Pavsaim rrarmo v drlsvi SRS.
H Lfisbll&nlv ^ f@rek 7« lunifa 1§21*
£«3T Posamezna štev. K 1-60,
Let® ¥.
Isfosja rasen KecJeSj in prašnikov vsak dan ofo tC. ur! dopoSdne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm * 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, posiano ter notice isti prostor K 2*—, Pri večjem naročilu popust.
■t :	v.	-•>	-
Glasilo JugosEov« sosilelno - <iemokratiine stranke.
TeEefenska šf. 312.
Naročnina: Po pošti ali
z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pot leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za lisi bo poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St.6'1, Učiteljska tiskarna.
Ministerski svet
Beograd. 5. jun. Včerajšnja seja ministrskega sveta je trajala od 16 do 21. Na tei seji se je končnove-Uavn.o določil način, kako se bo izvršil sporazum z muslimani o rešitvi agrarnega vprašanja v Bosni in Hercegovini. Dr. Ninčič je podal ostavko kot predsednik komisije za trgovinska pogajanja z Italijo. Ostavka se ni sprejela. V načelu se je sprejel nov carinski tarif, s katerim se zviša carina za veliko uvoznih Predmetov, da se zaščiti naša domača industrija. Te dni se odpeljejo v Pariz kot delegati za repara-cijsko komisijo ministra Kumanudi in Vclizar Jankovič ter g. Dragutin Protič. da se reši vprašanje o odškodnini Srbiji. Srbija ima dobiti *est milijonov zlatih mark kot predujem za odškodnino. Ni še rešeno, kako se bo to izvedlo, ker Srbija ni podpisala konvencije v Spaji. Ministra Kumanudija bo zastopal minister za šume in rude dr. Križman, ministra Jankoviča pa minister za javna dela Joca Jovanovič, dokler se končnoveljavno ne reši vprašanje njegove ostavke. Sprejel se je tudi oredlog finančnega ministra o dravinjskih dokladah za uradništvo v ; rbiji in Crnigori, kakor ga je svo-iečasno predlagal vendar s pristavkom. da se povišajo doklade vsem uradnikom, ne samo onim s fakultetno izobrazbo.
♦
Kupčijska pogodba z muslimani se bo torei končnoveljavno pričela 5zvrševati. Toda ustava vsled tega še vseeno ne bo sporazumno z vsemi meščanskimi strankami dovršena. Kai šele z delavskimi.
Drugo, kar je v zgorajšnjem telegramu veliko bolj važno, je stavek, ki pravi, da je ministrski svet spre-
jel nov carinski tarif, s katerim se zviša carina za veliko uvozrfih predmetov, da se žaščiti naša domača industrija. To debelo laž in frazo more verjeti edino kak bedak. Kajti z zvišanjem uvozne carine se hoče naša bankokracija zavarovati le pred manjšimi dobički kakor iih ima sedaj
Ker je na svetovnem trgu danes velika ponudba blaga iti malo povpraševanja po njem, padajo cene blagu. Tako so danes cene vsem izdelkom na svetovnem trgu veliko nižje — z ozirom na valuto — kot v naši državi. Toda ker hočejo lastniki raznih tovaren. predvsem sladkornih. ki so razne demokratske in radikalske banke, si zasigurati današnje ogromne dobičke, so zahtevali od svojih eksponentov, ki sede na vladi, da v toliko zvišajo carino, da ne bo uvoženo inozemsko blago v naši državi cenejše, ko ista vrsta domačega izvora. Iz tega sledi, da ministrski svet ni imel v mislih zaščito domače industrije, nego le zaščito svojih bank pred manjšim dobičkom.
Da to svojo trditev podpremo z dokazi, navajamo po »Trgovskem listu«, da se je vršil 26. m. m. občni zbor osješke sladkorne tovarne, ki nam podaja popolnoma drugo sliko ko tnaš ministrski svet. — Čisti dobiček te tvornice, ki izdeluje le kristalni sladkor,znaša 4 milijone 217.299.09 kron. Dividenda se bo izplačevala v višini 25 odstotkov. Glavnica bo povišana od 10 na 25 milijonov kron in sicer tako, da se vzame iz rezerve 10 milijonov K. za 5 milijonov kron pa bode izdanih 10 tisoč novih delnic po 500 K.
Zato ne more naše trditve nihče ovreči, niti kakšna nova »Obznana.
Vojaška konvenkcija med Jugoslavijo in
Romunijo.
Beograd, S. iuniia. Danes ob 10.30 Je dospel v Beograd romunski minister za zunanje stvari Take Jonescu. V Beogradu ostane tri dni. Prihodu romunskega ministra se v Beogradu pripisuje velika politična važnost. V dobro poučenih krogih se (Tovori, da le prišel podpisat vojno konvencijo med našo državo in Ruraunljo, s ka. tero se bo obrambni program male enten-te znatno razširil. Naš posebni dogovor z Rumunljo ima namen, da se mirovne pogodbe točno izvršijo. Obenem se bodo obravnavala vprašanja med obema priJateSi-sklma državama. Minister Jonescu odpotuje v sredo zjutraj s parnikom do Turna Severina, od iam pa s posebnim vlakom v Bukarešto.
Mala ententa se boli in bolj izpopolnjuje pod geslom vzdrževanja miru in reda, kar pa v bistvu ni nič drugega kakor koncentriranje in ojače-me vojaštva in vojaške sile. Vse se tako pripravlja in oborožuje. kakor bi že jutri izbruhnila nova vojna. To niso dobra znamenja.
Španija ne ve nič o Karlu.
LDU Madrid, 4. junija. »Epoca« poroča. da španski vladi ni ničesar znano o namenu bivšega cesarja Karla, da bi se naselil v Španiji.
Dijaške štipendije.
LDU. Belgrad. 5. junija. Ministrstvo za prosveto .ie v sporazumu z ostalimi ministrstvi in .pokrajinskimi vladami izdelalo načrt naredbe za podporo dijakom, ki jih v inozemstvu vzdržuje država. Naredba se je že predložila ministrskemu svetu. Po tej novi naredbi bodo dobili podporo v tujini samo oni dijaki, ki študiralo na šolah, ki jih v naši državi ni. Državno pomoč na domačih univerzah pa dobe samo oni dijaki, katerih starši plačujejo davek po cenzu. in oni. ki bodo dokazali, da so revni. Poleg tega vsebuje naredba tudi določbe glede obsega mesečnih štipendij. ki bodo znašale 200 dinarjev mesečno in 300 dinarjev kot draginjska doklada. Poleg tega bodo dijaki dobili še posebne doklade za knjige in šolske potrebščine. Dijakom se bo podpora ustavila, če se bodo pregrešili proti predpisom v naredbi.
*
Namesto stavka, »če se bodo di-niki pregrešili proti predpisom v naredbi«, mora stati: Če ne bodo dl-iaki navadni volički vladajoče stranke. se jim ustavi podpora.
Italija socijalizira.
LDU. Rim, 6. junija. Tajnik zveze italijanskih kovinskih delavcev le izjavil po pogovoru z ministrskim predsednikom, da bo vlada izročila zvezi strokovnih organizacij -beneški in napoljski arzenal ter tri tvornice za orožje, kjer bodo strokovne organizacije v lastni upravi izdelovale poljedelske stroje In potrebščine za železnice.
C
Če je ta vest resnična, bo Italija orva država, ki bo izvedla socijall-zacijo v petih tovarnah. V teh podjetjih bodo prevzele upravo strokovne organizacije, ki bodo na svojo odgovornost gospodarile. Poročilo pa nc pove. v kakšnem razmerju bode nova uprava do države, kar le za bistvenost socijalizaciie prav posebno važno.
Stavka čehoslovaških kovioarjev.
LDU. Praga. 6. junija. Kakor poročajo listi, je po 24urnih pogajanjih med komisijami delodajalcev in delavcev v kovinski industriji prišlo do sporazuma. Delavci začno sedaj z delom v polnem obsegu.
Iz Gornje Šiezije.
Opole, 6. iuniia. Bojevanje potiskih vstašev sc Je na velikem delu po njih zase-
dene črte nadaljevalo tudi vso noč in danes. V okrožju Kozle so poizkusili prodreti proti Kozlu, krafna samoobramba pa iih Je zavrnila. Nemškim braniteljem se Je posrečilo zasesti Kozle-Haien. Sunki pri Anna-berou so končal) s tem, da so moral] vsta. Sl izprazniti nekatere dosedaj zasedene kraje. Včeraj popoldne so vstaši razstrelili kledskl most. Iz okrožja ratiborskega Javljalo živahno streljale in brezuspešne napade vstašev.
Varšava, 6. Jun. Profesor Stanislav Grabski, predsednik parlamentarne komis], le za zunanje zadeve Je danes odpotoval v Pariz, kjer bo zastopal Poljsko pri razpravljanju o goroješlezljskem vprašanju.
Dieslovi motorji — začasni pardon,
LDU Berlin, 6. Poslaniška konferenca Je poslala nemškemu posianiku v Parizu pismo, ki ga je podpisal tudi ministrski predsednik Briand, v katerem dovoljuje konferenca nemški vladi podaljšanje roka za uničenje onih Dieslovi!) motorjev, ki so se uporabili za industrijske svrlie, do 30. septembra t. 1.
Angleška rudarska stavka.
London, 5. jun. Z ozirom na ulti-matum Lloyda Georgea, ki zahteva, naj se za 14 dni odgodi ponudba vlade za znižanje mezde rudarjem in naj se pripravi deset milijonov funtov, je izvrševalni odsek lastnikov rudnikov- povabil izvrševalni odsek zveze rudarjev za jutri na razgovor.____________________________
Angleži gredo Grkom na pomoč.
