YU ISSN 0040-1978
Razvoj kmetijstva-prednostna naloga (stran 2)
36 let artilerijsko raketnih enot (stran 5)
Priznanje vsem, ki so aktivni (stran 6)
Spomin na prof. Toneta Šifrerja (stran 9)
Tragedije, ki jih piše življenje (stran 11)
LETO XXXIII., ŠT. 44	Ptuj, 6. novembra 1980 CENA 5 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
SPOMINI, KI OBVEZUJEJO
v spomin na padle borce NOB,
na vse naše drage pokojnike je v
petek 31. oktobra v organizaciji
občinske konference ZSMS Ptuj
potekala osrednja komemorativna
svečanost ob spomeniku padlim na
starem mestnem pokopališču v
Ptuju.
Učenci osnovnih šol, dijaki,
delovni ljudje in občani ptujske-
občine so se že nekaj pred poldne-
vom zbrali pred ptujskim ma-
gistratom, od koder so v žalni
povorki odšli na staro mestno
pokopališče. Predstavniki družbe-
nopolitičnih organizacij in SO
Ptuj so k spomeniku padlim bor-
cem položili vence in se poklonili
njihovemu spominu. Učenci in
dijaki so ob spomeniku prižgali
svečke, za tem pa so pričeli z ža-
lno slovesnostjo.
Milan Cucek, sekretar občinske
konference SZDL v Ptuju je v
komemorativnem govoru obudil
spomin na dogodke pred več kot
tremi desetletji, na številne žrtve
NOB, ter pri tem povdaril nepre-
cenljiv delež velikana naše revolu-
cije, nove Jugoslavije, pokojnega
predsednika Josipa Broza TITA.
V komemorativnem kulturnem
sporedu so nastopili člani ptujske-
ga pihalnega orkestra, učenci OŠ
Franc Osojnik in dijaki CSUI
Ptuj.
Ob dnevu mrtvih pa so se prej-
šnji teden zvrstile komemorativne
svečanosti skoraj v vseh krajevnih
skupnostih na območju ptujske
občine. Zaživeli so grobovi padlih
borcev, spominska obeležja,
prižganih je bilo tisočero svečk —
v Opomin na vse tiste, ki jih ni več
med nami, a živijo v naših srcih.
Tako sd nam poročali med dru-
gim tudi iz KS Hajdina, Kidriče-
vo, Dolena, Destrnik, Gorišnica,
Markovci, Cirkovce ter od drugod,
da so v organizaciji krajevnih od-
borov ZZB NOV potekale
spominske svečanosti od koder so
delegacije ponesle vence na
spominske plošče, obeležja, k
spomenikom padlih, skratka ni bi-
lo groba ne spomenika na katerem
ne bi zagorela svečka spominov.
M. Ozmec
Osrednja komemorativna svečanost v ptujski občini je tudi (etos potekala ob spomeniku na starem mestnem
pokopališču v Ptuju. Zbranih je bilo več tisoč mladih, delovnih ljudi in občanov.
ZBORI SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
V sredo na ločenih sejah
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopoli-
tični zbor skupščine občine Ormož se bodo v sredo, 12. novembra
sestali na ločenih sejah in obravnavali razmeroma obširen dnevni red.
Poleg uvodnih formalnosti, pregleda sklepov in potrditve zapisnika
zadnje seje bodo na sejah vseh treh zborov obravnavali predvsem
naslednja vprašanja:
Informacijo o poteku usklajevanja samoupravnih sporazumov o
temeljih plana SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje
(stališča občinskega izvršnega sveta o tem objavljamo na 2. strani).
Nadalje bodo obravnavali osnutek družbenega dogovora o razmestitvi
izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov usmerjenega izobraževa-
nja v SR Sloveniji in družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske
politike v SRS — spremembe in dopolnitve.
S področja normativne dejavnosti in kadrovske politike v okviru
občine bodo na vseh treh sejah sklepali o odloku o družbenem svetu za
davčno politiko v občini Ormož, imenovali načelnika za ljudsko
obrambo občine Ormož, delegate v oba družbena sveta občine in
delegata v svet osnovne šole nar. heroja Vinka Megla Tomaž pro
Ormožu. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta
sklepala še o predlogu odloka o registraciji, označevanju in reji psov v
občini Ormož ter o nekaterih premoženjsko pravnih zadevah.
- u
OCENA STANJA IN
NADALJNJE NALOGE
Včeraj popoldne, 5. novembra sta se v Mariboru sestala na skupni
seji medobčinska sveta ZKS in Zveze sindikatov za območje podravskih
občin. Člani obeh forumov so skupno ocenili stanje in nadaljnje naloge
Zveze komunistov in zveze sindikatov pri pripravi in sprejemanju
planskih dokumentov za obdobje 1981—85.
Nadalje so obravnavali vključevanje gospodarstva Podravja v
mednarodno delitev dela, povezano z nalogami ZK in ZSS pri uresni-
čevanju dokumentov in smernic za pospešeno razvijanje gospodarskih
odnosov s tujino, s posebnim poudarkom na sodelovanju z deželami v
razvoju.
Iz gradiva, ki je bilo pripravljeno za sejo, preberite povzetek na 5.
strani.	t-
Učenci in delovni ljudje
pomagali pri trgatvi
v Kmetijskem kombinatu Jeruzalem Ormož so nam povedali da
so jim na pomoč pri spravilu grozdja priskočili učenci osnovnih šol
Ormož, Tomaž, Miklavž pri Ormmožu, Velika Nedelja in osnovne šole
Središče ob Dravi. Prav tako pa so pomagali delavci upravnih služb
kmetijskega kombinata -ter delavci ormoške oj^činske uprave.
Podobno akcijo so imeli v načrtu v torek, ko bi se delavcem občinske
uprave pridružili še nekateri kolektivi ormoških delovnih organizacij,
žal pa jim je načrte zmedlo vreme, povedali pa so, da bodo kmetijske-
mu kombinatu priskočih na pomoč takoj, ko bodo to dopuščale vre-
menske razmere.
JB
JUTRI V PTUJU PROSLAVA OB 40-LETNICI
V. DR2AVNE KONFERENCE KPJ
Širina in moč naše
revolucije
Komite občinske konference
ZKS Ptuj je za jutri popoldne, v
petek 7. novembra, pripravil osred-
njo prosUvo v počastitev 40-letnice
pete državne konference KPJ, ki je
bila od 19. do 23. oktobra 1940 v
zagrebškem predmestju Dubravi.
Čeprav se je konference udeležil
101 delegat iz vseh jugoslovanskih
pokrajin, je bila izvedena v največji
tajnosti.
Proslava bo ob 18. uri v avli
CSUI (centra srednjega usmerjene-
ga izobraževanja) v Ptuju. Po
slavnostnem nagovoru Jožeta
Botolina, predsednika občinske
konference ZKS Ptuj, bo slovesen
sprejem 16 novih članov v ZK in
izročitev spominskih knjižnih daril
39 članom ZK, ki imajo letos 30 let
neprekinjenega staža v ZK.
Sledil bo pester kulturni pro-
gram, ki ga bodo izvajali: mladin-
ski pevski zbor OS Tone Znidarič
skupaj z vojaki iz vojašnice Du.šana
Kvedra v Ptuju, mladi recitatorji iz
ptujskih srednjih šol in gledališki
igralec Jože Zupan, ki bo recitira!
odlomke iz govora tovariša Tita, ki
ga je imel pred 40 leti na peti držav-
ni konferenci v Zagrebu. Program
pripravljajo pod skrbnim vod-
stvom režiserja Petra Malca.
- Ob tem velja poudariti, da so
Titove besede na peti državni kon-
ferenci pomenile tudi akcijski pro-
gram. Partija je bila po tej kon-
ferenci še bolj odločna in enotnejša
v boju, čvrsto organizirana z jas-
nim pohtičnim izhodiščem, zato je
bila tudi sposobna hitro in odločno
reagirati na usodne in dramatične
dogodke, ki so kmalu sledili.
Daljnosežni zgodovinski smisel pe-
te državne konference se je potrje-
val skozi vsa desetletja, njena
sporočila pa so aktualna tudi še da-
nes.
Prav zalo ima jutrišnja proslava
v Ptuju še toliko večji pomen. Na
proslavo so vabljeni vsi občani.
FF
SNEG NAS JE
PRESENETIL
OTROKOM
VESELJE,
KMETIJCEM
SKRB
v nedeljo, ko smo opazili prve
snežinke, so se otroci razveselili in
v mislih že imeli veselje na snegu,
kmetje pa so upali, da sneg ne do
povzročil resnejših težav. Bolj
^skrbljeni so bili v ponedeljek, še
bolj pa v torek, ko je vse kazalo, da
misli zima čisto zares. Sneg le
prekril polja, na njih je ostalo
precej sladkorne pese, krmne
pese, koruze, precej planiranih
površin je ostalo neposejanih, na
marsikaterem trsu še visi grozdje.
