GROBNE SKRINJE ZA PEPEL POKOJNIKOV IZ ŠEMPETRA V SAVINJSKI DOLINI JOSIP KLEMENC V času od leta 1952 do 1955 smo odkrili v Šem petru y S avinjski dolini veliko rim sko civilno pokopališče, k je r so bili pokapani elani rodbine Vindonijev, Ennijev, Priscianov in n jihovi p rijatelji. Po dosedaj znanih rezultatih so u p o rab ljali to pokopališče od C laudijsko-N eronovega časa p a približno do leta 230 po K r.1 To p recej natančno kronološko oprede­ litev so nam omogočili m nogoštevilni napisi, ki se nanašajo n a člane om enjenih rodbin, kakoT tudi razne stilne posebnosti in značilnosti ome­ njenega razdobja. N apisi nam d a je jo dovolj podatkov o teh rodbinah, tak o da vemo o m nogih rodbinskih članih za njihovo starost, poklic in celo plem ensko pripadnost. Izdelava spom enikov nam d o k azu je veliko tehnično sposobnost lokalne klesarske delavnice v antični C eleji, ki je d elala tudi v Šem petru. Od nagrobnih spom enikov so nam o h ran jen i n ajrazličn ejši tipi, od veličastnih do 8 m visokih nagrobnih k ap el in m anjših baldahinov, do sarkofagov in grobnih sk rin j za pepel sežganih pokojnikov. Večina teh spom enikov je iz pohorskega m arm orja, k i so ga lomili v rim skih kam no­ lom ih v Št. Vidu nad V itanjem .2 Pač pa so lomili peščenjak za velike in težke plošče, ki so jih uporabljali za tem elje spomenikov, t. j. za tiste dele spomenikov, ki niso vidni in za sarkofage, v Založah v bližini Polzele. Iz Založ so dobivali peščenjak vojaki II. italsk e legije, ki so gradili svoje taborišče v Ločici. Med dragocenim i nagrobnim i spom eniki iz m arm orja so v Šem petru dobro zastopane grobne sk rin je za pepel pokojnikov, ki so pa nekoliko drugačne, k akor jih opisuje E rn a D iez iz P tu ja .3 O na meni, da so grobne sk rin je za pepel pokojnikov precej velike (100 X 50 X 60 cm) kam enite sk rin je z reliefi. V te so spravljali pepel več pokojnikov v kam enitih, kovinastih ali celo steklenih žarah. T a skupina kam enitih rak ev se raz­ lik u je od sarkofagov za pokop tru p la um rlih ravno v tem, da je bilo v sarkofagu truplo navadno enega pokojnika, m edtem ko je bil v grobnih sk rin jah pepel m nogih um rlih. V Šem petru smo doslej našli samo en pokrov sarkofaga za pokop tru p la. Pač pa smo našli ostan k e mnogih 1 Arheološki vestnik, V/2, L jubljana 1954, str. 284 sqq. 2 Arheološki vestnik, IV/2, L ju b ljan a 1953, str. 277 sqq. 3 Die A schenkisten von Poetovio, Jah resh efte des ö sterreich isch en arch. Inst., Bd. XXXVII, str. 151 sqq. # Arheološki vestnik Sl. 1. P rednja stena grobne skrinje za pepel iz m arm ora. H eraklej vodi Alkestis iz podzem lja Sl. 2. Stranski rob relief­ ne plošče H eraklej in Alkestis z akantusovim ornam entom m anjših sarkofagov, ki so služili za pokop otrok, ali pa, k ar je v erjetn eje, za grobne skrinje za sh ran jev an je pepela več pokojnikov. Iz dejstva, da je v sarkofagu za tru p la pokopan navadno en m rlič, sledi, da je v pripadajočem u napisu om enjena samo ena oseba, obratno pa je na grabnih sk rin jah za pepel om enjeno več oseb. To bi b ila n ajv ažn ejša razlika med grobnim i skrinjam i za pepel in sarkofagi v P tu ju . O bratno so pa grobne sk rin je z različnim i reliefi v Šem petru po svoji kon stru k ciji popolnom a drugačne k akor ptujske ali celo one, k i im ajo v Šem petru obliko sarkofagov. Sl. 3. Stranska stena grobne skrinje