LDU Liyon, 5. junija. »Daiiy cxpres« Javlja, da se pri Malti zbira angleška mor-
narica in pravi, da se bo udeležila na stra« ni Grkov vojne proti Kemalu paši. List trdi, da bi se tudi Francozi lahko pridružili Angliji in skupaj z njo nastopili v Mali Azji. »Teoips« piše, da ie dolžnost Franci« je, da dela za mir. Ako je angorska vlada miroljubna, potem se bo kmalu sklenil sporazum, da se bo mogla ratificirati franco« skD turška pogodba. Če bi pa Turki še na* dalje nadlegovali francosko vojaštvo v KI« likiji, bo morala Franclja vsekakor pokazati nekaj odpora. Kemal paSa mora vo!’iI ali francosko prijateljstvo ali pa osamlje« nost sredi med sovražnimi sosedi.
LDU London, 5. Po brkojavki lz Carl« giada je v Angoro dospela petčlanska per« zijska delegacija, kateri je poverjena nalx ga, da se pogaja o zvezni pogodbi med Perzijo in kemalista.
Nova zveza narodov?
Washington, 4. jun. Odsek repre-zentacijske zbornice za zunanje posle je sprejel sklep, ke ga je načelnik Por»er formuliral po razgovoru s predsednikom. V sklepu se veli. da se kongres strinja s predsednikom, skliče mednarodno konferenco glede omejitve oborožitve in odobri 100 tli «oč dolarjev za začasne izdatke.
Dogodki v Rusiji.
Lyon, 5. jun. »Temps« javljajo, da so se v kubanskem področju po-, bunili kozaki IX. rdeče armade.
Pariz. 6. jun. Po brzojavki je pre« jela »Chicago Tribune« iz Vladivostoka vest. da je bil izvoljen general Semjenov. ki je bil poprej podpoveljnik armade admirala Kolčaka, za vladarja nove države, ki se je ustanovila v Vladivostoku dne 2. junija. ko so odpodili boljševike iz ta« inošnjega ozemlja.
Za gospodarsko demokratizacijo.
(Iz ciklusa govorov s. Et. Kristana.)
Za nas je najvažnejši ekonomski in socialni del ustave. Na jasnem si moramo biti, da ne vodi politika ekonomijo, temveč da politiki sledi ekonomija. Orl tega. kaka bo naša država ekonomsko, socialno urejena, je odvisno tudi vprašanje, kaka bo njena politika v notranjščini kakor tudi na zunaj. Nastane vprašanje, kakšen cilj mora država imeti v tem pravcu. Da-li more biti naloga države, da ?čiti tistega, ki je močan, dobro vedoč, da je to mogoče le na škodo tistega, ki je danes ekonomsko slab. Do danes so faktično vse države tako postopale in vse današnje države so razredne države, ker v njih vladajo tisti razredi, ki so se ekonomsko povspeli na vrhunec. Mi
LISTEK.
t I
Maksim Oorkij. __ Miroslav O.:
Šestindvajset in ena.
(Dalje.)
Vsi srno umolknili Doraženi od teh besed. Pozabili smo nekako na Tanjo, kakor da bi jo bil voiak pregradil od nas s svojo močno, lepo postavo. Nato se je vnel glasen prepir: eni so pravili, da Tania ne dovoli nikdar kaj takega, druei so trdili. da se vojaku ne bo mogla zoperstaviti. tretji pa so naposled rredlagali za vsak slučai. če bo začel voiak siliti v Tanjo, polomiti mu vsa rebra. In končno smo vsi sklenili paziti na vojaka in Tanio in opozoriti deklico na nevarnost, da bi se ga čuvala... Pa je bilo konec prepira.
*'
Mesec dni je prešlo od tega; voiak je pekel štruce, se zabaval z dekleti v hiši. pogosto hodil k nam v delavnico; o svojih zmaeah nad devicami pa ni pravil, ampak vedno le vihal brke in se slastno oblizoval.
Tanja ie prišla vsako jutro k nam
po preste in je bila vedno vesela in priiazna z nami. kakor vselej. Skušali smo vpričo nje napeljati govor na voiaka. — ona ga je imenovala trapastega telička in mu daiala druge smešne priimke, in to nas ie pomirilo. Ponosni smo bili na svoje dekle, ko smo videli, kako dekleta v hiši lezejo k vojaku. Obnašanje Tanje do vojaka je dvigalo nas vse; poslužili smo se njenega obnašanja in smo se sami začeli vesti brezbrižno do vojaka. In še boli smo io vzljubili, boli radostno in dobrodušno smo jo sprejemali ziutraj.
Nekoč pa je prišel voiak k nam malo vinjen, se usedel in se začel smejati; a ko smo ga vprašali, čemu se smeie. nam ie pojasnil;
»Dve sta se steple radi mene.. Lidka in Gruška. Kakšne obraze Imajo sedaj, ha — hal Za lase se vlekla ena drugo, valjale sta se po tleh v veži in teptale ena drugo... ha — ha —ha! Obraze imajo vse razpraskane, zabuhle... Zakaj se vendar ne morejo babe častno biti? Cernu se praskajo? A?
Sedel ie na klopi, tako vesel, čist. čeden, zdrav — sedel in se smejal venomer. Molčali smo. To pot nam ni bil nekam prijeten.
»Ne. kaj takega pa še ne! Kakšno srečo imam pri ženskah! Namigneš — gotova je! Vrag!
Njegove bele roke. pokrite s svetlimi kocinami so se dvignile in zopet pale na kolena in pri tem glasno plosknile po njih. In on nas je gledal s tako prijetno začudenimi očmi. kakor da tudi njemu samemu ne bi šlo v glavo, zakaj ima tako srečo pri ženskah. Njegov okrogel, rdeč obraz se je srečno in samozadovoljno lesketal in on si ie venomer slastno oblizoval ustnice.
Naš pek je silno in srdito po-škrabal z loparjem po peči in rekel z zasmehom:
»Ni treba velike sile. da pode-reš na tla jelko, a poskusi podreti bor...«
»To se pravi... to meni govoriš?« — je vprašal vojak.
»Tebi. seveda.«
»Kaj takega?«
»Nič posebnega. Sem že pozabil!«
»Ne. ne. počakaj, počakaj, — za kaj gre? Kakšen bor?«
Naš pek mu ni dal odgovora In je urno švigal z loparjem v peči: meče vanjo skuhane kolačke, pobira pečene in jih s šumom stresa
pred dečke, ki jih nanizavajo na ličje. Delal se je, kot bi pozabil na vojaka in na njegov pogovor. Toda voiak je postal nemiren. Dvignil se ie in šel k peči ter se s tem izpostavil nevarnosti, da ga oplazi loparjev ročaj, ki je bliskovito švigal po zraku.
»Ne. tl mi povej — katera je to? Ti me žališ...	Jaz? Meni	se	ne	izmuzne nobena,	to	pa že ne!	Ti	pa
mi govoriš tako žaljive besede...«
Delal se je res strašno užaljenega. Morda se ni mogel spoštovati za ničesar drugega kakor za svojo sposobnost v zapeljevanju žensk. Morda ni bilo	v	njem	razen	te
zmožnosti ničesar	živega,	in	mu	le
samo ta dovoljevala čutiti sebe kot živega človeka.
So na svetu ljudje, ki smatrajo za najdražje in najboljše v življenju kako bolezen, duševno ali telesno. Prenašajo jo vse življenje, živijo le ob niej, trpijo radi nje. se hranijo ž nio in se pritožujejo čez nio drugim in s tem obračajo nase pozornost svojih bližnjih. Za to snemliejo z ljudi sočutje zase. in razen te bolezni — nimajo ničesar drugega. Odvzemite jim to bolezen, ozdravite jih. pa bodo nesrečni, ker so
pa mislimo, gospodje, da država, ki le organizacija naroda, ne bi smela biti organizacija tega ali onega raz-« reda. temveč, da mora iti za tem. da razredi izginejo. (Mihajlo Avramo« vič: To je nemogoče.) Gospodje, to bi bilo nemogoče, če bi v resnici ne bilo potov, ki bi vodili do tega m ki jih morete vi sami spoznati. Vi današnji družbi mora biti razredni boji in tu celo smo že čull. naj eliminiramo. da ne bo razrednega boja. To ie. kakor bi vi rekli, nai ne bo solnca in noči.
Tam. kjer razredi obstoje in so sl Interesi posameznih razredov ina-e sprotni, ne more biti ničesar druge-! ga, kakor boj. Razredni boj ie in 2e« leti ie. gospodje da se ta boi odnra-
oronani edineaa življenjskega sred« stva — takrat otope. Včasih je živ« ljenje človeško tako bedno, da je nehote prisiljen ceniti svoio hibo m živeti ob niej. Naravnost se lahko reče. da so ljudje polni napak iz dol«
ČciSci
Vojak je bil užaljen, silil v naše« ga peka in čvekal:
»Ne. slišiš, povej, katera?«
»Ali naj povem?« — se je obrnil k njemu pek.
»No?!«
»Ali poznaš Tanjo?«
»No. in?«
»Torej, poskusi pri njej!«
»Jaz?«
»Ti!«
»E, to mi je — igrača!«
»Bomo videli!«
»No. bomo videli! Ha. ha!«
»Ona te...«
»Mesec dni. in...«
»Eh. kako si bahaški!«
»Dva tedna! Pokažem vam. kdo je Tanja!«
»No. pojdi proč; v napotje si mit«
»Dva tedna — in gotovo bo! Ah, ti...«
»Pojdi, pravim!«
Naš pek je nenadoma zdivjal in zamahnil z loparjem. Vojak se mu
vi. Razredi pa bodo prenehali, ne
morda če vi uničite enaka politična prava, temveč če izvedete enake pravice tako v ekonomiji kakor tudi v socialnem življenju.
Za socializacijo produkcije in distribucije.
