Ameriška Domovina
IOT BTOM €7if Uh- MO /W1E
NO.
ro0>C
y s, l‘Vi ‘mm
mXjv.y^. ° iUAO« dttS	National and International Circulation
7/^ CLEVELAND OHIO, TUESDAIy MORNING, AUGUST 13, 1968
SLOVeNlAft MORNING N€WSP,
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Nazaj v leninizem!
Notranja disciplina in enotnost v komunističnem gibanju izginjata povsod, tudi v sami ZSSR.
MOSKVA, ZSSR. — Ruski komunisti imajo iste težave s svojimi pristaši kot komunisti v drugih državah. Tudi njih ubija
Novi grobovi
Helen Ferlin
V nedeljo, 11. avgusta, ob 6. zvečer je preminula v Tampi, Fla., Helen Ferlin, roj. Kavalar v kraju Rateče-Planica na Gorenjskem, stara 78 let. Bolehala je dalj časa. Družina se je selila iz Euclida, Ohio, v Tampo, Fla., leta 1946. Bila je žena pok. Ma-thewa in sestra pokojnih Mary
število. Organiziranih ruskih ko- Sepic in Antonie Sepic. Bila je
munistov je okoli 13 milijonov in nihče ne more pričakovati, da bodo vsi ti milijoni res dobro vzgojeni in podkovani v komunizmu. Velika večina ima zelo zmešane pojme o komunizmu, če jih sploh kaj ima, in je zato zmeraj v nevarnosti, da podleže krivim naukom.
Ta nevarnost postaja po zadnji vojni zmeraj večja. Nove satelitske države niso namreč nobena sreča za komunistično gibanje, če gledamo vse skupaj s stališča politične filozofije. Skoraj v vsaki komunistični stranki so se oglasili krivi preroki, ki bi radi oznanjali nove vrste komunizem. Posebno glasni so ti preroki v Jugoslaviji, sedaj bodo postali še bolj glasni na Češkem in Slovaškem, dosti jih je pa tudi na Poljskem.
Ta pojav mori Moskvo že dolgo. Kremlj se boji, da se bodo krivi preroki pojavili tudi v Rusiji in mešali pojme pri vseh narodih, kar jih živi pod komunističnim režimom. Zato išče Moskva vsako priliko, da brani čistost naukov, ki so jih oznanjali Marks, Engels in Lenin. Prihodnje leto jim bo kot nalašč prišla prav stoletnica Leninovega rojstva. So že oznanili z veliko okrožnico, kako naj tovariši po Vsej Rusiji praznujejo ta jubilej. V okrožnici ni nobene nove Ideje, to se pravi, za razlago komunizma je še zmeraj merodajno rusko komunistično vodstvo.
Ruski tovariši imajo torej začrtano pot, kaj naj storijo. Značilno je, da k praznovanju niso povabljeni komunisti izven Rusije, čeprav tudi prisegajo na *narksizem-leninizem. V besedah bo Lenin gotovo imel veliko častilcev, v dejanjih jih bo pa verjetno bore malo. Saj že trdi precej komunističnih pismoukov, da je treba Leninove nauke smatrati le kot nasvete, ne Pa kot dogme.
Včeraj se začel okrajni sejem v Berei
CLEVELAND, O. — Ta seism je postal v našem okraju že prava tradicija, ki je ne more 2amoriti ni poletna vročina s Pasjimi dnevi. Uprava sejma je letošnji program zelo povečala in mu dodala mnogo novih točk.
Kdor ga je obiskal prejšnja leta, ga bo gotovo tudi letos, l^forda bo pa tudi marsikateri radovednež premagal vročino in vlago in odrinil zvečer v Bereo. l^ekaj bo k temu pripomoglo tu-'li zboljšanje prometne mreže, ki veže Bereo z našim mestnim lediščem.
CLOUDY
Vremenski
prerok
pravi:
Pooblačitev, toplejše in mož-n°st neviht. Naj višja tempera-tura okoli 80.
članica Društva Združene Slovenke št. 23 ADZ. V Tampi, Fla., zapušča hčer Roso in sina Jamesa, v Clevelandu pa sestrično Uršulo Sepic Ulle, nečakinji Ann Torkar (Mentor), Frances Frank (Pittsburgh), nečake Jamesa Sepic (Willowick), Charlesa Sepic in nečakinjo Roso Homovec (oba v Houston, Texas) ter več sorodnikov v starem kraju. Pogreb bo v sredo v Tampi, Fla.
John Drobnich
V Wadsworthu v Ohiu je umrl včeraj 74 let stari John Drobnich, doma v Žirovnici pri Grahovem v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred prvo svetovno vojno. Tu je zapustil hčer Molly Jurečič, dve pastorki in dva pastorka, v starem kraju pa sestre Johano, Francko in Mal-ko. Pogreb bo v petek iz Hilliard pogreb, zavoda v Wadsworthu na N. Limone St.
Do Johnsona jim ni
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson bi baje rad obiskal še pred koncem svojega predsedništva Sovjetsko zvezo. V Moskvi za to njegovo željo ne kažejo posebnega zanimanja, ker vedo, da gre njegova doba h kraju. Tako ni izgledov, da bi mu poslali vabilo.
Živo zanimanje v Moskvi imajo za Nixona. Ta je pred imenovanjem za predsedniškega kandidata tudi napovedal, da pojde v času med republikansko in demokratsko konvencijo na nagel obisk v Moskvo. Ko je bil imenovan, je izjavil, da mu je čas orekratek, ker bi se moral na /sak način ustaviti tudi v Bon-iu, Parizu, Londonu, Rimu in še cod, če bi že šel v Moskvo. Za /se te obiske pa časa ni dovolj.
Trije mrtvi v Waffsu
V nedeljo zvečer in ponoči na ponedeljek je prišlo v Wattsu do obsežnih črn-sk:Ti izgredov. Trije črnci so bili mrtvi, preko 30 drugih pa obstreljenih.
LOS ANGELES, Calif. — Ko je policija prijela neko pijano črnko na Tretjem poletnem festivalu v Will Rogers parku, je prišlo do izgredov, pri katerih je sodelovalo nad tisoč črncev. Nemiri so se začeli prav na obletnico velikih izgredov v Wattsu pred tremi leti. Prišlo je do obsežnega streljanja, med drugim so obstreljevali policijsko postajo v Wattsu. Streljanje in spopadi med črnimi izgredniki in policijo so se nadaljevali v pozno jutro.
Trije črnci so bili mrtvi, preko 30 oseb pa je bilo ranjenih, med njimi vsaj 4 policaji. Policija je imela v pripravljenosti preko 2000 mož, na možnost vpoklica pa so bile opozorjene tudi enote Narodne garde. V zgodnjih jutranjih urah včeraj se je posrečilo policiji vzpostaviti mir. Celotno področje je bilo pod trdnim policijskim nadzorom.
Ko je policija prijela pijano črnko in jo spravila v avto, so se naglo začeli okoli tega zbirati ljudje in proti avtomobilu so začele frčati steklenice in kamenje. Od nekod so padli tudi streli. Policija je po prejemu poročila o izgredu poslala v park močne oddelke z nalogo, da razgrajače razženo in izgrede omeje. Črna drhal je policijo napadla, ponekod je prišlo do plenjenja in javljeni so bili 4 požari. Ko je policija odgovarjala na streljanje iz zased, je policijski helikopter krožil nad predelom in tega s posebnimi žarometi o-svetljeval.
Papež poziva k molitvi za razsvetlitev nasprotnikov
CASTEL GANDOLFO, It. — Sv. oče Pavel VI. je preteklo nedeljo med svojim običajnim nagovorom in blagoslovom obiskovalcev pozval te, naj molijo za razsvetljenje nasprotnikov njegove okrožnice ‘Humanae vitae’, v kateri je pretekli mesec obrazložil stališče Katoliške Cerkve do vprašanja umetnega preprečevanja spočetij in rojstev o-trok.
Papež je kot vrhovni učenik Cerkve ponovno obrazložil cerkveni nauk o smislu zakona, o pravicah in dolžnostih zakoncev, o nujnosti spoštovanja naravnih zakonov, ki so dejansko božji zakon, saj jih je Stvarnik sam položil v prirodo.
Sv. oče je pozval vernike, naj molijo za “razsvetljenje in vodstvo” nasprotnikov njegove o-krožnice po “resnični in višji” moralnosti.
Papeževa okrožnica je naletela na precejšen odpor ne le v nekatoliški javnosti, ampak deloma tudi med samimi katoličani, med laiki in duhovniki. Ljudje, ki so se oddaljili od duha krščanstva in evangelija, prijemajo sv. očeta, da noče upoštevati potreb sedanje družbe in razmer v svetu.
Okrajni sejmi volišča za demokrate v Ohiu
Eisenhower boljši
WASHINGTON, D.C. — Zdravniško poročilo Walter Reed bolnišnice pravi, da se je stanje bivšega predsednika ZDA gen. D. D. Eisenhowerja, ki ga je pred enim tednom šestič zadela srčna kap, popravilo in je trenutno izven nevarnosti.
CLEVELAND, O. — Voditelj ohajskih demokratov J Grady se je zaljubil v idejo demokratskega plebiscita, kdo naj bo demokratski predsedniški kandidat. Je to idejo sprožil že pred 10-14 dnevi, pa ni naletela na pravo razumevanje. Mož se ni dal u-gnati.
Sedaj je objavil, da bo organiziral prihodnji petek in soboto na 18 okrajnih sejmih, kar jih je ta teden v naši ohajski državi, posebna “demokratska volišča”, kjer bodo ohajski demokrat j e lahko povedali, koga želijo imeti za predsedniškega kandidata. O’Grady bo rabil za ta posel precej požrtvovalnih sodelavcev in sodelavk, ki jih išče povsod. Ali bodo ta volišča privlačnost za sejme, je pa odprto vprašanje.
VEČJI BOJI PRI SAMSONU
Včeraj in danes je prišlo do štirih spopadov z rdečimi južno od Saigona. V njih so imeli rdeči 151 mrtvih« Uničena je bila skoraj polovica enega rdečega bataljona. Na splošno je na vseh bojiščih še vedno bojevanje omejeno.
