TRŽIČ	LETNIK XIII	ŠTEVILKA 7	JULIJ
Naše podjetje v sedanjem gospodarskem trenutku in naše prihodnje naloge
Ko smo pred dobrim letom in pol bralcem čevljarja posredovali stališča glede nalog in položaja našega podjetja v stabilizacijskem obdobju, ki ga je akcijsko usmerjala naša ZKJ in vse družbe-no-politične organizacije, smo nedvoumno podčrtali našo pozitivno opredelitev za tako politiko. Imeli smo pred očmi obdobje, ki bo terjalo od nas več prizadevanja za doseganje vsaj enakih gospodarskih učinkov kot v prejšnjem obdobju.
Le malokdo pa je mogel predvideti, da se bomo v kratkem času po teh napovedih srečali z izrednim naraščanjem proizvodnih stroškov mimo naših vplivov. Dogajanja koncem druge polovice lanskega leta, ki so posegala v naše gospodarske tokove, so dobivala zaradi podražitve usnja ob koncu leta skoraj katastrofalno obeležje. Kljub takemu položaju nismo oddajali signalov za preplah. Naša skupna odločitev je bila treznejša in smo zato že s predlogom poslovnega plana za leto 1973 predvideli prve ukrepe, hkrati pa je grozeči val plime na sektorju podražitve osnovne surovine vendarle začel pojemati, kar je pomenilo postopno umeritev do takrat naraščajočih proizvodnih stroškov.
Naše kalkulacije proizvodne cene za letošnjo sezono pomlad-poletje smo sicer prilagodili naraslim stroškom, pomembno pa je bilo, da so se proizvodni stroški gibali — čeprav na višjem nivoju — v vsem pomladanskem obdobju precej stabilno.
Ker nam je tudi proizvodnja tekla v prvih šti-
rih mesecih povsem normalno, smo se na ta način izognili naj hujšim posledicam, ki so nam grozile. Ni pa seveda bilo možno nadomestiti precejšnjega primanjkljaja pri komercialnem izkupičku realizirane prodaje, ki je močno upadel zlasti pri zahodnem in vzhodnem izvozu, v precejšnji meri pa tudi na zasičenem domačem tržišču. To tržišče je postavljalo pred nas omejitve ne samo zaradi zamrznjenih cen in velike ponudbe, temveč tudi zaradi usihajoče kupne moči prebivalstva.
Zato je treba doseženi finančni rezultat, ki prinaša v petih mesecih 1.1. po obsegu enake rezultate kot v lanskem obdobju, vrednotiti kot relativen uspeh. Močno ga je spodjedla inflacija, ki se odraža tudi pri nas v težavah pri preskrbi finančnih sredstev za tekoče financiranje proizvodnje. Te težave se stopnjujejo tudi zaradi večjega porasta terjatev do tistih kupcev proizvodov naših vzporednih dejavnosti, ki jim dobavljamo blago v okviru kupoprodajnih poslov izven naših utečenih dodelavnih programov.
Možnost prehoda v normalnejše pogoje poslovanja nam v teh dneh otež-koča počasnejši tempo proizvodnje na trakovih montažnih oddelkov 522 in 523. Te težave se javljajo že cel mesec in nam povzročajo preveč stroškov in zmanjšujejo produktivnosti dela. Za odpravo teh težav smo bili na začetku uvajanja nove proizvodnje pomanjkljivo organizirani, šele s povečano prizadevnostjo v obratu PUR in v naših mon-
tažnih oddelkih v zadnjem obdobju tekočega meseca se bo tudi z delom v prostih sobotah v večjem delu zmanjšal izpad planirane proizvodnje, seveda ob povečanih stroških.
Da bi v odločilnem obdobju, ki stoji pred nami za proizvodno jesensko-zimske obutve, dosegli predvidene rezultate, bo zlasti nujno:
—	da v julijskih dneh do kolektivnega dopusta normaliziramo stanje v proizvodnji montažnih oddelkov 522 in 523,
—	da z vso voljo in prizadevnostjo uredimo proizvodnjo na vseh proizvodnih trakovih takoj v prvih dneh po vrnitvi s kolektivnega dopusta,
—	da defekte zmanjšamo na predvideni normativ,
—	da z naj večjo stopnjo preciznosti in smotrnosti izoblikujemo kolekcijo za naslednjo sezono
pomlad-poletje in da za pričetek proizvodnje po tej kolekciji izvršimo proizvodne priprave po temeljito proučenem programu, ki ga bo treba izza proizvodnjo jesensko-vajati z vso doslednostjo v vseh detaljih in zlasti na njihovih kritičnih točkah.
Iz vsega lahko povzamemo zaključek, da bo naše gospodarjenje v drugi polovici leta odvisno predvsem od našega delovnega prizadevanja, ki naj ga vzpodbudi tudi praznovanje 70-letnice obstoja našega podjetja.
Jože Dolenc
OBVESTILO
Osebni dohodki za junij bodo zaradi dveh nedelj in praznika izplačani 10. julija.
Kolektivni
dopust
Pred nami je drugi del kolektivnega dopusta, čas, ko se bomo ločili od našega vsakdanjega delavnika in odšli vsak po svoje za teden, dva.
Nekateri ste se ali se še boste odločili za dopust v drugem kraju in tako popolnoma spremenili običajen tek življenja, drugi 'boste malo doma, malo na izletih ali krajših oddihih, tretji pa ste se odločili, da boste dopust preživeli doma.
Kjerkoli boste, odpočijte se in pozabite na vsakodnevne skrbi, da se boste spočiti vrnili na svoja delovna mesta. Zavedajte se, da je prav obnavljanju tako fizičnih kot duševnih sposobnosti delovnih ljudi namenjen dopust. Od načina preživljanja dopusta je torej odvisno, kako boste delali, ko se vrnete. Prav gotovo je tako vaš interes, kot interes delovne organizacije, da kar največ ustvarite, saj so od tega odvisni tudi prejemki. Naj večjo pozornost naj bi posvetili dopustu zdravstveno ogroženi delavci. Le-ti naj se za način preživljanja dopusta posvetujejo z zdravstveno službo, kajti zanje je še posebno važen kraj letovanja.
Pa še nekaj besed tistim, ki bodo iz kakršnegakoli razloga preživeli dopust doma. Marsikdo od njih je v nevarnosti, da se njegovi dopustniški dnevi prelevijo v naporne delovne dni. To pa vsekakor nd cilj dopusta. Zato naj poskrbijo, da bodo v svoj »dopustniški dnevnik« vnesli vsaj sprehode in kopanje, da bodo več časa posvetili otrokom, ki prav to pri današnji zaposlenosti staršev zelo pogrešajo, da se bodo vsaj za nekaj dni razbremenili dela. Le tako dopust ne bo šel čisto mimo njih.
Vsem lepe dopustniške dni s kar največ sonca.
Poslovalnica v Osijeku (reportaža na 4. strani)
Proizvodnja v
V	preteklem mesecu je bil plan proizvodnje obutve izpolnjen le 93 %, primerjava z istim mesecem preteklega leta pa nam da indeks 97, vendar pa je bil tudi plan proizvodnje obutve letos zaradi spremembe proizvodnega programa za 2 % nižji.
V	izdelavi zgornjih delov je tekla proizvodnja v prete-teklem mesecu normalno, prav tako pa tudi dobava zgornjih delov od kooperantov. Zastoj pri izdelavi orodja za polpodplate ter nato pri sami izdelavi teh, pa je imelo za posledico nezadostno količino pripravlejnih spodnjih delov, predvsem oblečenih polpodplatov. Ta problem je bil prisoten predvsem v prvi polovici meseca, z delom v podaljšanem delovnem času in prostih sobotah pa se je v zadnjih dneh preteklega meseca tudi oskrba s spodnjimi deli normalizirala. V montažnih oddelkih 520 in 521 so z delom v prostih sobotah presegli plan proizvodnje,
nasprotno pa jim v 522 in 523 to ni uspelo. Vzrok za neizpolnjen plan je že prej omenjeni zastoj pri pripravi spodnjih delov, v zadnjem tednu, ko pa je bila oskrba s spodnjimi deli normalna, pa organizacija dela in samo delo v oddelkih.
Da bi bil ta izpad proizvodnje čim manjši, so v teh dveh oddelkih poleg prostih sobot organizirali delo tudi v nočni izmeni 30. junija.
V obratih vzporedne dejav. nosti je bil plan proizvodnje izpolnjen v. gumami in us-njami. V oddelku za predelavo plastičnih mas proizvodne kapacitete niso bile polno zasedene, vsled tega pa tudi plan ni bil izpolnjen. V začetku meseca je tekla proizvodnja na enem stroju za vlivanje podplatov samo v dveh izmenah, to je tudi glavni vzrok, da tudi v obratu za predelavo poliuretanskih pen plan pretekli mesec ni bil izpolnjen.