Vem dobro. da to ne ere preko noči. temveč edino na ta način, da se ljudstvo m-eoriča. da ie v resnici celota ne le v pravu in patriotizmu, nego tudi v svojih interesih, in da se bo tako organiziralo, da bodo ljudski interesi stalno na prvem mestu, ali z drugo besedo, da ljudstvo samo prevzame v svoje roke produkcijo in distribucijo. Ne mislim na državni nw--»npl njti na tkzv. državni socializem. t. i. ne mislim, da ie vse rešeno s tem. če država prevzame to-likn in toliko oodietii v svoje roke in jih birokratsko vodi. To mi že zdavnaj wnw. da ie državna uprava v industrijskih in prometnih podjetij čestokrat mnogo slabša od drugih privatnih podjetij, ter da biro-karciia ni dosti prida. Mi marveč smatramo za potrebno, da takim podjetjem zavladajo tisti, ki so na njih interesirani; to so tisti, ki producirajo in konsumirajo. Zato zahtevamo socializacijo v tem smislu, da pač država dobi industrijo v svoje roke kot lastnino, toda da bodi to pravna korporacija, v kateri bodo zastopani producenti in konsumenti pa tudi državni zastopniki.
Moralni interes je. da se v resnici dela in da se dobro dela, toda da se tudi producira tisto, kar je splošno in stvarno potrebno, a ne samo tisto, kar služi za špekulacijo.
Potem je mogoče, da se stopnle-lr.a uredi država, ki ie v ekonomskem oziru takorekoč ena sama velika kooperativa. In če ni mogoče, da se takoj danes že stvar tako uredi, vendar dajo delavcem pravice, da tudi nekaj znajo v tistem podjetju .kjer delajo; da niso slepi sužnji, nego tudi oni dobivalo vpogled v to. kako se producira, kako se nabavljajo sirovine.kako se vodijo knjige, deli dobiček itd., skratka, da imajo tudi oni besedo v upravi. Dalje moremo danes pospeševati organizacije produktivnih zadrug in konsumnlh zadrug; legistrativno moremo delati na tem. da se ustvari zveza med produktivnimi in kon-konsumnimi zadrugami kajti, gospodje. nihče od nas ne misli na sindikalizem v tem smislu, da železničarji dobe v svoje roke železnice, rudarji rudarska podjetja kovinarji kovinarski itd., temveč mi smatramo in zahtevamo, da se socialna vprašanja rešujejo ne v interes« samo ene strani, temveč v interesu vsega naroda. Oospodje! Kadar govorimo o delavcih, bi želel, da se razumemo. Delavec ni le tisti, ki pometa ceste ali dela s kladivom v roki. temveč je delavec vsakdo, ki nekaj producira. na četudi se ta produkt nevidi. Tudi zdravnik, ki zdravi človeka producira njegovo zdravje, ie delavec. Tudi umetnik, ki je izdelal kip, sliko, na kateri se potem naslajajo tisoči ljudi. Toda delavec ne more biti tisti, ki si je nabral milijone — pravijo, da na pošten način — in ako bi preiskavah, bi vedno našli, da se na pošten način nikdar ne morejo nakopičiti milijoni. Ako tak človek more. da nažene s temi milijoni tisoče delavcev, da za niega delajo, on pa mere uživati življenje, ne da bi se malo dotaknil dela. potem ne moremo reči. da je delavec. Pravijo: kapital ima! Toda ako tudi bi njega
le umaknil začuden, nas pogledal, pomolčal in rekel tiho. škodoželjno;
»Pa dobro!« in odšel ie od nas.
Ta čas, ko sta se prepirala, smo vsi molčali, sila radovedni, kako se bo sešlo. Ko pa je odšel vojak, je vstalo glasno in hrupno govorjenje.
Nekdo je zalučal peku:
»Neumnost si naredil. Pavel!«
»Delaj, delaj! je besno odgovoril pek.
Čutili smo. da smo prišli vojaku do živega In da grozi Tanii opas-nost. Čutili smo to in nas vse hkrati je objela pekoča, prijetna radovednost: kaj bo? Ali mu bo kos Tanja? In skoraj vsi so prepričano upili:
»Tanjka? Ona zmagal Ne prideš do nje z golimi rokami!«
Strašno se nam je hotelo preskusiti trdnjavo našega božka. Napeto smo dokazovali eden drugemu, da 1e naš božek močan in da pojde kot zmagovalec iz tega spopada.
Zdelo se nam je končno, da smo malo preveč razjezili vojaka in da bo treba dati obliž njegovemu užaljenemu samoljubju.
Od tega dne dalje smo Živeli neko posebno napeto — burno žlv-
ne bilo. ta kapital bi bil vseeno organiziran; celota, narod, mogel bi ga tu ali tam bolje upravljati kakor posameznik.	,
Imamo ne samo politične monarhije. temveč imamo tudi prav mnogo ekonomskih industrijalnih monarhij. ki so enako škodljiva kakor politične. Če hočemo imeti politično demokracito, mora ta eksistirati le tam kjer bo ekonomska in industri-ialna demokracija. In mi vam pred-■' lagamo ustavni načrt, ki je izdelan j v tem pravcu in katerega — ako !mate dobro voljo — morete vsi sprejeti. Načrt vsebuje seveda posameznosti, o katerih se da debatirati In mi nismo nikakor mislili, da smo nekaj najvišjega, da smo papeži. ki delamo brez pogreškov. Izdelali smo le nekaj, kar le za današnje razmere in položaj mogoče. In če smo vam rekli, da to ni nekai. o čemur bi vi z vaše strani ne mogli govoriti, vendar so v našem ustavnem načrtu nekatere stvari, ki se jih prezreti ne sme.
Socializem in lastnina.
Govori se tu o lastnini. In nekateri so v tem priznali že nekakšne koncesije. Mnogokrat, kadar se govori o lastnini v zvezi s socializmom, se govori samo o tem. kako da bo socializem odpravil vsakršno zasebno lastnino: Rekel bi pa. da to ni - rav. Sociializem. v kolikor le znan-:ven, gre baš v drugi smeri. In jaz mislim, da bo realizacija tega socializma ustvarila mnogo več zasebne lastnine, kakor jo je danes. In da bodo to lastnino imeli ptav oni. ki je danes, in da bodo to lastnino ime-ie danes nimajo nič.
Kadar se govori z našega stališča o zasebni lastnini in o tem. kako ie treba lastnino konfisciratl ali eks-pronriiarti. potem ne gre tu toliko za izgotovljene produkte, marveč v prvi vrsti za produktivna in distributivna sredstva! Milijonar mi ni nevaren zaradi tega. ker ima milijone in ker more boliše živeti kot laz. Če ima on svojo palačo, svojo jahto to ni zame nevarno. Ako si more on izbrati najfinejšo jed. mi to ne škoduje mnogo. Toda v tem leži nesreča, da mu današnji družabni red dovoljuje ,da kupuje zemljo, da ustanavlja tovarne, da monopolizira produkcijo. ter da je potem na tisoče in tisoče ljudi odvisnih od njega. Socializem hoče socializirati tisto lastnino, ki je v produktivnih in distributivnih sredstvih. Ako le človek za svoje delo kaj dobil, da uživa, tega mu socialistična družba nikakor ne misli odjemati. Enakopravnost v socializmu nikakor ne pomeni tega. da socializem namerava tisto, kar ie na višini. povleči v globino, temveč namerava tisto, kar je v globini, dvigati višje in višje, in da se potem izenačujemo tam gori in ne tam doli.
Vsled tega zahtevamo, da se o vprašanju lastnine že danes postavimo predvsem na to stališče, da stoje interesi celote pred interesi posameznika.
Za zadružno agrarno politiko.
Med produktivna sredstva spada pa tudi zemlja. In zato zahtevamo, da ustava izpregovori tudi o agrarni reformi, ne pa. da se to vprašanje kraummalo prepušča dobri volji tistih. ki pridejo za nami. (Odobravanje.) In mi delamo tu še razlike med lastnino in posestjo! Po našem mnenju more biti zemlja samo last vsega naroda! In ta narod more dati zemljo v posest onim. ki jo obdelujejo. dotlej, dokler je obdelujejo. To
ljenje — tako kot še nikoli poprej. Čele dneve smo se pričkali med seboj. postali smo vsi nekako bolj pametni. začeli smo več in lepše govoriti. Zdelo se nam ie. da igramo neko igro s samim vragom in da Je stava na naši strani — Tanja. In ko smo izvedeli od vojakovih tovarišev. da je začel laziti za Tanjo, se nam je zdelo strašno lepo in naše življenje je postalo tako zelo radovedno. da nismo opazili, kako ie naš mojster izrabil našo razburjenost in vzbudljivost in nam nabavil dela za štirinajst pudov testa na dan Delo nas niti utruditi ni moglo. Ime Tan.ia nam cel božji dan ni šlo z jezika. In vsako jutro smo jo čakali z neko posebno nestrpnostjo. Zazdelo se nam je včasih, da pride k nam — že ne več kot naša prejšnja Tanja, ampak drugačna.