Zima nas je torej neprijetno
presenetila, saj ni upoštevala, da
so letošnja jesenska opravila v
Zamudi zaradi slabega vremena
s>pomladi. skozi leto in med samim
spravilom poljščin. Ob zaključku
redakcije — v torek ni bilo realnih
'Zgledov, da se bo vreme hitro iz-
^Ij.šalo ter omogočilo nadokna-
diti zamudo v kmetijstvu, zato
lahko izrazimo le upame, da se bo
'o vendarle zgodilo. Poljščine je
Vendar ptotrebno pospraviti, da pa
prihodnje leto ne bo primanjko-
valo kruha, moramo posejati še
precej pšenice . . .
JB
Sneg in grozdje na trsu — dokaj neobičajna kombinacija
Dopolnilni pouk
prebivalstva s podro^
splošne ljudske obrambe
in družbene samozaščite >
v ptujskih krajevnih skupnostih se v mesecu novembru orga-
nizira usposabljanje delovnih ljudi in občanov v trajanju štirih ur za
štiri zelo zanimive teme. V naslednjih mesecih pa v KS na območju
celotne ptujske občine.
Občani imajo pravice in dolžnosti, da v svoji krajevni skupnosti
aktivno sodelujejo v pripravah na splošni ljudski odpor, da se med
drugim usposabljajo za obrambo in zaščito, ter pravico, da se jim v
okviru sistema in obrambnih načrtov zagotovijo pogoji za uspo-
sabljanje in udeležbo v raznih oblikah odpora.
V	mesecu novembru se bo pričelo z novimi temami usposab-
ljanje delovnih ljudi in občanov po krajevnih skupnostih Ptuja. Cilj
vzgoje in usposabljanja občanov je, da se moralno, politično in
psihološko pripravijo, ter strokovno usposobijo za učinkovito delo-
vanje v vseh aktivnostih s področja splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite. Osnovni smoter in naloga je usposabljanje in
pridobivanje znanja za zaščito in samozaščito delovanja v KS.
Usposabljanje občanov in delovnih ljudi za nalogo SLO in DSZ
vodi in organizira oddelek za ljudsko obrambo SO Ptuj v sodelovanju
s komiteji za SLO in DSZ v KS. sveti KS in v sodelovanju z Delavsko
univerzo, ki je operativni in pedagoški izvajalec pouka. Temo za
pouk prebivalstva je predpisal republiški sekretariat za ljudsko ob-
rambo SRS.
Program usposabljanja je zasnovan na principu aktivnega
pouka z namenom ustvarjalnega sodelovanja med udeleženci pouka
in predavatelji.
V	skupinah bo okoli 80 do 100 občanov, tako da bo pouk
omogočal tudi povratno informacijo, hkrati pa vzpodbujal ob-
rambno zavest in varnostno kulturo delovni ljudi. Posebno nalogo pri-
neposredni organizaciji pouka bodo imeli sveti KS in komiteja za
SLO in DSZ v KS.
V	določilih republiškega sekretariata za ljudsko obrambo SRS
je povdarjeno. da je program usposabljanja občanov in delovnih
ljudi za naloge SLO in DSZ OBVEZENjn skupen za vse občane ne
glede na njihovo razporeditev v sistemu splošne ljudske obrambe.
Razporeditev predavanj pripravijo KS skupaj z DU Ptuj, ki
bodo v skladu z možnostmi poskrbeli, da k pouku ne bodo hkrati
vabljeni vsi člani gospodinjstva. Evidenco pnsotnosti bodo vodili
dežurni organi v krajevni skupnosti.
Na osnovi vabil za udeležbo pouka prebivalstva se morajo. OB-
VEZNO udeležiti:
—	moški od 16. do 60. leta starosti.
—	ženske od 16. do 55.1eta starosti.
ne glede na razporeditev v sistemu SLO (delovna dolžnost,
civilna zaščita, vojaški razpored).
Od udeležbe dopolnilnega pouka so OPRAVIČENI:
—	rezervne in aktivne starešine oboroženih sil,
—	pripadniki milice,
—	slušno in telesno prizadete osebe.
Konkretne primere opravičenosti od pouka bo obravnaval svet
KS na osnovi pismenih obrazložitev odsotfiosti.	j
Spjošna ljudska obramba in družbena samozaščita se lahko;
razvija in dograjuje samo na temelju podružbliania m množičnosti |
delovnih ljudi in občanov v sistemu obrambnih priprav. Zato pozi- i
vamo vse občane in delovne ljudi, da se aktivno ter kreativno!
vključijo v dopolnilni pouk usposabljanja, ter s svojo udeležbo!
zagotovijo nemoteno izvajanje pouka.	I
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
PREDSEDSTVO MS SZDL ZA PODRAVJE
Pozornost
gospodarjenju
in izobraževanju
Devetmesečni rezultati gospodarjenja v podravski regiji niso dovolj
ugodni, posebej Se v primerjavi s predvidevanji v planskih dokumentih
za to obdobje. Člani predsedstva MS SZDL, ki so se sestali v sredo, 29.
oktobra v Slovenski Bistrici, so namenili pozornost prav izvoznim pri-
zadevanjem gospodarskih organizacij. V marsikateri je uvoz še vedno
večji od izvoza, kljub dogovorjenim usmeritvam na tem področju. Zato
podatki zaskrbljujoče delujejo prav v času usklajevanja planskih do-
kumentov za naslednje srednjeročno obdobje, ko ugotavljamo, daje v
dokumentih izvozu namenjeno neustrezno mesto. Tudi rast družbenega
proizvoda v regiji ne dosega predvidevanj, kar pomeni, da bo treba ob
načrtovanju vseh vrst porabe v naslednjem letu krepko razmisliti o
umestnosti pripravljenih programov.
V	tern času bo potrebno zares konkretno pregledati planske do-
kumente, saj člani predsedstva ugotavljajo, daje planiranje med repu-
bliko in občinami precej neusklajeno. Posebno se to odraža na področju
kulture in telesne kulture, saj republiške interesne skupnosti ob svojem
načrtovanju vse premalo upoštevajo rast družbenega proizvoda v po-
sameznih občinah.
NAČRTOVANJE POTREB PO KADRIH
Ena od pomembnih nalog planiranja je tudi načrtovanje potreb po
kadrih in v zvezi s tem načrtovanje izobraževalnih zmogljivosti v po-
sameznih občinah. Člane predsedstva je s predlogom razmestitve izva-
janja vzgojnoizobraževalnih programov in števila oddelkov 1. letnika
srednjega usmerjenega izobraževanja v podravski regiji seznanil
predstojnik mariborske enote Zavoda za šolstvo SR Slovenije Viktor
Sveiger. Predlog je osnova za dokončno uskladitev družbenih potreb po
usmerjenem izobraževanju, prinaša pa nekaj bistvenih sprememb prav
za podravsko regijo. Tako bi v prihodnjem šolskem letu zmanjšali število
oddelkov prvih letnikov v mariborski občini od sedanjih 189 na 178, v
ptujski občini pa od sedanjih 27 na 22 oddelkov. Po novem predlogu v
ptujskem centru srednjega usmerjenega izobraževaja popolnoma izpade
kot samostojna usmeritev pedagoška, ki je v ceh regiji zmanjšana na 5
oddelkov. V Slovenski Bistrici je predvidena usmeritev za izobraževanje
kovinarjev, medtem ko za Lenart in Ormož ni predvidenih samostojnih
usmeritev, kot je bilo to že v prvem predlogu.
Treba je reči, da v predlogu niso zajeti dislocirani oddelki posa-
meznih šol, ki jim je potrebno nameniti posebno pozornost. Člani
predsedstva so povdarili, da bomo morali utrditi predvsem ekonomski
položaj dislociranih oddelkov in njihovo materialno odvisnost od ma-
tičnih šol. V omenjenem številu oddelkov prvih letnikov tudi niso zajeti
oddelki za odrasle, kijih predlog predvideva v posameznih občinah.
