski delavci v telovadnici, bi se niso strašili truda pri težkem so-kolskem delu. V drugI vrsti pa tudi onim. ki 60 drugače žrtvovali ves svoj presti čas za Sokola, predvsem bratu starosti Dako Makarju. ki je ob vsaki priliki žrtvoval mnogo truda za razvoj Sokolstva v Beli Krajini. Vabimo vse brate in sestre, da pohi;* ta dan v Belo Krajino, da ei ogleda,>3 one lepe kraje, ki bo bili toliko in toliko časa zapuščeni in zanemarjeni, ki pa to vzlic temu vedno in ob vsaki priliki iz« polnjevali svojo narodno dolžnost. Ude-ležniki iupnega zleta od Ljobijane in od Zagreba do Medike imajo polovično vožnjo na podlagi predpisane legitimacij-.. Dne 9. julija vsi v Metliko! Otvoritev ^sokolskega doma v Skofji Loki Sokolski dom, pre potrebno, stavba, pd kateri se je zahotelo škofjeloškemu Sokolu kmalu po njegovi ustanovitvi, je dovršen in čaka željno aa svojo otvoritev dne 9. t. m. Težkoče, s katerimi se je moral boriti doslej naš Sokol, ki je iskal skozi 14 let svojih lastnih tal, so s tem odstranjene, njegovo prostrana gnezdo mu sedaj omogoča prosto gibanje. Vedno potikanje po tujih, za telovadbo neprikladnih prostorih je privedio voditelja do spoznanja, da je nadaljrji obstoj pod takimi pogoji ogrožen ter da se bo veliko zanimanje za društvo poleglo, ako so telovadcem ne bo dala. na razpolago prostorna telovadnica in dru« gim članom dvorana za razne kulturne svrhe. Sklep naprednih Ločanov, da se i postavi sredi glavnega trga Sokol?!,i dom. je vzbudil pri vseh naprednja'ih veliko zanimanje in vsakdo je priskočil na pomoč stavbnemu odseku, ki 6e ie moral in ki se mora še boriti s precejšnjimi finančnimi težkofami. Pri tem n>j smemo pozabiti poleg naših meščanov tudi požrtvovalnosti vrlih Zabničano-, kojih naprednost je znana šlrom Gorenjske, ter drugih, ki so na ta. ali oni nar čin pripomogli do zgradbe te velifasfT.e, ter je moralo prestati v teku 15 let mno go bojev, vendar se je navzlic temu pod energičnim vodstvom staroste Ma- . ... . katja in ob sodelovanju drugih jako pred letom dni pričelo polagati tem-marljivih bratov lepo razvijalo, tako da! zgradbi S priznano izkušenostjo je zrat » ............n _______HrtUnA m-1 ri♦ 1 Ct 1» „• svečene stavbe. Čast vsem za njihov«? radoljubnost! V spomin ml priha ja jo dnevi, ko se - i se je razširila sokolska ideja po vseh vaseh Bele Krajine. V začetku se je moralo dniStvo boriti 3 financijelnioii težkočami, kmalu pa mu je priskočila na pomoč prva dolenjska posojilnica, s katero pomočjo si je postavilo društvo lično telovadnico. V tej se je zbirala okoli svojih voditeljev metliška mladina, iz katere je izšlo lepo število dobrih in marljivih sokoiskih delavcev. Par let po ustanovitvi se je že ustanovil ženski odsek, ki je imel veliko število članic ter je marljivo deloval. Istotakc se je začelo z vadbo nnrnš&ja, iz katerega vrst je izšlo že mnogo dobrih telovadcev. Sokolsko društvo v Metliki je priredilo tekom 15 let vsako leto javen nastop v Metliki Udeležilo se je raznih drugih sokolskih prireditev ter je priredilo tudi po drugih krajih Bele Krajine samostojne izlete, s katerimi je povzročilo, da se je v kratkem ustanovilo v Beli Krajini več sokolskih društev, tako v Črnomlju. Gradcu b Semiču. Društvo se pri tem delu ni ustrašilo žrtev. Dne 9. t. m. pro?lavi metliško sokolsko društvo svojo 151etnico z župnim zie-tom, ki ga priredi novomeška sokolska župa v Metliki Isti dan razvije društvo tudi svoj društveni prapor, ki ie krasno dete v pristnem belokranjskem slogu po starosta brat Dolenc mobilizirati člane. Vse je moralo na delo. Razlike n> bilo opaziti med posameznimi sta.co\ '.. Obrežje Sore je postalo mahoma živa h-.o in daleč na okrog so se razlegali odmevi raznega orodja. Sodniki, učitelji 1 akademiki vse je šlo z veseljem na di!" Danes zro vsi z vidnim zadoščenjem r 1 dovršeno stavbo, katera, odgovarja • " svoji dovršenosti v vsakem oziru htevam moderno urejenega Sokolskc t duioa. Nedelja naj bo dan manifesta " sokolske misli v Skofji Loki. Naj bo dan tudi v zadoščenje stavbnemu od.-'-ku in vsem neumornim delavcem za n h trud in napor, posebno pa še našemi' vr lemii starosti — duši škofjeloškega ' kola. L Jugoslovanska sokolska razsta- 1 v Ljubljani Slavnostna razstavna otvo ritev je dne 23. julija ob 10. nri dopc-dne. Društva se zbirajo ob 0. uri r -■• Narodnim domom. Poživljamo tem po tom vsa društva, ki še niso poslala &vo jih predmetov za razstavo, naj to neiin doma store; bratje in sestre, ki imaio sli ke. znake, razglednice itd. za razstav.• naj jih prineso v Narodni dom, I. nadsti zletna pisarna, in jih oddajo br. Kova ki posluje vsak dan ob 5. uri popoldne no toliko kopalnih sob. Pripravljeno 7, neprekosljivo duhovitostjo in praktičnostjo. Hote!, ki je sestavljen iz samih trikov. Le močna fantazija si more kaj sličneara domisliti, le velikopotez-'•ošt kaj sličnega izvršiti. Zdi se ti, da -i sanjal pri belem dnevu in da se se-laj te sanje uresničujejo. Tu ni nikogar. ki bi iz prirojene lenobe in stra-iopetnosti venomer ponavljal, kakor nri nas: Saj to ne gre. ni mogoče, ni v navadi, itd. itd. Ljudje tukaj ne re-Sejo: Da. ampak... oni rečejo: Da, torej! . V mojem nadstropju je dvanajst lif-fov (dvigal), drugo poleg drugega. Moje nadstropje je precej visoko. Dviga-a so natančno po šest m šest skumj. \-a eni strani so ekspresna dvigala. 1 a 3rve naravnost le v toliko m toliko nadstropje. Druga dvigala so vicmal-. obstajajo v vsakem nadstropju. Po dvanajst takšnih dvigal ima v svoji veži vsak teh štirih stolpov, ki se dvi-n-ajo na skupnem temelju. In v vsakem nadstropju gor do sinjep neba sedi v svoji kabini Po ena vratanca fletna in kakor iz škatljice vzeta pred nekakšnim aparatom in s Številkam, in prd telegrafom. Ona ima vse ključe te ve-spravlja vsa pisma, ki pridejo za njene goste, sprejema vsako poročilo iz critiičia. Nekdo me pokliče, ko sem z doma. Takoj javi telegraf in napiše na majhen ozek kos papirja v mojem nadstropju: «Mister X will se you at 12.30 p. m. to-rnorrow». Dostavljena je natančna ura in minuta tega sporočila. Ali pa pove telegraf: Gospod X vas bo jutri klical telefonično točno ob 9.30» ali pa «Mr. X, publicitiv mana-o-er je prosil za razgovor z vami*. Takšen ozek kos telegrafskega sporočila je prilepljen na drug papir, kjer je iz štampilij razvidna natančna kontrola vseh odgovornih uslužbencev te-sra hotela! ~ V hotelu je tudi postaja podzemeljske železnice. Tudi kdor se hoče odpeljati z nekterimi vlaki v daljavo, lahko vstopi naravnost iz hotela v vagon. K njim vodijo posebna dvigala in posebna podzemeljska pot. Pod zemljo ima hotel sedem velikih dvoran v različni izvedbi, na primer «Vodoskoko-vo sobo*, kjer lahko zajtrkuješ praskaj lahkpga, pa Dir.ingroom, tea-DOm, n-rill-room. kavarno, stekleno »metulj-čkovo dvorano* in tako dalje, pa vse do vrta na strehi dvaindvajsetega visokega nadstropja. Hotel izdaja tudj lasten dnevni časopis, v njem najdeš i celo članke o imenitnih gostih! I Nad vraimi v tvoji sobi zgoraj je ne-«k& kovinasta durJina. Imenuie s? *ser- vidor*. Ce naročiš jedila, jih sluga postavi v to duplino. Njega torej niti ne vidiš, on pa tebe ne. Tudi drug drugega ne vidijo. — Na gumb pritisne?, in soba se zrači s svežim zrakom. Pod »servidorja* ti vtaknejo vsak dan novo številko «New York Times* Nad njo pa barvan listič: »Dobro jutro! To je vaš časopis, lepe pozdrave od hotela!* Potem vsak lan z drugačnim besedilom, da M ne postane dolgočasno, potrebna navodila in migljaji: Tu vzemi svoj prvi zajutrek! Naštevajo ti restorane v hotelu, main dinnig-room. fountain-room, in^ vse drusre. vse ceno. Potem vsak dan še kaj drugega, z barvanimi papirčki prilepljeno na dnevnik. »Prinesite jej sladkarije! Delikatno! Na primer šokolado, candv itd- ki ga dobiš v konditorijl v hotelu!* — Ali pa: »Priblfžaite se jej s cvetlicami! Najlepše najdete na »štantu* v hotelu, številka...» Ali ]?a ti priporočajo najnovejši parfum, ki ga kupiš v tej in tej trgovini v bot>lu. Ali pa: »Ali ste se že dali slikati zanjo, pa naj bo mati. sestra, žena ali dekle! Fotograf je v hotelu!