SAIGON, J. Viet. — V zadnjih dneh ni bilo nikjer obsežnejših bojev z izjemo spopada južno od Da Nanga. Zavezniške čete, ki so prodrle v A Shaw dolino, niso nikjer naletele na sovražnikove oddelke. Ti so se pravočasno u-rnaknili preko meje v Laos. Tudi na Osrednjem višavju ni prišlo v zadnjih dneh do nobenih večjih spopadov. Le na področju okolice Saigona sta se včeraj in danes obe strani zapletli v štiri hude spopade, v katerih je padlo skupno 151 rdečih bojevnikov. Zavezniška stran naj bi imela okoli 50 mrtvih in precej ranjenih. Podrobnosti o teh spopadih še ni.
Zatišje na bojiščih je sedaj staro že skoraj dva meseca. Ameriški vojaški strokovnjaki vidijo v njem le “zatišje pred viharjem” in napovedujejo še vedno večjo rdečo ofenzivo za konec tega meseca ali za prve dni prihodnjega. Bila naj bi večji rdeči poskus doseči vojaški uspeh, ki bi naj izboljšal rdeči položaj za konferenčno mizo v Parizu. Tudi vojaški opazovalci dvomijo v rdeče priprave za novo ofenzivo. Mislijo, da so rdeči omejili bojevanje in svoje napore posvetili utrditvi svoje oblasti nad predeli, ki jih imajo pod svojim nadzorom, oziroma tistim, ki naj ne bi bili trdno ne pod njihovim ne pod vladnim nadzorom. Na ta način hočejo dobiti pod svojo oblast čim več prebivalstva in čim več ozemlja, kadar bo prišlo do sklenitve premirja.
Ameriške in zavezniške čete hodijo še vedno na pohode proti rdečim, vendar ne več v nekdanjem obsegu. Trenutno naj bi bilo v teku okoli 20 akcij, pri katerih sodeluje več kot bata-lion vojaštva. Manjše akcije so redno dnevno opravilo, njihov cilj je preganjati krajevne rdeče enote Večje akcije so namenjene močnejšim stalnim rdečim vojaškim enotam in posebno še vojaškim postojankam.
Letalski napadi na Severni Vietnam se nadaljujejo v zadnjih dneh v nekaj manjšem obsegu, ker je ena od treh letalonosilk na kratkem “oddihu”.
Titov obisk na Češkem veselje za Prago, izzivanje za Moskvo
pretirano. Pa se je na zadevo spravil sam Tito v svojem govoru na kongresu jugoslovanskih sindikatov in o njej rekel tole:
“Naši tovariši na vzhodu se ubadajo s skrbmi, kako naša dežela nazaduje. Ti ljudje so prihajali k nam kot naši gostje ... Ko se pa vrnejo, nekateri med njimi pravijo, da tega, kar je v Jugoslaviji, ni mogoče imenovati socializem. Tam, pravijo, je brezposelnost, tam je kapitalizem. Vedo pa vendar, da ni tako ... Skratka, prav nič prijateljskih ugotovitev ne povedo o naši državi... To je nepošteno, da vam povem po pravici, nepošteno je.”
Tito je torej na svoje rdeče kritike v tujini pritisnil pečat nepošteno sti. Tega mu v Kremlju ne bodo pozabili. Ne bodo pa tudi pozabili Dubče-ku, da je povabil Tita ravno takrat, kadar bi bilo najbolje, da bi nanj ne mislil. Da to ne bo pozabljeno, bo Moskva povedala Pragi pri prihodnjih — gospodarskih pogajanjih.
I. A.
CLEVELAND, O. — Titov obisk v Pragi, ki se je v nedeljo končal nekoliko manj bučno, kot se je začel, verjetno ne bo ostal brez posledic za Prago. Zato ga je treba ogledati predvsem z moskovskega vidika, kajti iz Moskve bo prišel obračun, ki za Prago ne bo prijeten.
Še pred dobrim mesecem so se v Moskvi obnašali v svojem sporu s Prago kot zmagovalci. Pisali so skupaj s svojimi sateliti v Prago pismo, ki je zahtevalo kar naravnost kapitulacijo. Čehi se niso podali, tvegali so vse. Zavedali so se tveganja in gledali za prijatelji, ki jih pa ni bilo preveč. Med njimi je bil tudi Tito, ki je zopet hotel uveljaviti svojo politiko “aktivne nevtralnosti”. V Pragi so se Titovih simpatij zelo razveselili in takoj povabili j u g o s lovanskega diktatorja na obisk. Tito, ki rad potuje, pa sedaj ne ve, kam naj bi še šel, je povabilo sprejel in prihod v Prago hitro napovedal. Stvari so se pa zasukale tako, da je svojo pot opravil šele pretekli teden.
Kaj prida se Tito v Pragi ni mogel razgovarjati, saj v Pragi dobro vedo, da Tito ravno sedaj ne pomeni dosti v Kremlju, ker noče iti na jesenski mednarodni komunistični kongres v Moskvi, kar je s primerno hudobnostjo razložil pismeno tovarišem v Budimpešti, potem pa svoje uradno stališče objavil. Človek bi dvomil, da bi se bilo vse to lahko godilo v duhu prijateljstva in solidarnosti.
Pač pa so Čehi rabili Titov obisk, da pokažejo vsemu svetu dve stvari: da se Moskve ne bojijo in da imajo še prijatelje, ki jih pridejo obiskat takrat, kadar je treba nagajati Moskvi. Zato so iz o-biska napravili pravi cirkus in ga deloma prenašali preko satelitske mreže v vesolju po vsem svetu. Človek si je torej lahko povsod po svetu ogledal, kako navdušeno je bil Tito sprejet na praškem letališču, kako so ga “ljudske množice” pozdravljale povsod, kamor se je pokazal. Kar je res, je res: tako navdušeno niso Tita že dolgo sprejemali niti v Beogradu! Tito in Dubček
sta začutila, da gredo manifestacije predaleč. Zato se je Tito izogibal dolgim govorom v javnosti, Dubček je pa naj-rajše molčal. Oba sta tudi gledala, da se nista prevečkrat pokazala v javnosti.
Vse to je moralo roditi zavist in jezo v Kremlju, saj so tam smatrali ves cirkus kot izzivanje. Pri tem je bil za sredstvo izzivanja ravno tisti tovariš Tito, ki ga v Moskvi marajo najmanj. Dokaz za to je star šele nekaj tednov.
Srečali sta se nedavno dve gospodarski delegaciji, ruska in jugoslovanska. Pogovori so morali biti več kot živahni, kajti padale so ostre besede. Rusi so očitali Jugoslovanom, da imajo zaveženo gospodarstvo, da so podjetja prezadolžena, zato polna neprodanega blaga, da vlada velika brezposelnost, da narod mora hoditi na tuje za kruhom, da je vse prežeto s korupcijo, da je prepad med bogatimi in revnimi zmeraj globlji itd. Torej same ugotovitve^ ki držijo. Na nek način je vse to prišlo v javnost in bilo primerno
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Tiskovni zastopnik severnovietnamske delegacije Nguyen Than Le je včeraj napadel Nixonovo izjavo o Vietnamu. Posebno ga je bolelo, ko je Nixon dejal, da bo v slučaju izvolitve uporabil “vsa orožja” za dosego uspeha v Vietnamu, in Nixonova obljuba, da Južnega Vietnama “ne bo prodal”. Le je hotel iz tega zaključiti, da smatra Nixon Južni Vietnam za “svojo osebno last”.
TEL AVIV, Izrael. — Izraelske oblasti molče o sirijskih letalskih častnikih, ki sta včeraj priletela v jet lovskih letalih MIG 17 in pristala na zapuščenem izraelskem vojaškem letališču. Ni jasno, ali sta bila to izraelska vohuna v sirijskem letalstvu ali sta pobegnila iz Sirije iz kakih drugih razlogov.
LOS ANGELES, Calif. — Preteklo noč je bilo v črnskem delu mesta Watts sorazmerno mirno in danes zjutraj so bile posebne policijske patrole iz njega umaknjene.
KARLOVI VARI, ČSR. —Včeraj so se tu vršili razgovori med predstavniki ČSR in predstavniki Vzhodne Nemčije. Na letališču so navdušeno pozdravili prihod domače delegacije, prav nič pa se niso zmenili za vzhodnonemško. Poročilo o razgovorih, ki naj bi bili posvečeni v glavnem gospodarskim vpraša njem, pravi, da so bili ti “prijateljski in odkriti”. Ulbricht bi rad preprečil zbližanje Prage in Bonna in zavaroval svojo deželo pred “reformnim” duhom iz ČSR.
CASTEL GANDOLFO, It. — Papež Pavel VI. je pozval Nigerijo in Biafro, naj se potrudita pri iskanju miru in dajeta pri tem prednost reševanju življenj “tisočev in tisočev oseb, ki jim grozita lakota in bolezen”. Papež je poslal svoj poziv v brzojavki cesarju Haj-le Selasiu v Adis Abebi, ki predseduje pri razgovorih med obema tu.
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je poslalo v Ženevo R. Moora, državnega podtajnika za afriške zadeve, da se dogovori z Mednarodnim Rdečim križem in drugimi ustanovami za pomoč od lakote umirajočim v Biafri.
Iz Clevelanda in okolice
!
Voščila in pozdravi—
G. Rudolf Lukež st., 1187 E. 61 St., je preteklo nedeljo, 11. avgusta, dopolnil 76 let. Ob tej priliki je prejel iz Hamburga v Nemčiji prisrčne čestitke od sina Branka, snahe in vnučkov. G. Branko Lukež je bil namreč nedavno službeno prestavljen v Hamburg in ima pri tvrdki Goodrich Gulf Chemical položaj direktorja in svetovalca za vso zahodno Evropo. V Nemčiji bo g. Branko z družino ostal dve ieti. Ker je naročnik Ameriške Domovine, pozdravlja potom nje vse svoje številne prijatelje sošolce in znance. V Nemčiji ma tale naslov: Branko Lukez 1000 Hamburg, 55 Ole Hoop 14 West Germany. G. Rudolfu Lu-sežu iskrene čestitke za rojstni dan, g. Branku Lukežu pa k sijajnemu uspehu! ,
Osemdeset let—
Mrs. Frances Kosoglav, 869 E. 75 St., je nedavno dopolnila 80 iet. Doma je v Zdenski vasi v župniji Dobrepolje-Videm, od koder je prišla v ZDA leta 1912. Živi s hčerko Antoinetto, s i n Joseph in hčerka Josephine pa živita vsak v svoji hiši. Zvesti naročnici lista k rojstnemu dne-/u čestitamo in ji želimo še mnogo zdravje in zadovoljstva!