Vendar pa jj nismo ničesar pravili o tem prepiru z vojakom. Po ničemer je nismo povpraševali In smo se obnašali do nje ravno tako leno. z ljubeznijo. A v to obnašanje se ie vendar prikradlo neko novo čuvstvo. popolnoma tuje od prejšnjih čuvstev do Tanje — to novo čuvstvo je bila ostra radovednost, ostra in hladna kot jeklen nož.
pa še nikakor ne pomeni, da se mora vse razdrobiti na najmanjša posestva. Ne. nasprotno! Želeli bi. da bi bilo velikih posestev, posebno tam. kjer je zemlja taka. da je njeno obdelovanje mnogo produktivnejše v : velikem posestvu, kakor pa v ma-: lem. Nočemo, da se veleposestva abolirajo in da bi se zemlja razdelila v parcele, temveč želimo, da se poljedelstvo organizira in da se tudi tu pospešujejo zadruge, ki bodo mogle obdelovati tudi velike kose zemlje. Dovoljujem, da imej tudi država, pokrajine. okraji in občine svoja zemljišča. Zahtevamo tudi to. da se država pridrži pravico kontrole nad poljedelstvom. Državi pripisujemo dolžnost, da se briga za povzdlgo
Silno važno ie v politiki in sploh v delavskem razrednem boiu. da se delavski razred ponolnoma emanci-pira od nerazrednih strank. Res je, da prihaja v pozitivnem delu za socl-jalno izboljšanje položaja delavstva mnogokrat v stik z vladajočimi meščanskimi strankami ter da z njihovim Dritrdilom to ali ono drobtinico dosežejo, kar pomeni v socijalnem življenju samo stopnjo naprej v razvoju. Pri vsem tem oa sociialistična stranka ne sme nikdar pozabiti, da ie razredna ter da ji je končno vseeno ali je na krmilu ta ali ona meščanska stranka, od katere izbojuje razne socijalne zakone, uredbe in ustanove.
To moramo imeti pri vsem svojem delu pred očmi ter nikdar pozabiti da se le tedaj ojačuiemo. če nastopamo samostojno, disciplinirano na vsej črti. Le na ta način je mogoče utrditi zavest med pristaši
»Bratci, danes poteče rok!« je rekel nekega jutra pek. začenški svoje delo.
Nam vsem ie bilo to dobro znano. ne da bi nas bilo treba domisliti, in vendar smo se stresli.
»Dobro si jo oglejte... takoj bo tu!« je predlagal pek. Nekdo je vzkliknil sočutno:
»Ali se more z očmi kaj ugauiti!«
In znova se je vnel med nami živahen, glasen spor. Danes izvemo končno, v koliko je čista in blatu nedostopna ona posoda, v katero smo položili naše naileoše. najboljše. To jutro smo nekako prvič začutili. da res igramo veliko igro. da more ta preizkušnja čistote našega božka. uničiti njega za nas. Vse te dni smo slišali, da je vojak trdovratno Tanji vedno za petami, pa , vendar ie ni nihče izmed nas — sam , nevedi zakaj — vprašal, kako se | obnaša do njega. A ona je hodila Se i vedno redno vsako jutro k nam po kolačke in ie bila ravno taka. kakor vedno.
Tudi na ta dan smo kmalu zaslišali njen glas.
»Arestantički. prišla sem...«
(Konec prih.)
ekonomskega življenja in zahtevamo od nje, da z vso silo dela na to, da se razvija industrija in poljedelstvo. toda enako zahtevamo zanjo pravico, da more ona odrejati n. pr. io-le: ako kdo misli, da bo sadil nekaj. kar mu bo neslo več profita, nat država ima pravico, da mu zapove, da sadi to. kar potrebujemo in ne to. kar bi bilo dobro za njegov profit. Država imej tudi dolžnost, da vzgaja mladino v tem smislu, da Ie-ta ne bo videla v državi samo zgodovino dinastij, papežev in ministrov itd.. ■ temveč da bo sposobna za praktično ekonomsko in socialno življenje. Le na ta način bo mladina eo ipso tudi sposobna za politično življenje.
in jasno začrtano mejo med stran-karji in nestrankarji. oziroma med socijalistično stranko in meščanskimi strankami. Vmes ni prostora.
Prav iz istih razlogov je naša stranka sklenila pri občinskih županskih volitvah, da sklepa dogovore le s komunisti, ker ie naši stranki kot taki v sedanjih političnih razmerah popolnoma egalno. kdo zasede županski stolec. če ga ne socijalisti-čni župan. Zaraditega treba silne pažnje in vestnosti. Navidez malenkostni sklepi, lahko mnogo škodujejo prav zgoraj navedenemu zmislu. Zato mislimo, da ie naloga vseh naših občinskih svetovalcev prvi in glavni namen, da ohranijo razredno taktiko in samostojnost kot socija-iisti.
Če bomo tako delali, okrepimo svojo stranko moralno in deiansico v njenem bistvu — proletarski razrednosti.
V	tem gibanju je dosegla organizacija prav lep moralen uspeh. Da niso pomočniki dosegli vseh 30, temveč samo 25%, »e imalo zahvaliti v glavnem svojim trem tovarišem-stavkokazotn. Na te so se mojstri izgovarjali, češ saj delavci so » plačo zadovoljni, le nekaj »hujskačev« je, ki hujskajo Kleparski pomočniki so si v tej stavki pridobili novih izkušeuj, katere jim bodo za nadaljno delovanje dobro služile. Posebno bodo znali ceniti svojo organizacijo, ki je zopet dokazala, kdo je delavčev edini zvesti prijatelj. Onim trem kleparjem pa, ki so izdal: svoje tovariše, ki so v sred! boja pokleknili pred svojega nasprotnika, ie pa treba pokazati, da zanje ni mesta v kovinarski organizaciji. Plevel med žito ne spada. Izruvati ga je treba!
Šimrak ta dr. Korošec protestirala proti temu, da je bU od treh sej izključen klerikalni poslanec Barič, ki Je bit rekel Pašlču: Kupili ste ustavo, — ter zahtevala, aa se kazen poslanca Bariča razveljavi. Ker se to ni zgodilo, so se poslanci klerikalnega kluba z vsklikl: Kupili ste ustavo, demonstrativno odstranili Iz dvorane, sklenivši, da Jih todfko časa ne bo na sejo, dokler je od sej Izključen poslanec Barič, to je dva dni.
+ Poljska ustanovi v Bolgradu svoje poslaništvo. Zdrtslavv Okeški, predsednk poljskega odposlanstva na konferenci v Portorose, bo Imenovan za poljskega <•*-stopuika v Belgradu.
+ Bolgarska vlada namerava Izdati protikomunističen zakon, s katerim proglasi komunistično stranko za nezakonito organizacijo, ki se ne bo smeta udeleži« nobenih volitev.
+ Izpraznitev madžarskega ozemlja. Odgovarjajoč na ponovne dopise madžarske vlade je prtne Castagnetto v Imenu medzavezniških diplomatskih zastopnikov v Budimpešti obvestil madžarsko vlado, da le poslaniški svet v svoji seji dne 7. aprila naročil vladi Srbov, Hrvatov hi Slovencev, naj takoj Izprazni zasedeno madžarsko ozemlje, ko stopi v veljavo trianonska mirovna pogodba.
+ Preveč amnestije ni dobro! Nemški justični minister je na razne Interpriacke odgovoril, da ne misli odpraviti Izrednih sodišč in tudii n« podpisati novega amne-stijskega odloka, ker Je bilo v zadnjih dveh letih amnestij žc trtnajst ta sc njih preveliko število nikakor ne sklada s pravnim pojmovanjem. — K temu treba pripomniti, da Je tistih trinajst amnestij skilli odlokov izdanih za meščanske politične zločince. Spomnite se samo na Kajppov monarhistični puč, po katerem se ni pangermansktm
soudeležencem skrivil nit! las, dasl I® **!a Nemčija tiste dni na robu propada ta Jo Je
rešilo edinole združeno socijalistično delavstvo, ki se je dvlgndo kakor en .nož proti Izdajalcem republikanske ideje in lvohenzollernsklm podrepnikom. Nova amnestija bi se nanašala na zaprte komunistične delavce Izza sedanjih krvavih dogodkov v Porenju in srednji Nemčiji. Na tisoče j£h danes trpi po zasmrajenih trdnjavskih luknjah, vesti, ki poročajo o ravnanju z nitmi, bi človek skoro ne verjel, da ne prihajalo iz verodostojnih ust. Dejstvo je, da je
tedanje nemire nemška vlada sama Izzvala, da ostraši Francosko, ki je segala po Po-, renju, s komunističnim strahom. Pri tem ji (oziroma njenim meščanskim članom) sa* veda ni bilo do delavstva; to kaže danes, ko s pravo naslado izvršuje nad njim terorističen akt. Taka je vsa buržoazna politika. Ce jo razkrinkaš pred javnostjo, pa tl pride takde justični minister ta se izgovarja: To ni v skladu s pravnimi pojmi!
+ Pruski deželni zbor je sklenil, da so Izroči poslanec Scholom sodišču radi veleizdajstva, ki ga je storil kot urednik »Rote Fahne« s pozivom na upor v srednji Nemčiji, s 189 proti 123 glasov.’
+ Francoski senat je sprejel zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da kreditira raznim srednjeevropskim državam svoto do 5 milijonov frankov za povratek v Rušili se nahajajočih ujetnikov.
+ Kongres belih Rusov. Te dni zboru, je v Parizu ruski kongres, ki ima nalogo združiti vse demokratsko misleče, proti-boljševiške Ruse. Na včerajšnji seji so volili predsednika. Izvolili so bivšega ministra Kartaševa. Kongres bo zboroval še štiri ali šest dni.
+ Stavka nameščencev v oblačilni Industriji je, kakor poročajo vesti iz New-Vorka, končana. Delavstvo je pristalo na znižanje plač samo do 15 %. Stavka te trajala od decembra meseca lani,
+ Na Kitajskem vre. Gre za uposta-vltev monarhije. To gibanje podpira odstop republikanskega predsednika Hsu Shib • Shanga. Neki mandarin je v Mukdenti (Mandžurija) zbral vojaško armado, s katero namerava udari« na Peking.
+ Avstralska vlada je sporočila nemški vladi, da ie prevzela njeno bivšo kolonijo Guinejo v svojo oblast.
Sram jih je?
Zaupniki NSS so imeli v Celju v nedeljo dne 29. maja sestanek, na katerem so razpravljali o postopanju celjskih NSS pri županski valitvi v Celju. Javnost še do danes ni ničesar izvedela o njih sklepih na tej konferenci, ker jih je sram povedati, da je Zabkarjcva struja zmagala. Izgovarjajo se sicer, da baje ne bodo več tako neumni in se pred javnostjo kompromitirali, ker niso vajeni drža« to, kar so pred volitvijo pripovedovali in sklepali. Da, da, kpitalizem je vsegamogočen in je v NSS njega načelo zmagalo! Socijalizem je pa samo vaše sredstvo, s katerim ste mislili slepiti izkoriščano ljudstvo.