Svet prodajne mreže na seji 26. junija
Obisk od firme AFIS
V juniju so bili pri nas na obisku delavci firme Afis in oba njuna lastnika. Prišli so na naše povabilo na ogled tovarne in najbolj znanih krajev Slovenije. Bili so polni pohvalnih besed in priznanj o tovarni in navdušeni nad lepoto krajev, kj so jih obiskali. Po sklepu odbora za zadeve združenega dela, smo iz sredstev za proslavo sedemdesetletnice pokrili tudi del stroškov tega obiska in to v višini od 5000.— do 6000
dinarJ'ev	Božidar Meglič
Delavski svet na zasedanju 26. junija letos
Zasedanje DS
Delavski svet tovarne obutve »Peko« Tržič je na 3. izrednem zasedanju, dne 18. junija 1973, sklenil naslednje:
Potrdi se predlog odbora za gospodarjenje za sezonsko znižanje cen obutvi s 23. junijem 1973, v katerega je po stanju zalog z dne 25. 5. 1973 vključenih 138.650 parov obutve.
Znižanje znaša v celoti 7,748.186 din od MPC oziroma 5,470.219 din od nabavne cene v mreži.
Delavski svet tovarne obutve »PEKO« Tržič je na 12. zasedanju dne 26. 6. 1973 sklenil naslednje:
1.	Sprejmejo se odgovori na vprašanja z 11. zasedanja DS. O kadrovskih vprašanjih se bo širše razpravljalo ob potrditvi družbenega dovora o kadrovski politiki.
Oskrba toplih obrokov oziroma kosil v delovni enoti PUR se organizira, ko bo za to zainteresirana polovica članov ite delovne enote.
2.	Potrdi se poročilo o poslovanju podjetja v obdobju januar — maj 1973.
3.	Na podlagi doseženih rezultatov v letošnjem letu in s poudarkom na jubilej 70-letnice podjetja se vsem zaposlenim v tovarni in prodajni mreži doda k zaslužkom za I. poletje 1973 iz III. delitve dohodka 15 % s tem, da se 10 % obračuna pri rednem obračunu za mesec junij, 5 % pa pri rednem obračunu za mesec julij 1973. V kolikor bi s tem obračunom presegli mejo, določeno s samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in OD, se presežek poračuna ob III. delitvi koncem leta 1973.
4.	Z veljavnostjo od 1. 7. 1973 se potrdi predlog OZZD za spremembo 17. člena PD in 87. člena POD, ki je bil v javni razpravi od 12. 6. 1973.
5.	V zvezi z razpravo o predlogu za postopno ukinitev proizvodnje skyversa so sprejeli sklep:
— da se proizvodnja skyversa zmanjša od 1500 kom na 500 kom dnevno, kar pokriva domače potrebe.
—	proizvodnja naj teče v tako zmanjšanem obsegu vse dotlej, da porabimo zalogo surovine, predvidoma do začetka oktobra,
—	če se pogoji ne spremenijo, delovna enota usnjame v oktobru 1973 preneha obstojati, delavci pa se že sedaj postopoma zaposlujejo na drugih ustreznih delovnih mestih, predvsem v delovni enoti PUR. Pri tem naj se v okviru možnosti upošteva želja kolektiva usnjame, da bi tudi novo proizvodnjo upravljal v isti zasedbi.
6.	Potrdi se predlog obeh odborov, da se za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu odobri enkratni prispevek v višini 1 % od enomesečnih OD zaposlenih, ki se izplača iz SSP. Po tem sklepu se obračuna prispevek tudi za obrat Trbovlje in poslovalnice, v kolikor bodo za to poslane prošnje.
7.	Pri ustavnem sodišču Jugoslavije ise sproži ustavni spor zaradi:
—	višine komunalne takse občine Tuzla (Sl. glasnik op-štine Tuzla 1/72). Po tem glasniku morajo delovne organizacije plačati do treh izo-beešnih firm komunalno takso za vsako «izobešeno firmo v znesku 10.000,00 din. Predpis ni v skladu s Temeljnim zakonom o davkih;
—	odločbe SO Reka — zavoda za cene, št. 15/C-352/1-1972, z dne 26. 2. 1972, po kateri je dopustno zvišanje najemnine za poslovni prostor v višini 41 %. To zvišanje je v nasprotju z odlokom o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve (Ur. list SFRJ 31/72), kjer je določeno, da se lahko povečajo cene za komunalne storitve največ 8 % «v povprečju v vsaki občini.
8.	Zaradi dokončne ureditve odnosov našega podjetja s podjetjem TRIO Tržič se naša dosedanja vloga in kredit, v skupnem znesku 1.380.235,74 din, spremeni v enoten kredit, z odplačilno dobo štirih let in 11 % bančnimi obrestmi. Kredit gre v odplačilo s 1. 1. 1974 tako, da prva anuiteta zapade 1. 7. 1974.
juniju
Z junijsko proizvodnjo smo zaključili tudi prvo polletje. Plan proizvodnje obutve je bil izpolnjen 98 %, v primer, javi z lanskim letom ter ob upoštevanju števila delovnih dni, pa smo izdelali enako število parov obutve. Nekaj več podatkov o poteku proizvodnje in produktivnosti v prvem pollteju pa v prihodnji številki »čevljarja«.
Franc Grašič
PROGRAM PROSLAVE 70-LETNICE USTANOVITVE PODJETJA, DNE 14. JULIJA 1973
Ob 9. uri slavnostno zasedanje delavskega sveta podjetja v dvorani osnovne šole heroja Grajzerja v Tržiču:
—	slavnostni nagovor
—	podelitev odlikovanj
—	koncert slovenskega okteta
Ob 10.30 zborovanje delovne skupnosti na prireditve-ném prostoru Motocross v Podljubelju nad Tržičem:
—	koncert tržiške godbe na pihala
—	slavnostni govor
—	kulturni program
—	kolektivna zabava s plesom
Prevoz na prireditveni prostor v Podljubelju bo zagotovljen s posebnimi avtobusi, ki bodo vozili iz tržiške avtobusne postaje od 10.00 do
11.30	na vsakih 15 minut, iz
ostalih avtobusnih postaj pa po en avtobus po naslednjem voznem redu:	Jelendol ob
9.00,	Golnik ob 9.30, Duplje in Leše ob 10.00 in Zvirče ob 10.30. Prevoz iz Tržiča na prireditveni prostor in nazaj po
11.30	uri pa bo zagotovljen po potrebi.
Vsak član delovne skupnosti bo prejel po sklepu DS bone v znesku din 50,— za plačilo kosila oziroma malice na stojnicah priznanih gostinskih obratov. Boni bodo vnovčljivi samo na prireditvenem prostoru.
Kolektivna zabava s plesom bo prav gotovo postala pravi »masovni piknik« zato svetujemo udeležencem, da se temu primemo oblečejo in pripravijo.
Organizacijski odbor
Osnutek ustave SFRJ je dan v razpravo
Zbor narodov je na svoji seji dne 7. 6. 1973 razpravljal o osnutku ustave SFRJ in ga v celoti podprl. Osnutek je podan v javno razpravo, ki bo trajala do 15. septembra
1973.	Delavcem osnutek ustave omogoča, da na vseh področjih izvršujejo samoupravljanje, ki je njihova pravica in tudi dolžnost. Ce pa hočemo to doseči moramo informirati vse delavce, kaj vse nam bo prinesel osnutek ustave. Ravno zaradi možnosti množične seznanjenosti z osnutkom ustave, je bil osmi-tek objavljen v DELU ter razdeljen tudi med naše delavce. Za nas je zanimivo predvsem področje, kjer osnutek ustave določa samoupravljanje v organizaciji združenega dela.
Delavci uresničujejo samoupravljanje še vedno z odločanjem na svojih zborih in z referendumom, poleg tega pa tudi po delegatih v delavski svet (v nadaljnjem DS) ali drugih organih, ki jih ne. posredno volijo in odpokliče-jo. Ti organi so delavcem odgovorni za svoje delo, delavci sami pa morajo nadzirati izvrševanje del in odločitve teh organov in služb. Prav zato je pomembno, da se delavci redno obveščajo o doseganju in delitvi dohodka, o uporabi sredstev, o materialnem in finančnem stanju in poslovanju ter o vseh drugih vprašanjih, ki so po. membna za odločanje in de-
lo.