Javna razprava bi naj torej dala dokončno uskladitev, čeprav se še
vedno pojavlja vprašanje potreb združenega dv-ic. po posameznih kad rih,
ki niso znane. In v času planiranja jih bo pač potrebno zbrati ter jih tudi
utemeljiti. Tako v podravski regiji kot v celi repubhki je še vedno prisotna
težnja po izobraževanju večjega števila učencev kot ga sploh premore-
mo. Tukaj se računi šolnikov ne ujemajo s številom populacije, še manj
pa s potrebami združenega dela. Le-to po enoletnem odlogu pričetka
usmerjenega izobraževanja še vedno ni storilo dovolj, da bi opredelilo
svoje potrebe po kadrih. Novo šolsko leto se res prične šele prihodnjo
jesen, toda dogovor je, da bo mreža šol, kot jo imenujemo, znana že
mnogo prej.
Člani predsedstva pa so na seji povdarili, da seje ob javni razpravi
potrebno posebej zavedati ciljev usmerjenega izobraževanja. Med njimi
so — izobraževanje za delo, ob delu in iz dela ter približevanje šol
mlademu človeku. In prav tu je treba rešiti sporna vprašanja o razpo-
reditvi posameznih usmeritev. Maribor ima široko mrežo usmeritev,
pa nima dovolj domov za učence. Ta mreža je v ptujski občini precej ožja,
medtem ko so razpoložljive domske zmogljivosti glede na usmeritve
dovolj velike. Torej je tudi to vprašanje usklajevanja.
Poleg tega so na seji menili, da mora zavod za šolstvo organizirati s
starši in učenci osmih razredov pogovore o novih usmeritvah in o načinu
šolanja nasploh. Predstojnik mariborske organizacijske enote je pove-
dal, da tak namen imajo, pritegnih pa bodo tudi ravnatelje vseh osnovnih
šol in poskušali svojo nalogo opraviti dovolj dobro.
V	nadaljevanju seje so se člani predsedstva dogovorili za organi-
zacijo in izvedbo javne razprave o ustavnih spremembah, o izvedbi
programskih konferenc v socialistični zvezi ter o skupnih usmeritvah v
akciji nič nas ne sme presenetiti.
N. D.
Zagotavljanje virov hrane je pomembna in zahtevna naloga
Foto: 1. Ciani
Zmogljivosti tovarne sladkorja morajo biti izkoriščene
RAZVOJ KMETIJSTVA JE NAŠA
PREDNOSTNA NALOGA
V	zadnji številki Tednika smo poročali o de-
lovnem obisku Andreja Marinca, Milovana Zi-
darja in Iva Marenka v Ormožu, kjer so se po
ogledu tovarne sladkorja pogovarjali z druž^-
nopolitičnimi delavci in kmetijci podravske in
pomurske regije. V zanimivi razpravi je bilo
omenjenih cela vrsta ugotovitev, ki bodo zanimi-
va tudi za naše kmetijce, zato objavljamo nekaj
teh ugotovitev.
UMETNA GNOJILA BODO
V	okviru samoupravne interesne skupnosti za
odnose s tujino je bil sprejet dogovor, da se s
sproščanjem dela blokiranih sredstev, razrešijo
osnovni problemi oskrbe z reprodukcijskim ma-
terialom. Tako bodo zagotovljena sredstva za
nabavo surovin za gnojila ter zaščitna sredstva.
Del teh surovin bo zagotovljen Tovarni dušika v
Rušah, d^l pa petrokemija v sestavi Ine. Poleg
znanih količin — 33 tisoč ton umetnih gnojil, bo
tako do konca leta zagotovljenih dodatnih 50 ti-
soč ton umetnih gnojil. Seveda bo potrebno prek
kmetijskih zadrug in družbenih organizacij
skrbeti za smotrno razdelitev teh sredstev in jih
zagotavljati uporabnikom na podlagi setvenega
plana. Prioriteto morajo imeti pogodbene setve
sladkorne pese, pšenice, pozneje pa se bodo
zagotavljala gnojila za spomladansko setev, gno-
jenje travnikov in tako dalje.
NOVOSTI V DAVČNI POLITIKI
Svet za gospodarski razvoj in ekonomsko poli-
tiko obravnava tri temeljna vprašanja, vsa tri se
nanašajo na kmetijstvo. Prva tema razprave je,
kako in v kakšnem obsegu realizirati obdavčeva-
nje po dohodku, druga kako zagotoviti boljšo
obdelavo zemlje ter z ukrepi davčne politike pre-
prečevati neracionalno obnašanje do lastnine in
ustvarjati pogoje, da bo zemlja vendarle družbe-
na dobrina in bo imela družba na njeno izkori-
ščanje večji vpliv, tretja tema razprave pa je, ka-
ko stimulirati tiste, ki se vključujejo v sistem
združevanja zemlje, torej tiste, ki se vključujejo
v razvojne tokove, zapisane v planskih
dokumentih.
S DEL0VNE6A OBISKA
V 0RM02U
MOŽNOSTI NAŠEGA
KMETIJSTVA
Naše kmetijstvo ima realne možnosti, da v do-
ločenem obdobju začne pridelovati za domače
potrebe zadostne količine hrane in da postanemo
na tem področju povsem neodvisni od uvoza, ra-
zen tega postaja svetovno tržišče hrane vse bolj
interesantno in z izvozom kmetijskih proizvodov
je moč dosegati izredno dobre zunanjetrgovinske
rezultate, pozitivno devizno razliko pa lahko ko-
ristno uporabimo v drugih gospodarskih pano-
gah.
PEREČI PROBLEMI NAŠEGA
KMETIJSTVA
Precej je stvari, ki krepko zavirajo hitrejši raz-
voj našega kmetijstva. Na mnogih kmetijah živi-
jo ostareli ljudje, ki nimajo naslednikov, vsaj
takšnih ne, ki bi bili pripravljeni nadaljevati
kmetovanje. Zemlja se pri nas v večini primerov
obdeluje še vedno na klasičen, krajevno običajen
način, prisotna je razdrobljenost zemlje, razpar-
celiranje...
Opazna je stagnacija v rastlinski proizvodnji,
ki pa je tesno povezana s stagnacijo širjenja
kapacitet družbenega sektorja, prisotno je tudi
nazadovanje zadružništva.
Pri nas ne znamo organizirati odkupa pridel-
kov. Primer so jabolka, ki gnijejo po drevesih,
medtem ko za uvoz manj kvalitetnega sadja za
sokove odštejemo milijarde dinarjev.
V	naši družbi ni problem zgraditi kakršnokoli •
tovarno, problem pa je aktiviranje zemlje in za-
gotavljanje primarne proizvodnje. Vsake take
akcije se lotevamo zelo neodločno in nezauplji-
vo.
V	zvezi s težavami v kmetijstvu kritiziramo
kmeta, namesto da bi s pomočjo samoupravne
organiziranosti kmeta razbremenili misli, kam
bo prodal svoj pridelek. V zadrugi se moramo
dogovoriti, kdo bo o tem razmišljal. Med zadru-
go in kmetom bi moralo biti več konkretnega so-
delovanja v tej smeri.
SLADKORNA PESA
IMA BODOČNOST
Na svetovnem tržišču postaja sladkor vse bolj
iskan artikel, glede na krizo sladkornega trsa na
Kubi in da so mnoge druge države preusmerile
proizvodnjo sladkorja v proizvodnjo špirita.
Zmogljivosti jugoslovanske industrije sladkorja
so 1 milijon 100 tisoč ton, v letošnjem letu bomo
potrošili približno 800 tisoč ton sladkorja. Dana
je torej možnost da vse te naše zmogljivosti kar
najbolje izkoristimo in seveda vnovčimo. Eko-
nomski pogoji za pridelavo pese nedvomno so,
trg je zagotovljen, proizvodni krediti so in bodo,
spremljajoče investicije v Sloveniji bodo morale
biti usmerjene v to, reprodukcijski material za
tako proizvodnjo se bo moral zagotavljati.
Vprašanje je torej, koliko smo organizacijsko
sposobni, kakšno je naše znanje, kakšna je naša
zavest. Tovarna sladkorja v Ormožu pa ni samo
sredstvo za sladkor, ampak je to sredstvo razvo-
ja kmetijstva celotne sto tisoč hektarske regije.
V izgradnjo tovarne sladkorja so bila vložena
znatna družbena sredstva, na nas pa je, da ta
vloženi kapital aktiviramo. Objekt kot je tovar-
na sladkorja se ne da graditi postopoma, temveč
v enkratni akciji, sedaj ko je akcija izgradnje
končana pa ugotavljamo, da vzporedne aktivno-
sti za zagotavljanje potrebnih surovin niso bile
zadovoljive.