V Celju vam bu odklenkalo In tudi drugod varu bodo gotovo prišli na sled. To •! naj Žabkarji zapomnijo!
§|yltwrgii ^asfettik.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Opera: Torek 6. »Mamzell Nitouche«, gostovanje g. Irme Polakove v prid podpornemu društvu Jugoslovanskih akademikov ,izven. Sreda, 7. »Vaška šola, Pieretin pajčolan«, C. Četrtek 8. »Šeherezada«, D. Petek 9. »Carmen«, A. Sobota 10. »Šeherezada«, C. Nedelja 11. »Zlatorog«, B. Ponedeljek 12. »Vaška šola, Pieretin Pajč.>-lan«, A. Torek 13. »Šeherezada«.
Lijaštvo našim umetnikom V sobota popoldne je prišlo pred Jakopičev paviljon večje število dijakov, ki so izročili dva lo-vorjeva venca ia sicer enega akadenHčns' mu slikarju Kosu in drugega akadeniščoe-mu slikarju Tratniku. S tem je zavedno dl-jaštvo izrazilo našima vilikima upodabljajočima umetnikoma svojo zahvalo in se izrazilo za pravo ta čisto umetnost.
Na razstavi v umetnostnem paviljonu je bila portretna slika št. 193 po zlobni roki pokvarjena. Obraz portreta Je bil preslikan z barvo. Da autor slike poškodbo popravi, bode ista za par dni iz razstave odstranjena, kar se občinstvu naznanja. — R. J.
Sperf.
Izšla le 23 številka »Športa« in prinaša sledečo zanimivo vsebino: Mladina športa, otvoritev novega športnega igrišča, kolesarska parna dirka, Slaviia: Iiljira, boj za Olimpijado, Pravilnik prvenstvenih tekem i N. S. In pregled športnega gibanja po svetu). List prinaša tudi krasne slike ta stane v naročnini 56 K četrtletno ter ga vsem toplo priporočamo.
Aljažev dom 1000 m (planin. hoteJ) SPD — sijajna naša turistovska in letoviška oo-stojanka V divjeromantični dolini »Vrata«, ki slovi kot ena najlepših dolin v atps..em svetu sploh, se ot v o ri letos v nedeljo 12« junija. — Dom ta™ krasno lego tik pod 1000 m navpično odsekano severno triglavsko steno, vrh katere blesti »Zeleni sneg«, »a5 najlepši jugoslovanski ledenik pod vrhom Mal. in Vel. Triglava. L)oh d ; iz železniške postaje Dovje-Mojstrana po > položni cesti mimo znamenitega šuma (sla-j pa) »Perlčnika« 2 url 30 min. — Naj bi ne j bilo Jugoslovenskega turista, ki ne bi poz-| nal teh naših prlradnlh znamenitosti!
»Športna zveza« Ljubljana ie podelila i vsem sredniošolskim zavodom po 2 oziroma 1 nogometno žogo za šolske Igre dl-jaštva.
Ljubljana : Zagreb. Na nedeljski nogo« metni tekmi v Zagrebu med reprezentacij-sklm moštvom zagrebškega podsaveza proti reprezeutacilskemu moštvu ljubljanskega podsaveza ie zmagalo zagrebško moštva * 8 ; 0 (2 ; 0).
Emancipacija delavskega razreda.
Stavka kleparskih pomočnikov končana!
Kakor znano, so vložili kleparski pomočniki začetkom aprila spomenico za zvišanje plače.
V	spomenici so zahtevaM 30% povišanje plače. Delodajalci so na to zahtevo odgovorili, da so pripravljeni zvišati plače za 15%. zahtevajo pa, da se mora 8urni delavnik podaljšati v lOurnega. Ta zahteva mojstrov Je pomenila za delavce poslabšanje, razumljivo, da so se pomočniki temu uprli. Na ta način je dne 22. aprila Izbruhnila stavka. Po skoro 7tedensk! stavki so se vršila v pondeljek 6. t m. na poverjeništvu za soc. skrb pogajanja med delavci in delodajalci. Dosegel se Je sporazum, po katerem se bo zvišala Plača za ca 25%. Glede delavnega časa se le sklenilo, da ostane 8urnik v veljavi.
-t- Demonstracija klerikalcev v konsti-
tuanti. Na petkovi seji sta klerikalec dr.
Politične vesti.
+ Naši poticaJdemokratL LDU objavlja naslednje trt zanimive telegrame Iz Bel-grada, ki datirajo z dne 5 junija: Okoli 250 oseb Wranglovega štaba je odšlo iz Carigrada v Srbijo. Včeraj so dospeli v Solun in takoj nadaljevali pot. Kot stalno bivališče so določeni Kruševac, Kragujevac m Karlovci, \Vrangel ta dri njegovih ljudi se bodo nastanili v Kamenici pri Novem Sadu. Razen tega je prispelo 3000 vojakov, Ki so določeni za popravljanje železniške proge Belgrad - Gjevgjelija. Došli so do meje, kjer jih bodo obdržali v karanteni In razorožili. — 2.) Knez Lvov, bivši ruski ministrski predsednik, je dospel v Belgrad ta danes posetil ministrskega predsednika Pašlča. — 3.) Vsi ruski begunci, ki so komunisti ta kJ so Internirani v Mostam, se bodo prepeljali v Brigrad in odposlali v sovjetsko Rusijo. — Čeprav se naši banko-kratl tako oborožujejo z ruško pollcajde-mokraetjo, se vseeno boje komunistov ko hudič križa. Čudno, kaj!
Dnevna kronika.
Prepoved nočnega dela v pekovski obrti. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani poživljamo, da takoj in tudi večkrat revidira vse pekarne v nočnih urali, kedaj začnejo nekatere pekarne delati po noči. Na-redba z dne 29, septembra 1919, § 719 z dodatkom z dne 18. avgusta 1920 v Uradnem listu St. 99 pravi sledeče: Skupno delo se začne ob 4. uri zjutraj In pripravljalna dela, kurjenje peči in prireditev kvasa pa enoinpol ure poprej v poletnem času in po zimi pa šele ob 5. uri, to je eno uro pozneje. Za preddela pa ne smejo vajenci in ženske delati v nočnih urah. Prepoved nočnega dela velja tudi za mojstra tako kakor
Pomočnika.
h invalidskih krogov smo prejeli do-Pls, da je v neki ljubljanski zavarovalnici g poduradnik. ki na nečuven način šika-ni a si ugo dotične zavarovalnice. Sluga Je vnjni invalid — menimo, da to še ni noto -ti razlog, da bi smeli razni gospodje s tun opravičevati svoje nespodobno ravnaje. Vojni invalidi so prestali dovolj težke preizku' ie, da bi sedaj morali trpeti že grde šikanacije s strani lju-i, kateri so bCi morda sami med tistimi, ki jim v vojni ni bilo hudega. Se razumemo? Če ne, bomo še kaj povedali.
Iz mestnega šolskega sveta. Nadučitelj begunec Josip Brezigar se je pridelil V. mestni deški ljudski šoli. Za začasnega kateheta na barjanski šoli je bil imenovan trnovski kaplan Anton Hostnik. Bivša učiteljica v St. Vidu nad Vipavo Marija Ursi-eva se je pridelila v začasno službovanje "• mes‘ni deški ljudski šoli, namestnik stalnega suplenta Matija Trobej pa I. m. deški meščanski šoli. Za supltentko na m. pomožni šoli ie bila sprejeta strokovna u5l-teliica Angela Vodetova. Na znanje se vzame poročilo o usposobljenostnih izpitih ljubljanskega učiteljstva v letošnjem pomladnem roku. Usposoblienostne izpite so napravili:	a) za meščanske šole: Angela
Krak&rjeva iz 11. skupine, Ivan Kunc iz 1L skupine, Janko Lenarčič iz II. skupine {z odliko), Pavel Medič iz III. skupine (z odliko), Mari a Novakova iz III. skupine, Rudolf Pečjak iz 1. skupine, Helena Potočnikova iz I. skupine, Antonija Štatncarjeva Iz Ul. skupine in Mara Vidičeva iz I. skupine. bJ za obče ljudske šole: Antonija Bahov-ffva’ herezija Kunčeva, Pavlina Perkova, era Petričeva, Rudolfina Rasteigerjeva In Ivica Rupnikova (z odliko), c) Špecijalnl (dodatni) izpit iz slovenščine je napravila strokovna učiteliica Šteianija Grudnova.
Akad. s**, pettag. krožek priredi dne *. junija 1921 ob 8. uri zvečer v zoornični
dvorani univerze diskusijski večer o predmetu: Današnji način kaznovanja. Diskusijskega večera se udeleže naši najzname-nhejši vesčak; kaznoslovci. Z ozirom na veievažno vlogo, ki jo ima kaznovanje v življenju, se vabijo k udeležbi vsi, ki se zanimajo za postopanje z zločinci, zla'ti 8K. juristi iz prakse in pedagogi. Spored diskusije: 1 Mnenja o namenu kazni; 2. današnji sistem kaznovanja: 3. hibe; 4. načrti ^ izboljšanje. — Odbor.
»dubljana rod topovi Vojaška uprava i®,_kakor Poroča današnji »Narod«, odsto-občinl dva topova »za signa-
Hudič °gnia °^nosno v druee svrhe
sk, kiu d
Pila mestni Oziranje
če nam ne misli demokraški občla-
£> »v slučaju neuspeha« kako grdo naštimatil Alj Pa hočcio 5iti sajno ^
oostn streli?