Mnogokrat je bilo že napisano, da so osnovne organizacije v delovni organizaciji temeljne organizacije združenega dela (v nadalnjem TOZD). TOZD ima svoj DS ali drug ustrezen organ upravljanja, DS pa lahko določene izvršilne funkcije prepušča svojim kolegijskim izvršilnim organom. DS ali drugi organ upravljanja v TOZD opravlja delo in poslovanje v skladu s statutom in drugimi splošnimi ak. ti. Sestav DS ali drugega organa upravljanja mora ustrezati sestavi delavcev v TOZD in zagotavljati, da so v njem zastopani delavci vseh delov delovnega procesa. DS ali drugi organ upravljanja določa predlog statuta (nič več OZZD), ki ga nato sprejmejo delavci TOZD z večino glasov vseh delavcev. Način dela in odločanja DS v TOZD je določen v statutu TOZD.
S samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD v delovno organizacijo, se lahko ustanovi poleg DS ali drugega organa upravljanja, konferenca samoupravljavcev kot organ upravljanja, v sporazumu o združevanju v delovno organizacijo se določajo tudi pravice in dolžnosti delovnih skupščin oziroma konference. DS, skupščino oziroma konferenco samo-upravljalcev sestavljajo delegati iz TOZD, ki pa morajo biti neposredno izvoljeni po
postopku in na način, kot to določa sporazum o združevanju v delovno organizacijo. Pomembno pri tem je, da mora imeti vsaki TOZD zastopnika v tem organu upravljanja. Delegati TOZD delajo po smernicah DS TOZD, ki jih je izvolila ter so za svoje delo odgovorni delavcem TOZD oziroma njenemu organu upravljanja. Statut TOZD določa pravice obveznosti in odgovornosti teh delegatov delavcem v TOZD in njihovim organom upravljanja.
Prav tako, kot vsak TOZD, ima statut tudi delovna organizacija, v katero so se TOZD združili na podlagi sporazuma o združevanju. Predloge statuta in druge splošne akte določa DS. V tem statutu delovne organizacije se sprejema skupna politika TOZD, sprejema načrt in program dela in razvoja, določa ukrepe za izvajanje skupne politike in sprejetih odločitev, imenuje in razrešuje individualni poslovodni organ (glavni direktor) in člani kolegijskega poslovodnega organa (kolegij) skrbi za obveščanje delavcev ter opravlja v skladu z zakonom tudi druge zadeve. Statut delovne organizacije sprejemajo delavci vseh TOZD z večino vseh glasov delavcev v TOZD.
Sestav, pogoji in način izvolitve ter odpoklica DS ali drugega organa upravljanja in kolegijskega izvršilnega organa določa samoupravni sporazum ali statut. Mandat članov organa upravljanja in kolegijskega izvršilnega organa traja dve leti in nihče ne more biti 2 krat zaporedoma izvoljen v isti organ upravljanja ali njegov kolegijski izvršilni organ. V organ upravljanja ne more biti izvoljen delavec, ki je individualni poslovodni organ, član kolegijskega poslovodnega organa (kolegij) ter delavec, ki samostojno opravlja funkcijo na vodilnem mestu. Kolegijski poslovodni organ (kolegij, ki je bil dose-daj samo posvetovalni organ) skupaj z individualnim poslovodnim organom (glavni direktor) vodi in usklajuje program delovne organizacije, pripravlja in izvršuje sklepe DS ali drugega organa upravljanja ali njegovega kolegijskega izvršilnega organa. Kolegijski poslovodni organ je pri svojem delu samostojen in odgovoren svoji delovni skupnosti in organom upravljanja. Kolegijski pošlo-vodni organ odgovarja za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom določenih obveznosti. Individualni poslovodni organ (glavni direktor) oziroma člane kolegijskega poslovodnega organa imenujejo in razrešujejo DS ali drug organ upravljanja. Individualni poslovodni organ in člani kolegijskega poslovodnega organa se imenuje po javnem razpisu na
predlog razpisne komisije. Mandat individualnega poslovodnega organa in kolegijski poslovodni organ traja največ 4 leta.
Delavci izvršujejo samoupravno kontrolo po organu upravljanja ali po posebnem organu samoupravne kontrole, ki pa se ustanovi s samoupravni sporazum o združitvi in s statutom.
Prav tako kot je odgovoren kolegijski izvršilni in kolegijski poslovodni organ delavcev za vestno opravljanje samoupravi javskih funkcij je tudi vsak posameznik osebno odgovoren za vestno izvrševanje samoupravljavskih funk-
Zaradi velike zaposlenosti trboveljskih občinskih funkcionarjev je nastala enomesečna zakasnitev pri ustanovitvi samostojnih osnovnih organizacij sindikata in Zveze komunistov.
Najprej je bila ustanovljena osnovna organizacija ZK, ki ima sedaj petnajst članov. Sestanek članov ZK je začel Stane Hodej, sekretar občinske konference Trbovlje, ki se je najprej opravičil za nastalo zamudo pri ustanavljanju obeh političnih organizacij, nato pa poudaril, da imajo komunisti zelo pomembno vlogo pri oblikovanju medsebojnih odnosov v kolektivu. »Ljudje sodimo organizacije po ljudeh in to nam najbližjih,« je dejal Stane Hodej. »Upam,« je nadaljeval, »da bo vaša organizacija ZK posegla v življenje v delovni organizaciji in izven nje.« Nato so formalno sprejeli šest novih članov in izvolili petčlanski sekretariat. Za sekretarja organizacije je bil soglasno izvoljen Janez Gorjanc, za njegovega na-
cij. Voljeni delavec je osebno in materialno odgovoren za vse odločitve, ki jih je kljub opozorilu pristojnega organa sprejel izven svojih pooblastil.
Člani kolegi jakega izvršilnega organa in individualnega izvršilnega organa ter člani kolegijskega poslovodnega organa, so za svoje delo osebno odgovorni organom upravljanja, ki so jih izvolili ter delavcem TOZD. Osebno so odgovorni za svoje odločitve in izvršitev odločitev organov upravljanja, delavcem prav tako pa tudi za resnično pravočasno in popolno obveščanje organov upravlja-
mestnika pa Magda Špoljar. Poleg njiju so bili v sekretariat izvoljeni še Zvonka Žagar, Rozi Lupša in Joži Rak.
Novi sekretar Janez Gorjanc se je zahvalil za zaupanje in dejal, da bo poizkusil dobro voditi svojo organizacijo in pa da mu bo potrebna pomoč od organizacije v tovarni in občinske konference Trbovlje.
Sekretar osnovne organizacije ZK Ivan Gregorc je čestital vsem za izvolitev in novo sprejetim članom in se zavzel za čimtesnejšo povezanost z organizacijo v matični tovarni in za skupno reševanje predvsem gospodarskih vprašanj v podjetju.
Sestanku so prisostvovali tudi predsednik 10 osnovne organizacije sindikata Pavel Roblek, direktor splošnega sektorja Slavko Hvalica in sekretar krajevne organizacije ZK Simon Radulovič.
Tako na sestanku komunistov, kot kasneje na ustanovnem sestanku osnovne orga-
nja in delavcev. Za njihove predloge, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve, jih zadene tudi materialna odgovornost, če nastane škoda za izvrševanje odločitev sprejetih na podlagi prekrivanja' dejstev ali vednoma neresničnega obveščanja organov upravljanja ali delavcev.
Bistvene novosti, ki jih določa osnutek ustave so sprejete tudi v zveznih zakonih. Naša naloga pa je, da na podlagi le teh sprejmejo sporazume, statute in splošne akte in da delavci na podlagi le teh neposredno uresničujemo samoupravljanje.
VIDA ROZMAN
nizacije sindikata so veliko razpravljali o uveljavljanju ustavnih dopolnil v našem podjetju. Pavel Roblek je sestanku s celotnim kolektivom oziroma na občnem zboru sindikata podal osnovne smernice za delo v bodoče samostojne organizacije sindikata. Izvoljen je bil tudi izvršni odbor, ki bo na prvi seji izvolil tudi svojega pred. sednika. Sestanku je prisostvoval tudi predstavnik občinskega sindikalnega sveta Ciril Mrak, ki je poudaril pomembnost samostojnega delovanja organizacije sindikata.
Ker je menza premajhna za tako velike masovne sestanke, je bil sestanek kmalu končan. Nekateri delavci pa so ta že itak kratek sestanek zapustili zaradi prevoza domov pa tudi zaradi nezainte. resiranosti. Novima vodstvoma želimo, da bi kar najbolje zaživelo delo v obeh organizacijah.