Vabilo k pogrebu—
Članice Podr. št. 10 SŽZ so prošene, da pridejo v sredo ob devetih dopoldne v cerkev Marije Vnebovzete k pogrebni sv. maši za pokojno članico Louiso Ipavec.
Demokratje dobili novega predsedniškega kandidata
WASHINGTON, D.C. — Republikanski delegat je na konvenciji so imeli pred seboj tri kandidate za predsednika:	Ni-
xona, Rockefellerja in Reagana, zakaj naj jih ne bi imeli tudi demokratje na svoji konvenciji, ki se bo začela 26. avgusta. Ker sta se do sedaj prijavila le dva: Humphrey in McCarthy, se je sedaj oglasil še senator McGovern iz Južne Dakote. V svoji prvi izjavi je že povedal, da je učenec Kennedyjeve politične šole in da se je posebno zaljubil v politične poglede pokojnega Roberta Kennedyja. Ni torej nobena tajnost, da ga bodo podpirali vsi pristaši Kennedyjeve družine.
To je sicer lepo, toda vprašanje je, ali ni morda McGovern zamudil vlak kot sta ga pri republikancih Reckefeller in Rea-(gan.
Glasovanje na grškem
plebiscitu bo obvezno
ATENE, Gr. — Grška diktatura je razpisala za 29. september plebiscit za novo ustavo. Predlagana ustava naj bi bila pravni temelj za vojaško diktaturo. Zato ne vlada med volivci prav nobeno veselje, da bi šli na volišče. Tako razpoloženje je pa o-pozicija hotela izrabiti in orga-
Vojaško prevozno letalo se ponesrečilo v Ohiu
WILMINGTON, O. — V petek se je ponesrečilo vojaško prevozno letalo C119 skoraj takoj po vzletu z Clinton County Air Force Base. Šest vojakov, rezervistov iz jugo zahodnega Ohia je bilo pri nesreči mrtvih, 11 pa težje ranjenih.
Petčlanska posadka letala, ki je preživela nesrečo, in 26 potnikov, ki so ostali živi, so pripadali 302. taktičnemu transportnemu krilu. Letalo je bilo na poti proti Otis AFB., Mass., na orientacijskem letu.
nizirati bojkot plebiscita. Režim je to nevarnost hitro spoznal in objavil, da bo glasovanje obvezno.
/Utility Bommm
i—
till? St. Clair Ave. — HXnderson 1-062^ — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
PuDlislicu dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
ilanager and Editor: Mary Debevec
NABOCNINA:
Eft Združene države:
)	$16.00 na leto; $8 00 za pol let*; $5.00 za % in«**C9
Eft Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 n* leto
l	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
[	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
F'	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 155 Tuesday, Aug. 13, 1968
Republikanska stranka
Republikanska stranka ima torej novo vodstvo. Formalna doba Goldwaterjevega režima, v kolikor niso kongresni republikanci osporavali svojemu nekdanjemu in bodočemu tovarišu v senatu te časti, je bila pri kraju, kakor hitro je novi republikanski kandidat sprejel kandidaturo.
Ali je s tem dobila stranka tudi novo obleko in novo filo-zofijo?
Nove obleke gotovo še nima. Bomo morali počakati na novembrske volitve, ki nam bodo povedale, v kakšne republikanske politike ima republikanski volivec zaupanje.
Kaj pa republikanska filozofija? Odgovor na to vprašanje ni lahak.
Republikanska stranka je prvič nastopila v javnosti 1. 1854 in takoj pri prvem nastopu pokazala izredno življen-sko moč. Postala je vodilna politična sila do 1. 1932. Vendar je njen moralni vpliv začel pojemati že koncem preteklega stoletja. Od volitev do volitev se je v preteklem stoletju manjšal krog ameriških volivcev, ki so videli v stranki “modo”. Kdor je hotel biti moderen, je bil republikanec.
Zato je stranka ob svojem rojstvu zajela tako široke plasti vsega naroda.
Med tem se je začela ameriška družba zmeraj bolj deliti. Prepad med bogataši in reveži je bil širši in globlji, pa vendar ni vodil v revolucije. V ta prepad so vdirali zmeraj številnejši sloji, ki jih še danes poznamo kot srednji stan.
Ta srednji stan se je hitro dvigal in s tem dvigal tudi ameriško blagostanje.
V tisto dobo spada tudi začetek stalnega naraščanja ameriške kulture. Ta kultura je dolgo iskala svoje vzore na tujem, kar je zavrlo njen hiter vzpon in hromilo njeno razraščanje. To pa ni trajalo dolgo. Nosilci ameriške kulture so se hitro zavedeli svoje moči in začeli iskati lastna pota v intelektualnem življenju. Ob prelomu stoletja so kulturni krogi že stali na svojih nogah, v tehniki pa začeli uspešno tekmovati z Evropo, pa še ne osporavati evropskega vodstva na tem področju.
Kar je ostalo na dnu, pod srednjim stanom, je bila a-meriška revščina, kamor je usoda zanesla vse črnce, vse imigrante in tiste domače revne plasti, ki si niso znale pomagati. Ta revščina se v začetku ni brigala za svoje pravice. Kmalu je videla v unijah svoje pribežališče. Preko unij se je začela tudi politično prebujati. Ta socijalni, gospodarski in politični proces je šel počasi od rok, trajal je cela desetletja, predno so se pokazali pravi in trajni uspehi.
Republikanska stranka je dobo vseh teh desetletij prespala. Ni ji bilo mar, da pritegne v svoje vrste in postavlja na odločilna mesta vodnike ameriške kulture. Iskala je sicer stike s srednjim stanom, toda v svojo odločilno plast ga pa ni pustila. Stranka je bila še zmeraj v rokah bogatih profesijonalnih politikov, ki so kaj radi poskrbeli tudi za svoj lasten blagor in ne samo za blagor volivcev.
Stranka tudi ni iskala stikov z revščino. Njeni podjetniški interesi so jo kar naravnost silili, da je prišla v divje spore s tipičnimi vodilnimi silami naše revščine, t. j. z unijami.
Ali je bila to prava ali napačna politika, o tem naj sodijo republikanci. Da pa stranki ni koristila, pove strankina zgodovina po 1. 1932. Niti enkrat ni prišla v Belo hišo z lastno močjo. V 1. 1952-1960 je morala porabiti priljubljenost generala Eisenhowerja, da je dobila federalno administracijo v svoje roke. General Eisenhower ni bil nikoli poklicen politik, v ta posel so ga prisilili, zato njegove dobe v Beli hiši ne moremo šteti med pravo republikansko.
Republikanska stranka nima torej že 36 let pravega vpliva na federalno politiko. Zakaj? Mislimo, da plačuje za grehe, ki so jih napravili predniki sedanje republikanske generacije. Tuj odnos do kulture, ki je vladal med republikanci, premajhno vpoštevanje srednjega stanu in boji z unijami so vtisnili stranki videz, da je varuhinja bogatašev, da je zaverovana le v svoje materijalne koristi, da ji ni mar, kaj želi srednji stan, kaj želi delavski razred, skratka: da to ni in ne more biti stranka “malega človeka”. Ta očitek se je drži še danes, akoravno je zmeraj več odličnih republikancev, ki nasprotujejo sedanji republikanski politični filozofiji in zahtevajo, naj stranka postavi širše politične temelje od sedanjih.
Po I. 1932 je stranka v opoziciji delala drugo veliko napako. Ni znala nikoli izrabiti nanak, ki so jih delali in jih delajo dsmokratje. Teh napak je veliko in jih ne bo hitro konec. Ni znala izrabiti demokratskih notranjih prepirov, ni znala izrabiti slabe demokratske finančne politike, ni znala izrabiti neuravnovešenosti demokratske socijalne po-ipriprošnjika litike. Pozabila je na staro pravilo, ki ga uči skušnja: do uspehov ti pripomorejo ravno toliko, če ne še več, napake
so seveda republikanske napake stalno izkoriščali, včasih bolj po instinktu, kot pa po načrtu in se obdržali na oblasti.
Ali naj bo letošnja republikanska konvencija prelomnica republikanske politike? V volivni platformi in govorih vodilnih republikancev ne bi mogli najti momentov, ki bi govorili v prid taki možnosti. Morda jih bo dala volivna kampanja. Če jih bo, bo to dobro za vso deželo in ne samo za stranko. Sedanje politično stanje v naši deželi, ko imamo “stranko in pol”, ne pa dveh strank, ni namreč dobro za našo politično bodočnost. Dve stranki ne smeta samo obstojati, se morata tudi menjati na oblasti, to je zdrava politika za vsak narod, tudi za ameriški.
I. A.

1
BESEDA IZ NARODA
Praznovanje IQG-ietnice Baragove smrti v Dobrniču
J
LJUBLJANA, Slov. — Dolina pod Lisco, v kateri leži Dobrnič, rojstna župnija svetniškega škofa Baraga, je v nedeljo, 28. julija t. L, oživela, še več. Ta dan je postala srce Slovenije, zakaj na Baragovo proslavo so prišli ne samo zastopniki vseh slovenskih škofij v domovini, marveč tudi močno zastopstvo Slovencev izven Slovenije, posebno še iz Severne in Južne Amerike. Najlepši dokaz za to so dajali registrski znaki avtobusov in avtomobilov. Poleg znakov ljubljanske registracije si videl avtobuse s koprsko in mariborsko o-znako. Na parkirnem prostoru za osebne avtomobile pa je stalo precej vozil z italijansko in avstrijsko značko.