za pepel iz m arm ora (inv. št. 53). Lovec z zajcem Sl. 4. Stranska stena grobne skrinje za pepel iz m arm ora (inv. št. 52). Lovec s pticam i Y Šem petru je značilno za grobne sk rin je za pepel to, d a niso n a­ rejen e iz dveh kosov, to je iz doljnjega d ela skrinje, k je r so stale urne, in iz pripadajočega pokrova, am pak je bil že sam d o ljn ji del za u rn e sestavljen iz več plošč z reliefi. Tem elj ali d o ljn ja plošča je p recej v elik a in debela. G ornja površina tak e plošče je ob vseh štirih straneh obdelana za pripadajoče navpične stene. Y Šem petru smo našli povsod tr i stene, če trta navadno m anjka. Ta stra n je b ila zadelana s steno iz opeke, k i so jo lahko odstranili, k ad a r so položili v sk rin jo novo žaro. Mogoče je pa tudi, da je bila ta odprtina zadelana z eno samo m arm ornato ploščo brez vsakega ornam enta, k i so jo p ri vsakem pokopu odvzeli in nato zopet vzidali. Takega kosa v Šem petru nismo našli. Stranske stene z reliefi so bile s tem eljno ploščo zvezane z m alto in z železnimi klini, k i so b ili zaliti s svincem. Med seboj so bile p a povezane s kovinastim i spojkam i, k i so bile tudi zalite s svincem. Enih in drugih sm o našli več v Šem petru. Tudi ostanke svinca smo našli v p ripadajočih vdolbinah. Mnoge šem petrske grobne sk rin je za pepel so im ele napise z im eni pokojnikov. Vseh nismo naišli. V sekakor je pa plošča, k je r so ome­ n jen i člani rodbine Ennijcev, strop ali pokrov ene tak e sk rin je. G robne sk rin je za pepel z reliefi so stale same, ali pa so bile spojene z drugim i nagrobnim i spom eniki, n. pr. tu d i z bald ah in i v novo um etniško celoto. V Šem petru im am o ohranjenih p recej delov tre h grobnih sk rin j za pepel. V erjetno je n ajstare jša tak a sk rin ja tista, ki p red stav lja v reliefu H erakleja, kako vodi A lkestis iz podzem lja (inv. št. 170, sl. 1). V trik ra t profiliranem okvirju, k i preide zgoraj v dvakratno noriško-panonsko voluto, stoji en face n a skalnatih tleh gol H erak lej,4 ki im a glavo obr­ njeno proti desnem a robu. S toji na levi nogi, desno im a nekoliko od­ m aknjeno nazaj. Z levico, na k ateri m u visi lev ja koža, se o p ira n a svojo gorjačo, m edtem ko d rži z iztegnjeno desnico A lkestis za n jen o levo roko. Žena ima tuniko brez rokavov, čez katero ji visi plašč m alo pod kolena. Glavo, k i gleda za H eraklejem , im a deloma še po k rito z m rtv a­ škim pajčolanom , k i ga drži sk u p aj na prsih. Desno in levo stransko polje im a trik ra t p ro filiran okvir, k i preide zgoraj v noriško-panonsko voluto. V vsakem p o lju stoji v sredini kantaros, iz katerega raste b ršljan , a na kantarosu stoji n ek a vodna ptica (labod). D esna in leva zu n an ja stran plošče sta enako ornam entirani, in sicer zgoraj z dvokapnim ornam entom , polje je pa izpolnjeno z akantusovim listjem . Stranski p o lji sta za 4 cm debelejši od sred n jeg a polja in zato g ledata na vsaki strani za 2 cm nad sredino. Na ta nazaj štrleči stran sk i rob se p rik lju či po ena stranska stena, ki je razd eljen a na dvoje polj. O žje zunanje polje je ravno tako ornam entirano, k a k o r zunanji rob H erak lejev e plošče, tak o da je širše p o lje z likom lovca v sredi dveh sim etričnih polj, ki sta izpolnjeni z akantusovim ornam entom (sl. 2). Na levi stranski plošči iz pohorskega m arm orja (inv. št. 33, sl. 3) je