Božidar Meglič
Z občnega zbora organizacije sindikata v Trbovljah
V bodoče samostojno
Ustanovitev samostojnih osnovnih organizacij ZK in sindikata
v obratu v Trbovljah
Poslovalnici v Sisku in Đakovu
Poslovalnica v Osijeku, na levi s kravato za pultom je poslovodja Zvonko Gol
Poslovalnica v Đakovu
nista vedeli povedati, kam je odšel poslovodja Vlado Ivančič. Pa ga ta trenutek nismo potrebovali, kajti Zvonko Gol, ki je veliko sodeloval pri nakupu stare stavbe, postavitvi in otvoritvi poslovalnice in ki še sedaj velikokrat pomaga in daje nasvete mlademu kolektivu, mi je razkazal poslovalnico in vrt, ki sodi h kupljenemu prostoru. Po mnenju tovariša Gola poslovalnica dosega zadovoljive rezultate. Dnevni in-kaso je bil v začetku nekoliko višji in je krepko presegel 10.000 din se je v dneh mojega obiska v sredini junija nekoliko zmanjšal. Opoldne trgovino zapro in jo od-pro šele ob petih. Ura je bila že krepko čez dvanajsto ko se je nenadoma pojavil poslovodja Vlado Ivančič. Če
Poslabšana
Pobrskali smo po podatkih in na vprašanje moramo pritrdilno odgovoriti. Letos je bilo vloženih že 51 prijav različnih kršitev disciplinski komisiji, lani pa v tem času le 27 in predlanskim prav tako le 27. Lani je bilo vsega 64 prijav, predlanskim pa 61. Letos pa, če bomo tako nadaljevali, bomo krepko presegli številke zadnjih let, da ne govorim o obremenjenosti disciplinske komisije, ki je sestavljena iz naših sodelavcev, ki imajo na svojih delovnih mestih dovolj rednega dela. Edina svetla točka v statistiki obravnav je, da pa se je težina kršitev nekoliko zmanjšala, predvsem mislim na izključitve. V vsem letu 1971 je bilo 6 delavcev izključenih iz naše delovne skupnosti, izrekli smo 22 zadnjih javnih opominov, 16 javnih opominov in 8 opominov, ostali primeri pa so bili ustavljeni, oproščeni itd. Lani vse leto je bila izrečena ena izključitev, 8 zadnjih javnih opominov, 25 javnih opominov in 11 opominov, ostali
sem z Zvonkom Golom obžaloval, da se nisva mogla še več pogovarjati, tega ne bi mogel trditi za pogovor s to. varišem Ivančičem. Pozna se, da je v trgovini šele začetnik in bo moral vložiti veliko naporov, da bo obvladal prodajo na takem nivoju kot je normalna za našo povprečno poslovalnico.
Ker sem se želel še isti dan vrniti domov sem se poslovil od kolektiva v Đakovu in tovariša Zvonka Gola, kateremu se zahvaljujem za njegovo pomoč in sodelovanje.
Z avtobusom sem se odpeljal v Slavonski Brod in od tam z vlakom v Ljubljano. Stirindvajsetumo potovanje, oziroma tisoč kolimetrov dolga pot sta me pošteno utrudili.
Božidar Meglič
disciplina?
primeri so bili ustavljeni, oproščeni itd. Letos še ni prišlo do izključitve, izrečenih je bilo 16 zadnjih javnih opominov, 13 javnih opominov, 3 opomini, ostali pa so bili oproščeni, nerešeni itd.
To so številke, ki zgovorno govore o naši disciplini. Glavni in najpogostejši prekršek je prisvajanje družbenega premoženja. Smešne so ugotovitve, da pač nismo vedeli, da predvsem različni defektni izdelki sploh še predstavljajo kako vrednost, sami pa jih potem celo prodamo.
Poglavje zase so naši medsebojni odnosi. Ne bi mogel trditi, da so slabi, nasprotno v splošnem so dobri, samo v posameznih primerih smo včasih preveč zaletavi, prehitre jeze in užaljenosti. Premalo poznamo ali pa se ne držimo že ustaljenih pravil lepega vedenja. Tudi pretirana prijaznost je ekces v nasprotni smeri. Za večino velja, da se obnaša normalno, za manjši del pa bo potrebno malo več samokritičnosti in zadržanosti.
Komaj sem dobro zaspal že sem moral na pot. Ob dveh in trideset minut sem že sedel v poslovnem vlaku, s katerim sem se peljal do Vinkovcev. Med vožnjo sem lahko opazoval velika ravna slavonska polja, ki pa so bila ponekod slabo ali pa sploh neobdelana. V Vinkovcih sem se vsedel na podeželski vlak, ki me je spomnil časov, ko je še v Tržič vozil vlak. V Osijek sem prispel ob napovedanem času in se takoj odpravil v našo poslovalnico. Pred dvema ietoma sem že bil v Osijeku in sem se slučajno zapomnil, kje je naša poslovalnica.
Blagajničarka Hilda Bešli, ki je v poslovalnici zaposlena že 11 leto, mi je prijazno pokazala pot med velikimi kupi škatelj do poslovodjeve pisarne. Poslovodja Zvonko Gol me je prisrčno pozdravil in bil takoj pripravljen za pogovor. Kot predsedniku sveta mreže in članu delavskega sveta mu je celotna situacija našega gospodarskega trenutka v podjetju dobro ^poznana. Skrbijo ga zaloge, ki so se v prvih petih mesecih letos povečale nasproti istem obdobju lani kar za 16 % po parih in za 42 % po vrednosti. Prav poslovalnica v Osijeku je postala že pravo skladišče čevljev. Tako gotovo ne gre več. Prodajalec porabi toliko časa, da najde par čevljev po kupčevi želji, da mu kupec ta čas že uide in če je to vsak dan v vsaki naši poslovalnici samo en tak primer, to znese na leto nič manj kot stara milijarda din. Zvonko Gol predlaga, da se dosledno spoštuje in upošteva naročila, ki so bila izvršena na bazenski konferenci in se ne dobavlja blago, ki ni bilo naročeno. Tudi poslovodje morajo biti previdnejši in bolj pripravljeni pri naročanju.
- Poslovalnica, ki je v centru mesta, ki šteje z okolico
100.000	prebivalcev, je sorazmerno majhna, predvsem pa jim primanjkuje skladiščnega prostora. V njej je 68 m2 prodajnega in 43 m2 skladiščnega prostora.
Nekoliko neodločno sem prosil poslovodjo Zvonka Gola, če me utegne peljati v sosednje Dakovo, da obiščem komaj odprto poslovalnico. Bal sem se, da sem ga preveč prosil, pa je takoj odločno vstal in dejal, da lahko greva kadar hočem. Ogledal sem si še prodajalno samo in se pogovarjal s sodelavci, nato pa sva se vsedla v njegov fiat 850 in se odpeljala v Da-kovo. Ob cesti dolgi 42 km so vseskozi raztresene tipične slavonske domačije, tako da niti ne veš, kdaj prideš iz ene vasi v drugo. Čeprav sem poslovalnico v Dakovem že videl na sliki sem ostrmel nad njeno lepoto. Prav gotovo je to ena naših najlepših prodajaln. Pridni pomočnici Marije Đelegič in Katica Adrič
Zanimivo je, da sem se z Zvonkom Golom lahko pogovarjal v slovenščini, ki jo precej dobro razume. Tako nima nobenih težav pri čita-nju našega Čevljarja. Ni pä tako z njegovimi sodelavci, v poslovalnici:	namestnikom
poslovodje Durom Hart, pomočnicami Hildo Bešli, Evi-co Žigič, Mirjano Frauenheim, Katico Punčec, pomočniki: Rudolfom Petrinšak, Ladom Ležajič in vajenci Draganom Radulovič, Robertom Golom in Biserko Dušak. Bolj kot poslovodja Zvonko Gol potrebujejo stikov in informacij o dogajanju v kolektivu. Po Golovem mnenju bi bilo nujno, da se organizirajo po posameznih področjih poslovalnice v sindikalne organizacije, ki pa bi morale izbirati pravi čas za svoje delo, to je »mrtvo« sezono. Delavci po poslovalnicah morajo dobiti več stikov s celotnim dogajanjem v tovarni kot ga imajo sedaj. Potrebno bi bilo razmisliti še o kakšni obliki pritegnitve njihovega hotenja po sodelovanju pri razreševanju bistvenih problemov podjetja.
Prehajamo v čas, ko se bo kupec težje odločal o nakupu čevljev in bo potrebno, da ga bo znal prodajalec tudi prepričati. Poslovalnica v Osijeku sodi v I. kategorijo poslovalnic. Njihov promet lani 6,4 milijone din na sedem zaposlenih kaže, da so dosegli res lep uspeh. Tudi letos, ko je kupna moč padla, posebno v industrijskih krajih, kar Osijek tudi je, rezultati prodali e niso nič slabši in ostajajo po parih na lanskoletnem nivoju po vrednosti pa so za 21 % večji. Do vključno maja so dosegli 2,53 milijona din realizacije v juniju pa naj bi dosegli predvideno še 0,8 milijona din prometa.