Praznovanje, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi, je potekalo na prostem pred cerkvijo. Dekan Miha Zevnik in njegovi pomočniki so postavili šotor, v katerega zavetju je stal daritveni oltar, za oltarjem na steni pa je visela okrašena Baragova sli ka. Slovesnost se je pričela s prihodom 10 somaševalcev. Med njimi so bili ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik, mariborski škof dr. M. Držečnik, ljubljanski pomožni škof dr. S. Lenič, koprski prošt in generalni vikar Leopold Jurca kot zastopnik koprskega apostol, administratorja škofa dr. Jenka, dr. Vilko Fajdiga kot zastopnik ljubljanske teološke fakultete in Baragove zveze, Julij Slapšak kot zastopnik duhovnikov iz Severne Amerike, koder je deloval škof Baraga.
Pri maši so zbrani živo sodelovali. Človeku je nehote ušla misel na Indijance, ki so tudi z ži vo pobožnostjo hodili k mašam svojega škofa in našega velikega rojaka Friderika Baraga. Med mašo je ljubljanski nadškof govoril o pomenu praznovanja. Med drugim je rekel: “Že Indijanci so bili prepričani o Baragovi svetosti. Sluh o njej v teku desetletij ni ponehal, marveč še raste.”
“V Ameriki obstaja Baragova zveza, ki pospešuje postopek za Baragovo beatifikacijo in zbira v ta namen potrebna sredstva. Letošnji jubilej je proslavila z izdajo Baragove spominske medalje iz desetkratnega zlata. Na prednji strani vidiš v sredi križ, zgoraj na levi indijanskega poglavarja s perjanico, spodaj je Baragov portret. Na zadnji strani je upodobljena Marija Brezmadežna, ki jo je Baraga močno častil.”
“Na Baragovem škofijskem sedežu je sedaj škof litvanskega rodu Salatka. Ta nadaljuje delo za Baragovo beatifikacijo. Prvo nedeljo po Velikem šmarnu bo tudi v Marquettu taka slovesnost kot danes v Dobrniču. Severna Amerika se zaveda, da je bil Baraga svetniški duhovnik, in se mnogo prizadeva za njegovo beatifikacijo. Enako smo orepričani tudi mi. Baragu sicer ne smemo skazovati svetniškega češčenja in sploh javnega češče-nja ne. O tem sodi vrhovno vodstvo Cerkve. Mi imamo nalogo prositi Boga, če je njegova volja, da poveliča svojega služabnika Friderika in nam ga da za v nebesih. Sem smo prišli za to, da prosimo Boga. da pospeši ta dan, ko bo Ba-
nasprotnikov kot učinkovitost lastnega dela. Demokratje raga 'razglašen za blaženega.”
“Koliko je upanja, da se bo to zgodilo in kako daleč je ta postopek?”
“Lahko rečem:	začelo se je,
pot pa bo še dolga. Pred dvema letoma sem bil v Ameriki in prehodil vse Baragove misijonske postaje. Videl sem, koliko naporov je ta duhovnik in škof prestal in se prepričal o njegovih junaških čednostih. Prosil sem marquettskega škofa Noa, Poljaka po rodu, naj ob bližnji stoletnici Baragove smrti začne škofijski postopek za njegovo razglasitev k blaženim. To mi je škof obljubli in potem tudi imenoval škofijsko sodišče s tremi nalogami: dokazati mora, da ni ovire za Baragovo razglasitev k blaženim; dokazati mora, da Baraga nikjer ne časte za svetnika in da ga ne slikajo s svetniškim sijem in preiskovati mora njegove spise, če se strinjajo s katoliškim naukom. To zadnje bo težavno in zamudno delo, ker je Baraga mnogo pisal v slovenščini, francoščini, nemščini in v indij anščini. Zaslišati mora priče o njegovem svetniškem življenju. Ta dokaz bo tudi težaven, ker so očividci in tisti, ki so jih slišali, že pomrli. Potrebni so tudi čudeži. Gotovo se jih je že kaj zgodilo na njegovo priprošnjo, toda niso še preiskani. Ko bo končan škofijski postopek, se bo začel postopek v Rimu, kamor morajo biti poslani vsi njegovi spisi.”
“Tri kreposti odnosno značilnosti Baragovega značaja posnemajmo! Baraga je umrl lepo previden. Ob številnih prometnih nesrečah ter naglih in nepredvidenih smrtih prosimo za srečno smrt! V Baragovem grobu je napisano:	Le eno je po-
trebno. Koliko je Baraga premolil in kolikokrat bil v smrtni nevarnosti, da je rešil eno samo dušo! V času vsesplošnega tehničnega napredka ne pozabimo, da je skrb za dušo prva! Tako porabljamo ta svet, da večnega ne izgubimo! Cenimo dar vere tako, kakor ga je cenil veliki do-brniški rojak! Kako je molil pred krstnim kamnom, ki mu je odprl vrata v božje kraljestvo! Ostanimo tudi mi trdni in stanovitni v veri! Kakor veste, je papež ob zaključku Leta vere izmolil novo veroizpoved, v katero je zajel vse glavne verske resnice. V imenu jugoslovanskih škofov, duhovnikov in vernikov sem sv. očetu poslal posebno zahvalo za to veroizpoved, obenem pa v vašem imenu povedal, da se vsi tej veri pridružujemo in da hočemo v tej veri živeti in umreti. Sv. oče se je za to brzojavko zahvalil. V mnogih deželah, posebno na Za-padu, so mnogi v veri omajani. Mi pa ostanimo po Baragovem zgledu v veri trdni in stanovitni! Verujmo, kar nas je učil Kristus in po njem njegov namestnik na zemlji rimski škof, kateremu je Kristus kot Petrovemu nasledniku naročil: “Potrdi svoje brate!” Papež Pavel VI. nas je potrdil in mi moramo v tej veri ostati stanovitni.” i i “Današnja proslava naj bo prošnja za Baragovo poveličanje pri Bogu in naša utrditev v veri in življenju po njej.”
Pri prošnji za vse potrebe, ki smo jo molili po veri, smo posebej molili za Baragovo razgla-
sitev k blaženim. Med mašo je mnogo romarjev pristopilo k sv. obhajilu. Po maši pa so duhovščina in verniki napolnili cerkev, kjer je mariborski škof Držečnik blagoslovil nove orgle v spomin na Baragovo proslavo v Dobrniču. Pred blagoslovom so bila prebrana imena botrov novih orgel, med katerimi je bilo tudi več dobrniških rojakov iz Severne Amerike. Orgle so 20. delo orgelskega mojstra A. Benda iz Mengša, učenca rajn-kega orgelskega mojstra Franca Jenka, in imajo 21 registrov. Slovesnost se je zaključila z razdeljevanjem spominskih podobic navzočim. Med kosilom je mariborski škof Držečnik govoril o zvezi med Slomškom in Baragom. Poudaril je, kako je Slomšek Baraga spoštoval in ga kot spiritual bogoslovcev stavil za vzgled bodočim duhovnikom. Baraga in Slomšek poosebljata dve veliki ideji zadnjega vatikanskega koncila: Baraga misijonsko idejo, Slomšek idejo o krščanski edinosti. Zato je zelo rad prišel na proslavo, saj sta tako Slomšek kot Baraga, njuna razglasitev k blaženim, zadeva vseh vernih Slovencev.
Praznovanje stoletnice Baragove smrti v Dobrniču je lepo uspelo in gotovo mnogo pripomoglo k prebuditvi zanimanja za Baragovo zadevo ter se tako dostojno vključilo v vrsto letošnjih proslav ob Baragovi stolet niči.
S praznovanja v Dobrniču je bila poslana tudi posebna brzojavka marquettskemu škofu Sa-latku. O tem pa je AD že posebej poročala 5. t. m.
J. S.
Milwaukee vabi
MILWAUKEE, Wis. — Slo vensko društvo Triglav v Milwaukee vabi vse Slovence v Milwaukee in okolici, kakor tudi iz drugih krajev, na športni dan, ki se bo vršil v Triglavskem parku 18. avgusta tega le ta. športni dan, ki se vrši že nekaj let, bo združen s piknikom. Športni dan se bo začel sv. mašo, ki bo ob enajstih dopoldne pri triglavski kapelici.
Pripravljalne tekme so se že vršile v nedeljo, 4. avgusta. Seveda je Milwaukee zmagal. U-pajmo, da se bodo postavili tudi v nedeljo, 18. avgusta, ko bo šlo zares.
Ta športni dan postaja vedno bolj znan. Da bo postal še bolj privlačen, ga je treba razglasiti od prijatelja do prijatelja, od znanca do znanca, od soseda do soseda. Naprave kakor telefon je zelo primeren način posredovati novice in seveda tudi novico o slovenskem športnem dnevu v Triglavskem parku. Veliko bo pomagano s tem, ko bo tam sv. maša. Ne bo treba letati okrog in iskati kdaj in kje bo sv. maša. Pohitimo in napravi-o ta športni dan zares velik športni dan.
P. O.
¥aim opzorife in vde-hžesm Tabora ¥ iil-wanksejsi
MILWAUKEE, Wis. — Še dobra dva tedna je do spominske svečanosti 25-letnice Grčaric in Turjaka, ki se bo vršila v Mil-waukeeju 31. avgusta in 1. septembra v Triglav Parku.
Vse tiste protikomunistične borce iz Kanade in Amerike, ki se niste prijavili v Clevelandu in se nameravate udeležiti te proslave že v soboto zvečer, prosim, da sporočite čimpreje, toda najkasneje do 24. avgusta, število oseb na spodaj navedeni naslov, da bo urejeno radi prenočišča. Če ima kdo v Milkaukee-ju prijatelje in znance, naj tudi navede njihovo ime in bodo po možnosti prenočili pri njem. Kdor želi prenočiti v hotelu, ki je oddaljen tri milje od parka, mu tudi lahko rezerviramo pre-
Romanje ameriških Slovencev po Evropi
I. Priprave
CLEVELAND, O. — Načrte za letošnje romanje ameriških Slovencev po Evropi je že lansko leto vneto pripravljal p. O-dilo Hajnšek OEM. Srčno si je želel, da bi po večletni odsotnosti zopet lahko poromal na razna božja pota po Evropi, posebno še na tista, ki so posvečena Mariji. Vsi vemo, kako vnet in goreč Marijin častilec je on. Na raznih romarskih pobožnostih v Lemontu in po drugih krajih je s svojo globoko vero in zaupanjem v Marijo neštetokrat navduševal slovenska srca v češče-nju Matere Božje in je marsikateremu romarju prišla solza v oči, ko je tako pretresljivo govoril o Nebeški Materi.