v okvirju, ki p reid e zgoraj v noriško-panonsko voluto, lovec o b rn jen na desno z zajcem okrog vratu. N a desni stran sk i plošči je upodobljen p ri­ bližno isti m otiv: lovec stopa na štor. Y levi roki im a zvezani ptici, v desnici p a drži palico za lov z m anjšim p tičjim gnezdom (inv. št. 53, sl. 4). Zelo zanimive so vdolbine na zgornjih robovih vseh treh plošč. N ajvečja vdolbina je bila navadno približno v sredini in ni služila za sp ajan je posam eznh delov, am pak samo za dvig an je plošč. S transki dve vdolbini sta na H eraklejevem reliefu pom aknjeni p ro ti zadnjem u robu, sta precej m ajhni in globoki 3,5 cm (sl. 5). N a d a lju je ta se v ca. 5 cm dolg plitev kan al do zadnjega roba. Navpični del železne spojke je ležal v m ajhni globoki vdolbini, a n jen vodoravni del v plitvem kanalu. S p o jk a je prešla n a drugo ploščo in je tako vezala m arm ornato ploščo s H eraklejem s stransko ploščo, k i im a v reliefu lovca s pticami. Tudi na te j plošči so 1 1 Arh, vest. VI/2, L ju b ljan a, 1955, str. 303 sl. 9. b ile vklesane prim erne vdolbine tako, d a je železna spojka dobro vezala zgoraj obe plošči. Isto v elja tudi za levo stransko ploščo. Vdolbine in plitvi kanali na g o rn ji stran i om enjenih reliefov nam dokazujejo, da so bile te stene zvezane m ed seboj z železnimi spojkam i. Plošče z reliefi so tv o rile tako tri stranice grobne sk rin je za pepel. Č etrta stena m anjka. Ravno to, da nim am o na konceh, k je r bi se stare stene zvezale s četrto steno, spojko, in to, da nim am o nobenih sledov in ostankov bršljan' i HERAKLE] IN ALKESTIS 1 b r Uja n 0 10 20 SO M S O ___ ■ It... c n J Sl. 5. Grobna skrinja za pepel z reliefom Herakleja; položaj in vezava stranskih sten med seboj kak šn ih vdolbin, spojk ali svinca, nam dokazuje, da je bila zad n ja stena začasna, to je zidana, in da so jo odprli, kadaT so vložili novo žaro v grobno skrinjo za pepel. Te tr i stene so stale na m arm ornati plošči (inv. št. 44), k atere d o ln ja osnovna plošča je dolga 174 cm in široka 164. N avpični rob je visok samo 13 cm, nato pa je v dolžini 15 cm prešel poševno v gornjo ploskev, k i leži p aralelno s spodnjo. V sredini je b il kam en v obliki p rav o k o tn ik a (60 X 85 cm) za n ek a j centim etrov višji, tak o d a je b il prostor ob robu, k je r so stali reliefi, popolnom a določen zanje. O h ran jen ih je tu d i 6 vdolbin za železne kline, k i so bili zaliti s svincem. Mnogo zanim ivejša je plošča, ki je pokrivala to grobno sk rin jo za pepel (inv. št. 187). P recej velika plošča je šestkrat profilirana. N ajvečja dolžina je 180 cm, širin a 155 cm in n ajv ečja debelina 40 cm. Z adnja stran v sredini ni profilirana, am pak samo ob zu n an jih robovih v dolžini 20 cm. Ta plošča ima na sredini samo eno vdolbino, ki je služila za dviganje. Za to grobno sk rin jo s H eraklejem še nismo ugotovili, čigavi telesni ostanki so bili shranjeni v n jej. K er nim am o nobenega napisa, sodimo po izdelavi, da izvira iz časa okrog cesarja H adrijana. Sl. 6. P rednja stena grobne sk rin je za pepel iz m arm ora (inv. št. 243). Evropa n a biku Y Šem petru smo našli tudi grob rodbine Ennijcev, k a te rih pepel je bil shranjen tudi v grobni sk rin ji za pepel. Stranske stene te grobne sk rin je so bile sestavljene ravno tako samo iz treh m arm ornatih plošč z reliefi. Dolžina daljše stene z