Poverjeništvo za socialno skrbs|vo ^
Javlja:	Sprejemni dan za stranke )e na-
mesto torka odslej sreda, in sicer od ti.
13.: o petkih ostane sprejemanje, kakor ie bilo doslej. Opozarja se še, da presed-ttištvo poverjeništva v stanovanjskih stvareh strank sploh ne sprejema.
II. lui£o-siovenskj sestanek za operativno medicino. Ta sestanek se vrši v Zagrebu v začetku septembra t. 1. Na njem ^ (»o razpravljalo o kirurški tuberkulozi na* d«rjnem predmetu> razven tega bodo monstracije”Iz^eh Prcdavan,a ,n de'
*• * ™	S£
Ste, ortopedije, urologije, porodništva, ginekologije, oftamologije, oto-rino-laringolo-S‘ie, stomatologije, dermato- in venerolo-*»ie, radiologije ta fizikalne terapije. Član ••Stanka Je lahko vsaJc zdravnik Jugoslo-
>’ W Se,baVi Z Trftivil° medicino, ka-y se fKrijaVi fPredsed„«tVu organizad].
*ega odbora ter plača 20o K Wlstojbine.
Prijaviti se je treba čmiprej! Predavanji
In demonstracije Je treba prijaviti do
Ja- Predsednik
ie prof. dr. M
7, Podpredsednik prof. dr. J. Budisavljevič,
K avni tajnik dr. D. Pogačnik, rodilište, blagajnik dr. B. Spišič, Palmotičc a 22 in od-porniki prof. dr. F. Durst, primarij dr. Gott-
* in p,rof- ; .p’ Ma^- Podrobne vesti o sestanku v Liječniškem vijesniku in v Srbskem arhivu za celokupno lekarstvo.
Novi kliniki v Zagrebu. Dne 13. junija Se otvorita v Zagrebu kliniki za kirurgijo Jj1 notranje bolezni. Obenem se otvorita tu-“I ambulatorija, v katerih se bodo siromaki brezplačno preiskovali in zdravili. Promocija. Dne 10. t. m. ob 12. dop. Promoviral doktorjem prava na tukajšnji “n‘verzj gospod Ivo Mak, avskultant okrožja sodišča v Mariboru.
Opustitev poštno nablralnlce Marija ne/na (Zg. Crnurek) Ju razširjenje selske
15.
organizacijskega odbora Cačkovič, Zagreb, Gajeva
službe pri poštnem uradu Zgornji Cmurek.
S 30. aprilom t. 1. je prenehala poslovati poštna nabiralnica Marija Snežna (Zg. Cmurek), s 1. junijem t. 1. pa se razširi dostavljanje p. pošiljk po selskem pismonoši poštnega urada Zg. Cmurek na sledeče kraje: Marija Snežna, Zgornja Velka in Rabenberg. — Dostavljalo se bo v teh krajih vsak torek, četrtek in soboto.
Opustitev poštne nabiralnlce Sv. Janez ob Bohinjskem Jezeru ter otvoritev poletnega poštnega urada v Istem kraju. Z 31. majem preneha poslovati p. nabiralnica Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Dne 1. junija pa prične poslovati za čas letoviške dobe t. J. od 1. junija do 30 novembra t. i. v istem kraju poštni urad, ki bo opravljal celokupno poštno brzojavno in telefonski službo. — PoStnemu okraju so prideijeiii kraji Ribičev laz s hotelom Sv, Janez, Sv. Duh in stara Fužina. V krajevnem dostavnem kraju hotel Sv. Janez in Ribičev laz se dostavljajo pošiljke vsak dan razen nedelje. — Za vas Stara Fužina se uvede dostavljanje pošiljk po selskem pismonoši vsak dan razen nedelje. — Poštni urad Ima zvezo po vozni pošti Bohinjska Bistrica—Srednja vas v Bohinju s poštnim uradom Bohinjska Bistrica vsak dan raz;n nedelje.
Ker šteje sedanji Uubljati9kl občinski odbor 48 članov proti prejšnjim 45, so te dni v mestno dvorano postavili še tri sedeže.
Edinstven obrtni zakon. Minister trgovine in industrije ie sklenil, da se izda edinstven obrtni zakon za celo kraljevino. V kratkem bo sklicana enketa strokovnjakov in obrtnih organizacij cele države, katerim se izrofil v presojo načrt oovega zakona. Enketa se bo vrSila v Zagrebu.
Rok, določen v razpisu oddelka ministrstva za trgovino In Industrijo v Ljubljani z dne 30. aprila 1921, St. 2783 (Uradni list 50 od 10. maja t 1.) za pismena naznanila podatkov, potrebnih za sestavo volilnih imenikov. Je podaljšan do 15. Junija 1921. Vsled tega se bo odrejena volitev vršila šele meseca julija 1921.
Izgubila gc ie srebrna damska ura z malo posrebreno verižico in obeskom (štiriperesna deteljica) v bližini hotela »Tivoli« v nedeljo ob pol 6. uri zvečer. Ker je to drag spomin, se najditelj prosi, da jo proti nagradi odda: Agentura Hinko Sever, Stari trg 34
Velika tatvina v vlaka. Mehanik Alfred VVerniann. Dunajčan, Je bil med vožnjo Trbiž - Kranj okraden vvlaku. Na te} progi , se je VVermann vozil v kupeju z neznanim i potnikom. Med vožnjo je Wermann zaspal,
‘ ko se je prebudil, je takoj opazil, da je ta potnik izginil in ž njim tudi njegov potni kovčeg, v katerem je imel 15.000 lir, mnogo angleške obleke, perila in več parov čevljev. VVermann Ima pol mHlJona av. kron škode.
Ljubljanska porota. (Uboj na kmetih.) Pred ljubljanskim porotnim sodiščem je bil včeiaj obsojen na 18 mesecev težke ječe posestnikov sin France Pajk z Ilove gore, ker je v nočnem pretepu 2. aprila t.
1. na cesti pri Račni udaril s polenom Kovaškega vajenca Jakoba Nučiča tako močno po glavi, da je Nučič drugi dan umrl vsled otrpnjenja možganov. — (Drzen ropar.) Dalje je bil obsojen zaradi ropa in poskušene telesne poškodbe na 12 let težke ječe Jože Pirc, ker je v družbi nekega Trosta novembra lanskega leta kot »financar« s samokresom jemal kmetom okoli Hoterdešice tobak, zlasti kmetu Jerebu 600 zavitkov, kmetici Marijani Vavken 700 in kmetu Karlu Brusu, na katerega je tudi streljal, 800 zavitkov v skupni vrednosti 4200 lir. Tedaj so bili kmetje Se pod italijansko okupacijo.
Žepna tatvina pri cirkusu. Dijaku Jan-Porenti je bila pri cirkuški blagajni ukradena srebrna žepna ura z verižico v Vr "‘fjj1 2°° K- Tatvine so osumljeni trl-
nna t0 SVarl varnostna oblast občinstvo, naj se čuva žeparjev zlasti pred cirkusom.
Žepar, ki no ljubi knjig. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je neznan žepar Izmaknil strojniku Josipu Bečaju »Vedeža«, v katerem so bili razni dokumenti in 25 dinarjev. Dinarje je žepar lepo spravil, »Ve-deža« z dokumenti pa je pustil na kJos>l čakalnice III. razreda.
Vojaške trompete. Rpr se med prebivalci v Sloveniji nahaja večje število vojaških trompei, Kate. e so bile za časa po-oma vzete iz vojaških skladišč ali pa so » vojaki prinesli s seboj, je naročilo ministrstvo^ vojne in mornarice, naj prcblval-v najkrajšem času oddajo te trompete
ku
Ci
pnkovskl okružni komamdi.
Državna posredovalnica za dolo.
vseh podružnicah Drž. posredov.
Pri
za delo
v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 22. do 28 maja 1921 dela 383 moških in 70 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 281 moških In 112 ženskih delavnh moči. Posredovanj se je izvršilo 317. Dela , plsarn- moči, kovinarji, peki, mll-narjl mesarji, strojnik!, kurjači, trgovski sotrudmki prodajalke, natakarji, nataka-rice, hotel, sobarice, tesar^ zidarji, poOJ delavci, polj. delavke, perice, bota. strežnice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprej-
mejo: hlapci, dekle, monterji za ključavnice, mizarji, čevljarji, zidarji, tesarji, kov. brusači, ključavničarji za orodje, vzgojiteljice, hotel, kuharice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Zgradba mosta med Belgradom In Zemunom. Na predlog ministra za javna de"!a je vlada sprejela ponudbo finančne skupine za zgraditev mostu med Zemunom ta Belgradom. Skupina bo dobila koncesijo za eksploatacijo mostu za 50 let.
Organizacijski
vestnik.
Iz stranke.
Spodnja Šiška. Zaupniški sestanek se bo vršil v sredo 8. t. m. zvečer ob pol 8. uri v bivši nemški šoli. Ravno tam se bodo sprejemali novi člani, in vplačevinl prispevki za politično organizacijo JSDS.
Tretjina zaupnikov, katerim so se razposlali Spominski listi za žrtve 24. maja 1920 v razprodajo, še ni odračtinala nabranega denarja ter vrnila nerazprodane listke. To znači nerazumevanje za stvar ali na malomarnost posameznih zaupnikov. Vse. ki sc čutijo prizadeti, pozivam, da lakoi pošljejo obračun, sicer se jih pozove imenoma in javno, da to store. V »Napreju« je bilo objavljenih že nebroj pozivov na obračun, vsakogar se je opozorilo z dopisnico, naj pošlje denar in nerazprodane listke a še vedno se dobe sodruei. ki cel mesec nimajo časa ali volje, da bi to storili. Vdove in ostale Žrtve Zaloške ceste neoretsano prihajajo izpraševat, kedaj se razdeli nabrani denar, odbor pa mora. žal. povedati. kdo je kriv. da računi Še niso zaključeni in denar razdeljen med res podpore nujno potrebne žrtve. Sodruiči. vsaj ta zadnji opomin naj Vas vzdrami, da storite svojo dolžnost!	Blagajnik.