* Ali pa: »Kar si more lej>a žena le želeti, zavod za lepetič -nje popravlja skalp, kožo, linije, sprema turške kopeli, 'niro-podist mamc-irc. vse v hiši! V hotela kupiš naifine.jše perilo, najfinejšo ob- j cl najdeš lepo žolto cunjico za br. -: leko za gospode in dame itd----« 'nje čevljev, to je botelovo presem-. Drugi dan: Dobro jutro! In tako da ; nje. Cunjica je tvoja, vzeti jo sme,-lje. Tretji dan zoi>et enako, časopis., seboj, na njej je že tiskano: spon-nainovejša navodila, priporočila zaitia hotel! _ gledališke vstopnice, razni programi. Vrata Kopalnice ro ogiedaio ecz priporočila za Pullmannova vagone j čez. na oni strani banje jo druzo, ' raznih linij, za narnike, ki vozijo čez ko da lahko gledaš samega seb-ocean za potne 'liste,... vse to v ho-1 hrbet.. Vsak dan imaš v sobi dva ko telu samem! Tako vsak dan in vsak i svežega mila. v papir zavita, en dan drugače, le «New York Times*! za banjo, drugi za umivalnik. Post ostanejo vedno enake, ker one so cvaiš! je seveda vsak dan sveže pogrnjena, časopis*. ! Omare v sobi ni, ktr ni potrebr: V nočni omarici ne najdeš posode, i Mesto nje je posebna sobica z elektri . w • • 1 _ . _ . 1 -. ^!« Z — * —_ — .. I .1 A? »11,1« KIr\ - ,-»- (oprostite!), za takšne stvari je kopalnica, kjer je tudi vse drugo, kar je potrebno, namreč celoten water-closet. Na lahki mizici pri postelji lezi telefonska knjiga in nekaj manj debdo sveto plotuješ, še prebereš ob svojem telefonu napis, ki se je naenkrat pojavil: »Ne zakasnite svojega vlaka!* V sobi ti je na razpolago trojna voda. mrzla, vroča, tretja p« ti daje se- . danjo narodno pijačo temperenčniji j vsem drugim! Amerikancev. ledeno vodo. V kopalni-1 no lučjo, in tam najdeš tudi blazin: z iglami, nitko, gumbe itd. V soli dalje še načrt mesta, — ga smeš vz> s seboj! — dalje ponudbe hotelo, drugih mestih, če se pelješ morda v r Louis ali Ohic;>go, Detroit, Buffalo . kamorkoli. Ce vzameš sobo že oO.' je ceneje! Pri tem cela reč ni verižniško • carinska, ampak solidna, zdrava, i modna. Vse je čisto, da se nit: f. dati ne da. in akuratno, točno, i'"-ne slišno. Sli tega sploh ne poz": Prvo načelo: Takoj! Drugo: Nikak nega vznemirjanja. In vse to brez m kužnosti. To je ne le najbolj premeno, ampak tudi najpametnejše nv Gospodarska vprašanja Olajšave v prepovedi »voza luksuznega blaga Kakor smo že svoječasno poročali, je fciionomskofmaiični komite na predlog 7 matičnega ministra dovolil gotove olaj-r-ave glede uvozne prepovedi luksuznega "blaga Ta odlok, ki ga je ministrski svet na svoji seji * dne 24. junija v celoti odobril, vsebuje sledeče olajšave: 1.) Ukine se prepoved uvoza umetne 'masti (margarin, cere?, kunerol itd.) ir ?3T. St. 137. polnih lovskih patron iz tar. st. 268/2 a in galanterijskih predmetov, prevlečenih z medenino ali nlklom i* tai. St. 572. 2.) Pooblašča se finančni minister, da more dopustiti uvoz prepovedanega bla-vra, ki je zanj že svoječasno bilo dano dovoljenje za uvoz (na temelju 2. točke odloka, o prepovedi uvoza), ki pa iz •pravičljivih vzrokov ni prispelo v kra-1/evino do vštevši l.maja t L 3.) Pooblašča se finančni minister, da more v sporazumu 7. ministrom trgovine in industrije dovoljevati uvoz takega prepovedanega blaga ki je namenjen za nredelavo ali pa produkcijo ▼ industrij- kik in obrtniških podjetjih. Omenjena podjetja stoje glede uporabe takega bla-ra pod posebno kontrolo in morajo v to T-riio voditi posebne knjige. 1.) Odobri se naknadno odlok ekonom-.-kffhmtičnega komiteja z dne 13. maja 1322., št. 35.035, s katerim je bil izjemoma dovoljen uvoz onega prepovedanega blaga, ki je bilo namenjeno za kraljevske poročne slavnosti. Za izvršitesv tega odloka je finančni minister predpisal sledeča navodila: K točki 1.) Ukinjenje uvozne prepovedi za blago iz tar. St 187, 268/2 a in 372 je brezpogojno in se sme tako blago uvažati kot vsako drugo blago; seveda je obvezno plačanje vseh carinskih in eventualnih luksuznih pristojbin. K točki 2.) Uvoz prepovedanega blaga, ki je bilo na temelju 2. točke odloka o prepovedi uvoza z dne 1. marca že dovoljeno za urvoz, ki pa iz motiviranih vzrokov ni moglo prispeti v kraljevino v predpisanem roku (do 1 maja t 1.), bo dovoljevala generalna direkcija carin, in -ic.er na posebne prošnje, ki naj se čim prej neposredno pošljejo in ki se mora v njih označiti: a) številka in datum odloka generalne direkcije carin, ki se nanaša na prvo dovoljenje za uvoz (po i', točki odloka št. 1S.3S1 z dne i. marca 1322.), b) natančni in motivirani vzroki - dokazi, zakaj blago ni moglo do 1. ma-a. prispeti v kraljevino; c) prošnji se ■norajo priložiti originalne fakture, ozir. naročilne listine, po katerih je bil svoječasno dovoljen uvoz. Proti odloku generalne direkcije carin ni pritožbe. Opozarjamo posebej, da gre tu samo in izključno 79i luksuzno blago, ki so uvozniki zanj že v mes«eu marcu in aprilu t L dobili dovoljenje za uvoz od generalne direkcije carin, ki ga pa ni3o uvozili v predpisanem roku do l.maja. Za blago, ki £9 svoječasno m" dovolil uvoz, bodisi da uvozniki niso vložili prošnje, bodisi da so prošnjo prepozno vložili ali pa so njihove prošnje bile odbite, tudi ta novi odlok nima veljavnosti, K točki 8.) Industrijska in obrtniška podjetja, ki potrebujejo luksuzno blago ? a predelavo, oziroma za produkcijo, morajo predhodno vložiti pri generalni direkciji carin posebno prošnjo, v kateri morajo označiti: vrsto in količino blaga, vrsto predelave z detaljnim opisom na-rlna predela vanja; če pa blago ne služi neposredno za predelavo, marveč kot pomožni materija! itd., se mora označiti eačin uporabe takih predmetov. V prošnji se morajo končno označiti odpadki pri predelali in letna kapaciteta dotičnega podjetja glede produkcije posameznih predmetov. Generalna direkcija carin odloča v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo in more dovoljenje za. uvoz dati tudi načelno. Proti odloku generalne direkcije carin ni pritožbe. S samim dovoljenjem uvoza se industrij« in obrtniki obvežejo, da bodo o uvoženem luksuznem blagu vodili posebne knjige zaradi kontrole, da so blago zares uporabili za produkcijo, a ne za kak drug namen. Knjigovodstvo mora hiti urejeno tako, da se na konto »uvoženo* zabeležijo količine ia vrste uvoženih predmetov za predelavo, oziroma produkcijo, na konto »uporabljeno* pa porabljene količine iz konta »uvoženo*, tako da se lahko vsak čas ugotovi, koliko in kakega blaga je uvoženega in koliko uporabljenega in koliko je torej še neuporabljenega. Neuporabljeno luksuzno blago se mora deponirati separirano od ostalega neluksuznega blaga. Industrijska in obrtniška podjetja stoje glede uporabe luksuznega blaga pod carinsko kontrolo in morajo v to svrho indnstrijci in obrtniki carinskim organom dovoljevati dostop za časa obratovanja v vse prostore, kjer se predeluje. CariMkim organom se morajo tudi dati na vperdad vse na evidenco luksuznega blaga, es Esns-čajcče knjige. V uvoznem dovajeeju 6« bodo posebej označile vse polrcbaocti glede te kontrole ter odre dilo, v kakem znesku ima dotično podjetji tre-ti stroške za carinsko kontrolo. Ako bi 83 llijo, ki je prepovedano za O voz, rpoiabilo v kaki) druge kot dolo-fep.e er:!se (za predelvvo, oziroma pro-flukc'jc), se to uvozvk smatral za tihotapca is uvoz prepo-p,'lar«<-a blaga in bo Vazcovsn po tozadevnih kazenskih pevansa. Posebej se poudarja, da se morajo na vse zgoraj omenjeno blago, Iti se bo dovolilo za uvos, plačati vse uvozne carinske in eventualne luksuzne pristojbine, v kolikor bi tako blago po specialnih predpisih ne bilo prosto carine. H. ljubljanski Veliki sejem od 2. do 11; septembra 1922. Prijavni termin za, udeležbo kot razstavi jalec k naši drugi velesejmsk j prireditvi se zaključi sredi meseca julija, to opozarjamo vse interesente, da se nemudoma prijavijo, ker se kasneje došle prijave najbrže ne bodo mogle več vpoštevati vsled pomanjkanja prostora. Zlasti pa apeliramo ie na trgovce in obrtnike, da se tudi oni reprezenti-rajo v kolikor mogoče velikem številu. Služijo naj jim sledeče informacije: Ka vsakem inozemskem velesejmu je v velikem številu zastopana tudi domar ča obrt in pa trgovina dotičnega vele-sejmskega mesta. Uspeh udeležbe je brezdvomen, ker prihajajo za čas velesejma desettisoč: kuncev, ki si na sejmu ogledajo blago trgovcev, se seznanijo s firmo in jo obiščejo v poslovnem lokalu v mestu. Pa tudi za obrtnike je udeležba največje važnosti: pred očmi naj jim stoji, da "mednarodni velesejem ni nikaka razstava lokalnega pomena, marveč da se tu na podlagi vzorcev sklepajo velike dobavne