reliefom Evrope (inv. št. 243, sl. 6) znaša 183 cm, a njena višina 120 cm. To je b ila glavna stena te grobnice.5 N jena sp red n ja stran je bila, k ak o r p ri p re j opisanem reliefu, razdeljena v glavno p o lje v sredini in dvoje, nekoliko centim etrov debelejših stranskih polj, ki sta bili izpolnjeni z ornam enti vinske trte in ptičicami, k i zobljejo grozdje. Zunanji robovi te Evropine plošče so bili izpolnjeni z akantu- sovimi ornam enti (sl. 7). N asprotna stena te plošče je p red stav ljala v sredini Parisovo sodbo,6 a v vsakem stranskem polju je b ila ena od Ha- 5 Studi A quileisi o fferti a G iovani B rusin, A quilea 1953, str. 132, sl. 1. 6 Zbornik filozofske fakultete II., L ju b lja n a 1955, str. 58, sl. 1. Sl. 7. A kantusov o rn a­ ment na levem zuna­ njem robu spom enika z Evropo Sl. 8. S transka stena grobne sk rin je za pepel (inv. št. 72). Satir hoče vzeti nim fi plašč ritid. Z unanja dva robova sta izpolnjena z istim akanatusovim o rn a­ mentom, k akor p ri Evropi. Za sedaj je ta plošča še v G ornjem gradu, v en d ar ni dvoma, da spadata obe plošči sk u p aj, k ar p o trju je jo tu d i iste dim enzije. T retja, ožja plošča z reliefom pa ima samo en glavni relief, in sicer satira,7 k i hoče odvzeti nim fi plašč (sl. 8). Stranska, ornam entirana polja p ri tej plošči sploh ne prid eta vpoštev, k er stoji ta relief m ed akan- 7 Ibid. ---------- tu s o v im o rn a m e n to m o b e h v e lik ih plošč. V iso k j e 118 cm , to j e p rib liž n o to lik o , k o t re lie f z E v ro p o , a š iro k j e sam o 64 cm . V se te tr i p lo šče im a jo n a z g o rn jih ro b o v ih po tr i v d o lb in e za v e z a v o , ra v n o to lik o tu d i s p o d a j, Tazen r e lie fa s s a tiro m , k i j i h im a sam o d v o je , k a r z a n j p o p o ln o m a z a d o s tu je . Z elo v e r je tn o je , d a j e b ila r a v n o m a r ­ m o r n a ta p lo šč a s s a tir o m s p o je n a z o s ta lim a p lo šč am a s k o v in a s tim i s p o jk a m i in tu d i z m a lto , k a te r e sle d o v e j e še v id e ti. Sl. 9. Strop baldahina, m arm or (inv. št. 265). Rosete na stropu in del notranjega roba Precej velika in debela m arm ornata plošča (inv. št. 257) z napisom je ležala na p rej om enjenih treh navpičnih, z reliefi okrašenih stenah. Plošča je debela 49 cm in sestoji iz dv eh delov. Zgornji d el v obliki k v ad ra (182 X 121 X 28 cm) ima na sp red n ji ožji stran i napis, iz katerega izvemo, da so v sk rin ji žare Q. E n n ija L ibéralisa, njegove žene O ppidane, h čerke K alendine in sina V itulla. N apis je v izklesani tab u li ansati. D esna in leva stran sk a plošča tega 'bloka p a je izpolnjena s hipokam pi. Pod tem m anjšim delom nagrobne plošče je drugi v ečji del (207 X 165X 21 cm), čigar stran sk a stena j e osem krat profilirana. P rek rasn i zoborezni ornam ent razdeli te stranske profile v dve polovici. Č eprav nam napis sam že dovolj jasn o pove, čigav pepel je shranjen v grobni skrinji, to še ni dovolj. Č lane rodbine Ennijcev so upodobili še n a precej veliki reliefni plošči (inv. št. 254, 180 X 122 X 33 cm), k i je stala navpično n a zadnji stran i pokrova, k je r so tudi že ustrezajoče vdolbine za spoj m ed obem a ploščama. R elief sam je bil še posebej zaščiten z bogato okrašenim baldahinom (inv. št. 265). N jegov strop je znotraj več­ k ra t profiliran in izpolnjen s prekrasnim