Delovna enota 531
Gumarna ima že desetletno tradicijo in je bila prva izmed vzporednih dejavnosti v naši tovarni. Bolj kot zgodovina me je zanimal sedanji trenutek dela v obratu. Obratovodja obrata Valentin Horžen mi je najprej potožil trenutne probleme, nato pa sva se pogovarjala še o veliko stvareh. Pojdimo lepo po vrsti.
Na posameznih delovnih mestih mu manjkajo delavci, kj opravljajo kritične operacije. Poseben primer so obre-zovalke, saj jih polovica manjka, ker so na porodniškem dopustu. Njihova proizvodnja je take narave, da je poleti več dela kot pozimi, vsi pa bi raje delali več pozimi kot poleti. Tudi nekateri zastareli stroji jim povzročajo težave in zastoje. Pa je v oddelku veliko dobre volje in optimizma tako, da premagajo težave. Posebna kritična sta bila letošnji januar in februar, ko so delali s polovično zmogljivostjo, zaradi rekonstrukcije. Sploh je značilno, da bi v določenih obdobjih potrebovali več ljudi, pa spet manj, kar pa je zelo težko izvedljivo. Delajo v treh izmenah vendar je te, žišče na dopoldanskem delu. nekaj manj jih dela popoldne, ponoči pa le štirinajst od sedemdesetih kot jih šteje ta delovna enota. V oddelku so kot v večini primerov pri nas mladi ljudje. Posebno mladoporočenci najbolj pritisnejo pri delu, ker tako zelo potre, bujejo denar.
Osman Elver
V gumami, kjer so na nekaterih delovnih mestih težji pogoji dela in zato tudi višje urne postavke, ne zaslužijo slabo. Težko bi zapisali da so čisto zadovoljni, kajti danes ima vsakdo večje želje in potrebe, kot so njegove realne možnosti.
Obratovodja obrata Valentin Horžem mi je na hitro in v grobem razložil potek proizvodnje v gumami. Najprej sva pričela v skladišču surovin, to je skladišče naravnega ga kavčuka in več vrst kemikalij, ki jih po doma pripravljenih receptih zmešajo v določenih razmerjih s kau-čukom. Recepte pripravijo v našem laboratoriju, seveda pa jih potem preiskusijo in če je potrebno popravijo v gumami sami. Da ni kaučuk pretrd mora biti vskladiščen v prostoru s primemo temperaturo. Ko je zmes pripravljena jo dajo v dvovaljčnik, kjer se gnete določen čas :n nato, podobno kot testo pri potici, razvalja. Ta že pripravljena zmes pa gre še v stiskalnico z visoko temperaturo, ki v model oblikuje podplat. Tega je potrebno je obrezati in pregledati če ni defekten.
Pozneje sem si še enkrat ogledal posamezne faze pri proizvodnem procesu in se pogovarjal s številnimi delavci. Ob dvovaljčniku, kjer delajo veliko poizkusnih zmesi sem se ustavil in opazoval pri delu Braneta Povaleja in Miroslava Čudna. Vprašanje,
Brane Povalej in Miroslav čuden
gumarna
ki sem jima zastavil je biio zelo direktno: »Sta zadovoljna?« »Sva«, sta kratko odgovorila. »Tudi z osebnim dohodkom?« »Tudi, vendar bi ob današnji draginji še kak dinar zelo prav prišel.« Osman Elver je prišel v našo tovarno z Jesenic. Da je prišel v Slovenijo in tu namerava ostati, je vzrok služenje vojaškega roka. Z delom in osebnim dohodkom je zadovoljen. Zasluži od 2000 do 2200 din. Na stroju za obrezovanje je Dani Golmajer spretno obrezoyala podplate. »Veliko je dela, ko so v največji sezoni na porodniškem dopustu.« Za njo so ostali stroji samevali in bili neizkoriščeni.
Opazil sem, da kadar razdeljujem Čevljarjeva obvestila, da jih ljudje z velikim zanimanjem prebirajo, v gumami še celo. Zanimajo se in se primerjajo z ostalimi oddelki po rezultatih dela.
Obratovodja Valentin Horžen je ob koncu dejal, da imajo gumijasti podplati veliko prihodnost, čeprav jih moda večkrat neupošteva.
Božidar Meglič Dani Golmajer
Srečanje v Trbovljah
Delavci iz delovne enote izdelava zgornjih delov 511 so se odločili, da si ogledajo obrat naše tovarne v Trbovljah in se ob tej priložnosti seznanijo s sodelavci v tem obratu.
Tistega dne je bil delovni dan krajši za eno uro. Nekaj minut čez trinajsto je skoraj poln avtobus odpeljal od glavnega vratarja proti Trbovljam. Po krajših postankih v Lahovčah, kjer je bilo kosilo in na Trojanah, smo ob petih prispeli v Trbovlje, kjer smo nekaj sto metrov pred našim obratom morali izstopiti zaradi za avtobus neprevozne makadamske ceste. Pa nam je krajši sprehod po lepem sončnem vremenu kar dobro del.
V obratu nas je sprejel obratovodja Leopold Trdan, ki je razkazal celoten obrat, od vratarnice, lepo urejene menze, garderob, sanitarnih prostorov in seveda same proizvodne hale do pisarn.
Mnoge delavke iz Trbovelj so bile na praksi v oddelku 511, tako da so hitro našle stik s sodelavkami.
Čeprav smo o obratu v Trbovljah že veliko pisali in ga predstavljali v slikah, je vendarle direkten stik boljša pot za medsebojno spoznavanje.
In kakšni so bili vtisi? »čudim se vzornemu redu v obratu,« je povedala ena izmed delavk oddelka 511, druga pa: »Mislila sem, da je v obratu več starih strojev, pa so večinoma novi,« in tretja:
»Sama sem se lahko prepričala, da so norme povsod enake.« Take in podobne misli in ugotovitve so prav gotovo na mestu.
Zvezna republika Nemčija je uvozila v preteklem letu 144 milijonov parov obutve, od tega 106 tisoč parov usnjene. V primerjavi z letam 1971 se je skupni uvoz zvišal za 13 %. Poprečna cena uvozne obutve je znašala v letu 1971 9,12 DM in v letu 1972 9,86 DM. (Poprečna cena obutve, ki jo mi izvažamo v to državo, je znašala v letu 1972 16,66 DM.)
Po enournem ogledu obrata smo odšli na večerjo na bližnjo zelo znano postojanko Klek.
Izvoz obutve se veliko ni spremenil. V letu 1971 je znašal 18,1 mildj. in v letu 1972 18,5 mildj. parov. Poprečna izvozna cena je precej višja kot uvozna in je znašala v letu 1971 16,78 DM in v letu 1972 17,58 DM.
Uvoz obutve v Zvezno republiko Nemčijo raste iz leta v leto in je res škoda, da neugodni jugoslovanski izvozni pogoji ne dovoljujejo večje naše udeležbe na tem tržišču.
Božidar Meglič
Delavke z izdelave gornjih delov 511 v trboveljskem obratu
Uvoz obutve v Zvezno republiko Nemčijo narašča
ORODJE
KOSCA
JOPiSUJ V ČEVLJAR'
VELIK
BLEŠČEČ
METEOR
OBROČI PRI SODU
12NISL3EWA
ZGODBA
EGIPČANSKO
BOŽANSTVO
ELllABETAl
TUDOR
ŽIDOVSKO MOŠKO IME
EISEUHO-
VER3EV
VZDEVEK
FRAUCOSKä
REKA
(ROMA)
RASTL\UA,KI RASTE NA PUŠČAVSKIH TLEH
K
OZRAČJE
DALMATINSKO VINO
AMERIŠKO ŽEN. IME
ČEVLJAR' JE VAS Časopis
M
ODOBRITEV,
PRITRDITEV
OSEBNI
ZAIMEK
VIŠINA,
RAVEN
POLJSKI
PRIDELEK
IME DRSALCA
STARO IME'M 'EČI5TUIC0
KRASTA5TE LUSKIUE M TEMENU DRI OTROCIH
KEGLJAČ,
TAKL3AVEC
ŽIVAHEN
ŠPAUSKI
PLES
B
IME
PEVKE
PRODNIK
ČLOVEK ž VELIKIM NOSOM
CEVČICA
PODZEMELJ SKI HODNIK
TELIČEK
GOSPODAR
EKONOMIJE
ČLOVEK, KI OBETA
FEDERICO
FELLINI
PREBIVALEC
IRSKE
NEVENKA AN PERLE
ZATIRANJ G TEROR
GAJ, GOZDIČEK
IME DVEH ZGODOVIN. KRAJEV V 5EMFR1UI
IUA ERENBURG
SKLON
ZVALNIK
POSEBNI DNEVI' V RIMSKEM KOLEDAHU
ZNAČAJ,
ČUD
JUŽNI DEL LJUBLJANE
NARODNOOS-VOB. BORBA
MLADE
KRAVICE
DEL RADIA ALI TV
USESNI
KAMENČEK
DINAR
OBRADOVIČ
NEVENKA
ITAI.TI5K.