kupčije, pri nas zlasti s kupci iz južnih krajev naše države, od koder se nam že danes poroča o kar največjem obisku. Razstavni stroški so v primeri x drugimi reklamnimi stroški primeroma majhni; reklama pa je vsakemu podjetju, zlasti pa v sedanjem čaeu že nujno potrebna. Ne omejite se samo na lokalen konzum, marveč pridobite si tudi odjemalcev iz oddaljenejših krajev. Mnogo ljubljanskih trgovcev prihaja pogosto v sejmsko pisarno z Izjavo: Ce razstavimo, potrebujemo mnogo prostora, kar pa mnogo stane. Pripominjamo, da si lahko vsak trgovec najame na sejmišču majhen prostor v obsegu par kvadrat, metrov, da razstavi samo nekatere najboljše stvari, posebno vidna pa naj bo reklamna deska z natančnim naslovom tvrdke v mestu. To so z največjim uspehom vpeljali na čeških in nemških sejmih. Vsakemu, ki je ie obiskal kak inozemski velesejem, je dobro znano, da se vse tamošnje tvrdke, pa naj si bodo iudustrijci trgovci ali obrtniki, gotovo udeleže domačega velesejma, da si ohranijo tvrdkino čast in obnovijo na sejmišču stare prijateljske trgovske zveze. Apeliramo torej na vse domače indu-strijce, trgovce in obrtnike, da se nemudoma prijavijo udeležbi na O. ljubljanskem velesejmu, da s tem pokažemo zunanjim posetnikom kupcem, da smo se i pri na& že velikopotezno razvili in nismo kramarji. Ravnanje z vinogradi po toči V vinogradih razločujemo tri Stadije škode po toči 1.) Listje je preluknjano in nekatere jagode in mladike so natol-fena! Najmilejši Stadij, v katerem je treba paziti le na to, da se prepreči nastop peronospore in oidija, ki sta po toči poškodovanim trtam posebno nevarna! Takoj po toči škropiti in žvepljati! 2.) Listje je vse razčesano in razce-frano in visi deloma navzdol: mladje in grozdje ie močneje pobito; vrhovi mladik so na trti in polomljeni in vise navzdol. V tem štadiju je natrto in polomljeno mladje in grozdje ter razcefrano listje najpoprej odstraniti ter šele potem vinograd poškropiti in požvepljati! Tukaj gre za vzgojo novega zdravega perja ln novih vrhov iz zalistkov. 3.) Listje, grozdje in vrhovi so po večini odbiti in le po največ golo mladje štrli, močno pobito in ranjeno, kvišku. V tem štadiju se mora odrezati vse mladje nazaj na krajše in daljšo rezni-ke (odstraniti je vse močneje natolčene iri ranjene dele mladik) na dva do štiri očesa, pri čemer se eventualno tu pa tam na posameznih mfcdikah nahajajoči grozdi seveda tudi puste. Obenem je tudi tu pa tam se mogoče še nahajajoči razcefrani in razdrapani list odstraniti in šele potem škropiti in žvepljati! Tukaj gre v glavnem za vzgojo novih, zdravih mladik, ki nam zasigurajo saj delno trgatev v prihodnjem letu, ki bi drugače, če pustimo pognati iz nepri-krajšanih mladik kar ua stotine poganjkov, od katerih nobeden dozoreti ne more, sigurno izostala. Čimbolj rano v razvoju zadene toča vinograd, tem boljši bo uspeh takega ravnanja vobče. Ce se pojavi pa toča tako močno šele proti jeseni, ko so že mladike deloma olesenele, se pri rezi odstranijo le zeleni, neoleseneli deli mladik. Kar se tiče škropljenja po toči poškodovanih trt, se morajo iste. če se jih hoče obvarovati katastrofalnega napada po peronospori in oidiju, Škropiti in žvepljati takoj po toči in se mora to delo izvršiti najkasneje v par dneh. Škropiti se mora z najmanj 2odstotno •raličnoapneno zmesjo, oziroma bosna-pasto ter nekoliko močneje kakor zdrave vinograde. Največjo pozornost pri ravnanja s po toči poškodovanimi vinogradi je posvetiti potem pletju, to js izbiranju pogna-• nih mladik. Le neobhodno potrebne. I nar->oAn9jae poganjke je nua "ti ia na- prej gojiti. Vse drugo je treba odstraniti. Tudi je zalistke pridno obirati ozir.' če gre le za vzgojo novega listja, jih je nad prvim normalno navitim peresom odščipnitil V o»u'em je zelo važno, da rt po toči poškodovani vinogradi drže plevela prosto in da se pridno rahlja zemlja, kar zelo pospešuje zacelitev ran in oja-čenje oslabelih trt. Vinarski ravnatelj Puklaveo. Tržna poročila Celjski trg. (1- t- m.) Cene: govedina 56 — 64 K v mesnicah. 40 — 52 K na trgu, teletina 60 — 64 K. svinjina 80 — 88 K, slanina 124 — 128 K, mast 124 — 132 K, prekajeno meso 90 — 120 K, drobnica 40 K, 1 piščanec majhen 50 K, večji 65 K, 1 kokoš 100 K. liter mleka 10 K, 1 kg surovega masla 120 K. 1 jajce 5 K, 1 k g krompirja 7 K. Drobne vesti Poziv na banke, privilegirane za de-1 vizno trgovino. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je pozval vse zavode, ki 80 privilegirani za devizno trgovino in ki so povečali svojo delniško glavnico, da v tmislu člena 28. pravilnika o deviznem in valutnem prometu položijo pri Narodni banki za kontrolni fond 2.50 odst od novoplaeane glavnic«. — Prijave obligacij predvojnih posojil nekdanje Avstro-ogrske. Generalna direkcija državnih dolgov je ie večkrat pozvala imejitelje omenjenih obligacij, naj vlože prijave v svrho vložitve protesta proti žigosanju svojih v inozemstvu se nahajajočih obligacij. Prijavi se mora poleg potrebnih podatkov priložiti tudi domoivnica. Ker v večini slučajev prijavam niso priložene domovnice in vsled tega obstoji nevarnost da se protest od dotične vlade ne bo vpošteval, se interesenti ponovno pozivajo, v zvezi i že vposlanimi prijavami čim prej do-poslati tudi domovnice na Generalno direkcijo državnih dolgov. — Dobava katrana in umetnega asfalta Smodnišnica v Kamniku razpisuje na dan 7. avgusta ofertalno licitacijo glede dobave 15.000 kg katrana iz premoga in 1500 kg umetnega asfalta. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Pogojen uvoz moke Iz češkoslovaške. Iz Prage poročajo: Po službenem obvestilu se z dnem 4. julija ukine dovoljenje trvoza moke v Ceškoslova&ko. Uvoz bo vezan na dovoljenje e strani urada za zunanjo trgovino. Ta odredba bo veljala le toliko čajsa, da se izpraznijo zaloge moke v ministrstvu »a prehrano. » Zlata pariteta v Avstriji je določena od 8. do 9. julija na 3850. = Avstrijska zunanja trgovina. Avstrijsko zvezno ministrstvo sa trgovino je izdalo te dni statistiko o zunanji tr-gorvini ▼ letu 1921 po teži uvoza in izvoza. o čemer smo že poročali. Obenem so objavljene končnoveljavno sestavljene Številke o vrednosti uvoza in iivoza v letu 1920. Vrednost uvoza v letu 1920 je znašala 96 milijard papirnatih avstr. kron (= 1698 milijonov zlatih kron), vrednost izvoza pa 53 milijard papirnatih avstr. kron (■= 926 milijonov zlatih kron). Bilanca je bila torej pasivna za 43 milijard papirnatih kron (= 772 milijonov zlatih kron). Od vrednosti uvoza odpade na les za gorivo in mineralične gorivne snovi okoli 7 milijard papirnatih kron (136 milijonov zlatih kron), na živila 40 milijard papirnatih kron (729 milijonov ilatih kron) in na industrijske surovine 12 milijard papirnatih kron (201 milijon zlatih kron). Ostanek 37 milijard papirnatih kron (633 milijonov zlatih kron) odpade na uvoz industrijskih izdelkov (razen živil). Od vrednosti izvoza pride 45 milijard papirnatih kron (790 milijonov zlatih kron na industrijske izdelke, to je 85 odst celokupnega izvoza = Madžarska zunanja trgovina. Ii Budimpešte poročajo: Te dni so bile objavljene Številke o zunanji trgovini Madžarske v 1. četrtletju 1922. Po komadih se je uvozilo 97.056, a izvozilo 248.578 komadov. Po teži je znašal uvoz 5.69 milijona mtc.. izvoz pa 2.9 milijona mtc. Pri uvozu so bile soudeležene Češkoslovaška s 36 odst., Rumunija z 19. Nemčija i 19. Avstrija z 10. Jugoslavija s 4 in ostale države z 22 odst. Od izvoza odpade 41 odst. na Avstrijo, 24 na Jugoslavijo, 17 na Češkoslovaško, 3.3 na Nemčijo in Rumunijo, ostalo na druge države. Izvoz v Jugoslavijo je bil večinoma na račun reparacije. " Angleška zunanja trgovina v maju. Majske številke angleške zunanje trgovine izkazujejo porast uvoza na 88.8 milijona funtov šterlingov (od 80.6 milijona v aprilu) in porast izvoza na 67 milijonov (od 64.7 milijona v aprilu) funtov šterlingov. Uvozni prebitek je narastel od 15.9 v aprilu na 21.8 milijona funtov šterlingov v maju. ___4» 80 baacdl Di«. S'—, »aakih .»=.Kolih S baaadl 1 Di«. — Trjorakt »slast, doolaovinla, »« pramena d* BO baaedi 6 Dhi., ratklk nadai|«|lh 8 b«o<» 2 CM«. - Plaia aa napra|. 