i rozetam i (sl. 9). Na zu n an ji stran i ima v reliefu upodobljenega konja, k i beži pred levom, in psa, k i p reg an ja antilopo. T a baldahin so nosile v glavnem stene, in sicer zadaj stena s p ortreti pokojnikov, ob stran eh pa dve m anjši ornam entirani steni. S predaj so ga p a podpirali steb ri z listnatim i kapiteli. G robna s k rin ja za pepel, k ak o r tudi ves spom enik spada v čas okrog leta 129 po Sl. 10. K ockasta sk rin ja za pepel iz peščenjaka (inv. št. 404) K r. k a r nam posebno pokažejo še p o rtreti pokojnikov. Po svoji um etniški izdelavi, sijajn i zamisli združiti grobno sk rin jo za pepel z baldahinom v celoto, s prekrasnim i reliefi in odličnim i portreti, je ta spom enik m ed najlepšim i, k ar smo jih izkopali v Šem petru. Zato pa imamo od tretje grobne s k rin je za pepel z reliefi o h ran jen o mnogo m anj kosov. V endar o b staja m ožnost, da izkopljem o še n ek aj m anjkajočih delov, k i leže še precej globoko v talni vodi. Iz taln e vode smo izvlekli jeseni leta 1954 reliefno ploščo z Ganim edom 8 (inv. št. 425), k i je precej poškodovana. Z unanja oblika te plošče, k i je p recej visoka in razm erom a ozka (120 X 90 X 19 cm) nas spom inja n a ploščo z reliefom safirja, k i hoče vzeti nim fi plašč (inv. št. 72). Na zgornji in d o ln ji stran i plošče sta ohranjeni po dve vdolbini. V spodnji so bili železni klini, k ateri so vezali tem eljno ploščo z reliefom , a v zgornjih vdolbinah je bila 'kovinasta vezava s pokrovom grobne sk rin je. 8 Arh. vest. VII/3, 1956, L ju b ljan a, str. 220, sl. 1. Reliefna plošča je razdeljena na dva dela. V levem preide trik ra t profilirani okvir zgoraj v dva v sredini dotikajoča se loka, predhodnika noriško-panonske volute. Relief sam pa p red stav lja likijskega pastirčka Ganim eda, kako ga dviga orel iz skalnate p o k rajin e v nebo. Za njim gleda žalostno njegov pastirski pes. G anim ed drži v levici lok. Upodob­ ljen a pa je tu d i p astirsk a piščalka. O k v ir desnega m anjšega d ela je tudi trik ra t profiliran in preide zgoraj v lok. Izpolnjen je z akantusovim orna­ mentom. Ta del je tudi za 3 cm odebeljen, k a r smo opazili tudi p ri drugih spom enikih, n. pr. p ri H eraklejevem reliefu, k je r je polje z bršljanom za 4 cm debelejše od ostale plošče. Od drugih stranskih sten te grobne s k rin je za pepel smo našli le še en kos (inv. št. 299). To je m arm ornati k v ad er (119 X 83 X 19 cm), k i je na levi strani zgoraj nekoliko odbit. N jegove dim enzije so skoraj iste, k ak o r p ri reliefu z Ganimedom. Po dve vdolbini zgoraj in po dve spodaj do­ kazujejo, da je bila ta plošča čvrsto fik siran a na tlak in pokrov grobne skrinje. Te vdolbine nam pa tudi dokazujejo, da je plošča sestavni del sk rin je, ne pa stena, k i so jo po potrebi odvzeli, k ad ar so položili novo žaro v skrinjo. Plošča je razdeljena na dva dela. Levi večji 64,3 cm široki del je popolnom a gladek, brez vsakega reliefa. Desno, 20,3 cm široko polje je pa izpolnjeno z ravno takim akantusovim ornam entom , k ak o r ga imamo p ri Ganimedu. T udi to je dokaz, da spadata obe plošči k istem u spo­ m eniku. M anjka nam d aljša plošča, k i je b ila gotovo okrašena z reliefom, m edtem ko je bil nam esto druge zid iz opeke. Do sedaj še tudi nismo našli niti tem eljne plošče, niti pokrova, k i pripada te j grobni sk rin ji za pepel. Po skrbni izdelavi