AGENCIJA
KRISTINA
AHAČIČ
ANTON
OMAN
ČEŠKA
PRITRDIL«
HUD
VIHAR
PROPELER,
VIJAK
NOR ,
Človek
KRATICAM ITAL. URO
BELINA,
BELOBA
BREZBARVEN PL1U
POKRIVALO
PRVI
LETALEC
(IKARUS)
MERILO V GLASBI
ftzrijjl
„Czuljari
VRSTA ZOFE, BLAZiNJAK
OČE
TRČENJE
ŽELEZOVA
RUDA
AMERIŠKO MOŠKO IME
ANI
IIVK
ŽITNA
BOLEZEN
"ČEŠEN
ANGELCA
VRSTA
MOČNEGA
RAZSTRELIVA
HRVATSKA
POKRAJINA
VIDA
SREČNIK
ALATALA
NAPISAN
TEKST
„SRAUF1
AVSTRIJSKA VOROČEVAL. AGENCIJA
DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE
LETOVIŠČE POD KAVKAZOM
ZAČETEK
DIRKE
VSTOPI IN IZTOPI V PRODAJNO MREŽO OD 31. maja 1973 DO 27. 6. 1973
VSTOPI
SMEDEREVO Kostié Topiari, CELJE II Sivka Milena, SKOPJE I Angelovski Zoran, ZADAR Tokič Rajna, BANJA LUKA Javorški Mihajlo, TRŽIČ II Mladič Marija, ZADAR Curkov Marija
IZSTOPI
NIŠ II Sretenovič Dragan, MARIBOR I Ul Vinko, OSIJEK Rebič Zlatko, SUBOTICA Bajza Anica, CELJE I Skale Štefan
VSTOPI DELAVCEV V TOVARNO v času od 31. 5. 1973 do 27. 6. 1973
v tehnični sektor: Kranjc Bojan, v splošni sektor: Perko Franc, v menzo Marinšek Tea, v mehanično delavnico: Gričar Franc, v sekalnico: Špik Branko, Istenič Maks, v gumarno: Perko Slavko
IZSTOPI DELAVCEV IZ TOVARNE v času od 31. 5. 1973 do 27. 6. 1973
Samovoljna zapustitev dela: Kerle Slavica, Perko Slavko, Zalokar Marija, Šuligoj Anica, sporazumno prenehanje dela: Jurkovič Jože, odpoved delavca: Hotko Slavica, upokojitev: Slapar Draga, Sedej Franc, v poskusnem roku: Pečar Marjan, v JLA: Žepič Jože.
Zahvala
Ob tragični izgubi mojega očeta se vsem sodelavkam šivalnice 512/1, ki so prispevale za venec ter izrekle sožalne in tolažilne besede, iskreno zahvaljujem.
Vera Levstek
Zahvala
Ker sem zaradi bolezni dalj časa privezana na bolniško posteljo, sem bila prijetno presenečena, ko so me obiskale moje sotovarišice iz menze ter mi izročile darilo sindikalne podružnice. Ta obisk mi je veliko pomenil, ker s tem čutim, da se posveča pozornost s strani članov kolektiva in sindikalne podružnice tudi vsem tistim delavcem, ki zaradi obolelosti niso v podjetju in torej smatram to kot res lepo gesto pozornosti, tovarištva in delavske solidarnosti.
Vsem sodelavkam se za obisk prisrčno zahvaljujem Prav tako tudi iskrena hvala sindikalni podružnici! Z veliko željo, da se po moji ozdravitvi spet srečno vidimo na delovnem mestu, vam želim uspeha in vas pozdravljam!
VERA TIŠLAR
delavka v tovarniški menzi
iz Podljubelja
Nagrad, križanka
Tokrat so nam pri žrebanju pomagale dekleta iz pisarn prodajnega oddelka v III. etaži nove stavbe. Srečne izžrebance je izžrebala Jana Roblek. Izmed 92 dospelih rešitev so bili izžrebani:
1.	nagrada 80 din Marija Bizjak, Pristava 58 Tržič
2.	nagrada 60 din Vida Bobič, prodajni sektor
3.	nagrada 40 din Danica Frantar, obrat Trbovlje
4.	nagrada 20 din Vera Štucin, Pristava 59, Tržič
5.	nagrada 20 din Boža Janežič, ERC
Nagrajenkam čestitamo in jim sporočamo, da jih bo urednik poiskal in prinesel nagrade ali poslal po pošti, ostale reševalce pa vabimo, da prineso križanke za naslednjo številko do 20. j ulij a.
Uredništvo
»Čevljar« glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »Peko« — Ureja uredniški odbor: Bedina Edi (predsednik), Hvalica Slavko (namestnik), Eržen Mirjana, God-nov Vera, Ivnik Branko, Jerebic Slava, Meglič Milka, Podgoršek Anton, Meglič Božidar. — Glavni in odgovorni urednik Meglič Božidar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 70 260, int. 208 — Tisk: CP Gorenjski tisk Kranj v 2900 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
Konec šolskega leta
Zaprla so se šolska vrata. Za mnoge je to pomenilo uspešen konec prizadevanj ali stopnica dalje v njihovem šolanju, za nekatere pa tudi neuspeh. Prvi so se oddahnili in že pričeli razmišljati kako naprej, ali pa se predali brezskrbnemu počitniškemu življenju, drugi pa se bodo morali potruditi in popraviti zamujeno na popravnih izpitih ali prihodnje leto.
Letos je končala redno srednjo tehniško čevljarsko šolo, ki deluje v okviru Tekstilnega centra Kranj že peto leto, druga generacija dijakov — od teh 9 naših štipendistov. Vseh devet je diplomo uspešno zaključilo, kar nas še posebej razveseljuje. Eni od njih se odločajo za nadaljnji študij, drugi pa se bodo vključili v našo delovno skupnost in se kot pripravniki uvajali za odgovarjajoča delovna mesta.
Na splošno pa lahko ugotavljamo, da so učni uspehi naših štipendistov v zaključnem šolskem le-
tu zelo dobri, še posebno skupina čevljarskih tehnikov, saj samo trije od 24 štipendistov na tej šoli, niso uspešno izdelali in imajo popravne izpite.
V tem šolskem letu so zaključili šolanje
Majcen Stanislava, ki je 20. 4. 1973 diplomirala na I. stopnji ekonomske fakultete.
Na delovodski šoli strojne stroke pri Tehniški šoli za strojno stroko v Ljubljani sta uspešno zaključila šolanje naša delavca
Istenič Mirko, samostojni orodjar za pete in napetnike in Kralj Anton, mojster v oddelku plastike.
Na srednji tehniški čevljarski šoli so dne 23. junija 1973 diplomirali: Logar Majda, Novak Marjeta, Madjar Barbka, Peharc Marko, Meglič Srečko, Rožič Zlata, šte-fe Jože, Giulliatti Roža, Tomažin Irena.
Vsem iskreno čestitamo in jim želimo še veliko delovnih uspehov.
Milka Meglič
Srečo Bodlaj
Mojstrica Mila Kralj s praktikantka Ida Meglič
Dragi Jazbec in Marjeta Ribnikar
Praktikantje v tovarni
V drugi polovici junija je prišlo v naše podjetje večje število srednješolcev na' redno prakso, ki traja najmanj štirinajst dni in ne več kot mesec dni. Od bodočih čevljarskih tehnikov, pa ekonomskih tehnikov, strojnih tehnikov do gimnazijce» splošne in pedagoške smeri; Večinoma so to naši štipendisti in je prav, da se že med samim šolanjem pobliže seznanijo s poslovnimi procesi in kolektivom naše tovarne. Vsakdo ima natanko določen potek svoje prakse, obiskal sem nekaj praktikantov in se z njimi pogovarjal.
Dragi Jazbec in Marjeta Ribnikar sta končali II. letnik ekonomske srednje šole v Kranju. Našel sem ju v skladišču furnitur, kjer sta obrezovali v blago odtisnjene znake Afisa. Najbolj sta pohvalili prijaznost ljudi, s ka terimi prihajata v stik. Živ,
se zanimata za vse, kar se dogaja okrog njiju, stvari pa v glavnem že poznata, saj so jih obravnavali v šoli.