'L»hk» tudi » • mmkah.1 N« »praianla aa »dgovarja ta. alt« Ia »pralanja srlioiana rr.amka za et lior. — Absolventinja dri. dtorazr. trg. šole t Ljubljani, b perfeUn m znanjem sloveni-kepa, italijanskega, deloma »rbskobrvaškega, nemškega jezika, strojepisja ter stenografije, išče primerne službe. Cenjene ponudite na upravo »Jutra* pod <19 Na-2112 stop takoj*. Praktikanta ali prak-tlJcantlnjo kateri ja z dobrim uspehom dovršil(a) trgovsko šolo, in strojepisko, veščo slovenske in nemške stenografije, sprejme Zveza slovenskih trgovcev v 2072 Celju. 2109 Blagajna, dobro ohranjena, se proda. Naslov pove uprava »Jutra*. Proda >• dobro ohranjena konjaka oprema sa Ježo po ugodni ceni. Ogleda se 1 h ko od 11. do 16. ure. Naslov pove 2098 uprava »Jutra*. Sprejmem gospodično s primerno iiobrazbo, začetnico, ki bi bila zaposlena deloma v pisarni, deloma pri prevzemanju in oddaji blami v skladišču. Naslov pov-uprava »Jutra*. 20K4 Suhe gobe, lioouo inm, hrl-njeuo olje in poljske pridela plača najbolje tvrdka 1S02 S1RC-RANT, KRANJ, telef. int št. 9, in nudi po najnižjih eeuab na debelo sladkor, rlž, Olje, kavo itd. Posestvo 2 orala zemlje, vrt, sadno drevje, trta do 900 1 vina sc proda v 2>lariboru, Vrtna 2089 alica 5. Narodna noša, svilena, so proda. Naslov pove 2115 uprava »Jutra*. Stavbena paroela z vrtom v obsegu I500m! v Ljubljani se proda. Naslov 3002 pove uprava »Jutra*. 210j Dva dijaka iz boljše rodbine se sprej j meta na hrano in stanovanje, j Pismene ponudbe pod 333; na upravo »Jutra». Sva gospoda j se sprejmeta na stacovan /,f 1 in hrano. Naslov pove upravj ! 2077 »Jutra*. Zračna soba T z električno lučjo se odda za čas pocitnic. Naslov f 2114 upravi »Jutra". 2117 Dva zdrava, duševno agilna, mnogostran-i sko porebljiva gospoda v naj-I lepši starosti in sigurni eliiKbi ; žeiita znanja 7 gospodično ! li vdovo. Canjene ponudb i pod »Dostojen 40* in »Sroc? 30* na upiavo »Jutra*. Odda se loka! za veletrgovino v Ljubljani. Ponudbe pod ?ifro »Veletrgovina* na anon-čno družbo Aloma Companjr, Ljubljana. Kon-2097 grešni trg št. 3- Iščem sobo 3 souporabo kuhinje ali brez nje za svojega delovodja in njegovo ženo, oba poštena in jako solidna, brez otrok. Cez dan oba uslužbena. Cenjene ponudbe na Kartonažno tovarno I. Bonač. Ljubljana, Čopova ulica St 16. Pnporoislte „Jutro"! Zahfe^aite v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah JUTUO" © Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani ima naprodaj večjo količino starega brzojavnega in telefonskega gradiva in sicer: 1. 1600 dvojnih kljukastih nosilcev ogrskega vzorca E 2. 215 enojnih kljukastih nosilcev ogrskega vzorca F 3. 2900 krivih natičev B ki so bili pobrani iz nemških oreenikov 4. 119 prečnikov D nemškega vzorca 5. 3160 kljukastih nosilcev ogrskega vzorca D 6. 170 kljukastiq nosilcev ogrskega vzorca T? 7. 6400 steklenih izolatorjev D 8. 114 praznih kabeljskih vreten 9. 179 prevodnih omaric za električne vode 10. 200 železnih nosilcev E z izolatorji 11. 1 voz 12. 2586 kg 5 mm debele železne zarjevele žice. Kdor želi natančnejših pojasnil in podatkov o tej stvari, nai blagovoli povprašati v brzojavnem skladišču Sv. Jakoba trg st, 3. (Virantova hiša) na dvorišču^_________________ Skladtdča: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] Spedlcl|a: Balkan, d. d.. Dunajska c. 33. |d p.J „0rient" d. d., Sodna ulica štev. 3, telefon 463. _ Trgovin«: Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Sestak & Ravnihar, Sodna nlica 4. _ J. c. Mayer, manufaktura, Ljubljana Gradbeno podjetje, mg. Al. Hrovat m Alb. Čeme, Krekov trg 10/L Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Gosposvetska c. Josip Bajželj, steklar, Gosposvetskn cesta _ Mehanična delavnica« i d. p. Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel 407. Trgovina z železnino in cementom Erjavec & Turk, pri ,Zlati lopati", Valvazorjev trg 7. Snoj & Modic, maunfaktnra, Prešernova nlica 3. Trgovina z železnino 0. ZajC, Flori-janska nlica. J. Maček, Ljubljana Aleksandrova c. 3, trgovina z oblekami Grom, carinsko posredništvo in špedicija, Kolodvorska nlica 41. Pisalni stroji i i d- P- Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. -107 ; Razmnoževalni aparati: |d. p. i Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel 407 lEd. Skopek, urar, Mestni trg 8. Ve ; lika zaloga ur, zlatnine in srebc i nina Lastna, strokovna delavnica Cene nizke. | E. More, sodavičar, Martinova cesti ; Litografični zavod Cemažar in drug, Cesta na južno železnico, za belgijsko vojaščnico. Vsakovrstne etikete, lepaki in druga litografičn* dela. ___________ Fotografski umetni zavod Avgust Berthold, Ljubljana, Sodna ulica 13. POZOR! Neki gospod, Ljubljančan, je Izgubil v torek dne 4. julija popoldne v Tivolskem gozdu črno usnjato listnico z nad 3000 K denarja, šofersko legitimacijo * sliko na ime E. K. in drugimi spisi. Človek, ki Je listnico našel, je bil opažen in se zasleduje. Poživlja se, predno postane kazniv, naj prostovoljno kot poštenjak odda ali pošlje najdeni predmet proti nagradi 800 kron v .rgovlno Ivan Gričar, Selenourgova ulica a!l pa na policijo. Isto nagrado dobi istim potom, kdiv lastniku do zzublie&eza erioomore. i\/ U H ; • j.' - -sjj^oi* katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubile « enar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poi-kusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Suttaer (tmotnlk Eeari Maire) ▼ Ljubljani it. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špecija-ue znamke »1KO« iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre zvrne ure zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstene, zapestnice, ubane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zHiBiao in srebniino. Pa t di porabne predmete, kakor n. pr. ikarje, nože, butve, lasestrižne in brivske stroje, steklcrezec, doze za tobak, svai^ice io smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki: H. SU7TNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6. BRAMSOCV NtfSlC: 84 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Kdo ve, ali doživimo ta dbgodek? Prvi grob je, ki smo ga »pustili ob cesti. Koliko grobov bomo še posejali za seboj? Morda pogine poslednji izmed nas. Koliko naših je že zavidalo temu grobu na meji, v poslednjem delu, poslednji stopinji srbske zemlje. A naše grobove bo pokrivala tuja prst. naša grobnica bo nova domovina. Mi smo že danes otroci brezdomo-vinci. Srbija v planinah. Ko smo krenili iz Prizrena proti severu, so se podali kralj, vlada in vrhovno poveljstvo proti jugu. Da dospemo na isti cilj, smo romali nekateri ob reki navzgor, drugi navzdol. Po obeh potih smo odhajali k jadranski obali. 13. oktobra je dospel iz Niša v Vrnjice ministrski predsednik Nikola Pašič na pogreb svojega dolgoletnega prijatelja ministra Laze Pača te r se je ob tej priliki podal v Kraljevo, da se snide s poslaniki Angleške, Ruske. Francoske m Italije. Hotel iih ie seznaniti z razmerami, v katerih se je nahajala zemlia po zapustitvi Niša. Takrat je trdil, da se položaj še vedno lahko izboljša, če bi zavezniki prišli pravočasno na pomoč, osvobodili Skoplje, katerega so že Bolgari zavzeli. Na ta način bi bila vspostavljena zveza s Solunom in omogočeno lahkotno prestavljanje posameznih edinic na različne fronte. Velik del Srbije bi bil rešen ter tvoril podlago za bodoče zavezniške operacije, posebno kar sc tiče zveze z Romunijo in z Rusijo. «Če pa se moramo odreči tem nadam, potem nam ne pre-ostaie ničesar dragega, kakor da se vržemo v planine.* Tako je končno Srbija morala kreniti v planine. Najhujši in najmučnejši trenutek vse srbske tragedije je bil odhod predstavnikov od Srbije v planine dne 11. novembra 1915. Pri-zrenci in begunci, ki so ostali v mestu, so šepetaje širili med seboj vest. da je kraljevska vlada zapustila domovino. Čeprav ie vsakdo že davno vedel, da se to mora zgoditi, je obupno prožil roke: Torej so nas vendarle zapustili!* «Dosihdob sem še veroval, sedaj pa nič več.* »Dosihdob smo bili še državljani, sedaj pa sužnji, sužnji.