Se vedno se premalo zavedamo pomena nove
tovarne, če bi namreč morali tu proizvedeni slad-
kor uvoziti, bi s tem še bolj obremenjevali našo
zunanjetrgovinsko bilanco. Ob pridelovanju
sladkorne pese ne smemo imeti v vidu zgolj ozke
ekonomske računice, temveč moramo upoštevati
vseslovenski interes, ki na tem področju ni maj-
hen in bo iz leta v leto večji. Sladkorna pesa torej
ima bodočnost in vložiti je potrebno vse sile, da
jo bo tudi v našem kmetijstvu našla mesto, ki ji
pripravil: JB
Izračun materialnih okvirov
razvoja v občini Ormož
Strokovne službe za plan upravnih organov SO Ormož so na
podlagi ponovne ocene razvojnih možnosti in elementov razvoja vseh
nosilcev planiranja v občini Ormož, avgusta letos izdelale naslednji
izračun materialnih okvirov razvoja:
11 odstotna rast družbenega proizvoda, 6.4 odstotka rast zaposle-
nih. 8,8 odstotka rast osebne porabe in rast realnih osebnih dohodkov
na zaposlenega 1,2 odstotka.	-u
Za boljšo oskrbo
prebivalstva s hrano
v času, ko oblikujemo programe za naslednje srednjeročno
obdobje povezano z ocenjevanjem kaj smo v tem srednjeročnem obdob-
ju dosegli in katere naloge bomo morah prenesti naprej, se srečujemo
tudi s prvimi programskimi zasnovami za leto 1981. Dosedanje ocene
kažejo, da se bodo v prvem letu prihodnjega srednjeročnega obdobja
prepletali nekateri preneseni problemi iz preteklih let s prvimi rezultati
v izvajanju politike gospodarske ustalitve.
Tako kot na drugih področjih bo v zaostrenih pogojih gospodarje-
nja tudi na področju izboljšanja oskrbe prebivalstva s hrano treba bolj
in učinkoviteje izkoriščati domače možnosti za proizvodnjo hrane.
Načrtujemo, da se bo v okviru Slovenije v letu 1981 povečala kmetij-
ska proizvodnja za 3,5 odstotka. Pesimisti na ptujskem območju,
upoštevajoč neugodne vremenske razmere, napovedujejo, da se bo
kmetijska proizvodnja na našem območju povečala največ za 2 odsto-
ka.
Povečati bi morali predvsem proizvodnjo mesa, žit in sladkorne
pese. saj so v prehrambeni bilanci prav tu največji primanjkljaji.
Povečanje poljedelske proizvodnje bo temeljilo predvsem na učinkovi-
tejši rabi obstoječih proizvodnih zmogljivosti in na intenziviranju
melioracij kmetijskih zemljišč ter z izgradnjo enotnega sistema obrambe
pred točo, ki mora biti bolj učinkovita.
Za večjo proizvodnjo mesa bo treba uresničiti program naložb v
prašičerejo in govedorejo, dočim za gradnjo novih predelovalnih
objektov v letu 1981 ne bo denarja, zato jih tudi ne bi začenjali.
Za potrebno oskrbo z najnujnejšim reprodukcijskim materialom v
kmetijstvu, ki ga ne bo moč dobiti iz domače proizvodnje, bo treba
zagotoviti združevanje deviznih sredstev za uvoz v okviru SIS za
ekonomske donose s tujino.
Z interventivnimi sredstvi, v skladu z zakonom o intervencijah v
kmetijstvo in porabi hrane, se bo pospeševala zlasti stabilnost osnovne
črede in povečanje proizvodnje mesa, intenziflkacija rastlinske proiz-
vodnje. delovanje pospeševalne službe in obramba pred točo. Sredstva
za naložbe bodo prednostno usmerjena v pridobivanje in usposablja-
nje novih kmetijskih zemljišč in za povečanje živinorejske proizvodnje-
Za uresničitev navedenih nalog, zapisanih v osnutku resolucije o
družbenoekonomski politiki in razvoju SRS v letu 1981. bo nujno
potrebna tudi preobrazba sistema preoblikovanja in določanja cen ter
družbene kontrole cen v skladu z zakonom. V okviru doslednega
izvajanja politike gospodarske ustalitve bo treba doseči nižjo rast cen
in življenskih stroškov, kot je bila ta v letošnjem letu. Predvsem pa bo
treba izboljšati oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom ^
okviru proizvodnih povezav. To je tudi pogoj za nemoteno preskrbo
prebivalstva s prehrambenimi proizvodi in s tistimi potrošnimi dobri-
nami, ki so nujne za zadovoljevanje osnovnih življenskih potreb
delovnih ljudi in občanov.
UPOŠTEVATI MATERIALNE MOŽNOSTI
RAZVOJA OBČINE
Izvršni svet skupščine občine
Ormož je v oktobru na dveh sejah
obravnaval osnutke samoupravnih
sporazumov interesnih skupnosti
družbenih dejavnosti in materialne
proizvodnje. Pri tem je ugotovil,
da programi pri večini SIS prese-
gajo materialne okvire gospodar-
stva za obdobje 1981—85. Tzhaja-
joč iz te ugotovitve je občinski
izvršni svet oblikoval naslednja
stališča:
—	Vse oblike porabe (skup-
na, splošna in osebna) mora v
obdobju 1981—85 zaostajati za 10
odstotkov za rastjo skupnega
družbenega proizvoda v občini. Ta
razmerja je treba uskladiti tudi v
programih za posamezna leta sred-
njeročnega obdobja.
—	Dovoljeno rast posameznih
programov samoupravnih interes-
nih skupnosti družbenih dejavnosti
je treba preračunati na strukturne
deleže in obdobja 1976—80. Ob
tem izvršiti primerjavo ovrednote-
nih osnutkov programov, ki so jih
predlagale interesne skupnosti z no-
vim obsegom izračunane porabe.
Presežna in manjkajoča sredstva pa
posameznih interesnih skupnostih
je treba med seboj kompenzirati do
dovoljene porabe in priračunati
občinski zdravstveni skupnosti.
—	Za razliko manjkajočih sred-
stev v osnutku programa zdravstve-
ne skupnosti črtati ustrezajoči del
investicij, ki se lahko prenašajo v
naslednje srednjeročno obdobje.
—	Iz programa investicij pri
skupnosti socialnega skrbstva in
ostalih udeležencih (sofinancer-
jih) se izloči gradnja doma
upokojencev v Ormožu, v letu 1981
pa se črtajo tudi investicije iz
prispevne stopnje pri vseh ostalih
interesnih skupnostih do takšne
višine, da bodo sredstva zagotovlje-
na za izvajanje osnovne dejavnosti.
Ce v obdobju 1981—85 ne bo
dosežena planirana rast družbenega
proizvoda, je treba programe SIS
usklajevati glede na dejanske
razmere v posameznih letih izvaja-
nja samoupravnih sporazumov.
programi sis materialne
proizvodnje
Izvršni svet SO Ormož je sprejel
stališča tudi do oblikovanja progra-
mov samoupravnih interesnih
skupnosti materialne proizvodnje.
V njih je poudarjeno, da morajo v
obdobju 1981—85 ostati obremenit-
ve jdruženega dela in drugih delov-
nih skupnosti enake kot v tem plan-
skem obdobju. Pri tem so bili spre-
jeti konkretni predlogi za posamez-
ne SIS.
Prispevek za komunalno skup-
nost bi naj znašal 1,6 odstotka po
osnovi bruto osebnega dohodka v
breme dohodka. Za stanovanjsko
skupnost 6 odstotkov od osnov, ki
so še trenutno v veljavi s tem, da se
0,961 odstotka stanovanjskega
prispevka uporablja za komunalnft
urejanje nezazidanih stavbnih
zemljišč. Glede na prejšnja sredstva
iz naslova dela stanovanjskega
pri.spevka se predlaga znižanje
globala ob izdelanem programu za
te namene. Za skupnost za varstvo
pred požarom pa bi naj odvajali
0,20 odstotka iz dohodka or-
ganizacij združenega dela.
Za financiranje potreb v krajev-
nih skupnostih se združujejo sred-
stva v višini 0,5 odstotka po osnovi
bruto OD v breme dohodka. Za
financiranje potreb ljudske obram-
be se združujejo sredstva v višini
0,35 odstotka (variantni predlog
0,5 %) iz dohodka.
Glede na občutno zaostajanje v
procesu sporazumevanja in
dogovarjanja, je izvršni svet SO
Ormož predlagal nekoliko skrajša-
ne roke. Tako je določeno, da bi
naj javna razprava o planskih do-
kumentih trajala do 10. novembra
letos; sprejem in podpis samo-
upravnih sporazumov o temeljih
planov OZD, krajevnih skupnosti
in SIS bi opravili do 30. novembra
letos, sprejem predloga družbenega
plana vseh nosilcev planiranja pa bi
opravili do konca letošnjega leta.