Božja previdnost je imela čisto drugačne načrte. Spomladi je namreč tako hudo zbolel, da smo že trepetali za njegovo življenje. Sedaj se je njegovo stanje precej zboljšalo, tako da lahko že mašuje. Vsem bralcem priporočam, da se ga spominjajo v svojih molitvah, da bi kmalu popolnoma okreval.
Nepričakovana bolezen p. Odi-la je prekrižala njegove načrte in skoraj bi bilo romanje že odpovedano.
Potniška agencija Kollander, ki je imela romanje v oskrbi, je nato prosila Rev. Jožeta Godino, naj bi prevzel vodstvo te romarske skupine. Prvotni načrt romanja je vključeval Fatimo, Lurd, Rim in Sv. Višarje. Nekaj časa pred začetkom romanja pa je bil Lurd iz programa črtan. Rev. J. Godina je nato izbral Marijino svetišče Montserrat pri Barceloni v Španiji kot nadomestek.
Romarji so se priglasili iz Clevelanda, Indianapolisa, Ind., Ca-lumeta, Mich., Chicaga in iz raznih drugih krajev Amerike. Med romarji je bil tudi Rev. Leon Kristanc iz Kalifornije.
Začetek romanja in odhod s Kennedy International Airporta v New Yorku je bil določen za sredo, 5. junija. Potniška agencija Kollander je uredila vse potrebno za odhod z letalsko linijo Alitalia.
II. New York — Lizbona — Fatima
Sreda, 5. junija. — V ranih u-rah tega dne, tako usodnega za Ameriko, je kot blisk udarila novica, da je bil v Los Angelesu tisto jutro ustreljen predsedni-
nočišče. Soba za 3 osebe stane $10, za 4 osebe pa $12.
Triglav je že zelo dobro poznan Slovencem iz Milwaukee-ja, Racina, Kenoshe, Chicaga in Jolieta. Ostalim pa, ki še niste bili v parku, pa ga tudi ne bo
težko najti. Če se peljete po ex press cesti iz Chicaga proti Mil- ima pravico pristajanja v Lizbo-
ški kandidat sen. Robert F. Kennedy. Vsaj na zunaj ni imel ta dogodek nobene zveze z našim romanjem. Omenjam ga zato, ker nas je ta novica in dogodki, ki so ji sledili, spremljala ves čas našega potovanja.
Clevelandska skupina romarjev se je zbrala v popoldanskih urah na Cleveland Hopkins Airportu. Z nami je bil tudi vodič romanja, Rev. J. Godina. Nekaj pred peto uro je železni ptič American Airlines zdrvel po betonski stezi in se začel dvigati v sončno in jasno nebo.
V manj kot poldrugi uri smo že razločili razne točke na obali New Jerseyja. Letalo se je počasi spuščalo proti zemlji v smeri oroti Long Islandu. Ko smo pri-'eteli nad močvirnate predele lamaica Bay, smo zabrnili in oilot je naravnal letalo na Ken-iedy International Airport. Še nekaj minut'in že smo brzeli po zemlji.
Skupine romarjev iz raznih krajev so se počasi zbirale v prostorih Alitalia Airlines. Med čakanjem za odhod nas je obiskal cev. dr. Franc Blatnik iz New Jersey j a.' Poznal je namreč več ootnikov in se je prišel od njih joslovit Z nami je ostal prav do sdhoda na avijon.
Ob tej priliki se je tudi raz-/ila živahna debata o vzrokih črtanja Lurda iz programa našega romanja. Rev. Godina je raz-'agal, da ima samo irska letalska družba zvezo med Barcelono in Lurdom in da Kollandro-vi potni agenciji ni ta družba hotela organizirati potrebno število sedežev za potovanje v Lurd. Večina romarje^ je to sprejela z razumevanjem, vendar so pa nekateri dodali, da so bili o spremembah o romarskem orogramu obveščeni šele v zadnjem trenutku.
Po prostorih letališča je vse govorilo in povpraševalo o stanju sen. Kennedyja. Časopisi, ki so prinesli najnovejše novice .o ijem, so bili v nekaj minutah razprodani. Celo vrsto kioskov smo obrali, pa ni bilo nobenega časopisa več.
Iz New Yorka bi morali odleteti okoli desete zvečer, toda smo imeli zamudo, ker zaradi orenatrpanosti letališče Kennedy se avijoni komaj zvrstijo. Med čakanjem je rev. J. Godina dal vsakemu nabožno romarsko knjižico, ki je opisovala pomen romanja in njegove duhovne dobrine. Čas čakanja so potniki torej porabili, da so se duhovno zbrali. Z več kot enourno zamudo so zvočniki končno napovedali, da je naš avijon pripravljen.
Alitalia je last italijanske države. V dogovoru s Portugalsko
waukeeju, morate 20 milj pred Milwaukeejem vzeti cesto 20 za-padno (West), ki pelje iz Racine v Waterford. V Waterfordu pazite na križišče s cesto 36 in obrnite na desno po cesti 36 proti Milwaukeeju. Peljete 4 milje po tej cesti in zavijete na levo na Heg Park Route. Tukaj bo tudi napis ob cesti in ta vas pripelje v Heg Memorial Park. Na drugi strani ceste 36 vas bo pozdravila slovenska zastava, ki vodi v Triglav Park.
Torej, dragi protikomunistični borec, odloči se takoj, prijavi se za prenočišče in izreži ta dopis in lahko boš našel svoje stare soborce, ki te bodo veseli, četudi so nas leta nekoliko odtujila. Kakor smo se borili skupno proti komunizmu pred 25 leti, tako moramo tudi sedaj skupno nastopiti in pokazati, da ideali, za katere so padle žrtve Grčaric in Turjaka, so nam še vedno sveti.
Vesel boš, ko boš videl, da si s svojo udeležbo pripomogel, da je bila proslava vredna spomina žrtev Grčaric in Turjaka.
Franc Mejač,
2049 So. 69 St.
West Allis, Wis. 53219
hi. Ker ima Portugalska zelo majhno potniško letalstvo, ima
v	zameno z Alitalio pogodbo, da sodeluje na prekomorskih poletih v Portugalsko. Tako je bilo dvojno osobje, italijansko v svojih modrih uniformah in portugalsko v svojimi rdečimi naši-
vi	TAP (Transporteos Aereos Portugueses).
Ko smo bili vsi privezani v svoje naslonjače, je letalo (DC-8) končno začelo svoje zalet po zemlji. Lahen sunek nam je naznanil, da smo se dvignili 2 zemlje. Pod nami se je zasvetlikalo na tisoče lučk prostranega New Yorka. Naše letalo pa se je vzpenjalo vedno višje proti nebu, kjer je lunin svit srebril o-blake.
(Dalje sledi)
Tone Arko
Naglo kot sonce
NEW YORK, N.Y. — Ni daleč čas, ko se bo mogoče vsesti v letalo v New Yorku opoldne in stopiti iz njega v Los Angelesu opoldne (po tamkajšnjem času)-Letalo bo torej letelo vsaj tako hitro, kot kroži zemlja okoli sonca, oziroma potuje sonce p° nebesnem svodu.
MMUM DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Pošta zopet redno dela
Od srede julija, ko so poštarji prenehali raznašati pošto, smo bili nekam čudno odrezani od sveta, pa tudi od prijateljev in znancev v bližini, če nismo imeli dovolj časa, da bi se popeljali k njim ali pa priložnosti, da bi jih klicali po telefonu. V treh tednih štrajka poštarjev smo šele spoznali, kako smo na pošto havezani, kako važna je za nas in kako malo mislimo na to, dokler gre vse lepo v redu. Nekateri so tožili, da so njihovi sorodniki odšli na počitnice in da ni od njih nobenega glasu. Tisti, ki so bili v domači deželi ali vsaj še onstran v Združenih državah, so imeli vsaj možnost telefonirati in poizvedeti, če je doma Vse v redu. Hudo je bilo za tiste, ki so odšli preko morja, od koder je telefoniranje malo težavnejše in seveda veliko dražje.
Tako nam je prav odleglo, ko je pretekli teden prišlo do sporazuma med unijo poštarjev in poštno upravo. Poštarji sicer niso dobili vsega, kar so zahtevali, dobili pa so vendar precej. Poleg 39 centov poviška pri urnih plačah še izboljšanje delovnih pogojev in plačevanje nadur. Po 1. oktobru,, bo najnižja plača poštarja $102 na teden, hajvišja pa okoli $128. Vodnik poštne unije je dejal ob podpisu hove delovne pogodbe, da je prepričan, da v bodoče ne bo potreben š t r a j k za ureditev spornih vprašanj.
V Montrealu štrajk poštnih voznikov
Ko je bil štrajk poštarjev končan, je bila večina Montreala brez dostave pošte, ker so začeli štrajkati vozniki pošte. Zahtevali so za tri tedne nazaj plačo, ko jo niso dobili, so začeli štrajk. S tem je pošta tu obtičala. Ni prizadet le Montreal, ampak tudi dober del ostale dežele, vsaj kar zadeva pošto iz prekoatlant-skih dežel.
Življenje dosti živahno
Življenje v slovenski sredini Toronta je kar dosti živahno. Gibe cerkvi, Slovenski dom in Slovensko letovišče so živ dokaz, da Slovenci čutimo potrebo po domači skupnosti, verski, narod-hi, pa tudi čisto družabni. Pravijo, da ptice ne pozabijo gnezda, kjer so se zvalile, tudi ljudje he pozabimo lahko na svoj rojst-hi kraj, na svoj dom. Spominja-hio se Slovenije, ki smo bili tam rojeni, o njej kadar se srečamo, o njej pripovedujemo svojim otrokom, da bi jim njeno podobo usadih v srca Poleg podobe, njihove rojstne domovine — Kanade. Ta podoba hiora biti lepa, mora biti trdna, če naj se ohrani skozi življenje, če naj našo kri poveže s slovensko skupnostjo.