* Take obupne razmere so vladale po vladinem odhodu in ara v nič nas ni tolažila vest, da sta ostala kralj in prestolonaslednik še v Prizrenu. Oba sta sklenila, da se poaasta z vojsko dalje. Vlada ie odšla, in to je pomenilo, da Srbije ni več. S starim kraljem je šlo zopet težko. Topovske krogle so že, tresle prizrenske strehe, ko je sklenil, da zapusti poslednji deli Srffle. Se vcflao ie SsfcfeaL da nm niso dtB prffllre p&gfef« na Kosovem in trdovratno se je upiral oditi iz Prizrena. •Nihče ne more prisiliti kralja, da zapusti svojo kraljevino,* je uporno ponavljal. Nezaupno je poslušal razloge, ki so mu razlagali, da bi njegovo na daljne bivanje v kraljevini pomenilo resnično zapustitev svoje države, ker ujeti kralj pomeni propast vse države m Ideje, katere nositelj je on. Stari kralj je na vse te razloge obupno vzdihoval: »Pustite me, da urarera na vratih Srbije.* Vlada je odšla 11. novembra in on je ostal v Prizrenu še 4 dni. Naposled je sam sprevidel, da mora oditi in podal se je v cerkev dne 15. novembra, prisostvoval službi božji, proseč Boga za vse, ki so ostali in odšli na pot. Iz cerkve je odšel peš, pozdravljajoč se spotoma z obupanci, nemo motrečimi mučni prizor ob cesti, z oken. izpod streh prizrenskib hiš. Solznih oči se je obračal na levo in desno in pozdravljal. c, ,»Grajska klet" v Mariboru. Restavracija bode oskrbljena z izvrstno kuhinjo ter bode nudila cenj- prostom topla in mrzla jedila. Zagotavljajoč prvovrstno postrežbo, priporočam se najtopleje za innogobrojen obisk 3cm Jakob Sedej, bivši plačilni natakar restavracije ..Grajska klet" v Mariboru. 'Domače vesli * Češkoslovaški legijonarji, ki so društvo. ki je med srednješolsko mladina, obiska svoiib jugoslovanskih lova- no dajalo iniciativo za vse nacionalne -lev v ^oS par lepih manifestacije in širilo prosveto med na- -iTso vXl£ še obiskali grob ne- rodom. Tudi ostala društva so pokazata Snia vojaka na Avali in st zvečer lepe uspehe, žal se ljub janska organ za-.rpSrčnem slovesu povrnili v Pr*- cija ^Preporod* letos m ^gla pon^au '■•a V Beogradu je ostal še legi onar s svojimi uspehi. - Kongres je poslal fSžek slovaški poslanec iz Bratisla- udanostno brzojavko tudi kraljevski Hi bo obtSl 44 grobov Slovakov dvojici na Bled in bratski brzojavni po-•V Kragujevcu, kjer so bili leta 1918. zdrav tovarišem Cehom, radi pobune ustreljeni od avstrijske • Sprejemanje novincev v finančno vojaške oblasti. kontrolo. Finančno ministrstvo je rok za * faprememba v uredništvu «Juga». vlaganje prošenj za sprejem v finančno Kakor nam poročajo iz Osijeka. je iz kontrolo podaljšalo do dne 10. julija t.L uredništva tamkajšnjega demokratič- Podrobnosti so razvidne iz razpisa, ob-nega glasila «Jue» izstopil dosedanji jaivljenega v . Preteklo nedeljo je šolska skega vojnega okruga. ladja navtiene akademije v Bakru * Ljublianske babice so na občnem odo ^tevale odslej polni honorar • iubrovniške pomorske akademije. Na ^ vge gIučajej ko je bila katera napro-iadji je 48 akademikov. Ladja bo pn- ,a pomo5 pri porodu, tudi če je -tala v vseh važnejših lukah brado- bi]a potem k porodll poklicana kakadru-/-mskega morja. T babica. Toliko v vednost občinstvu. * Vpadi bolgarskih hajdukov. Iz # 7dRJvStven0 glanie v LjubljanL Gla-tužne Srbije dohajajo dnevno poročila :ikaza se orožjem plenijo tan^^a sekt m na to ja * " „ oseb sa ^ OetahSSS Bdčevi0 ko, 5 za srčno hibo 1 za življensko sla-i a ie h: zasedo ustrelila Branislavo bostjo in 12 vsled drugih naravnih smrt- ^'E^ČftLZ Dl- Kopalni vlald Ljubljana-Laze^zaoue- l nW^iprebi je težko rojena, dvora ob 14.18 uri, vračal so bo pa iz — Največ strahu Jaje četa hajduka Laz ob 18.40. Vozne cene: za H. razred Vardova ki je znan še iz prejšnjih 6 Dm, za III. razred 3 Dui ^ po vsej južni Srbiji. V okolici • Mariborsko ljudsko u. meščansko ioTilja je proglašen Preki sod. Vsi Šolstvo. V preteklem šolskem- etu je bi-i*Xki listi, donašajoč dnevno po- lo v Mariboru 110 razredov ljudska in ' anka poročilpozivajo vlado na naj- meščanskih šoL Samo ljudskdi razredov oWr>, nln rr 'AIT:' Otil fi obzorju. Izza tega oblaka so se ekscen-trično razširjali svetli pasovi, pet po šte- IšH dan je SH v I?raštni£n zTeT*f69! je takoj na to tekmovala v lovskem ga- j veijskcga orlovskega okrožja k poseMtf^ vilu. Najprej ozki in svetli so se potem vedno bolj razširjali in so izgubljali na svetlobi Čim dalje so segali v nebo. Srednji, najmočnejši pas pa ni ugasnil, ampak je na zenitu nadaljeval čez celo nebo do nasprotne točke na vzhodni strani obzorja Sledeč z očmi temu pasu čez nebo, začudeni opazimo, da imamo pred seboj na vzhodni strani isto sliko, to je: videli smo izza Nanosa isti sijaj kot na zapadu, samo da so bili oni peteri svetli pasovi nekoliko medlejši. Tudi nekaka temna kopa, izza katere so izhajali oni pasovi, se je opazila. Ta je odgovarjala onemu kopastemu oblaku na zapadni strani, za katerega je zahajalo solnce. Očividno se je cela slika na zapadu odsevala kot v nekakem ogledalu na nasprotni strani nebesnega svoda. Bila je res zanimiva krasna slika Pasovi na vzhodu so bili tako izraziti, da je izgledalo, kakor da izhaja izza Nanosa drugo solnce ali pa vsaj polni mesec. Nekateri so pa omenjali, da morajo to biti žarometi. Kdor je pa opazoval ta pojav na obeh straneh neba, je takoj opazil, odkod mora to biti, kajti v nekoliko minutah je prikazen polagoma izginila istočasno, kakor je izginjala zarja zahajajočega solnca. * Bajne cene dalmatinskih višenj. Dal-1 dobljenih točkah zelo majhne, matinske višnje imajo letos bajne cene.Ta tekma je v odlični meri pokazala Za 100 kg suhih se zahteva 30 do 40.000j dobro šolo majorja Maseka, saj je skoro w ■ a . ___* 1 _ . _______* ^ A _ . m a/1 ♦ Aj*m Atrnl/lt lil I } lopu. kot prvi je dospel na cilj redar Miknlandi. Nadalje je izvajalo 10 Sokolov šolsko jahanje, pri katerem je bila priznana nagrada za najboljše jahanje br. Vodniku. Ista grupa je takoj nato tekmovala v lovskem galopu in je dospel br. JurkoviS prvi na cilj. V drugem lovskem galopu je tekmovalo 6 bratov Sokolov; med njimi je br. Kratohvil dosegel kot prvi cilj. Omeniti moramo, da «0 nastopile celo tri sestre v točkah Alke in Je de barre; v obeh točkah si je pridobila prvo nagrado s. Nemetova. Med nadaljnjimi tofkand je izvajalo 9 bratov Sokolov skakanje čez zapreke, prvo nagrado si je pridobil br. Steno vec, ki je dosegel vse točke, Nato so izvajali v posameznih grupah vojaki in Sokoli Jeu de barre. Prve nagrado so bile v teb grupah prisojene med vojaki Grobol.išku, Švaglju. med Sokoli pa Kržanu in Kratohvilu. Na koncu tekme so vojaki in Sokoli, ki so si pridobili v prejšnjih točkah prva darila, tekmovali še med seboj in si je pridobil narednik Cevc prvenstvo. Nagrado sta dobila tudi nared. Nester in br. Kržan. V splošnem pa so jahali vsi tekmovalci iako dooro in so bile diference v pri- ku Alojziju Logerjo. ki je blagoslavlja domačo kapelico, pa je hotel da bi mu jo plačali rudarji. Ker se je obetala «le vit»-maža z 8 duhovniki in dekanom n« čelu, je prišlo k maši dosti ljudstva, k popoldanski telovadbi vendar le okol; 500 gledalcev, katerih dost.i je "nilo im portiranih. Proste vaje «0 biJe baje še dosti dobre, vendar jih je pofkal dopoldanski sprevod; tega molk je motila 1" — sicer izvrstna — trboveljska god>w ter smeh zaradi ubogega Orla na konju, ki je padel t njega trikrat, da se je komaj pobral. Tudi zastave so visele pc hišah, a vrag vedi, zakaj je imela vs?-ka napis »Zdravo Sokoli, ter kje so bil-dopoldne naše ljubke gospodične s šopki. ki so popoldne deževali na sokolsk-. povorko? kron. Blago gre večinoma Ameriko, i neverietno, da so med tekmovalci bili kier izdelujejo iz njih razne brezalkohol- \ tudi vojaki in Sokoli, ki jahajo komaj ... , i-1 - ____»1 en tr raitfm C\f i ril slaio medaljo za hrabrost: redov Kav-,"43 J. Andrej, Kok P. Franc, Kovač L Leopold, Kožar J. Ivan; z zlato medaljo a revnostne službe: narednik Erce J. 1'ranc; s srebrno medaljo za hrabrost: ..apiari Zaje S. Anton, Ankon Viktor, Ogrinc J. Jura j, Funda J. Josip in 2,a--a- Gregor, dalje redovi Hotko J. Joža, Mozetič Andrej ali Angelj, Pere Martin, Udvič ali Udovič O- Franc, Stupic A. Toža, Mihelčič J. Valentin, Bavdaš Miha, fvokošar J. Juraj Jernej, Kenda J. Leopold, Kohne B. Dragotin, Koprivec J. Karlo, Jankovič J. Ivan. Barbič F. Miha :ti Jaklič L Franc: z srebrno vojaško šCaradjordjevo zvezdo: kaplar Brinskole J Ivan ni redov Kovač D. Leonhard. Ker -o komandi 40. pešpolka bivališča- nave-j d enih oseb nepoznana, naprošajo se pristojni občinski uradi (županstva), da v julija nad vse slovesno otvorjena. Mašo je daroval katehet g. Jalen. Pri maši je svirala godba iz Jesenic. Došle zastopnike vseh treh jugoslovanskih plemen je pozdravil