Letos je s prav dobrim uspehom končal III. letnik tehnične čevljarske šole v Kranju Srečo Bodlaj, ki vzbuja veliko pozornost zaradi svojih precej dolgih in gostih las. »Zame ta praksa ne predstavlja nič posebnega, ker smo že vse leto hodili na prakso v tovarno enkrat tedensko, prav zato se mi zdi, da je tudi nekoliko predolga ali bolje, počitnice bodo prekratke.« Srečo zelo rad potuje: »Tudi letos bom šel na potepanje v Amsterdam, se-
Znano je, da imamo v na-šj tovarni celo vrsto vzporednih dejavnosti kakor gumar-no, obrat za predelavo plastičnih mas in obrat za pripravo' in predelavo' poliuretanskih pen. Znano je nadalje, da je ravno poliuretan tisti material, ki je primeren samo za izdelavo podplatov temveč za najrazličnejše izdelke, kj niso namenjeni zgolj za čevljarsko industrijo.
Ko je naša tovarna prevzela bivši Runo, se je tu razvil obrat za izdelavo po!:u-retanskih podplatov, ki jih ne izdelujemo samo za naše potrebe, temveč tudi za tuje kupce. Kompleks bivše tovarne Runo je bil zelo zanemarjen in dotrajan, zato se je delna adaptacija izvršila že lani, dokončno pa smo ta obrat preuredili letos. Vse lesene stropove smo nadomestili z železobetonskimi, zamenjali smo vse mizarske izdelke, to je okna in vrata, napeljali centralno kurjavo in novo električno instalacijo, napravili nove tlake, pretežno vinaz, prostori so dobili popolnoma novo podobo. Postali so svetli in zračni, predvsem pa funkcionalni in vsestransko uporabljivi.
V zadnjem, to je drugem nadstropju so predvideni prostori za modelne mizarje in pa za orodjarske vajence; mizarska delavnica meri 94 m2, orodjarska pa 198 m2. Obadva prostora sta že popolnoma končana in pripravljena za vselitev. V prvem nadstropju je velika garderoba in pa že obstoječ prostor, ki se zaenkrat funkcionalno ne bo menjal. Pritličje je namenjeno za skladišče nevnetljivih materialov, ker smo po odločitvi tehničnega vodstva tovarne stroj za vlivanje podplatov postavili ob že obstoječo Desmo. Popolnoma ločen od skladišča je prostor za klima napravo, ki je tudi že gotova. V isti etaži je še ena garderoba, v čemer je vprašanje garderob v Pur-u v celoti rešeno.
S to adaptacijo smo pridobili približno 820 m2 čiste površine in to z razmeroma majhnimi stroški. Po predračunu izvajalca, ki pa je naša
veda z avtostopom.« Popravil si je zaščitna očala in stopil k stroju. Zdelo se mi je, da je precej spretno opravljal posamezne faze dela.
V izdelavi zgornjih delov 512 je bila na proizvodnem delu Ida Meglič, ki je končala
II.	letnik kranjske gimnazije. Porezovala je nitke, veliko raje pa bi delala v laboratoriju, kjer pa žal ni bilo ustreznega mesta. Ko bo končala gimnazijo namerava študirat jezike na filozofski fakulteti.
Cez leto ali dve pa bodo nekateri izmed praktikantov že naši sodelavci.
Božidar Meglič
komisija za investicije v tovarni potrdila, naj bi adaptacija stala približno sto milijonov — starih dinarjev. S sprotnim reševanjem tehničnih problemov v teku izvedbe del s strani naše nadzorne službe biroja, ki je skupno z izvajalcem iskala enostavnejše in cenejše rešitve smo uspeli znižati stro-’ ške vsaj za 30 %, to je za dobrih 35 starih milijonov. Kot primer naj navedem, da nismo dovolili, da bi izvajalec v celoti zrušil stropnih konstrukcij, temveč smo uporabili obstoječe železne nosilce kot nosilne elemente, na katere smo naredili betonske plošče. S tem je odpadlo opažen je s podpiranjem, stanjšala se je debelina betonske konstrukcije in zmanjšala količina betonskega železa, kar je seveda občuten prihranek. Takih in podobnih primerov bi lahko navedli še več, mislim pa, da ne bi imelo smisla bralce našega glasila gnjaviti s podrobnostmi.
Omenim naj še to, da smo istočasno naredili novo pralnico in likalnico in nabavili še en pralni stroj, tako da so se perice preselile iz matične tovadne v nove prostore na območje obrata za pripravo in predelavo poliesterskih pen. V teku je postavitev ograje, s čemer bomo dosegli, da bo območje obrata zaprto in zavarovano.
Upamo, da smo s tem kratkim prikazom uspeli prikazati na eni strani obsežnost izvršenih del, na drugi strani pa to, da je povsod možno s stalno kontrolo in racionalizacijo izvedbe doseči občutne prihranke.
Ivo Otorepec
PROIZVODNJA OBUTVE V AVSTRIJI — 18,5 % PLUS
Po podatkih gospodarskega urada za čevljarsko industrijo je avstrijska proizvodnja obutve v letu 1972 bila povečana za 18,5 %. Izdelanih je bilo skupno 24.224.365 parov ali 3.296.480 parov več kot v letu 1971. Najbolj se je zvišala [proizvodnja sandal In sandalet.
Literarni kotiček
Tokrat objavljamo drugo zgodbo, ki pa ni iz naše tovarne in upajmo, da se pri nas ne bo nikdar zgodilo kaj podobnega.
Urednik
Se boš vrnil z dela?
V	tovarni so dobili nov stroj. Ko so ga pripeljali v veliko dvorano, kjer naj bi ga postavili, se je zbralo okrog veliko radovednežev. Čeprav jih je obratovodja neprestano opozarjal, naj se umaknejo, je bilo radovednežev vse več. Prišli so si ogledat nov avtomat, ki naj bi nadomestil veliko delavcev in znatno povečal proizvodnjo. Nekaj ur je trajalo, preden so namestili ogromen stroj na zanj določeno mesto.
Potem je prišel direktor tovarne in slovesno spustil napravo v pogon. Zahrumela je velika jeklena pošast in zmagoslaven nasmeh se je pokazal na obrazih strokovnjakov, ki so sodelovali pri njeni montaži in vložili mnogo časa in truda v spoznavanje njenega delovanja. Ko so videli, da stroj v redu dela, so se nekoliko oddaljili in se pogovarjali o tej veliki pridobitvi za njihovo tovarno.
Nek novinec pa se je radovedno približal hrumečemu stroju in si ogledoval veliko število raznih gumbov, pod katerimi so bili napisi v angleščini, ki jih ni razumel. Tedaj se mu je roka kar sama od sebe sprožila in pritisnila na enega od gumbov.
Naenkrat stroj zahrumi s še večjo močjo, top udarec zadoni in glasen krik se razleže po prostorni dvorani. Ljudem je zle-denela kri v žilah. Priskočil je najbližji, ki se je spoznal na stroj in ga ustavil. Na tleh je ležal delavec. Bä je ves okrvavljen, z razmesarjenim obrazom, obleko mu je raztrgalo in mu odtrgalo desno roko.
Takoj je prihitel zdravnik. Pokleknil je k razmesarjenemu telesu in samo počasi odkimal. Delavec je bil mrtev. Vsi prisotni so bili bledi. Molčali so in zrli s široko odprtimi očmi v izmaličeno truplo.
V	ogromni dvorani je še odmeval krik delavca. Vsem je še zvenel v ušesih in stali so kot vkopani. Prvi se je zganil zdravnik in pokril truplo z belim pregrinjalom.
Vsi so se kat avtomati obrnili in počasi odšli iz dvorane. Vsi so odšti. Ostal pa je ogromen stroj, iz katerega so molele velike vilice, ki so se sprožile ob pritisku na gumb in ubile mlado življenje. Na tleh pred strojem pa je ležalo z belim prtom pokrito truplo delavca.	Katarina
Zaključena
adaptacija
Nesreče pri delu
POSPLOŠENA ANALIZA NESREČ PRI DELU V MESECU MAJU 1973 7. 5.1973
delovno mesto — sekalec usnjene podloge
kratek opis nesreče — ponesrečena oseba je peljala voziček
s partijami k stroju, nenadoma ji je spodrsnilo in je padla.
posledica — zlom desne roke
vzrok nesreče — neprimerna obutev
10.5.1973
delovno mesto — sekalec zgornjega usnja
kratek opis nesreče — med sekanjem se je material umaknil izpod nožev, ponesrečena oseba je pritisnila na gumb, stroj je udaril...
posledica — poškodba kazalca in sredinca leve roke vzrok nesreče — nepazljivost pri delu
14.5.1973
delovno mesto — pomožni izdelovalec sekalnih nožev
kratek opis nesreče — pri prekladanju pločevine se je urezal
v dlan desne roke
posledica — poškodba dlani
vzrok nesreče — nepazljivost pri delu
15. 5.1973
delovno mesto —
kratek opis nesreče — padec na poti na delo
posledica — zlom leve roke v zapestju vzrok nesreče — nepazljivost pri hoji 21. 5.1973
delovno mesto — brizgalec plastičnih mas kratek opis nesreče — ko je v vreči nesel material po stopnicah, mu je spodrsnilo in je padel posledica: poškodba desnega ramena vzrok nesreče — nepazljivost pri hoji po stopnicah 29.5.1973
delovno mesto — čiščenje kalupov na stroju Desma kratek opis nesreče — poškodovani je držal posodo z razredčilom v levj roki. Opazil je, da mu posoda drsi iz roke, hotel jo je zadržati, napravil je sunek z roko in tekočina je brizgnila ponesrečencu v oko. posledica — poškodba očesa
vzrok nesreče — nepazljivost pri delu in neupoštevanje varnostnih predpisov (ni uporabljal predpisanih zaščitnih očal)
Povzetek
Skupno je bilo 6 nesreč pri delu, na delovnem mestu se jih je pripetilo 5, 1 pa na redni poti na delo.