Ganim edovega in akantusovega reliefa sodeč, je kronološko spadala ta grobna sk rin ja za pepel v dobo cesarja H ad rijan a a li Antonina Pija. V sekakor pa v prvo polovico II. .stoletja po Kr. Iz popisa navedenih treh grobnih sk rin j za pepel, k aterih stene so ornam entirane z reliefi, lahko ugotovimo, da so šem petrske grobne sk rin je za pepel p recej velike, d a je vsaka stena posebej ornam entirana, d a so samo tri in da je verjetno bila č e trta stena, k i so jo porušili, ko so položili novo žaro v tak o grobnico zidana. Do sedaj smo izkopali v Šem­ p etru samo tri take grobne sk rin je za pepel. Pač pa je mnogo številnejša druga skupina grobnih sk rin j za pepel, k i im ajo deloma zunanjo obliko sarkofagov z dvokapno streho in akro- te riji, samo da so mnogo m anjše. D elom a so p a to običajne sk rin je za pepel z različnim i pokrovi. V sekakor so rabile v prvi v rsti za pokop pepela pokojnikov in le malo jih je bilo za pokop otrok. V Šem petru nismo našli niti enega celega takega sarkofaga. Ko je S av in ja uničila šem petrsko grobišče, je porušila mnogo velikih grobnih spom enikov iz m arm ora. Tem laže je prestavljala, prekopicavala ter b u tala ob kam enje m anjše sarkofage in skrinje, jih razb ila in uničila, ali v saj odnesla pokrov drugam, a d o ljn ji del, to je sk rin jo , zopet drugam . V Šem petru so vse cele, nesestavljene grobne sk rin je za pepel izključno iz peščenca, k i je tudi m anj odporen k ak o r pohorski m arm or. Vse so brez večjih na­ pisov, edino kratico D. M. najdem o n e k a jk ra t na kakem pokrovu. Tudi im e pokojnika je bilo včasih z nekim ostrim predm etom direktno vrezano v površino m ehkega peščenjaka. Celih, dolgih napisov, k akor jih najdem o n a grobnih sk rin jah za pepel iz m arm ora, p a nismo našli. Te v rste grobnih skrinj za pepel iz peščenjaka so rab ile v tedanjem sužnjepo- sestniškem redu v prvi vrsti za sužnje. Kose sarkofagov iz peščenca smo našli povsod v preiskanem prostoru, n ajveč p a v bližini Ganimeda. Sa­ v in ja je tam kaj n ared ila ovinek, izkopala si je globljo strugo (krnico) in jo zasula z m anjšim i predm eti, ki jih je odnesla od zgoraj. Ti deli sarkofagov, posebno pokrovi, so n ajb o lje ohranjeni. Sl. 11. D vokapni pokrov sarkofaga iz peščenca z dobro ohranjenim i štirim i ak ro te riji (inv. št. 377) 1. D vokapni pokrov sarkofaga (108 X 88 cm) iz peščenca je ne­ koliko poškodovan. O hranjeni so trije n astavki na vogalih (inv. št. 498). 2. Vogalni kos grobne sk rin je za pepel iz peščenjaka. Stena je de­ b ela 18 cm (inv. št. 484). 3. Kockasta grobna sk rin ja (85 X 83 X 64 cm) za pepel iz peščenjaka. D n o m anjka. D ebelina stene je spodaj 17 cm, zgoraj 13 cm. N a sp red n ji stran i ima nekoliko poglobljen napis IVSTE (inv. št. 422). 4. Pravokotna sk rin ja za pepel (88 X 80 X60 cm) iz peščenjaka je slabo ohranjena. Na eni stran i slabo č itljiv napis (inv. št. 404, sl. 10). 5. Močno okrušena peščenjakova rav n a plošča, v erjetn o pokrov neke grobne s k rin je (88 X 80 X 28 cm; inv. št. 403). 6. D vokapni pokrov grobne s k rin je za pepel iz peščenca (100 X 108 cm), višna 32 cm. Na sprednji stran i trik o tn eg a pokrova so v reliefu upodobljene tri glave d ružinskih članov (inv. št. 401). 7. Dvokapen pokrov sarkofaga iz peščenca z dobro ohranjenim i 4 ark ro teriji (85,5 X 107 cm), višina 34 cm (inv. št. 377, sl. 11). 