preds. g. Vervega, ki je imel slajvnosti primeren govor. Ko je govoril tudi tajnik podružnice Leon Pibrovec. se je oglasil k besedi tudi Hrvat Ribar iz Karlovca, ki je v zmislu edinstva vseh treh plemen, kazoč na naše naravne krasote. navdušeno govoril. Kočo. ki leži v romantičnem kraju in je poldrugo uro oddaljena od Kranjske gore, toplo pri poročamo. - Hote! «Trig!av» v Rogaški Slatini je prevzel g. Jakob Sedej, biv 'i plačilni natakar restavracije Tsok Js'ka prireditev '"je v pet mesecev, a 60 v vsakem oziru uspešno tekmovali. Kot sodniki so fun-girali major R. Brabek. ki je prispeval tudi več lepih daril br. V. Franke in narednik Cevc. Mnogobrojno občinstvo, med katerim smo pa pogrešali marsikaterega športnika je imelo res lep užitek pri nter-esantni tekmi, ki se je vršila brez vsake disharmonije. Želimo le. da bi še večkrat imeli priliko prisostvovati takim športnim prireditvam, na katerih je Ljubljana tako siromašna Čestitamo pa vozarskemn eskadronu in jezdnemu odseku. ki sta na tak lep nnčin proslavila Vidov dan. V. F. Obiave Dopisi RADOVLJICA. Naše klerikalce tako bede novi Sokolski dom, da vidijo že vse •vojem delokrogu gornja imena primer- izvrstno železniško zvezo z vlaki, ki od-Tto razglasijo, odlikovan« pa se poziva- j hajajo iz Ljubljane ob 5.40, 12.19 m 18.. -o. da pri priliki svoja odlikovanja dvig-1 ker so v Rogaški Slatini že ob P.oo, 16.1:. iiejo v pisarni štaba 40. pešpolka. vojaš-1 oziroma 21.55. Kar se _ tiče vračanja, sta niča Kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja v Ljubljani. dokler se ne ustatvi razen zagrebškega na Grobelnem tudi ljubljanski popol- da se osnuje poseben odbor od delegi tinj saveznih udniženj v Beogradu, da organizirajo borbo za zaščito zablod-lega ženskega sveta — borbo , proti prostituciji. Ženski savez si je stavil zo z Ljubljano. Glede na to. da je bilo vojaški godbi iz Maribora, ki je zadnje sezone konccrtirala v Rogaški Slatini, zaradi sodelovanja pri kraljevi poroki Pavle. -v Strela ubila človeka. V St.. Juriju ob južni železnici so ob času zadnje nevihte trije občani vedrili pod drevesom v tako' imenovanem »Zlatem kotu». Strela je udarila v drevo ter enega ubila, dva pa omamila. » Velika škoda po toči. Iz ptujskega okraja poročajo, da je naredila toča, ki je divjala dne 26. junija v ptujskem, ormoškem in rogaškem okraju, na poljih in vinogradih, okoli 150 milijonov kron škode. • Drzna tatvina v Ljubljani. Dne 4. 'ulija je nekdo med opoldanskim počitkom s ponarejenim ključem odpri trgovino Konzumnega društva na Dunajski cesti ter iz odprtega predala ukradel ">070.80 kron denarja, nakar je brez sledu izginil. * Razne tatvine. Na Zidanem mostu e bila Heleni Kralj ukradena usnjata denarnica z vsebino 8000 K. — Josipu Mole, stanujočemu v Ljubljani na Ižanski cesti je bila ukradena nova moška obleka vredna 2000 K. Tatvine je osum-Ijena neka ženska, ki je brez sledu iz- i njihovih očeh blamaža. Pri dograditveni siavnosti pretečero jesen so videli, tako je pisal «Slovenec», štirideset Sokolov in tri narodne noie. Dohodkcv pa je imela ta prireditev 123.000 K; pomislite, tako malo od triinštiridesetih udeležencev! Predzadnjo nedeljo pa je Sokolsko gledališče priredilo igro v proslavo prvega bivanja kraljeve dvojice na Bledu, in zopet jamra »Slovenec., da je bila blamaža, ker kralj ni prišel k igri, dasi so ga pričakovali s preprogami, cvetlicami in s pripravljenimi prsi za odlikovanja. Nas bi ta skrb za sokolski ugied prav veselila, če ne bi bili prepričani, da si ^a znamo varovati sami in dn bi bila naša klerikalna garda sama najbolj pot- ' na, da se ji postavi kuratorla za nadzorovanje ugleda. Zato pa se njihovih velikih vspehov na kulturnem in umetniškem polju nismo nikdar dotikali, zakaj z «Lur-škimi pastaricami«, ^Svetimi Nežami, in drugo podobno šaro ie tudi dobro katoliško ljudstvo že obračunalo ter spravilo , kaplane in druge režiserje v hudo zadre go, ker so morali poseči po poljubovaniu in sličnih oderskih pripomočkih. Le tako * Jugoslovansko akademsko društvo Triglav v Zagrebu (Podružnica Ljubljani t in Dunaj) javlja, da je njegov velezasinž-ni starešina in ustanovni član gospod Josip Šetinc, odvetniški koncipient v Brežicah, v soboto, dne 1. julija preminul. — Slava mu! * Proslava spomina dr. Mencingerja. Odbor, ki si le zadal nalogo, da ob desetletnici smrti slovenskega pisatelja dr. Janez Mencingerja primerno proslavi spomin svojega velikega rojaka, naproša slovenska prosvetna in narodna društva, osobito ona iz radovljiškega okraja, da se vsa! po deputacijah udeleže slavnostnega odkritja spominske plošče, katera slavnost se vrši v nedeljo 9. juliju 1922 ob 12. uri na Brodti pri Bohinisk BistricL * Izlet na Črno prst 1845 m. Planinsko društvo priredi z bratskimi društvi dne 0 t. m. skupen izlet na Cmo prst. Odhod i/ Ljubljane 8. t. m. z vlaki ob 15.10 ar 19.03 url do Bohinjske Bistrice. Bolj hitri turisti se lahko poslužijo izletnega vlaka v nedeljo ob 5. uri. Iz Bistrice do koče tri ure, na vrh skupno štiri ure. Tura lahka! Malnerjeva koča ie oskrbovana, najbrže bo 8. t. m. tudi Orožnova otvorjena. Potrebna navodila glede polovične vozne cene bodo objavljena takoj po prihodu zadevnega dovoljenja v oknu kavarne Slon. Na obilno udeležbo vabijo odbori! . . * Vpisovanje za otroško igrišče društva *Atena* (Žensko telovadno društvo) se vrši v četrtek in petek dne 6. in 7. t. m. od 5. do 7. ure popoldne v pisarni Športne zveze. Narodni dom i. nadstropje. Sprejemajo se deklice in dečki od 5. do 12. leta. Vpisnina znaša 2 Din, mesečni prispevek 10 dinarjev za otroka. Starši bodo ob vsakem dnevnem času od 8. zjutraj dalje pošiljali otroke na igrišet, kj.r se bodo Igrali pod nadzorstvom vrt-narice gospodične Ebbcrjeve. ' Izgubil se le v Ljubljani v torek od kavarne Evrope do Ccrnetove vile v Linhartovi ulici zlat gumb 7 monogramon J. M. Pošten najditelj se naproša, da gy odda pri g. Tomažln, Dunajska cesta '1« II. dvorišče. nalogo, preskrbeti nezaposlenim žen- nemogoče, da bi bila pravočasno na me- -kam potreben zaslužek in skrbeti za : jih zadostno vzgojo. Drugo še važnej-■e sredstvo Saveza bo borba za izpre-membo zakona, po katerem mora sedaj trpeti kazen samo ženski spol. Sa-vez bo ustanovi! v Beogradu svoje pi; nrne. kjer bo zbiral podatke o ženski • leči in ženah Da bi se to delo_ čim bolj organiziralo, je Savez naprosil :n-' ernacijonalni ženski savez za načrte -1 ustroju takih institucij v inozemstvu. Izpiti na vojni akademiji. V ponde-iek so bili v zadnjem letniku vojne aka-lemiie v Beogradu končani teoietični izpiti. Od 320 gojencev jih 97 ni napravilo oficirski izpit, petorica pa je pokazala -krajui neuspeh. Ti so dodeljeni četam, da odslužijo svoj rok kot naredniki, ker so izključeni iz akademije. - kongres «Saveza iugoslovenskih sredajoškolskih ndruženjas. V Beogradu te je vršil te dni kongres »-Saveza jugo-ilovenskih srednjoškolskih udruženja.. Prva seja se je vršila dne 1. julija v Ivorani "druge ženske gimnazije. Na tej io se prečitali referati c delovanju poe-dinih društev iz vse države. Največji uspeh je doseglo društvo «Jurislav Ja-nušic» s Sušaka. To društvo je prirejalo ctslo leto analfabetske tečaje z velikim ii«pehom ter osnovale knjižnice po vseh tnestih Primorja. Društvo je vršilo pro-jiiigando tudi v krajih, ki =0 pod itali-jsiusko okupacijo, in tam osnovalo več knjižnic. Diugo po. uspehu ie zagrebško stu, je zdraviliško ravnateljstvo angažiralo prvovrsten, sedaj že 28 mož broječ orkester, sestavljen iz članov ljubljanskega opernega gledališča in godbenikov z Dunaja. Promenadni koncerti se vrše vsak dan po dve uri dopoldne in popoldne. Število gostov je že sedaj doseglo lanski maksimum; ker pa imajo Še tekom tega tedna prispeti mnegobrojni, že prijavljeni gosti, je za lotos zagotovljena naravnost sijajna sezona. - Novosti z Zidanega mosta. Poročajo nam: Ko se je v nedeljo vračal poštni sluga Ciril Zeleznik na svojem kolesu domov, mu je neki neznanec podstavil palico pod kolo. Koto se je zvrnilo ter se je Zeleznik mceno poškodoval na nogi in na obrazu. Hudobnež je pobegnil. —■ V nedeljo se je poročil Gostilničar in mesar g. Milan Perdih v Zidanem mostu z gospodično Ano Kerlatec. — Ha-deški in zidanmoški Sokoli z narašča^ jem so imeli v nedeljo pešizlet v ^ Hrastnik. Izvajali so člani, kakor tudi naraščaj izborne telovadne vaje. Došli so tudi bratje iz Maribora, Celja in Posavja. Velika množica iz Hrastnika je z zanimanjem gledala naše vrle Sokole in okra sili so svoje hiše z zastavami * Nenavaden naravni pojav so opazovali na sv. Petra in Pavla dan v Vipav- . _ . ski dolini. Kakor poročajo .Edinosti., je 9 po številu, boj s sabljo na konjih: tn ob najlepšem vremenu na nopolnoma jas- j je dobil prvo nagrado redar Svagcdi. . nem nebu zahajalo soince okrog osme i grup: c so izvajan talajbi vojaki, 1J po ure za ostro in svetlo obrobljen gost ob-1 številu, boj s sabljo na Konju; tu je do- Tinila. — Pri stavbeniku Ivanu Bricelj bi,0 obdržati še nekaj backov ........ T' 5 u v katoliških domovih. O zadnji predsta- %-i v tukajšnjem katoliškem domu pa se je še celo nek «nadstrankarski» pristaš SLS izrazil, da je bila na najumetnejši stopnji, ker je menda godba čisto drugače igrala, kakor so pevci peli, in to je menda dandanes višek. Kaj še hočete? Zdaj pa zopet dobro poučeni hudomuš-neži trdijo, da namerava katoliški teater v Radovljici popraviti blamažo, ki jo ie doživel Sokol, s tem, da uprizore cel ciklus najnovejših del in sicer: »Vodiška Jo.innca, ali verujte v čudeže!., «Jager Cene, ali lov na peteline., tZupnik Slad-kač, kot ženitovanjski posredovalec., v Slomškovi ulici 19 v Ljubljani je bilo dne 3. jnlija vlomljeno r stanovanjsko barako in pokradeno iz raznih delavskih kovčkov več blaga v skupni vrednosti nad 5000 kron. * Drzni vlomi v GoricL Zadnje čase se je pojavilo v Gorici več drznih vlomilcev, ki so na različnih mestih izvršili več drznih vlomov. O enem smo že včeraj poročali. A ta slučaj ni bil edini. Iz občinske blagajne so odnesli tatovi kakih 84.000 lir denarja in drugih vrednosti. Domneva se, da so bile vlomilcem razmere dobro znane. Drugo noč so vlomili v deželno-užitninski urad in odnesli nekaj tisočakov, ki so jih na- ( šli v blagajni Smolo pa so imeli pri vlomu pri gospej Zajec Ani: tam so pobrali razne dragocenosti v vrednosti 60.000 lir. a gospodinja jih je zapazila in pričela klicati na pomoč. Pri begu sc vlomilci izgubili polovico plena. Oblasti jih še niso aretirale. VOJAŠKO-SOKOLSKE JEZDNE TEKME V LJUBLJANI. Na Vidov dan dne 28. m. m. ob 16ti uri je priredil Vozarski eskadron dravske divizijske oblasti pod poveljstvom majorja Maseka skupno z jezdnim odsekom Sokola v Ljubljani jahalno tekmo. Spored je bil zelo obsežen in raznovrsten. Posamezne točke so izvajali vojaki in Sokoli jezdeci Prvo točko sporeda, takozvani karuzel, so izvajali štirje če tverovprežni trenski vozovi. Vsi štirje so vozili tako spretno, in to Vedno v kasu. težke figure, da je bilo sodnikom težko o*3ločit i se, komu pripada prva nagrada Pridobila sta si jo redova Vargič in Lončarič. Drugo točko, grupa a (skakanje čez zapreke), je izvajalo 13 vojakov in je bila prva nagrada pripoznana kapi. Pečnikarju. V grupi b so izvajali vojaki, lOo. 113 •Cukarske skrivnosti radovljiškega zvonika., «Dol z alkoholom, ali antanta plača!. Zakiiuii pa se ta vrsta z znamenito tragedijo -Krivična sodišča, ali ponesrečena rubežen.. Sedai pa naj še kdo reče, da v Radovljici ni talentom in me-rodajnih presojevalcev umetnosti. Ob tej priliki bo voditelj teh predstav tudi odlikovan. In sicer posodi svojo medaljo za to neka gospa, ki jo ie dobila med vojno za velike zasluge avstrijskim K-oiicirjem in se sedaj na vse pretege trudi, da bi dobila namesto te kak večji srbski red. Prepričani smo, da se bo vse to zgodilo brez blamaže! HRASTNIK. V Hrastniku se je vršil v nedeljo zlet sokelskih društev t!tmoš-nje okolice, katerim so se pridružili tudi odposlanci Ljubljane, Maribora, Celja. Laškega in Rajhenburga — članov v kroju okoli 50, naraščaja, izredno veliko. Proste vaje, katerim je prisostvovalo nad 2000 gledalcev, so se — razen malenkostnih nedostatkov — izvajale dobro. ugajala sta pa zlasti obrtni naraščaj in moška deca in enako orodne vaje. Po telovadbi je bila krasno uspela vrtna veselica. kjer je neumorno igrala domača hra^tniška godba, ki je tokrat pokazala, ______ da utegne postati ena najboljših sloven- ] f!ja 2S8.60 — 289.40. =kih godb. Čestitamo starosti hrastniške-1---— lepem j 1 )i igovorni urednik it. U r o z o v 1 c Borza Zagreb, devize: Dunaj 036 — 0.372e, Berlin 18.75 — 19.25, Budimpešta 7 — 7.50, Bukarešta 52, Italija 375 — 377.50, London 358 — 359, Newyork 81 — 81.25, Pariz 665 — 670, Praga 156.50 — 15S-. Švica 1525 — 1550, Varšava 1.75, valute: dolarji 79 — 80.50, avstr. krone 0.40 ~ 0.41, češke krone 160, iranc. franki 66d, nemške marke 21. italijanske lire 372 Banka za Primorje 170. Trg. obrtna banka 102 — 103. Hrvat, eskomptna banka 170 — 171.50. Jadranska barka 425 — 450. Jugosiovenska banka 104.25 — Slavenska banka 110 — 11! Praštediona 1150 — 1158. Rečka pučka banka 115 — 118 Eksploatacija drva 120 — 125. Dubrov. parob. družba 136'' Narod, šumska industrija 103 Našička industrija drva 123 — 125. Slavonija 118 — 120. Union 700. Ljub. strojne tovarne 207.50. Beograd. Dunai 0,385, Bukarešta 49. Berlin 18.87, Budimpešta 7jO, London 354. Pariz 662.60, Newyork 80, SviC t 1500, Milan 373, Praga 152.37. Dunajska borza /e bila včeraj zaprt.. Praga, devize: Berlin 11.85 — 12.2-. Curih 985.50 — 989.50. Milan 237.50 ---239.50. Pariz 422 — 424. London 229J' — 231-25, Newyork 51.5750 — 52.175". Beograd 61.50 — 62.50. Sofija 32.60 — 33.40, Dunai 0.2137 — 0^737, Varšav t 100.50 — 110.50, Budimpešta 4.2750 — 4.6750, valute: nemške marke 12 — 12.4". švic. franki 980.50 — 984.50, italijanski lire 234.50 — 236.50, iranc. franki — 421, angl. funti 228.25 — 25025, dolarji 51.30 — 51.90, dinarji 61.50 — 62.5 '. bol g. levi 32.60 — 33.40, avstr. kron 0.2350 — 0.2950, poljske marke 100.50 --110.50, madž. krone 4.2750 — 4.6750. Curih: Berlin 1.20y2, Newyork 524.2.-, London 23.33. Pariz 43.15. Milan 24.0;. Praga 10.10, Budimpešta 0.45, Zagre 1 1.60, Sofija 3.40, Varšava 0.11. Dun:.< 0.02%. avstr. žig. krone 0.023/i. Berlin: Italija 19.70 — 19.75, Lonoc.n 1892.60 — 1897.40, Newvork 425.96 -427.04, Pariz 3543.05 — 3551.95. Švica 8289.60 — 8310.40, Dunai 1.95% — l-99o Praga 832.95 — 835.05, Budimpešta 36.75 36.85, Bukarešta 2.35, Zagreb 5.40, Se- ga Sokola br. Hofbar.erju na re uspehu prireditve, ki mu je dala toliko truda! ■Lastnik in izdajatelj Ko .r .:.-<.;V:aj. j Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljsbljaai; Hči papeža M — Lukrecija Borgia Nekega dne je namreč padla Lu-kpecij v glavo nesrečna milea. da poroča v daljšem pismu očeta o svojem Svljenju na na poljskem dvoru in o svoji prijateljici Karloti. «Da jo bolje >posnaž, dragi o6e», je pisala Lukre-cija papežu, «ti glasnik prinaša obenem s Lam pkmoin tudi slika moja male prijateljica princese Karlote na-poljske. TI moj dragi oce, dobro poznaš ljudi in boš iz tek čistih črt spoznal tudi njeno uedolino dnžo. Čestitaj mi- da sem naala takšno prijateljico. Sedaj sem zares bogata, imam ljubezen Alfonso vo. toliko vredno, kakor nobena druga reč na »svetu, ter prijateljstvo Karlotino. ki mi vsak 'lan še bolj krasi moje tckajžuje srečno bivanje; imam pa še tebe, dragi oče, in s ponosom gledam na tvojo ponosno, močno postavo!