Izvršni svet skupščine občine Or-
mož predlaga vsem nosilcem
planiranja, da pri usklajevanju
upoštevajo nakazane materialne
možnosti razvoja občine v nasled-
njme srednjeročnem obdobju. Na
vse tudi apelira, da pospešijo javno
razpravo in oblikujejo predloge sa-
moupravnih sporazumov o teme-
ljih plana, ker le tako bo možno
zadostiti postavljenemu roku
oziroma bo možno sprejeti družbe-
ne plane do konca letošnjega leta.
i TEDNIK ~ ^ november 1980
DELEGACUE OBRAVNAVAJO - 3
Dr. Aleksander Jetočnik govori ma otvonTveni slovesnosti * Ptaja. (fo«o:
S. Kosi)
Drfek nuatsvijeaih anti^iih novcrv v ptujski zbirki, (foto: S. KosO
V PTUJU PRVA STALNA NUMIZMATIČNA
RAZSTAVA V SLOVENIJI
Ptujske muzejske zbirke so od sfcdc dalje
bogatejše še za eno pridobitev — za stalno
numizmatično razstavo, ki je dobila svoje pro-
store v nekdanjem dominikanskem sanuKtanu
na Muzejskem trgu v Ptuju. Sk>vesne otvOTitve
so se med drugimi udeležDi tudi predstavniki
narodne banke iz Ljubljane, KB Maribor,
družbenopolitičnega življenja ter avtorja razsta-
ve dr. Aleksander Jek>čnik — vodja numizmati-
čnega kabineta pri Narodnem muzeju v Lju-
bljani in mg. Peter Kos — vodja numizmatične-
ga kabineta NB Slovenije. Med gosti je bfl še
dr. Peter Petru, direktor Narodne^ muzeja iz
Ljubljane, predstavniki kulturne skupnosti in
drugi. Že sama udeležba priča o pomemlmosti
stalne numizmatične razstave v Ptuju, ki se po
urejenosti uvršča v sam jugoslovanski vrh.
Ideja o postavitvi stalne numizmatične raz-
stave je že zelo stara, ker muzej hrani veliko an-
tičnih novcev najdenih med arheolcKkimi
izkopavanji v Ptuju, v zadnjih letih pa se je šte-
vilo najdenih novcev še podvojilo. Prva dela so
stekla že spomladi leta 1979 tako, da je bilo do
letošnjega dneva varčevanje vse nared, ker je
pokroviteljstvo sprejela KB Maribw s i^ovno
enoto v Ptuju.
Dr. Aleksander Jeločnik, ki je razstavo tudi
odprl, je v svojem priložnostnem gov«Mii med
drugim povdaril, da je to prva stalna
numizmatična razstava v Sloveniji s predmeti,
ki jih predstavlja antični novec, zlšran v muze-
jih in proučevan kot znaanost. Pojav denarja v
Evropi pa je star že več kot dva tisoč let in sega-
jo njegovi začetki v 7. stol. pr. n. š. v Malo
Azijo. Takrat je pomenil pravo revolucijo v
spremembni težkega in okornega menjalnega
gospodarstva.
Denar je bil že v začetku iz friemenite kovine
z določeno težo in obliko, opremljen z grbom in
emblemom gospodarja-vladarja, ki je tudi
garantiral njegove notranje lastnosti.
Od 3. sto. pr. n. š. se je ta nova iznajdba raz-
širila z Rimljani na ves civilizirani svet in ker so
kar 500 let gospodarili na našem območju je
posebej zanimiva za vse proučevalce in razi-
skovalce ptujske ^odovine, zlasti še, ker je na
čelni sUani volno podoba cesarja ali članov
njegove ožje družine. Tako smo dobfli serijo
vladarskih portretov od Cezarja prek .Avgusta
do najstareših koncem 5. stoletja. Na njih
zasledimo tudi razne napise. njiho%e častne
nazive in funkdje, začetke vojnfli pohodov, sre-
čne vrnitve in podobno. Na drugi strani novca
pa so (Vdelane različne druge teme — kot je
rimsko verstvo, takšno ali drugašno zgodovin-
sko dejanje, zanimivi arhitekturni spomeniki in
kar je zelo pomembno — novec je tudi lepo
estetsko oblikovan.
Soddovanje med ptujskim Pokrajinskim
muzejem in narodnim muzejem iz Ljubljane je
prav na numizmatičnem področju že več let, ker
v Ptuju nimamo ustreznih strokovnjakov. Tako
je na osnovi tega sodelovanja nastala tudi seda-
nja stalna razstava o kateri nam je dr. Jdočnik
dejal:
,,V sodelovanju z narodne banko v Ljubljani
smo po petletnem sodelovanju uspdi skoraj
ideabio urediti dokaj zanemarjene numizmatič
ne ^irke v Ptuju. Z mg. Kosom sva sicer to
razstavo pred časom uredila, vendar samo zača-
sno in je šde letos dobila svojo dokončno
podobo, ko nam je na pomoč priskočil tudi
dipl. arh. inž. Simčič, ki je zasnoval in pripravil
razstavne vitrine.
Ptujsko numizmatično gradivo spremlja ptuj-
sko zgodovino dobrih 500 let vse od I. in delno
2. stoletja pred n. š. pa do S. stoletja našega
štetja. ZlHrka je zelo kpa in iz nje prav veje
bogastvo nekdanje antične naselbine, ki je te
numizmatične spomenike tudi pustila v zemlji.
Seveda pa vsega gradiva ne zajema, ker je pre-
cej rastreseno po drugih muzejih EvTope, pred-
vsem v Avstriji in gre tu le za nekak izbor, ki je
ponekem srečnem naključju prSd v fonde
muzejskih zbirk. Resnično pa je lep in
reprezentativen k čimer v veliki meri
pripomorejo tudi edealni prostori in rešitev ar-
hitekta, ki je z lepimi vitrinami vključO razstavo
v ta ambient."
Sodelavec dr. Jeločnika in predvsem temeljit
raziskovalec ptujskih numizmatičnih zakladov
mg. Peter Kos je v času priprav na otvoritev
stalne zbirke znanstveno obddal blizu 15 tisoč
različnih novcev . Prav novci s tega področja
nam govorijo, da je bilo tu pomembno trgovsko
središče že v 1. stol pl n. š. o čimer nam pričajo
predvsem keltski novci, ki govore o trgovskih
vezah Ptuja tako z Balkanom kot s srednjo
Evropo.
O pomembnosti nekaterih eksponatov in
unikatih, ki jih razstava zajema je mg. Kos
spregovoril tudi v posebni publikaciji, ki sprem-
lja ptujsko razstavo z nameno m, da bi propro-
stemu človeku približali kaj pravzafH-av je
numizmatika in kakšen je njen pomen za
no in širšo zgodovino nekega naroda ali obdo-
bja. Vsak novec, naj bo še tako slabo ohranjen
je pomemben člen v tej verigi, ki nam odpira
spoznanja o dogodkih pred tisočletji. Vse pre-
več pa je tudi predmet različnih špekuladj — in
tudi na to ta drobna knjižica opozarja.
Ptujska razstava ima nekaj pomembnih zak-
ladov: dva keltska srebrnika v tetra drahnu, ki
sta bila najdena v Središču in sta tipok>ška
unikata, ker podobnih v svetu ne poznamo.
Izdvojili bi lahko še bronasti medaljon zaradi
njegove izjemne likovne govorice. To je medal-
jon cesarja Marka Avrelija, ki je vladal v času
od 161 do 180 n. š. in je bil najden v Mestnem
vrhu pri Ptuju. Omeniti bi bilo potrebno še zla-
sti solidus rimske pozno antične vladarice Galk
Pacidie iz srede 5. stoletja, ki je bil najden okoli
leta 1950 v Prešernovi ulici v y Ptuju in zlatnik
trians Valentinijana tretjeg? iz istega obdobja.
Po mnenju strokovnjakov za numizmatiko je
ptujska stalna nuzmatična razstava kompozicij-
ska in prostorko izredno usklajena, f>o bogastvu
rszstavljenih eksponatov pa na vrhu slovenske
numizmatične muzeologije in kar daleč in bii!o
potrebno stopiti, da bi našli kaj toliko ustrezne-
ga in popolnega kot je ta razstava, ki jo imamo
priložnost videti v Ptuju.
mš
Pridelki pod snegom - setev ogrožena
še v petek nam je kmetijski iiišpektor Ciril
Satej povedal, da setev ozimin normalno
poteka in. da ni zastojev pri spravilu letošnjih
pridelkov. Poslabšanje vremena s ^egom pa
le vse kmetijske delovne organizacije, pa tudi
kmete, močno presenetilo.