Držimo se zato svoje slovenske cerkve, svoje slovenske šole, svojega Slovenskega doma, Slovenskega letovišča in prav posebno še svojih slovenskih prijateljev! Pozabimo spore, nesoglasja in različna gledanja, pohabimo tisto, kar nas loči, dovo-lirno, da nas bo družilo in vezalo to, kar nam je skupnega. Ne hioremo misliti vsi enako, ne gledati vsi enako na vsa vpraša-
nja življenja! Bog je dal končno vsakemu človeku svojo glavo, svojo pamet, da jo uporablja in prihaja do lastnih zaključkov. Kdor ne misli z lastno glavo, je žalostna slika v božjem stvarstvu, je nepopolen član vsake družbe!
Različnost mišljenja pomeni življenje, pomeni živahnost, zato jo moramo biti veseli, ne pa se zaradi nje pisano gledati. Edinost v nujnem, svoboda v dvomljivem, ljubezen v vsem! To je staro preskušeno načelo mirne, trezne krščanske skupnosti!
ločitev
Poplava tožb za zakona
TORONTO, Ont. — Na področju Velikega Toronta se je število tožb za ločitev zakonov potrojilo, odkar je v veljavi zakon o ločitvah. Preje je bila ločitev zakona možna le na temelju dokaza zakonske nezvestobe,
sedaj je ta možna tudi zaradi zapustitve in duševne krutosti.
Zanimivo je, da je med novimi vlogami za ločitev zakona le malo takih, ki bi se opirale na zakonsko nezvestobo.
Kanadska pomoč delno v Biafri
OTTAWA. — Okoli 26,000 funtov sušenih rib, ki jih je poslala Kanada v pomoč stradajočim Ibom v predele, ki so pod zasedbo zveznih nigerijskih čet, je doseglo Enugu, glavno mesto Bi-afre. Prav tako je prišla kanadska pomoč v živilih in zdravilih v nekatera druga področja Biaf-re, zasedene po zveznih četah.
Hrano in zdravila so ponesla v Lagos v Nigeriji kanadska letala Herkules v začetku meseca. Vse je bilo izročeno Mednarodnemu Rdečemu križu, ki je potem poslal pomoč dalje v zasedene predele Biafre in jo tam začel deliti.
VESTI
Demonstracije delavcev v Novem mestu
Poročali smo, da je novomeška tovarna za izdelovanje ravnega,. stebla INIS tako slabo gospodarila; da je morala napovedati stečaj. Zaradi tega je izgubilo zaposlitev 250 delavcev.
Ti so se zbrali 15. julija na dvorišču tovarne k protestnemu zborovanju. Odločno so zahtevali izplačilo dolžnih zaslužkov ter kritizirali nesposobnost vodstva tovarne.
Med delavce so prišli ,člani prisilne uprave ter so jim skušali pojasniti položaj. Pa niso dosti opravili, kajti delavci so že prinesli iz tovarne velika napisana gesla ter so se z njimi odpravili v protestnem pohodu v mesto. Na glavnem trgu so se u-stavili ter glasno dajali duška svojemu nezadovoljstvu. Od tu so se usmerili pred poslopje občinske skupščine. Zahtevali so, naj pridejo med nje občinski možje, da se bodo pomenili o bodoči usodi tovarniškega obrata INIS, o uporabi sanacijskega kredita zanj, o svoji bodoči zaposlitvi ter o izplačilu zaostalih prejemkov.
Na občini so demonstrantje prosili, naj iz sebe določijo skupino zastopnikov, ki naj bi se v njihovem imenu razgovarjala o se pogovarjamo, zadevi s člani občinske skupščine, prisilne uprave v tovarni INIS ter s člani partije.
Da bi delavstvo, ki jih je skrb zaradi negotove bodočnosti pognala v demonstracije na ulico, pomirili, so na občini hitro sklenili, da bodo vse zaposlili v Industriji motornih vozil v Novem mestu. Partijski funkcionarji in člani prisilne uprave ter občinski možje so se pred delavci tudi opravičevali, da sami niso vedeli, da je bila tovarna INIS gospodarsko tako zavožena, da je morala iti v stečaj.
Krajevne komunistične funkcionarje v Novem mestu je demonstrativni pohod delavstva po mestu z gesli, s katerimi so zahtevali svoje pravice do dela in zaslužka, zelo prizadel. Saj je bil najhujša obtožba sedanjega komunističnega sistema, ki si nadeva lažni plašč “ljudske o-blasti”, ko si mora pod njo delovno ljudstvo s stavkami izsiljevati pravico do golega življenja od tistih, ki so mu v svoji propagandi obljubljali lepše in boljše življenje, kot pa je bilo poprej.
Zelo so jim zamerili demonstracijo in protestno zborovanje, ki da sta bila “rezultata sovraž-
nih parol”, toda proti njim si niso upali ničesar podvzeti, da se nezadovoljstvo prizadetih delavcev ne bi razširilo še na ostalo prebivalstvo in tako zadobilo še nevarnejše oblike.
Najnovejše GRAMOFONSKE PLOŠČE iz starega kraja, televizijske in radijske aparate, pisalne in šivalne stroje, hladilnike, Pralnike, plinske in električne Štedilnike, foto in filmske aparate, kot tudi vso hišno opremo Prodajamo na odplačilo po zelo Ugodnih pogojih. Obrnite se s Polnim zaupanjem na nas v svojem jeziku.
COMET RADIO 555 St. Clair Ave. W.
Toronto 10, Ont. Canada 535-7269
Iskanje rešitev
Na mestni konferenci ljubljanskih komunistov so govorili o sedanjem položaju v partiji. Bili so mnenja, da ni zadovoljiv in da je zmeda na vseh straneh. Izhod iz nje bi jim prinesla “politična mobilizacija”.
Veliko so govorili tudi o odgovornosti članov. Bili so mnenja, da ta ne more biti enaka za vse, za “tiste, ki imajo v rokah škarje in platno, in za tiste, ki na svojih delovnih mestih ne morejo bistveno vplivati na sistemske in druge širše odločitve.”
Nastopali so dalje proti tistim, “ki mislijo, da je samoupravna družba pravzaprav neorganizirana skupnost brez trdnih skupnih pravil obnašanja, brez norm in okvirov, v katerih lahko posamezniki in kolektivi uveljavljajo svoje interese”.
Tudi so se čule zahteve po “razmejitvi odgovorn osti in sredstev ter politične moči med državnimi in samoupravnimi organi”.
Kritizirali so dalje svoje lastne partijske politične dokumente. Zanje so dejali, da so bili navadno sestavljeni tako, da “vse-
bujejo vse glede konkretnosti akcijskih programov, vendar na tako neopredeljiv način, da se z določili dokumentov lahko vsakdo strinja, hkrati pa lahko vsakdo še naprej dela po svoje”.
Član izvršnega komiteja ZKS Stane Kranjc pa vidi rešitev za partijo v njenem “zrevolucioni-ranju”, t. j. v “hitrejšem spre-minanju besed in kritik v dejanja in v članski obnovi partije”.
Slovensko kmetijstvo v težavah
To je razkrila zadnja razprava dne 17. julija na skupni seji republiškega in gospod arskega zbora skupščine v Ljubljani. Poročilo o položaju slovenskega kmetijstva je pripravil član izvršnega sveta inž. Franc Razdevšek.
V referatu je navajal, da se je po kratkem ugodnem položaju leta 1966 kmetijstvo sedaj znašlo v novih težavah. Izvoz je padel, kmetskih pridelkov ni mogoče prodati. Zato je število krav v družbenem sektorju padlo od 21,000 leta 1962 na 16,700 v letu 1967 in pada še naprej. V zasebni reji pa znaša padec od 290,000 na 260,000 glav. Od 55 tisoč zgrajenih stojišč za pitano živino je izkoriščena le polovica. Ponekod so pitanje živine sploh že opustili. Objekti, ki so bili zgrajeni s krediti z visokimi o-brestmi, so sedaj moreča skrb zaradi plačevanja obrokov. Sedanje prodajne cene pri družbenih organizacijah ne krijejo več proizvodnih stroškov. Govornik je potem navajal napake, ki so jih delali z zasebnimi kmeti. Sedaj se to maščuje.
Inž. Zvone Pelikan je v imenu skupine poslancev, ki je študirala to vprašanje, predlagal, naj bi razpravo o kmetijstvu nadaljevali tudi po občinskih skupščinah.
Zatem je govorilo več poslancev in tudi nekaj zasebnih kmetov, ki so bili povabljeni na sejo. Tako je zasebni kmet Ivan Oman iz škofjeloške občine navajal, da je bil pred vojno kmet v tej občini na boljšem kot v Avstriji, danes je ravno obratno. Govoril je tuli o agrominimu. Dejal je, da 10 hektarjev, kolikor ima zemlje lahko zasebnik, ni isto v Sloveniji ali pa kje v Vojvodini. Predlaga: naj bi o a-grominimu odločala republika v skladu s svojimi razmerami. Grajal je politiko, da posrednik pobere več kot proizvajalec in pristavil, če to razliko pobere podjetje, potem to pomeni dobro gospodarjenje, če pa jo zasebnik, je to špekulacija.
Kmet Jože Pratengrazer je o-menjal krivično davčno politiko. Zavzemal se je, naj bi v o-
ftoaiije v lidšand
TORONTO, Ont. — Kot prejšnja leta bo tudi letos posebno slovensko romanje v Midland h kanadskim mučencem. Romanje bo v nedeljo, 25. avgusta, pod vodstvom dr. F. Blatnika. Sv. maša bo ob 1.30 popoldne, pred njo pa bo priložnost za spoved.
Vsi rojaki in rojakinje so vabljeni, da se romanja udeleže.