Iz navedene analize vidimo, da so se kar tri nesreče pripetile zaradi spodrsljaja in padca, tri pa na delovnem mestu pri opravljanju dela.
Ce nesreče ocenimo vidimo, da so se končale le z lažjimi poškodbami, zavedati pa se moramo, da bi bile vse poškodbe lahko težje. Ko iščemo vzroke za posamezno nesrečo vidimo, da je v vseh primerih prevladoval kot vzrok nesreče subjektivni, torej človeški faktor.	Pavel Feme
Odločilna je hitrost
Praznovanje gasilcev
Slavnostna seja s podelitvijo priznanj in gasilska vaja na tovarniške objekte.
V četrtek, 21. junija je bila v prizidku jedilnice slavnostna seja gasilskega društva, kjer je predsednik društva Edo Petek prebral poročilo o 20-Ietnem delu gasilcev, ki je bilo po njegovi oceni uspešno. Za v bodoče je želel, da se gasilci številčno povečajo in strokovno izpopolnijo. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi glavni direktor Jože Dolenc, ki se je v svojem nagovoru zahvalil gasilcem za njihovo požrtvoval-
no delo in želel v bodoče prav takih uspehov. Čestital je tudi vsem, ki so dobili priznanje za dvajset oziroma desetletno delo. Priznanja je podelil Janez Valjavec, predsednik občinske gasilske zveze, ki je med drugim dejal, da se dvajsetletnica našega gasilskega društva sovpada z devetdesetletnico gasilskega društva v Tržiču. Za dvajsetletno delo so dobili priznanje Anton Bečan, Franc Dof-brin, Peter Frantar, za desetletno pa Marjan Meglič, Jože Paplar, Franc Dobrin, Lado Bobič in Janez Benčina.
Raport Francija Šavsa glavnemu direktorju Jožetu Dolencu
Naslednji dan je ob drugi uri zatulila sirena, kot znak za začetek vaje. Iz podstrešja stare stavbe se je valil dim, tako da so nekateri ne-obveščeni člani kolektiva mislili, da gre za resničen požar. Po nekaj minutah so se našim gasilcem že pridružili gasilci BPT in takoj nato še gasilci sosednjega ZLIT-a in mestne gasilske enote. V nekaj minutah so mogočni curki začeli gasiti namišljeni požar. Velika hitrost in dobra
organizacija sta nas navdušili.
Čeprav je deževalo, to ni motilo vaje. Po končani vaji so se desetine postrojile na tovarniškem dvorišču, poveljnik naše desetine Franci Šavs pa je predal raport o vaji glavnemu direktorju Jožetu Dolencu, ki se je gasilcem še enkrat zahvalil.
V vaji je sodelovalo 36 gasilcev, ki v celoti zaslužijo pohvalo.
Usnjariada 73
Naši šahisti so bili tretji na usnjarjadi
23.	in 24. junija je bila v Kranju že tradicionalna usnjariada, peta po vrsti. Tokrat je bila prirediteljica tovarna obutve Planika iz Kranja. Na usnjariadah sodelujejo skoraj vse usnjarsko predelovalne tovarne iz Slovenije. Letos je bil rekorden obisk nastopajočih, saj je nastopilo kar 16 podjetij: Industrija usnja Vrhnika, Tovarna usnja Kamnik, Toko Domžale, Konus Slovenske Konjice, Tovarna usnja Šoštanj, Tovarna usnja Slovenj Gradec, Alpina Žiri, Jadran-cici-ban Miren pri Gorici, Koteks-Tobus Ljubljana, Tovarna obutve Novo mesto, Tovarna lahke obutve Šentjur pri Celju, Jelen Tolmin, Kopitarna Sevnica, Planika Kranj in Peko Tržič. Tekmovalo je 70 ekip, to je 500 tekmovalcev. Iz iiaše tovarne je sodelovalo
37 športnikov. Vzrok za veliko število nastopajočih sta gotovo tudi 70-letnica naše tovarne in 20-letnica Planike.
Tekmovanja sama so bila zelo borbena, kljub temu da so bila igrišča za posamezna tekmovanja raztresena po vsem Kranju in so tako ekipe ostale brez svojih navijačev. Z organizacijo se prirediteljica ni preveč postavila, saj so se igre pričele z zamudo, poti do igrišč so bile slabo označene itd.
Pri sestavi naših ekip smo naleteli na različne težave, a smo kljub vsemu dosegli lep uspeh, drugo mesto v skupni razvrstitvi, za prirediteljico.
Skupna uvrstitev:
1.	Planika Kranj
2.	Peko Tržič
3.	Tovarna usnja Vrhnika
4.	Konus Slovenske Konjice
5.	Utok Kamnik
Prvi
v rokometu
Na občinskem sindikalnem prvenstvu je naša ekipa osnovne organizacije sindikata po ogorčenem boju s prvo ekipo BPT zmagala po streljanju sedemmetrovk.
Na prvenstvu je sodelovalo osem ekip: BPT I, BPT II, Tovarna kos in srpov, Rog, SGP, Mesarsko podjetje, Ti-ko in Peko.
Zaradi slabega vremena je odpadlo predtekmovanje tako, da je bil turnir na izpadanje.
Pri žrebu smo imeli izredno srečo, saj smo nastopili v zadnjem četrtfinalu, in to proti ekipi BPT II, ki se ni mogla resneje upirati. Premagali smo jo z visokim rezultatom 17:4. V polfinalu smo se srečali z ekipo SGP, ki je bila soliden nasprotnik. Čeprav o naši zmagi ni bilo dvoma niti za trenutek, smo tekmo zaključili z ne preveč visokim rezultatom 13:9. V finalu smo se pomerili z ekipo BPT I, ki je bila favorizirana, kajti v njej so nastopali kar štirje igralci prvega moštva Tržiča, ki je bilo letos peto v Sloveniji. Začetek tekme je bil nekoliko nervozen, nato pa se je razplamtel boj za vsako žogo in sekundo.
Ekipi sta se menjavali v vodstvu, tik pred koncem pa smo vodili že z dvema zadetkoma prednosti, prednost pa je v hipu izplahnela, ko so igralci BPT realizirali dve sedemmetrovki, drugo v zadnjih sekundah. Rezultat 7:7. Kot so določale propozicije, smo tekmo nadaljevali s streljanjem sedemmetrovk. Naš odlični vratar Jože Meglič iz poslovalnice v Tržiču je prvi dve od petih ubranil. Nato smo: Božidar Meglič, Dušan Jazbec, Niko Hladnik in Franci Jazbec, ki je bil poleg vratarja Megliča najboljši v naši ekipi, zapovrstjo zadevali mrežo utrujenega Laiba-cherja, tako da Marjanu Dovžanu sploh ni bilo potrebno streljati zadnje sedemmetrovke. Za našo ekipo so nastopili poleg že omenjenih: Miro Mežek, Viktor Sedej in Rudi Nunar.
Na svečanem zaključku je predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivko Bergant podal prvouvrščenima pokale, tretji uvrščeni ekipi SGP pa diplomo.
Tekmovanje je odlično pripravila in vodila rokometna sekcija TVD Partizana iz Tržiča, ki zasluži vse priznanje.	Božidar Meglič
6.	Toko Domžale
7.	Tovarna usnja Šoštanj
8.	Koteks-Tobus Ljubljana
9.	Tovarna usnja Slovenj-gradec
10.	Alpina tiri V posameznih panogah pa smo zasedli naslednja mesta: kegljanje 2. mesto, streljanje ženske 2. mesto, šah 3. mesto, balinanje 6. mesto, namizni tenis 6. mesto, mali nogomet 5.—8. mesto.
Boris Janc Anton Zaletel