8. T rije fragm enti ene skrinje iz peščenjaka z deli stranskega roba (inv. št. 317, 324, 327). 9. D vokapni pokrov sarkofaga, pravokotne oblike (97 X 86 cm) iz peščenca. D va a k ro te rija sta močno poškodovana (inv. št. 165). 10. Dva fragm enta iz peščenca, ki sta del sarkofagovega pokrova. Spodnja stran je ravna, zgoraj rahlo izbočena. Višina izbočenega pokrova 21 cm. Širina 67 cm (inv. št. 150 in 207). Sl. 12. Pokrov sarkofaga iz peščenca za pokop tru p la (inv. št. 245) 11. Spodnji del grobne sk rin je za pepel iz peščenca. O h ran jen a spodnja plošča (73 X 73 cm) in del stene, do n ajv ečje višine 40 cm (inv. št. 229). 12. Pokrov sarkofaga iz peščenca (181 X 59 X 20,5 cm). Z gornja stran je rahlo izbočena. O b stran i je rob, k i sega v an j stranska stena skrinje. K akor je razvidno iz pokrova samega, je b il to pokrov sarkofaga za pokop tru p la. To je tu d i edini tak eksem plar, k a r smo jih našli v Šem petru. Mogoče je bil p o k o jn ik že k ristjan , k e r je bilo krščanstvo v času Sep- tim ija Severa že p recej razširjeno, posebno, k er m u je bil ta v lad ar že nekoliko n aklonjen (inv. št. 245, sl. 12). O d treh, bolj ali m anj o hranjenih grobnih sk rin j iz m arm ora so služile vse tri za h ra n je n je pepela sežganih mrličev. Od naštetih d v an ajstih različnih o b jek to v (zap. št. 1—12) je služil samo zadnji (inv. št. 245) p ri pokopu celega pokojnikovega tru p la. Zato ta predm et popolnom a upravičeno im enujem o pokrov rak v e za truplo. Vsi ostali 'kosi so p a bile pravzaprav grobne skrinje za pepel, čeprav so n ekateri od n jih videti k o t sarkofagi (tek. št. 7 in 9). N jihova oblika se preveč približuje k v ad ratu pa zato menim, d a sta tudi ta dva ra b ila za grobne sk rin je za pepel. To je posebno jasno p ri zap. št. 6, k je r im am o celo upodobljene glave pokojnih oseb. N ek aj o tro k je bilo seveda po­ k o panih tudi v teh m alih sarkofagih. V endar njihovo število ni tak o veliko, da bi bistveno m enjalo običaj pokopa v času, ko je obstajalo rim sko civilno šem petrsko pokopališče. To pokopališče je obstajalo ca. od leta 70 do 230 po Kr. Od o h ran jen ih grobnih sk rin j, 12 iz peščenca, 3 iz m arm ora, je samo ena služila za pokop celega trupla. Vse druge so bile grobne sk rin je za pepel pokojnikov. Jasno je, da je bilo število poko­ p an ih mnogo večje, k ak o r imamo o h ran jen ih grobnih sk rin j, saj je bilo pokopališče v rabi n ajm an j 150 let. Tudi še ni preiskan precejšen del terena, k i pride v poštev. Gotovo m an jk a mnogo suženjskih grobov, v en d ar lahko trdim o, d a nam rim sko civilno pokopališče v Šem petru kaže, d a je prevladovalo v okolici C eleje še celo drugo stoletje sežiganje m rličev, a ne pokop trupla. ZUSAMMENFASSUNG Aschenkisten in Šempeter in Savinjska dolina (Sanntal) Eine besondere G ruppe der G rabdenkm äler von dem Zivilfriedhofe in St. P eter in S avinjska dolina sind A schenkisten aus M arm or m it R eliefdarstel­ lungen. C harakteristisch ist es, daß sie nicht n u r aus 2 Stücken (Deckel und Kiste) bestanden, sondern aus m ehreren S tücken Zusammengesetz w urden. A uf d er unteren ziem lich stark en M arm orplatte standen drei vertikale S eitenw ände da, die m an bei je d er neuen B randbestattung aufm achte und w ieder zum auerte. D as bew eist besonders noch die Tatsache, daß die Seitenw ände