4. avgusta in na vpad izraelskih kopnih sil preko Jordana tekom “vročega zasledovanja” arabskih gverilcev. Sejo Varnostnega sveta je zahtevala Jordanija, protest pa so mu poslali tudi Izraelci. Ti trdijo, da so vsi njihovi vojaški nastopi le odgovor na arabske napade. Če bodo ti napadi prenehali, bodo prenehali tudi izraelski oboroženi nastopi.
snovne šole uvedli pouk v kmetijstvu, pozimi pa naj bi delovale nadaljevalne šole in tečaji. To, kar je že vse bilo pred komunisti. Zavzemal se je tudi za starostno zavarovanje kmetov in za invalide.
Končno pa je dejal, da je vesel, da se je začelo o “zasebnem kmejistvu razpravljati v novem ozračju in da je minila ‘politična suša’, ko so kmeta imeli za nekakšnega zaviralca socialističnega napredka”.
Eden od poslancev je vse govorjenje zabelil z resnico, da samo z “govorjenjem ni mogoče pospeševati zasebne kmetijske proizvodnje, pač pa s finančnim usmerjanjem njihove proizvodnje”.
Jože Slavič pa se je vpraševal, kaj je delala jugoslovanska diplomacija, ko so nekateri gospodarstveniki ob pravem času opozarjali, kaj namerava storiti Evropska gospodarska skupnost in da z odpravo carin misli zares. Grajal je tudi, “da nekatere družbene kmetijske organizacije prodajajo zemljišča. Naj bodo vsaj toliko pošteni,” je dejal, “pa naj priznajo, da so se zmotili in zemljišč več ne potrebujejo, pa naj jih vrnejo tistim, ki so jih še naprej voljni obdelovati in so jih že obdelovali”.
S tem pa je zabil žebelj v glavo vsem komunističnim gospodarskim načrtovalcem, ki so v
Tuji komunisti v Pragi prišli v zadrego
PRAGA, ČSR. — Dokler je bil na Češkoslovaškem režim tovariša Novotnega, se je v Pragi nabrala cela vrsta komunistov iz tujine, ki so v Pragi opravljali različne posle: bili so zaposleni v raznih mednarodnih komunističnih organizacijah, pri ra-diopostajah, v uredništvih časopisov v tujih jezikih itd.
Sedaj so v zadregi, kaj naj napravijo. Dubček noče namreč, da bi se ČSR vmešavala v politiko tujih držav, tudi če so komunistične, ker misli, da mora biti zunanja politika ČSR strogo nevtralna. Temu stališču ne more trenutno oporekati niti Moskva. Zato mislijo v Pragi, da bo precej tujih agencij moralo je-njati poslovati in da bo novi režim dajal tudi manj podpor državam, ki so jih do sedaj dobivale v precej izdatni meri.
Stalinova hčerka se ne misli nikdar vriniti domov
PRINCETON, N. J. — Svetlana Alliuyeva, hčerka pokojnega ruskega diktatorja Jožefa Stalina, ki je lani prišla v ZDA, je nedavno sporočila, da se ne misli nikdar več vrniti v Rusijo. Ko so jo sedanje ruske oblasti začele napadati in mazati po njenem odhodu v tujino, je vrgla svoj ruski potni list v o-genj. Pravi, da bo vesela, ko bo postala državljanka ZDA.
“O Rusiji mislim kot neprestanega trpljenja in bo-
reč nahajajo postojanke sovražnikove artilerije, ki obstreljuje z njih 10 postojank naše armade ob južnem robu demarkacijske linije. Te postojanke so nam nujno potrebne, da naše čete preprečijo vdor rdečih divizij iz Severnega Vietnama.
Naši vojaški strokovnjaki trdijo, da naši letalski napadi na o-menjeni prostor onemogočajo polno izrabo sovražnikove artilerije. Ako bi ne bilo naših letalskih napadov, bi sovražna artilerija lahko povečala svojo u-činkovitost za dobrih 50%!
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Maintenance Man
General, some pipe fitting and electrical experience beneficial. Call 391-0886, A. Jencik. ________________ (161)
2en$ke dobijo delo
Čistilka
Iščemo Slovenko, ne čez 50 let, ki živi od E. 55 do E. 72 St., v St. clairski okolici, 2 dni v tednu, 7 ur na dan. Kličite 881-5158.	(x)
General Office — Experienced
Typist, good at figures. American High School Graduate. Work close to where you live.
OHIO FURNITURE,
6321 St. Clair	EN 1-5016
See Mr. Lewis
(157)
Išče se ženska
da bi pripravila kosilo' opoldne in ostala z invalidno žensko od 8 zj. do 5. pop. v Collinwoodu. Kličite po 4. uri 531-5485.
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena deželi $65. Kličite 881-5158.	(x)
lestnih sanj. Zaradi tega, kadar povojnih letih naravnost tekmo-j vidim sedaj v sanjah ulice Mo-vali in iskali načine, kako bi u-'skve, se prebudim v grozi,” je ničili slove nskega zasebnega zapisala Stalinova hčerka, ki
kmeta ter so mu na vse mogoče načine odvzemali zemljo za svoje zadružne kolhoze.
Sovjetija zahteva nastop ZN proti Izraelu
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Sovjetski zastopnik v Varnostnem svetu ZN J. Malik je na seji sveta pretekli petek dejal, da naj Varnostni svet ZN podvza-me potrebne korake, da bo Izrael izvedel sklepe resolucije sveta od 22. novembra lani. Med drugim je v tej resoluciji zahteval, da mora Izrael umakniti svoje oborožene sile z zasedenega arabskega ozemlja.
Varnostni svet je na svoji seji ponovno razpravljal o izraelskem letalskem napadu na po-
ima v Rusiji odraslega sina in mladoletno hčerko.
Naši generali se branijo za vsak slučaj
CLEVELAND, O. — Živimo sredi volivne kampanje in vsak kandidat bi rad po svoje prispeval k zmanjšanju vojskovanja v Vietnamu. Zato se nekateri med njimi zelo ogrevajo za takojšnji konec bombardiranja Severnega Vietnama, to se pravi, naše vojno letalstvo naj ne bombardira več prostora med 20. paralelo in demarkacijsko cono.
Ker naši generali ne vedo, proti komu naj se borijo, branijo le stališče, da mora prostor med 20. paralelo in demarkacij-
I sko
linijo ostati odprt bombar-
stojanke gverilcev v Jordaniji diranju. V tem prostoru se nam-
msm
MODERNO IN STARO — Iz starega dela turškega glavnega mesta Ankare raste novo zdravstveno središče, ki ga grade delno s sredstvi ameriške vladne agencije za mednarodno pomoč. V ospredju na sliki je trop koz, ki jih pastir žene s paše.
Tieber’s pekarija naprodaj
Dobro vpeljana, na novo dekori-rana. Vpeljemo in pomagamo financirati. Cena samo $3.000. Zglasite se na 7406 St. Clair Ave. ali kličite IV 5-3255 po 7. uri zvečer.	(x)
Gostilna naprodaj
D-3, se proda radi smrti, na 6507 St. Clair Ave. Kličite CH 1-9535 ali 251-9158.
(158)
Beverage store
za podjetno dvojico ali poedinca! Letni promet nad $150,000, vzhodno od Clevelanda, za $20,000. Inventar nad $9,000. Ves denar povrnjen v enem letu!
STREKAL REALTY 405 E. 200 St. tel. 481-1100
(155)
Naprodaj
Cirkularna žaga, vzdigač na verige, močen električni vrtač, električni motor, 1 konjska sila, 3 izmene in več farmarskega orodja. Anton Seliškar, 7417 Lockyear Ave.	—(157)
V najem — Duplex
Na 1125 E. 71 St., 6 sob, 3 spalnice zgoraj in kopalnica. Sprejemna soba, jedilnica in kuhinja spodaj. Polna klet, porč spredaj in zadaj.
(13,15 avg)
Kupim uniformo
mere št. 12 ali 14, za višješolko šole sv. Petra. Kličite 851-0947.
Oddamo sobo
Oddamo opremljeno sobo v Collinwoodu. Za pojasnila kličite 531-8534.
Išče stanovanje
Iščem 2 sobi in kopalnico v St. Clairski naselbini. Oglasite se na 7417 Lockyear Ave.
-(157)
Lastnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno a 1 i kličite 391-3720.
mmm
e
^ D. RAULJEN;^!]
Mrtvi ognjenik
g
“S seboj povabim druge vas junake!” je ponesrečeno deklamiral Ignacij Onehek. Pet, šest gospodov je povedel s seboj v sosednjo sobo, da jim prikaže kratki film, ki je bil nedavno tega pritihotapljen s Francoskega. Drugi so si poiskali drugačne zabave.
Mirt je sam obsedel skoraj v poltemi blizu kamina. Razgledoval se je po sobi, družba je bila krčevito vdana svojim majhnim strastem. Edino bitje, s katerim bi se bil morda lahko razgovoril, je bila Melita. Toda tudi ona je bila vprežena v kvar-topirstvo. S hrbtom je bila obr-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Live in. other help employed. Top salary. Private room and bath, TV. References nec. Call 432-9282
(156)
FARMS FOR SALE
PAW PAW — 7 ACRE FARM For sale by owner. 2 houses included. $24,900.
457-1307
(156)
REAL ESTATE FOR SALE
50 FT. LOT — On State Line Road. For sale by owner. Nr. Winthrop Harbor. Zoned for business and residence.
Call: WH 4-6250, Ext. G428 r	(155)
MEDINAH — By Owner — Brick Ranch 2 bdrms., cer. tile bath, cedar pan. fam. rm. Park-lite % Ac. 2 blks. to train. $27,000.
529-4158
(155)
NORRIDGE — By Owner 2 yr. Bi-Level. 3 bdrm., IV2 baths, air cond. 2 car gar. Mid $40’s. Call eves. 453-1607.
(156)
njena proti njemu. Vsi njeni gibi so izdajali voljo, obrzdano strast, neoporečno mikavnost. Zamikala ga je od vsega počet-ka. Ko pa je priprl oči in se zamislil, kako bi jo oblikoval kot golo boginjo, je njena podoba, še ne dovolj jasno vtisnjena v spomin, mahoma zbledela in namesto nje je v duhu zagledal Lenko, prav takšno, kakršno je bil videl tisto prvo jutro na Smrekovcu. Spomin na njo je bil že tudi navdih: plahutajoči labod, to je bila zdaj njegova zamisel. Lenko bo upodobil z vso močjo svojega daru, z vsem ognjem, ki se je tako iznenada vnel tisto jutro in je zdaj nanovo zaplapolal.