* Glasnik, ki je nosil to ptemo in sliko, je naglo jezdil in je točno v ukaznem času dospel v Angeljcko trdnjavo v Rim. papež je bil iskreno ve--el hčerinega pisma. Takoj je odprl nismo in mali omot 6 sliko. Usoda pa je hotela, da se j« Cezar nahajal ravno ta čas v papežev&m ka-I inetu. Cezar Borgia ta čas ni več no- kardinalskega škriaLa. Po smrti brata Juana se mu je izpolnila njegova davna želja. Papež mu je -namreč odvzel kardiaalako čast. ki je za Cezarja vedno bila le nedobrodošlo breme in zapreka pri njegovih galantnih ; kjiIjetjih- Med očetom in sinom je bDo ; ,'i^no sklenjeno, da se ima Cezar od-•ie.j posvetiti le politični karijeri. To med obema ni pomenilo nič v*>f ii nič manj, kot da se bo Cezar s po-iočjo papeža in polno eerkvAne blagajne, ki so jo Borgijci vedro sm»-trali kot svojo privatno la«, vrgel z \ ;o močjo na osvajanja. Med papežem -Aleksandrom VI. in ijegovjm rinom Cezarjem je bilo dogovorjeno in skleni^no. da se mora Ami posrečiti oevojenje kateregakoli holjšega prestola v Ttaliji. Kakšna po-ta in sredstva vodijo k temn cilju, je bilo Borgijcema jasno. Ravno nekoliko nopreje, prodno j« doepel glasnik Lu- Ttrecije is 5apolja, ste » oba lopova. »kreoCja, ki pile sedaj tako srečno, ms stan ia mfottj, rasgovarjda, o svojih je nekoč preklinjala in se mi grozna, m nazadnje je načrtih. Vendar ie nista prišla do končnega sklepa. Za papeža je koristno, da ima vedno za prijatelja sosednega napoljskega kralja Federiga. Močni soeed mora biti prijatelj, če ne, je opsaen protivuik. Z drnge strani pi je bilo papežu že znano, da se novi francoski kralj Ludvik XD. ravno pripravlja na vojno, katere cilj bo zavoje vanje Lombaidije in Napolja. če se torej papež v pravem jo vsa, zlomljena ogledovala svojega sinčka, sedaj ae pa že zopet prav dobro zabava na. napolj-skam dvoru. Za žensko, ki je rojena komedijantka, je ]>ač vsaka nova doba življenja nova uloga, v katero »e mora čim najbolj vživeti. Sedaj igra moja sestra prav dobro svojo uio^o ljubimke in srečne mlade žene. vdane soproga in sanja ve prijateljice. o-tukaj našel jvoje novo kraljestvo? Si-; nanjo" z vzklikom začudena, cer ie velik del te soseske «dedWuia. ;Le„riwi oče mojS klikne in ves nasvete stoli«**. na katen sedi sedaj ^^ t0 ^ko. »Kako bi po-stari Borgia. Pa saj je njegova na.v j ^^ R^ja^e bled*Ie zavisti. ne-bolj goreča želja, da vidi svojega sina; kater« bi pa kar popokale, če bi se s kraljevsko krono na glavi! _ |morale primerjati J to lepotico! To ie No. v tem trenutku se Borgijca b« |rW4 cekaj izvanrednega! Med Fimljan-j nista odločila, kakšno dtaližče naj zf-! ksmi ni nobene, ki bi se moeia meriti j vzameta med Napol jem in Parizom in i e to-lel Kako divne so njene oči . . . 'na kateri strani se jima obeta večja|p0ine nedolžnosti, pa oben«m hrepe-j korist. Še celo nekaj bolj »ta se nagi- -lenja. in ta tt-ta. kakor listraricna za ) bala napoljskemu kralju Federigu, ker i po]inh'.> !je bila med obema drvorama, stvorje- j Sveti ^ Mcudeno gleda svojega j na ožja ve»a s zemtvijo Al/onra ara-, ^^ - ^^ do 6edaj & ni ndel jgonskega m Lukrecgo. Ker pa je pa- ;tolik navdušenja sa katerokoli t pež Aleksander res ljubil svojo _ ncer-1 jp^j^o t ko. ni sedaj še prav mogel misliti na' _ ' , ... . , . - sovraštvo ,'oti stricu sv^ega zeta in . ^ Tvoni jsvojeanu mogočnem« soeedn Toda vjda se nahaja na na^em dv«u politiU ki iS vodijo intriesuti in Ijud- ^ dragoceni!!» nadaljW C^ ie. ki so pripravljeni na v« ter pri rej no sem. oče moj. pa bos ako, Wak priliki prodajo svoj program, na- "!™V"T Jd čel j*^ sploh nimajo, pri takšdh ljudeh fe1^ t lierajo včasih odločilno vlogo slučaji- j žrtvoval svojo obljubo de^va. iTakk-n slučaj je bilo LukrSnjino pis- gotovo izre-lna lepotica kakor kažejo i mo. Papež je to pbmo polglasno čhal;^- ^'ke. ali * lepotca i^egrv ...rt -i.-.^... cintl / W ri - V S*-.» (tvojemu sinu. L odobravanjem .je Kri-jstusov namestnik kimal pri nekaterih prečitaaih mestih. Ce^ar pa se je ravnodušno poveznil v naslanjač in v njem zehal. Njemu je bilo dovolj malo do sestrine sreče, zato tudi ni poslušal njenega pisanja, marveč si je pozorno ogledava! svoje nohte. Tudi s« je porogljivo smehljal, kakor da hoče reči: Žertfka je pač lc ženska! Ta ista Lu- Pspež sc nekoliko zmM«n preecde na svojem stolcu. kakor d? mu njegovega nadebudnega potomca nič pra,v ne uga,iajo. Zato tudi m^lči nekaj časa. Potem pa fie nenadoma dvig^ ne, stopi k simi in mi vratne medaljon iz rok- <0h,< reče. jih sklenili. Se teti dan je odšel papežev glasnik na napoljski dvor. Glasnik je bu visokega rodu, imed je odlično spremstvo, in dobil je nalogo, da laprod kralja Federiga. naj da roko svoje hčerka princese Carlotte Cezarju. Oče in sin nista niti najmanje dvomila. da bo ta snubitev sprejeta čim najbolj rodoetno, S3) tudi napoljski kralj tu imel nič proti temu. ko si Aleksander VI. vtepel v glavo, da mora Alfons. prine Aragc-nski. postati soprosr Lukreeije. Zakaj uaj bi se sedaj kaj spremenilo, ko gre vendar za to, da *e rodbinska zveza med Borgijci in napoljeldm kraljem bolj utrdi? Toda papež in njegov sin sta ■© morila luiiaJu pr »pričata, da sta se ijoio -.-arala. Napram svo.isuru nečakn Alfonzu bil kralj Federigo precej hladen iu ravnodirfen. Se celo nasprotno, Fed^-ritro je bil svoječasno pravzaprav pravilnim tiotorr zaaedvl napoljski tristo! kot brat pokojnega kralja, in pr?--»to! bi bi! pravzaprav moral pripasti Alfonzu sajnemu. Zato je Federiga vedno nekoliko sumljivo 'ledal .Mfon-za in se ea skoraj bal. Ko j« šlo ss. njegovo ženitev z Lukrecijo, se je Fe-dengu celo zdelo, da se na ta načiri najlepše odkriža opasnega tekmeca krono. Sedaj pa. ko je papežev glasnik prosil za roko njegove hčerke, je naletel nepričakovano pri Federigu na nezlomljiv odpor. Kralj Federigo, ki je bil prav impulsivne narave, se je oe-lo neprevidno zalete! tako daleč, da ja na glas ln pred c-Him dvorom in v prisotnosti glasnikovi napadel Borgijce iu vso njihovo rodbino. V lice je rekel poslaniku, da ga. ta ponudba napolnjuje z zgražanjem in ogorčenjem, da jo celo smatra za težko žalitev, in da ne bo nikdar dal svoje, hčere za ženo »farju in farškemu sinu*. Ves presenečen je poslanec odšel na svoj stan ter takoj rapisal papežu daljše poročilcv v katerem je dosledno navedel vse ža litve. Nagel &ei je na hitrem konju odnesel c»igovor v Rim in kmalu na to so Borgijci imeli Napoljčevo odločitev v rokah, črno na belem. (Dalje prihodnjič.) ti o/i za ob-delovan/e lesa Bsmt uibine -tiansmisi/e aimatuie CfJO/ne tovarne in livarne, d. d\ e/jo/j hht? ' , -■ ■ ■ — L/ubl/ana — sesaljJke zvonovi Odvetniška pisarna drja. LJUD. STIKER v Brežicah v v * a « Bettektantl s vsaj nskaj prakse imajo prednost. Vstop takoj. Pogoj! po dogovor«, 2070 ' zj promanadns m scorla« ebiekc 1 begati Iztiri jpk. &> et-. Skaboirie, | LJubljana. Slastni trg št. 10. 159;-« Sprejmejo se trije prikrejevalci na9'ilwrJ?:T Kcnfe^Jskk''tovarna /.možna slorenskega in nemškega jezika strojepiska, stenografka se išče za ! ..Trantle", Ljubljana, Esnonska o. 8. istotam S" odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na doni. Spremi, zanesljivi in trezni delavci se sr>rej.nejo v tovarno. takojšni nastop od tovarniške pisarne v mestu blizu Celja. Cenjene ponudbe z navedbo zahtev pod D. D. na upravništvo „Jutra-\ K? 5 Kis i\>i 2 v» t'4.? I tsf. 5 • i* J Vi S tx| v LJubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov felenjski, sezatjanški m trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih ceuah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava £a čei&osIoiraški in angleški koks sa livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: ProKstni zavori za premog, ti. d. v Ljubljani, Miklošičevo c. ]S/ii. n » u n -a .»t i> A* it I? S « u %■% iM » U seiiarsts šal je postom 153 čajna masi kuhano „ Trsolst sir Ia . . „ ... Sro^sr sir la . . „ „ 30'*-!^ i od s??!?s vrste od 5 i?5 gors. azosiska trgovina delikates in zajtrkovaSnšca 1041 Din 36'- 32'— «e proda v največjem letovišča Slovenije z obsežnim trgovskim tn gostuničai-jkim «B*en-tarjen. ter večio zalogo korentnega blaga. Potreben kapital kron 300.000 -. Ponudb« je uailoriti pod šifro .PeliketesD* trgovina* na anončno družbo Aloma companv. Ljnbljsn.-. Kcnjrseni trg štev. 8/1. zr L. ^ Ljubljana ^ : Mestni trg 15 izdelovateij delčkov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic. 1749 Popravila točno in solidno : Tožnim srcem naznanjamo, da je umrla po kratki, mučni bolezni naša mala Tatlana, Bled, 4. julija 1922. Rodbina Lopee-Blondek. Varujte se pred nalezljivimi boleznimi! Zato naročajte dr, J. Tičarjfevo knjigo ""'"-v ki opisuje vse nalezljive bolezni, kako se širijo, kako se jih spozna, kako se jih je treba varovati in kako zdraviti. Tifus, griža, difterija. pegavec, očnice. skrlatiuka, koze, otrpni krč, steklina, smrkavost, dušljivi kašelj, influenca, šen itd., vse te bolezni in ravnanje z bolniki je podrobno razloženo. /sto takoj naročite dr. Tičarjcvo knjigo, ki velja s poštnino vred 13 I)in 75 p pri Tiskovni aadrugi v Ljubljani, Prešernova ulioa 54. saeMaMU« Si P H e B e s C 9 B * Delniška glavnica: K 20,000.000* PODRUŽNICE: LOVIISSA LJUBLJANA, Šelenburgova Itezerkni zakladi: • K 6,500.000'— | štev. 1. 147« Telefoni št. 146, 458 ■ Noto mesto, Biksk, Sioveajgradse vse posle naitočneje asi Brzojavke-. ESKOMPTNA K __________ MBSSSirMl»«tf1IM,,,B,B'*,pp'g3-rgTtaeBaa5c*MneaaBC'^g*BWMBt*a,SBeES-CBgBg,1,Wf-WgagKgaMM' C K B R M B Si a s M ■ « » t