Vestnik Svobode.
Strniše pr! Ptuju. Podružnica »Svobode« priredi v nedeljo 12. t. m. izlet v Falo nad Mariborom. Izletniki oddldejo z jutranjim vlakom v Maribor, kjer se udeležijo koncerta tamošnje »Svobode«. Po-poJdne oddldejo z vlakom iz Maribora v Falo, kjer sa ogledajo naprave falske elektrarne. Odhod iz Fak ob 8. url zvečer. Članom iti; članicam »Svobode« priporoča-ižčk da Se ,udeležijo izleta v obilnem števHu.
Podr. sjpl. del. zveze »Svoboda« v trni ptfredl v.jpedcljo 12. junija ob 3. pop. v e-u Igro: Rastresenca, burka v 1 dej., in Mutec, burka v i de. K obilni udeležbi vabi odbor.
Pristopa jte k Izobraževalni organizaciji „Svoboda*\
pro^a
— Zveza Slovenije z morjem. »T. list« piše: Še vedno se ne ve, katerim potem bi vzpostavljena železniška zveza Slovenije z morjem. Proti nameravani zvezi preko Cobra na Brod-Moravice so se izjavi!e občine Stari trg, Spodnja gora, CcSplje, Spodnji log, Koprivnik, Rade x», Doč, Knežja Lipa, Mozelj in Nemška Loka ter prosile, da se zgradi železnica preko Poljan. V prvem slučaju bi bile te občine odrezane od prometa in bi ne mogle izvažati lesa, vina, železnih rud, premoga in drugega blaga, postojnski jami podobne jame v Graiščici pa bi še naprej ostale Ie malo znane. Železnica Brod-Moravice je preblizu italijanske meje in radi skalnatega terena mnogo dražja, ker bi le 600 m dolgi most čez Kulpo stal več kot cela preko Poljan.
Proračun belgrajske občine. V soboto je bila seja finančne sekcije beograjske mestne občine, na kateri se Je pretresa’ proračun mesta Beograda za leto 1921. Izdatki proračuna so za enkrat določeni na SO milijonov dinarjev, dohodki pa na 35 milijonov dinarjev. Primanjkljaj se bo pokril z občinskim posojilom.
— Žetev na Madžarskem. »Oazdasagi Tudosito« piše o izgledih z ozirom na madžarsko žetev. Na katastralnem oralu pričakujejo 11 do 12 q pšenice, 7 q rži in 9 q ovsa. Rž se je vzadnjem času izboljšala, pšenica je (udi zelo lepa.
— Razstava poljedelskih produktov tn gospodarskih strojev v Frankfurtu na Mainu. Med 21. ta 27. avgustom t i. bo v Frankfurtu na Mainu velika razstava poljedelskih produktov in gospodarskih strojev.
Kdo bi rad diktiral?
O tem bomo še izpregovoirli.
Jasno je pa. da sociialni demokraciji nihče ne diktira, ker je stranka načel in programa. Za danes bodi povedano »Jugoslaviji« samo to. ker uganja politično nepoštenost, tista »Jugoslavija«, ki vedno trobi o lojalnem boju, kadar se njo prime z;a občutna dolga ušesa. Naše stremljenje gre absolutno za demokratično upravo ter za zedinjenje celokupne proletarske razredne stranke v Ju-
goslaviji. zato vidimo tudi le v celoti pravi napredek, ne pa v meščanskih privilegijih, ki bi razvoj socijalnega napredka ovirali. O tem torei ni razprave. Samouprava mora biti obsežena v okvirnih zakonih in primernih okrožjih, ki ne ogrožajo kulturnih in gospodarskih enot. Vse to smo dovelj jasno precizirali in je označeno tudi v bistvu stranke ozir. socijalizma. Priporočamo meščanskim in polrneščanskim listom, dji operiraio nekoliko mani z lažmi in hudobnimi vestmi, ki imaio namen varati iavnost. ker dobro vedo. da se zlasti v ustavnem vprašanju nahajamo bistveno v najostrejšem bo-iu z radikalno - demokratsko »večino«.
Vsakega zavednega sodruga Častna dolžnost je, da naroči delavski list
..NAPREJ11
ga razširja ter mu pridobiva novih _______________naročnikov.
Po svetu.
— Kako se v Avstriji brigajo za šolstvo. Lanski bidžet je nakazal za šolstvo 165 inilijnov kron, a letos so dali prosvetnemu ministrstvu za isto svrho 403 milijone. To navzlic obupnemu stanju, v katerem se nahajajo avstrijske finance Zanimivo bi bilo napraviti statistiko tudi pri na«.
— Obvezno zavarovanje otrok v SvlcI. Vsled dobrih Izkušenj v nekaterih kantonih bodo v Švici izvedli obvezno zavarovanje otrok za slučaj bolezni. Zavarovanje bo veljalo za vsakega otroka do Izpolnjenega 15 leta. Za vsakega otroka bodo starl&i morali plačati po 1 frank letno. To zavarovanje bo gotovo izredne važnosti za zdrav telesni napredek otrok.
— Štrajk uradnikov v Italiji. Riinsk-J vlada te Strajkujočhn uradnikom zagrozila, da pozove štiri letnike uradnikov pod orožje, če ne prenehajo z obstrukcijo.
— Silna poplava, povzročena po divjih neurjih, je te dni obiskala Gornjo In Nižjo Avstrijo. Škodo cenijo na sto milijonov. Veliko je človeških žrtev. Promet je na mnogih krajih popolnoma onemogočen.
— Velfka povodenj v Kolorado. Iz Pue-b3a poročajo 4. t. m.: Reki Arkansas in Fontaine sta preplavili bregove. Povodenj je zahtevala 1500 do 3000 človeških žrtev. Škodo cenijo na 10 milijonov dolarjev.
— Vročina v Berlinu. V soboto so v Berlinu zaznamovali maksimum temperature 34:4" in povprečno dnevno toetoto 28:5*. To je bfl najbolj vroč dan. ki ga je zaznamovala berlinska vremenska kllnflca.
V nedeljo Je znašal maksimum 32:3*. Popoldne so se pojavili oblaki in ohlajen je.
Na rumunsl<o kraljev^,, dvojico le bil pri Karlsburgu v Sednuxgra&kj poskusen atentat z ekrazitno bombo. Bombo pa so našli in odstranili s tira, po katerem bi se moral pripeljati dvorni vlak.
— Delavska usoda, V Meuselvvitzu pri Lipskem je te dni nenadno neurje zalilo neki premogovni rov, v katerem Je delalo 23 delavcev. Od teh so se samo štirje rešili,
— Izumiteljeva usoda. Te dni Je v Londonu umrl skoro pozabljen In v gmotnih sUskalt VVilliam Greene, mož, ki si je za človeštvo priliorii vendar eno največjih zaslug s tem, da mu Je dal nekaj, kar dane« skoro neobbodno potrebuje v svojem llv-ljenju. VVilliama Oreenea moramo namreč smatrati kot pravega izumitelja modernega kinematografa. Seve da danes to malokdo ve, celo znanstveni krogi mu indirektno odrekajo pravico prvenstva s tem, da imenujejo druge može na njegovem mestu, tako n. pr. francoska akademha znanosti, ki je Louisa Lumierea imenovala za svojega dana za iste zasluge, ki gredo po vsej pravici Greeneu. VVilliam Green-j je bil po poklicu prvotno fotograf in je prišel Pri svojih fotografskih poizkusih na ideja, ki je pozneje osvojila ves svet.
— Mesto rojenih atentatorjev je Barcelona na španskem. V teku pol leta je bilo tu 347 ubojev ali tkzv. »socialnih« atentatov.
— Šest najboljših ameriških zrakopiov-
cev je smrtno ponesrečilo v državi Virginia. Med žrtvami je tudi bivši poveljnik ameriških zrakoplovcev na francoskem bojišču. Nesrečo je povzročila nevihta.
— Tudi kralji niso sakrosanktnl. Prizivno sodišče v Tulozi na Španskem je razveljavilo razsodbo sodišča v Salnt-Oau-dens o zapuščini nekega Frančiška Sapone, kateri je bil določil v svoji oporoki španskega kralja za svojega glavnega dedlia brez ozira na svoje sorodnike, še pred vojno je sodišče v Saint-Gaudensu oporoko J potrdilo, toda sestra ranjkega Sapona je vložila priziv, ki je obveljal, in španski kralj je pravdo Izgubil a obenem nekoliko mil jo nov iz sporne zapuščine.
Podružnica »Svobode« Vlč-Gllnce V
soboto 28. inaja se je vršil občni zbor 'podružnice »Svoboda« Vič-Glince, katerega ie otvoril predsednik Selarc Ivan ob pol zvečer. Udeležili sta se ga dve tretj*nl članov. Gostoval je sodr, Žagar, tajnik podružnice »Svoboda« Ljubljana. — Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika se
je vršila volitev novega odbora. Izvoljen! so bili ss.: Selarc Ivan za predsedniki^ Ogiis Franc namestnik, Verbič Adolf taj« nik, Završnik Ignac namestnik, Petrovčič Viktor blagajnik, Mrak Jožef namestnik, sodruga Olup Josip in Remškar Jernej kot odbornika, sodruga Demšar Leopold in Peterca Andrej za nadzorstvo, sodruga Mandič Avgust in Kramar Franc za razsodišče. — Po volit vi odbora je podal predsednik besedo sodr. Žagarju, ki je govoril o kul-, turi delavstva in dramatiki. Ob pol 11. zv. se je zborovanje zaključilo. — Občni zbor se je vršil v najlepšem redu. Podružnica šteje 62 članov, na večer občnega zbora sta pristopila dva nova; upamo, da bo v prihodnjem letu podružnica še bolje uspevala in se povzdignila v številu članstva kakor tudi v svojem delovanju.