CHICAGO, ILL,
FEMALE HELP
COOK — Immed. opening for cook in boys’ home. Rotating days w/ reg. cook. Steady work. Pleasant working cond. Some exper. needed. Call: Edison Park Home. 825-7176
(155)
MAIDS
Full or part time. No exp. necessary. Will train. Hours 7 a.m. to 3:30 p.m. — Good salary — Call Mrs. Vondrand
678-4800 Ext. 432
or apply Ramada Inn, 3939 Mannheim Rd., Schiller Park. An Equal Opportunity Employer
(155)
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE & Paint Store — Est. 15 yrs. in shopping center in fastgrowing village of Wauconda. A wonderful oppty’ for aggressive person. Owner wants to retire. Busn. will be sold for invent, at cost & fix, 526-7325 or 526-7223.
(155)
SOFT SERVICE ICE CREAM TRUCK — Fully eqpd. Can take over excel. S.W. route. No franchise fees. $3,500.
333-0466 mornings
(155)
WOOD DALE — BY OWNER.
3 Yr. Old. 4 Bedrms. All electric home. Large wooded lot. Fireplace in and out. Patio. Att. 2 car gar. DeLuxe appliances. Nr. everything. 766-5731.	(158)
CAR WASH — By Owner Coin-operated. Excellent suburban location. $1,900 or best offer. 966-3475
(155)
HOFFMAN ESTATES-HIGHLAND By Owner. Bi-Level. 3 bdrm., full bsmt., att. gar. V\ Ac. Nr. everything. Avail, end of Nov. $24,500. Call after 5 p.m. 894-3245.
(156)
BEAUTY SHOP — 4 CHAIRS Main, St., Wauconda. Retiring CALL: JA 6-7711 or JA 6-7810
(155)
HELP WANTED
NURSE ANESTHETISTS 1	,	MEDICAL TECHNOLOGIST
! * .	'	A.S.C.P.	»
i . k *	Salaries Open	r /
Permanent Opportunities	£
1	\	ALSO REGISTERED NURSES
\ Needed For All Shifts In. 330 Bed Hospital Top Salaries And Differentials Send Resume To Director Of Nurses Or Administrator
• (
THE MeLEOD INFIRMARY Florence, South Carolina	(155)
MALE HELP
Mechanics
Truck - Trailer - Tractor
i Experience Necessary Union Wages And Benefits
Write, Wire Or Apply
Akron - Chicago, Inc.
1016 Triplett Blvd., Akron, Ohio ,1
An Equal Opportunity Employer
Zapoznel gost je vstopil. Bil je žurnalist Jakob. Ni maral motiti družbe, sedel je za mizo in si sam postregel lepo po domače. Pri tem se je ozrl proti kaminu.
“Oho, naš novi znanec! Le bliže, mladi prijatelj!”
Jakob Ledina je imel, kakor vsak dober žurnalist, bistre oči za majhna odkritja. In je znal biti vljuden in pošten. Prijetno je Mirt občutil, da ima pred seboj človeka, ki se docela odbija od Orehkove gosposke družbe, brez katere pa ne more živeti in očitno tudi ona ne brez njega. Jakob Ledina je površno, vendar prijetno toplo stisnil Mirtu roko in ga pogledal, kakor pogleda otroški zdravnik majhnega bolnika:
“Ali sem prej prav čul: izpod Smrekovca, prijatelj? E, blaženi svet! Zamlada sem se tam potepal. Bilo je tisto leto, ko smo se na gimnaziji spuntali zaradi kosovske obletnice in so me vrgli iz šole ... Umetnjakarstvo vas je zvabilo v Ljubljano?” “Kipar sem, začetnik. Bijem se na vse pretege, na vse plati.” Žurnalist Jakob Ledina ni tajil, veselja, da se mu je tako iznenada posrečilo odkriti nov talent. Ni še vedel in ni vprašal, kaj zmore Mirt. Že samo majhno razodetje, da je spoznal mladega umetnika, ki pogumno pravi, da se hoče spoprijeti z Ljubljano in da oblikuje v prečudni delavnici v Zeleni jami, mu je zadostovalo. Prej nekoliko utrujen od večerne službe se je zdaj naenkrat ogrel. “Spoznala se bova!” je rekel, potem pa je moral razgovor končati. Film v sosednji sobi je bil pri kraju in v jedilnico so se vračali gospodje še vsi zaripli in nahihitani. Čim so zagledali Jakoba, so ga obstopili, da čujejo poslednje novice — ne tistih, ki jih trobi radio, temveč kaj posebnega “izza kulis”, kakor se pravi. Pristopila je tudi primadona, in ko jo je Jakob pozdravil, je rekla oholo:
“Preziram vas!”
“In s čem, predraga, sem si nakopal to vašo milost?” “Kakšno mojo sliko pa ste objavili! Pravo strašilo!” “Dovolite!” se je hlastno vmešal Mirt. “Jaz”... Brž je segel po skicirki, ki jo je vedno nosil s seboj. Nekaj naglih potez in Melita je strmeča priznala: “Da ... to sem jaz. Hvala vam, Mirt!” Jakob Ledina je položil ris-
bico v svojo beležnico, kakor shrani pomožen romar spominsko podobico v molitvenik. Zadovoljno si je prižgal novo vir-žinko.
Bilo je že čez polnoč, ko se je družba razhajala. Nekaterim se je mudilo še v kavarno, da ne zamude poslednjih nočnih srečanj, drugi so hiteli domov, siti razvedrila, pijače, soparne noči. Tudi Melita se je poslovila in z njo poslednji trubadurji.
“Ti pa le še ostani!” je Ignacij pridržal Mirta. Pred nosom mu je zaklenil vrata, ga posadil v naslonjač pri igralni mizici, pogasil vse druge luči, postavil steklenico žganja na mizo, pil in silil tudi Mirta. Ignaciju so se naglo užigala lica in kmalu je bil močno izpremenjen. Oči so nekako preplašene in zmedene gledale izpod nizkega čela. Mirt je po malem srebal, molčal in poslušal. Ignacij Orehek je čutil potrebo, da se iztoži, kakor je rekel.
“Ali si jih videl, razprhnejo se kakor perjad, ki se je do sita nazobala. Tako večer za veče-
rom. To ti je naša tako imenovana družba.”
“Počemu se pa vbadaš z njo?” “Počemu, počemu! Ali naj životarim kakor trapist? Dolgočasim se!”
“Pa bi se oženil!”
“Odbila me je!”
■ “Kdo?... Ona?”
Mirt se nekako ni upal izgovoriti imena, napiti Ignacij pa je butil naravnost: “Ona, da, Melita! Za kupčije sem ji dober, toda v ljubezni me odklanja. Ali naj se kakor kuža plazim za njo? Mar se nisem pehal za njo kakor romar na golih kolenih? A vsaka moja beseda je prazen dim. Trpim zaradi nje, ali verjameš, da trpim?”
“Kaj ne bi verjel! Morda se sčasoma premisli. Oboževalcev gotovo ne pogreša, a poglavitno je, da si ne izbere drugega.” “Tega ne bi prenesel, tega ne! Saj morda ni ljubezen, kar čutim do nje, saj je morda le divje ljubosumje, ki me kdaj pa kdaj popade kakor steklina psa, da bi davil in trgal ne vem koga. Bog mu stoj ob strani, kdor se
BHaaSBB&maaESUgBRSBBHšgSSRSlSiSillSSiaBllliaBHiBgSHiEillSBKBBIBn
! ANZLOVArS DEPT. STORE
I 6214 St. Clair Ave.
Tel. 361-8042
g Ne zamudite!	Ne zamudite!
B
S RAZPRODAJA SAMO SE TA TEDEN
H
H
E3 ■	----------------—----------------
j 20% mmi (E* VSEJ ZMOGI
a
o
Razprodajo zaključimo v soboto, dne 17. avgusta.

MUUiilY PSGMfii ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
■fr Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
•fr Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. Parkirni prostor. Zračev&lni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
PRI POČITKU IN UŽITKU — Kartonist Walter Lantz, stvaritelj “Woody Woodpecker”, rad počiva in uživa sedeč v stolu gugalniku.
Meliti približa ali mi jo celo izpelje!”
Orehkova divjost pa se je brž spet unesla, vnovič je pil, potem je jel nagovarjati Mirta:
“Rojak si moj, edina duša, na katero se lahko zanesem. Stoj mi ob strani, glej, tak siromak
sem! Prikopal sem se do nečesa. Saj vem, da ni bilo vse, kakor bi moralo biti; ni bilo in ni pošteno. Toda za kes in pokoro je še čas, ali ne? Zdaj je še treba živeti, strašno slo čutim v krvi.
(Dalje prihodnjič)
!«
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDK0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME
NASLOV ...........................
MESTO ............................
DRŽAVA ...................... GODE
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: ..............................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
.. / V;., j A v-L • tal-	l-.
1885
1961
!
V	BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAME, STARE IN PRASTARE MAME
Johanna Klopčič
je umrla 13. avgusta 1961.
Danes je že sedem let, odkar si zapustila svet! Draga mama, spomini v naših srcih še žive, sladki, nežni, nas spominjajo na Te.
Draga mama, niti enega ni dne, da ne bi mislili na Te.
Ni boljša mati še živela in toliko ljubezni imela.
V	božjem vrtu sladko spava, kjer nežne cvetke valove,
naša ljuba, zlata mama	/"
za trpljenje več ne ve.
Nebesa jo varujejo in angelci ji rajajo.
Tam naša draga mama spi!
Tvoje tri žalostne hčerke: JENNIE STANONIK,
MARY PEČEK, FRANCES KETCHAVER
zeta: BEN STANONIK, ALBIN PEČEK vnuki, vnukinje, pravnuk in pravnukinja
Cleveland, Ohio 13. avgusta 1968.