Program setve smo začeli izvajati že pred
mesecem dni, v času poplav je bila setev
nemogoča. Konec meseca je setev na Drav-
skem m Ptujskem jpoyu potekala normalno,
vendar pa s precejšnjim zaostankom zaradi
nepospravljene koruze in nepospravljene ali
neodpeljane sladkorne pese. Vzrok za to je že
omenjeno deževje, pa pozna letina .. .Na
Dravskem in Ptujskem polju je tako potsejanih
50 odstotkov vseh površin z oziminami tako v
družbenem kakor zasebnem sektorju kmetij-
stva. V Slovenskih goricah so vode v času
poplav preplavile več kot 260 hektaijev
površin posejanih z oziminami. V Pesn^i
dolini voda na teh površinah še vedno stoji in
je upravičena bojazen, da jbo te površine
spomladi potrebno preorati. Predvidevanja.
da bo konec setve na Dravskem in Ptujskem
polju 5. novembra, na obmogu Slovenskih
gonc pa 15. novembra, je sneg popolnoma
prekrižal.
V ponedeljek so se pri predsedniku izvršne-
ga sveta Martinu Berdenu sestali kmetijski
strokovnjaki občine Ptuj in ocenili škodo, ki
jo je povzročilo poslabsanje vremena s sne-
gom. Ugotovili so. da so najv^e težave s
setvijo pšenice, srečo so imeli tistL ki so
pšenico posejali pravočasno in je sedaj že
zelena, mraz in sneg pa ji ne bosta škodila:
pretirana moča je zmanjšala kaljivost pšenice
in zato nastopa "bojazen, da pšenice in kruha
ne bo dovolj oziroma ne toliko kot smo
predvidevali. V kmetijskem kombinatu Ptuj
morajo posejati še 700 ha pšenice, zasebniki
gi še 50 odstotkov. V Kmetijski zadrugi
ravsko polje bo setev že skoraj končana. V
kombinatu imajo za trgati še 4.5 hektarjev
vinoCTadov. pospraviti morajo 140 hektanev
sladkorne pese. za trgati je še vedno 300
hektariev koruze, izpad je tudi pri industrij-
skem sadju, na njivah je tudi še 150 ton zelja,
ki zlasti sedaj že močno gnije, tudi rdeče pese
še niso pospravili, približno 250 ton je še čaka
na spravilo.
V kmetijski zadrugi Ptuj imajo kmetje za
spravljati še 30 hektarjev pese, koruze je pod
snegom kar 1000 hektarjev ah 25 odstotkov, v
zernlji je še okrog 200 ton zelja in 400 do 500
ton rdeče pese. Tudi industrijsko sadje še ni
pospravljeno, v zemlji je tudi še vsa repa in
korenje. Silažna koruza je sicer že na svojem
mestu tudi v kmetijski zadrugi Lovretn: na
Dravskem polju, kmetje pa imajo pod sne-
gom še 2,5 hektarjev pese. koruzo so skoraj v
celoti pospravili in tudi setev bo končana.
Kmetijski strokovnjaki so menili, da zaen-
krat družbena pomoč pri spravilu pridelkov
ni potrebna, saj meteorologi predvidevajo, da
se tK) vreme izl)oljšalo. Ponovno pa se bodo
sestali jutri ob 11. uri. Torej pretirana skrb ni
potrebna.
N. Kotar
Obravnava aktualnih vprašanj in nalog
v ponedeljek se je sestalo predsedstvo
občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije
Pluj. Razpravljali so o številnih družbeno
aktualnih nalogah, povdarek pa je bil na
razpravi o osnutku družbenega dogovora o
pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva
v občini Ptuj za obdobje 1981—85. potrditvi
stališč skupne seje OK SZDL in OS ZSS. ter
razpravi o preskrbi občanov in delovnih ljudi
v naši občini.
Ko je predsedstvo obravnavalo osnutek
družbenega dogovora o pospeševanju razvoja
drobnega gosp^arstva je upoštevalo pripom-
^ osnovne organizacije sindikata delavcev.
Zaposlenih v z.asebnem sektoiju. da se delavci
prek svoje osnovne organizacije sindikata,
razen tega pa sklad za dopolnilno izobraževa-
nje teh delavcev, vključita v družbeni dogo-
vor. z določenimi nalogami. Nosikri razvoja
<lrobnega gosp>odarstva so namreč tudi va
delavci za]X)sleni v tej gospodarski panogi.
Prav tako pomembno vlogo pa oma sklad za
dopolnilno izobraževanje teh delavcev.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta
je na podlagi tega sprejelo sklep, da priporoči
izv ršnemu svetu SO Ptuj. da skliče predstav-
nike obrtnikov, predstavnike osnovne or^ni-
zacije sindikata delavcev pri zasebnikih,
predstavnike sklada in vse zainteresirane
družbenopolitične organizacije, da se le-ti
dogovorijo o vsebini predloga družbenega
dogovora, preden gre ta predl^ v razpravo.
Glede skupnih stališč, ki so bila sprc^U na
skupni seji OK SZDL in občinskega sveta
zveze sindikatov Slovenije Ptuj je predsedstvo
menilo, da so ta stališča naloga, ki jo moramo
realizirati v naslednjem srednjeročnem ob-
dobju. da pa moramo ta stališča dosledno
izpolnjevati in upoštevati, brez dopolnjevanja
sprejetih usmeritev.
Nadalje so se na predsedstvu dogovorih, da
je spremljanje stanja na tržišču, oziroma pri
spreskrbi ddovnih ljudi in občanov stalna
naloga sindikata. Informacije o stanju na
tržišču, ki jih posreduje Izvršni svet pn SO
Ptuj. mora občinski sindikalni svet prenašati
na osnovne organizacije ter tako z realno
informacijo preprečevati potrošniško mrzlico
in vzptiredne neprijetne pojave.
v informaciji o obisku v določenih TOZD,
poleg predstavnikov sindikata so se obiskov
udeležili predstavniki gospodarske zbornice
in občinskega izvršnega sveta, je bilo povdar-
jenih nekaj težavnih situacij, v katerih so se
znašle nakatere TOZD, predvsem s podno^
gradbeništva. TOZD Gradbeništvo Drava
Ptuj ima namreč za naslednje leto zagotovlje-
no le 10 odstotno izkoriščenost zmc^jivostL
debli vzrok je v neizpolnjenih integracijskih
obetih, v sila težavnem položaju je delovna
organizacija Projekta inženiring in tako dalje
Ugotovljeno je tudi, da v mnogih delovnih
sr^inah še nimajo idealnih konkretnih
planskih usmeritev.
JB
November - mesec
bela proti alkoholizmu
Dnižbeoi prizadevanja na področju preprečevanja nastajanja in
altoho^zma so stalna, vendar pa ne vedno enako intenzivna.
^J—i^^aiber jc mcsec. ko so ta prizadevanja zgoščena, ko naj hi v delo-
vnih ot^jusKijah. šolah, krajevnih in interesnih skupnostih, v družbe-
no politačmh Ofj^^c^jah in organih občine temeljito analizirali
kjJLIoe staloge^^si zastavili v boju proti alkoholizmu svojih delavcev
in o!bicini?v, ia'.oso te naloge uresni&vali. kje so uspeli in kje ne, zakaj
sie in kaj stoc^ 5c storiti, da bodo dosegli zastavljene cilje. Tako bodo
osšujhS izpopolnjeni obstoječi programi, tam. kjer jih ša pa še nimajo,
je fcuai prghka. da programe izdelajo.
KoorJis^i^cij^ odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri
OK. SZDL Ptuj je na seji 28. oktobra sprejel program
—	občmsti tržni inšpektorji bodo izvajali intenzivnejši nadzor v
toociiju alkoholnih pijač kot to določa odlok o točenju alkoholnih pijač
v občnu Ptuj. Prizadevali si bodo tudi za odpravo pitja alkohola na
ulicah v bliižini trgovin;
—	v deknn^ organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih bodo
n.1 Bjiltov predlog izvedena predavanja o škodljivem vplivu alkohola
na faovckovo telesno in duševno zdravje in na njegovo delovno storil-
iKSšl Za predavanja naj bi, bila organizirana zlasti za višje razrede
o^nalcsk. za učence v centru srednjega usmerjenega izobraževanja, za
zdravmencdelavce in v vseh večjih temeljnih organizacijah združene-
ga dda. Ekipa predavateljev je pripravljena. Za predavanje se je
pottrebmo do^woriti s prof. Bojanom ŠINKOM v lK>lnišnici Ormož,
tckr&jn mOl I:
—	novinarski kro^i v šolah bodo v tem mesecu posredovali vtise
iin domljanja svojih mladih novinarjev — učencev o problemih
aHkohofizma v svojem okolju in tudi njihova mnenja in razmišljanja o
lemt prafelemu;
—	zdravstvena skupnost bo organizirala razgovor o problemih
d^vanja terapevtske skupnosti zdravljenjih alkoholikov v Ptuju in
poskužala najjti rešitev za zadovoljivo delovanje le-te. Istočasno bodo
^Sogovocjene tudi inoznosti za ustanovitev ambulante za alkoholike v
Plugu;
—	icrapevitska skupnost zdravljenih alkoholikov v Ptuju bo s
poioalomosvojjem delovanju seznanila širšo javnost s svojim delom, s
ci||i'sva^e^ddovanja. z usp>ehi in tudi s težavami, kijih ima;
—	z obonskim sindikalnim svetom Ptuj bo izdelan konkretni
pffMgram kako bo sindikat izpolnjeval svoje naloge na f>odrc>čju boja
lOTod alkolM^žzmu. ki pomeni del zagotavljanja socialne varnosti
ddloknegia človeka.