Kočevje. Iz Kočevja poroča glasilo NSS »Jugoslavija« v št. 125. cele kolona samih laži. Zaletava se v razne osebe, katerih imena pa zamolčuje. Obregnila se je tudi v našega starega bojevnika sodruga T jmca. Napada dalje sestavo delavsko -kmečko - gospodarske liste, Imenuje poštene delavce hujskače, očita Dvojmiču to Llazutiju zapeljevanje mase in odobrava »Obznano«, ker sta pri zadnji stavki vodila odkrito borbo proti Trboveljski družbi. f i bi ne bili ti delavci, ki jth danes obrekujete, tako pošteni, bi bili vsi lahko na vaS listi, saj ste jih dolgo lovili In jim razno obetali. Čvekate nekaj o naši anacijo-nalnosti in sami se postavljate kot rešitelji Slovanstva: za časa avstrijskega režima, ko smo mi vedno zastopali naše stališče o narodni enakopravnosti, ste vi hodili s črnorumenirni kokardami! Očitate nam dalji z jezo z Nemci. Dokažite to, obrekovalci! Da pa je bil na naši listi en Ne-mtc. je bilo pa pravilno. Zakaj ga pa niste pri volitvah v konstituanto izreklainirall?, Vi se dalje širokonstite kot rešitelje Kočevja, toda prt prihodnjih volitvah boste pogereli, kakor so pogoreli fašisti v Ital jl, ker se držite prava pesti. Dokaz temu le, da bi radi vse Kočevarje Iz njih domov pognali. To Je povedal vaš somišljenik, Če5 da hi Jih bilo treba razlastiti kot pritepence. Sedaj, ko je doba veriženia končana, ste se pa vrgli na politiko in hočefe reševat: socialna in gospodarska vpraša* nia!! Uboge reve! Zadoščenje imamo v tem, da te vaSe želje ne bodo imele semena Mi bomo ta politični plevel še pr*« vočasno lz‘trebili in pognali vse političr-e hazaidiste, kamor Sipadajo. Deželni viadl svetujemo, naj raznim Re - Povžem ne nasede na tisti polževi lim, katerega so prinesi! izza poloma Iz Šiške v Kočevje. Ker smo uverjeni, da bo deželna vlada zastopala objektivnost, sl bo pustila tudi od ne« pristranskih ljudi poročati, ne pa da bi p u sušfilo samo eno stran zvona; kajti če bi res sedanja klika gospodarila, bi bilo zelo slabo. Gospodje bi zabredli še bolj v bla-t'\ kot so, če bi dobili malo moči v roke* ugiedr in značaja Itak nimajo. — S tem Je za na.* polemika o kočevskih občinskih volitvah končana.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Ker že dolga časa pričakujemo volitev župana, želimo, da bi se čimprej izvršila, kajti občino čakajo težke naloge, ki se ne dajo odlašati.
Iz lastnih informacij smo sicer izvedeli, Ja se je vložil protest proti volitvi. Apeliramo pa na deželno vlado, da se člmprei Izvedejo županske volitve, da bo tudi revno ljudstvo imelo besedo. »Jugoslavija« ,e pred kratkim prinesla dopis, v katerem le dopisnik jasno dokumentiral, da so meščanske gospodarske stranke hotele pakti-rati z obrtno stranko, vendar ker ista ni hotela trobiti v njih kozji rog, so jo napadale po časopisih, v nasprotnem slučaju bi Jo' bile seveda sigurno hvalile. — Sedanji občinski tajnik nima socijalnega čuta, kar je posebno jasno pokazal, ko je pred nedavnim prišel v občinsko pisarno invalid, slepec na obeh očesih. Poprosil ga je, da bi mu napravil prošnjo v svrho Invalidsko podpore. Šele po dolgem obotavljanju la prerekanju je tajnik ugodil njegovi prošnji, češ da to ne spada v njegovo kompetenco. Vendar se je prošnja skoraj zavrnila, ker je manjkal občinski pečat. — Med tukajšnjim proletarijatom se socijaltzem zelo širi,
To so pokazale tudi že občinske volitvaT Ce bodo pa zopet nove razpisane, se <so to iznova pokazalo. Živd socijalizem! —■
Več proletarcev.
črna. Pri tukajšnjem rudniku v Heleni je zaposlen tudi neki Florijan Pik, ki ga menda večkrat mesec trka, da potem hladi svedo jezico nad delavci. Možakar vedno kriči nad delavstvom kakor kak pastir, da je premalo »lajstenge«, čeprav delajo, da bi se skoro pretrgali. Delavce straši, kako bodo še trpeli, ker jih baje čakajo budi časi. M| mislimo, da tudi z njim ne bo bolje, zakaj tudi on ni nič več kakor mi ubogi delavci, namreč suženj kapitala, čeprav je nadkopač. Svetujemo pa temu gospodu nadkopaču, da se poboljša, sicer bomo prihodnjič še bolj odkriti; za seiiaj pa »srečno«. — Delavci.
Druitvene
Stanovanjski najemniki! Popravek! Naznanjamo, da se je vsled tiespora/mnljena v naši sobotni notici glede sej objavil pogrešek, ker se vršijo redne seje ob napovedanem času v mali dvorani »Mestnega doma«, a ne v mila posvetovalnici inestneja magistrata. Odbor.
Stran 4.
Ste v. 126.
PrEpcrocšs se tvrdka
Veiletisa
g a v a ss e i f a«
Josip Peteline,
iiubllana,
Sv, Petra nasip št. 7,
Popravila
se sprejemajo.
mzaBum
edma tovarniška zalosa
iivalnih strojev v vseh opremah, materija! jn izvrSfea predvojna, za rodbinsko in obilno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-»ecietna garancija steme, {gEes ©l]e na drobno in debelo.
•—....... ~	Ugodni plačilni pogoji.
VeEIefna paranoja!
Kensresni trg 4
Telefon St. 5C8. Štev. postnega ček. urada SHS 12.051
izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje.
Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun s
= 4"!. =
od dne vloge do dne dviga.
«
s
«
©
e
a
■v
m
E
s
\A
e
F. BRUMAT
UUBUANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni trg 25.
Ravnatelj
za večje usnjarsko industrijsko podjetje “ v Sloveniji se sprejme takoj. ===
Potrebna je strokovna, ali vsaj komerci-jelna izobrazba, večletna praksa v industrijskih podjetjih. — Ponudbe sprejema uprav. »Naprej* v Ljubljani pod „Ravnateij“.
Naročajte ..NAPREJ"
j otročji vozički, šivalni in razni stroji, pneumatika in vsakovrstni deli.
F. BATJEL, Ljubljana, Siar! Irg S. ZJ.
Sprejemajo se dvokolesa, otročji vozički, šivalni in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4.
Proti vknjižbi na prvem mestu iščem
40.000 K posojila.
Ponudbe na »Plodonosno
podjetje", Ljubljana, poštno ležeče.
Kožari pozor!
Bandmesserspalter,
vješt i iskusan, traži se. Nastup odmah. Plača po dogovoru. Po-nude na Tvornlca koža i cipela And. Jakil d. d., Karlovac.
registrovana zadryga z ovneleno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
Um A budilke, ni-. •	haike, verižice,
zlatnino, srebrni« o, očaie in porotne prstane
kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar in zlatar,
Celje, Glavni trg St. 4,
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
311!
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziraj polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovc: POSOjila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
= Edini, res delavski denarni zavod. ==
Spedicijska tvrdka
na RAKEKU
oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi
  ocarinjene,
Najveija zaloga
lil.
Tvrdka J. DOLENC,
k Ju b li• na, MilSarlava ulic« St,
se priporoča za na-kup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših
h cenah.
J«!! stavbeni tehniki in risarji se ilžefo. «_■_»
Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na »Stavbena družba d. d. Ljubljana", Levstikova ulica št. 19.
BHHUHHM IIIIIBIIBH1I
VAFELJNE
najfinejše kakovosti nudi vsako množino
tvornica keksov, prepečencev in vafeljnov
V. BIZJAK & DRUG, Rogaška Slatina.
mummmmmmarn
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani.
Podružnice: DJakovo, Maribor, Sombor, Split. Ekspozitura: Bled.
Valilo ii isliiii Hi nitje eiii.
Vsled sklepa občnega zbora, da se zviša delniška glavnica
od 8,000.000 na 24,000.000 kron z izdajo novih delnic y nominalni vrednosti 16,000.000 kron
se daje na javno subskripcijo
40.000 (štiridesettisoč) delnic po 400 K nominalne vrednosti
pod nastopnimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice trtetje emisije in zato se jim nudita za eno delnico prve ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520’— tel quel.
2. Ev. neoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije.
3. Subskripcijska mesta so:
Zadružna gospodarska banka d. d. y Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Podružnica Zadružne gospodarske banke v Djakovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura na Bledu.
Sveopla zanatlijska banka d. d. v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu.
4. Subskrlpcija traja od 1. junija do incl. 80 junija 1921.
5. Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v ozir.
6. Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelili.; čelnic 1. oz. 2. emisije.
7. Dodelitev delnic po končani subskribciji si popolnoma pridržuje upravni svet.
8. Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 81. decembra 1921.
9. Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic i o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje
zamenjajo za originalne delnice.	.
10. Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti delnice ali ne v subsltribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz. pribitek 15. julija 1921.
11. Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
V Ljubljani meseca maja 1921.
Upravni svet Zadružne gospodarske danke i d. v Liiiaii.
/ffll t.
tal
Tisk ..Učiteljske tiskarne v. Ljubljani,
■S&BSSf&aismdi
5®X.
Odgovorni uredniki Jik. Vehovec.