an d er Stelle, w o die provisorische Ziegel wand angem auert w urde, keine V erbindungslöcher fü r Blei und K lam m ern haben. D arü b er lag eine w agrechte, ziem lich schw ere, D ecke, die m anchm al m it Inschriften versehen w ar. Aus diesen Inschriften ist ersichtlich, daß sich dort Asche m eh rerer V erstorbener befindet. M anchmal bildeten die A schenkisten m it anderen G rabobjekten eine neue A rt von D enkm älern. So bestand das G rabm al der E nnier aus einer A schenkiste un ten und darüber sta n d ein Baldachin. Von den erhaltenen A schenkisten ist ein e der ältesten je n e m it dem Relief von H erak les und A lkestis auf der V order­ seite und m it einem V ogler und einem H asen jäg er auf den Seitenw änden (Abb. 1—3). Alle drei R eliefe schließen oben m it norisch-pannonischer V olute ab. D ie m ittlere G ruppe ist bei diesen R eliefen u n d m eistens auch bei anderen, von zwei schm alen, vertikalen F eldern, die m it P flanzenom am ent ausgefüllt sind, begrenzt. L eider ist hier keine In sch rift gefunden w orden, w oraus ersic h t­ lich w äre, wem diese K iste gehörte. Die Aschenkistendecke der Ennier-Familie trug eine Inschrift, die besagt, daß hier die Asche von vier Mitgliedern dieser Familie geborgen wurde. An die Vorderwand mit dem Europarelief war eine etwas schmälere Seitenwand mit Satyr und Nymphe angefügt. Die dritte Wand, in diesem Falle die Rückwand, ist mit Seitenfeldem und Hauptszene, Paris-Urteil, ausgefüllt (Abb. 6—8). Auf dieser P latte stand ein m it Reliefs (Abb. 9) v erz ierte r Baldachin m it Satteldach. A uf der H interw and befinden sich von vier verstorbenen M itgliedern, die auf d er Inschrift erw ähnt sind, drei P orträt-figuren. Diese A schenkiste ist, nach P o rträts zu schätzen, um das Jahr 129 n. C hr. entstanden. Yon der dritten A schenkiste ist n u r eine Seitenw and m it G anym edesfigur (Anm. 8) und eine an d ere ohne bildliche D arstellung erhalten. D ie M arm or- p la tte m it dem G anym edesrelief zeigt dieselben Elem ente wie die frü h e re n : nonilsch-pannonische V olute, F elder m it P flanzenornam ent usw. A lle anderen G rabplatten liegen höchstw ahrsteinlich zu tief im G rundw asser und w ir haben keine m ehr ausgegraben. Es ist zweifellos dieselbe K onstruktionsart: drei M ar­ m orseitenw ände und eine aus Ziegeln. D ie zweite G ruppe d er A schenkisten aus St. Peter hat die Form von klei­ n eren Sarkophagen m it Satteldachdeckeln und A kroterien. Ih rer G röße nach (siehe die Beschreibung von 1—11) könnten das K indersarkophage sein. Doch ist ih re Zahl zu groß und w ir sind berechtigt, sie m eistens als A schenkisten zu betrachten. M aterial ist ausschlieslich Sandstein aus Založe, in der N ähe von Ločica. H öchstw ahrscheinlich handelt es sich h ie r um Sklavenaschenkisten. E inm al ist der Name des V erstorben in die Seitenw and gekritzelt, das andere- m al sind auf dem D eckel auch vier Köpfe d er V erstorbenen ausgem eißelt (Nr. 6) usw. Die dritte G ruppe bilden L eichensarkophage, von denen n u r eine Sarko­ phagdecke für einen Jünglinssarg erhalten ist (Nr. 12). Aus der verhältnism äßg großen Zahl der A schenkisten im V ergleich zu Leichensarkophagen, kom m t der Verfasser zum Resultate, daß au f dem Zivffl- friedhofe in St. P eter bei Celeia noch im ganzen zw eiten Ja h rh u n d e rt die Lei­ chenverbrennung überw og.