- Pnedlagane aktivnosti naj bodo le vzpodbuda za resen in realen
odnos do psoblemov alkoholizma v vseh sredinah našega delovanja v
ofeoini,
Njyj bo mesec november tudi čas. ko bomo pregledali sklepe
(^sčin^e problentdLe konference o alkoholizmu v občini Ptuj. kije bila
4. jun^ letos in je jih začeli izvajati.
Koordinacijski odbor
za boj proti alkoholizmu in narkomaniji
DRUŽBA
IN KNJIGA
S 15. novembrom se izteka mesec knjige. In če ne bi založba
MladraiMika knjiga v tem mesecu znižala cene knjigam do 60 odstotkov,
pAoto me M vedeli da imamo mesec knjige. Zakaj? Zato, ker v ptujski
občini ote nac^u knjige nismo uspeli organizirati niti ene same sprem-
IjevaBne manifestacije. Niti družbenopolitične organizacije, niti vzgoj-
no BZi(^ražcvahie in kulturne ustanove niso v tem mesecu namenile
kmpgii uasitrezne pozomostL
Gooovosemarsikdospominja Komunistove male akcije »Družba
an kjniji|a< ki smo jo izvedli leta 1977. Takrat smo se vsi skupaj zavzeli
za od^anje novih knjižnic — v okviru razpoložljivih sredstev seveda,
ki pa jiih je za to dejavnost običajno premalo — da bi povečali število
brakev iin približali knjigo vsem in vsakemu delovnemu človeku in
olbčaamuL Vemo. da knjige pri nas niso poceni, da je zanje potrebno
ofedčajno odšteti več kot 200 din. Zato smo se tudi odločili za organiza-
cijo lemeljinih knjižnic, ki jih pa še vedno ni dovolj. Knjiga namreč ne
raKorc živeti samo od poviševanja naklade, tčmveč tudi od branja.
Branje knjig pa je postalo v zadnjem času velik družbeni in kulturni
prcMean. ki gaje z vso ostrino postavila v ospredje potrošniška mrzlica.
Le rodko posežemo po novi knjigi, ki se pojavi na knjižnih policah
pJiiijskc knjigarne, čepav še tako redko — vendar, pojavi se! Pa ne bi
hdo prav. če bi iskah vzrok za to le v visoki ceni. Gotovo je vzrokov
več. med njjimi je tudi dokaj nizka raven bralne kulture.
Kako JO poviti, to bralno raven? Prav gotovo z ustanavljanjem
knjižnic v delmnih okoljih in v krajevnih skupnostih. Leta 1977 smo
f)b akciji »Družba in knjiga« med drugim zapisali tudi, da mora
OTgaaizac^ socialistične zveze v krajevnih skupnostih in organizacija
«iw3jJbiiU v delovnih organizacijah skupaj z zvezo komunistov stalno
bedeli nad knjižnim skladom in njegovo rabo — v knjižnicah seveda.
Veindar, kako to nak^o uresničiti, če pa vemo. da knjižnic primanjku-
je, lisic ko SOL pa imajo za bogatitev knjižnega fonda na voljo kaj pičla
siedsJtva. Večina knjižnic se oskrbuje s fondom ptujske potujoče
knpžnice. Morda za ilustracijo nekaj podatkov — v občini je skupaj z
Ljudsko in študijsko knjižnico 59 knjižnic, od tega 33 šolskih, 6 jih je v
deSmniih organizacijah in 16 v krajevnih skupnostih, medtem ko ima
pliujska matična knjižnica 4 oddelke. V preteklem letu je prišla na
pncfeDvaka v občini 1.4 knjige. Po podatkih sodeč je knjižnic in knjig še
premalo, premalo pa je tudi animatorjev. kot jih imenujmo, ki bi
popaalaiizirali knjigo med delovnimi ljudmi in občapi.
Ce se spet po%Tnemo k mesecu knjige, naj pojasnimo, kaj smo
imaelii v miilih, ko smo zapisali, da ni bilo spremljevalnih manifestacij.
Družbeinopolilične organizacije bi morale v vseh okoljih pripraviti
pogovore ah tribune na temo mesec knjige oziroma družba m knjiga.
Vzgojnoizobraževalne ustanove bi morale vsaj v tem mesecu nameniti
kiijigi vei^ pozornost in pritegniti k branju čimveč mladih, ki vse
preveč piotticgajo po razni manjvredni literaturi — če jo sploh lahko
Jako amcisujemo — kot so doktor romani, ljubezenske zgodbice brez
pove vsebine m umetniške vrednosti in tako dalje. Knjižnice pa bi
moraJe v lem mesecu nameniti posebno |x)zomost pridobivanju novih
bra&ce* različnih starosti, predstaviti nove knjige — kar bi bila stalna
naloga — predvsem domačih avtorjev, skupaj z vzgojnovarstvenim
zavodom bi lahko organizirala pravljične ure za najmlajše. Se in še bi
lahko naštevali akcije, naloge in cilje, pa so za take stvari v naši druž-
benopolitični skupnosti bolj odgovorni in bolje strokovno usposobljeni
ljudje, ki bi mordi to opraviti. Knjigarna Mladinske knjige v Ptuju je
res storila ob mesecu knjige največ, ker je p>ač prodajala knjige po
ni^h cenah, najbrž pa bi morala bralcu poleg nizke cene ponuditi še
ka| več — lahko bi svetovala, po kateri knjigi naj seže bralec glede na
sv«50 slarosL glede na svoje interese.
\lcscc knjige se torej izteka, knjige pa ostajajo. In vedno več jih
bo. novih, zanimiv ih za bralca. Lenin je dejal, da je težko brez knjig.
To njegovo misel marsikdo nosi v srcu. glasno pa to misel le redkokdaj
pu^emo. \larsikdo pa se ne zaveda, da mu je brez knjig težko. Takim
je "treba knjigo pnbližati. jih vzpodbudili k branju in p>redvsem pravil-
no usmeriti, da bodo znali seči po dobri knjigi. Tudi ta naloga ostaja —
vedno ho aktualna za vse nas. vprašanje pa je, koliko jo bomo znali in
hoidi uresničevatL
N.D.
4 - DELEGATSKA SPOROČILA
6. november 1980 - XEDNII(
Osemindvajset let dela na soncu, dežju, v snegu in mrazu
Poznamo ga vsi, ki vozimo po
cesti Ptuj—Macelj, po cesti o kateri
kaj neradi govorimo, vse preveč je
namreč spomin na to cesto povezan
s spomini na številne tragedije, ki
so se tu dogajale in vedno živimo v
strahu pred novimi prometnimi
nesrečami. Cesta sodi med ene naj-
bolj prometnih v naši republiki, bi-
la pa bi še bolj nevarna, če ne bi na-
njo nenehno pazilo budno oko cest-
nega preglednika, ki nenehno
,,križari" po tej cesti, od Slovenje
vasi pa v.se do meje s SK Hrvatsko.
V mislih imamo Ivana Matjašiča,
cestnega preglednika, ki to delo
opravlja vseh osem let, kar je
omenjena cesta v prometu. Pri cest-
nem podjetju je zaposlen že 28 let,
vsa ta leta pa je delal pod milim ne-
bom, v soncu, dežju, vetru, sne-
gu... Kljub vsem težavam ima to
delo rad, že od takrat, ko je v mla-
dih letih delal med brigadirji in bil
odlikovan z udarniškimi značkami.
Kakšna je naloga cestnega
preglednika? Ivan Matjašič opisuje
svoje delo takole:
,,Vsak dan moram pregledati
odsek ceste, ki mi je zaupan.
Pregledam, če so vsi znaki na svo-
jih mestih, če so koritnice in parkir-
ni prostori čisti, urejujem bankine,
pomagam pa tudi sodelavcem pri
vzdrževanju ceste. V zimskem času
je teh opravil še več, sodelujem pri
pluženju in posipavanju ceste. Čis-
tim mostove, nakladam sol in tako
dalje. Moje delo je najbolj naporno
v letnem času, saj je takrat največ
čiščenja, je pa takrat delo zaradi
gostega prometa tudi zelo nevarno.
Vsak poklic ima dobre in slabe stra-
ni, tako tudi moj. Lepo je, ko de-
lam na soncu, na svežem zraku,
huje pa ko dežuje, piha oster veter,
sneži in pritiska mraz. Osemindvaj-
set leta dela na cesti se krepko poz-
na na mojem zdravju. Nalezel sem
se revme, imam sladkorno, baje da
tudi z jetri ni vse v redu in mislim,
da bom moial svoje delo na cesti
kmalu zamenjati za drugo. Moram
pa reči, da kljub slabemu zdravju
opravljam svoje delo z veseljem,
zadovoljen sem tudi z osebnim
dohodkom, čeprav bi moralo biti
takšno delo bolje plačano, glede na
vse, kar sem že omenil, predvsem
zaradi nevarnosti, lansko leto smo
i/gubili kar dva delovna tovariša.
Pri svojem delu se srečujem z
različnimi ljudmi, največ preglavic
mi delajo naši prehc^ni gostje —
turški in grški državljani, ki se
vedejo vse prej kot dostojno. Cesti-
šče in okolico spreminjajo v smeti-
vse z dobro voljo in ta je res
najboljše zdravilo za vse težave in
probleme. V teh osemindvajsetih
letih sem si zgradil hišo, ustvaril to-
pel dom, imam tri otroke, skratka
svoj življenjski cilj sem dosegel. Se-
veda ni šlo vse tako lahko, kot se
sliši, mnogokrat sem moral kar
krepko ,,pljuniti v roke".
Po prostem času me vprašujete?
Prostega časa imam zelo malo. Ce
Priprave na referendum v zaključni fazi
v KS Kidričevo .so v zaključni
fazi priprave na referendum za
uvedbo krajevnega samoprispev-
^ka v naselju Kidričevo in podalj-
šanje krajevnega samoprispevka
v na.selju Kungota, Apače, Strni-
šče in Njiverce. O tem je Miro
Kovač, predsednik sveta KS
Kidričevo povedal:
»S pripravami na referendum
v naši KS se ukvarjamo že nekaj
mesecev, temeljiteje pa smo se
jih lotili v mesecu .septembu, ko
smo se sestali v vseh krajevnih
odborih in pripravili predlog, ki
sta ga za tem obravnavala svet in
skupščina KS Kidričevo. V tem
predlogu smo namreč opredelili
naloge, ki bi jih naj po posamez-
nih krajevnih odborih realizirali
s pomočjo krajevnega samopri-
spevka.
Na podlagi teh predlogov smo
se za tem lotili javne obravnave
na zborih občanov s predloženim
referendumskim programom. To
smo obravnavali v vseh krajev-
nih odborih in na podlagi razpra-
ve občanov in stališč družbeno-
političnih organizacij v KS je
potem skupščina K S Kidričevo
sprejela sklep o razpisu referen-
duma za uvedbo krajevnega
samoprispevka v naselju Kidriče-
vo in podaljšanju samoprispevka
v naseljih Kungota, Strnišče,
Njiverce in Apače.
Vse naloge, ki so v referen-
dumskih programih posameznih
krajevnih odborov, m vezane na
srednjeročni program razvoja KS
Kidričevo in pričakujemo, da
bodo vse te naloge tudi v tem
srednjeročnem obdobju realizi-
rane. To pa je med drugim
največ odvisno od naše lastne
udeležbe saj vemo da posamezne
KS dejansko prispevajo le del
sredstev, medtem ko se pretežni
del sredstev zbira ravno v samou-
pravnih interesnih skupnostih.«
In kdaj bo potekal referendum
v vaši K S?
»Dogovorili smo se, da naj bi
krajani glasovali o uvedbi samo-
prispevka v nedeljo 7. decembra.
Pričakujemo, da se bodo temu
odzvali v polnem številu in tako
potrdili svoje prepričanje, da je
zastavljen program dejansko od-
raz njihovih želja in potreb. Vsi
se moramo zavedati, da si bomo
s tem zagotovili boljši in lepši
jutri.«
Gre predvsem za sofinancira-
nje programov izgradnje komu:
nalnih in drugih objektov po
posameznih krajevnih odborih,
kako pa so naloge razdeljene?
»V naselju Kidričevo smo se
dogovorili za naslednje naloge:
sofinanciranje izgradnje central-
ne kotlovnice, sofinanciranje iz-
gradnje pošte in PTT omrežja,
sofinanciranje izgradnje čakalni-
ce na avtobusni postaji, sofinan-
ciranje prizidka otroškega vrtca v
Kidričevem in za obnovo asfalt-
nih cestišč v naselju.
V	krajevnem odboru Apače pa
bi v naslednjem srednjeročnem
obdobju namenili sredstva za
sofinanciranje izgradnje pošte in
omrežja, za asfaltiranje ceste
Apače—Trnovci. ter za odkup
zemljišča v družbene namene.
V	Njivercah bomo namenili
sredstva iz referendumsKega pro-
grama za asfaltiranje cest, za
sofinanciranje izgradnje pošte in
linije v Njiverce, za sofinancira-
nje izgradnje javne telefonske
govorilnice v Njivercah in za
sofinanciranje izgradnje doma
upokojencev in družbenopolitič-
nih organizacij.
V	Kungoti pa bomo sredstva iz
referendumskega programa na-
menili za adaptacijo prosvetnega
doma v Kungoti, za asfaltiranje
cest, 7" - ^financiranje izgradnje
t " aovorilnice v Kungoti,
za irnost ter sofinanci-
ranje lekonstrukcije nizkonape-
tostnega omrežja in za transfor-
matorsko postajo.
V	Stmišču pa bomo namenili
sredstva iz samoprispevka samo
za izgradnjo telefonske govorilni-
ce v vasi Strnišče.
Dodati je treba da bomo
samoprispevek v Kidričevem
uvedli s 1. januarjem 1981 in bo
trajal do 31. decembra 1985. V
krajevnih odborih Apače, Strni-
šče in Njiverce podaljšujemo
referendumski program dejan-
sko šele 31. maja 1982 in bo
iztekel konec leta 1985. V Kun-
goti pa podaljšujemo referen-
dumski program od 31. januarja
1981.
S tem pa smo se vključili tudi v
okvire planov samoupravnih in-
teresnih skupnosti, priključili
smo se tudi stališču izvršnih
svetov in samoupravnih interes-
nih skupnosti, da bi se naj
referendumski programi pokri-
vali s posameznimi planskimi
obdobji. Edino tako je možno
doseči ustrezno planiranje v
okviru posameznih samouprav-
nih interesnih skupnosti.«
Kakšne pa bodo posamezne
prispevne stopnje za samoprispe-
vek?
»Za. v.se tiste, ki imajo osebne
dohodke iz delovnega razmerja
naj bi veljala prispevna stopnja 1
odstotek od netto OD. Za zave-
zance, ki imajo dohodek iz
kmetijske dejavnosti naj bi zna-
šala stopnja 2 odstotka letno od
katasterskega dohodka in dohod-
ka od gozdov (le posekan les). Za
zavezance, ki imajo dohodke od
samostojnega opravljanja obrti 1
odstotek od davčne osnove, za
zavezance, ki prejemajo pokojni-
no, ki je višja od pokojnine z
varstvenim dodatkom pa 0,5
odstotka od izplačane pokojnine.
Za vse ostale zavezance, ki so
zaposleni v tujini pa bo znašal
pavšalni znesek 600 din letno.
To so prispevne stopnje, ki jih
bomo na območju KS Kidričevo
zbirali enotno za izvedbo refe-
rendumskih programov po posa-
meznih krajevnih r-dborih.;
Kako pa si; se v priprne na
referendum vključile družbeno-
politične organizacije v K S Ki-
dričevo?
-Krajevna konfcrenca SZDL
in osnovna organizacija ZK so se
v referendumske priprave-vključi-
le zelo resno in si dejansko brez
njihove udeležbe ne bi mogli
zamisliti uspele akcije. Tako so se
sestali vsi komunisti na območju
K S Kidričevo. Obravnavali so
referendumski program, ga oce-
nili in ga z manjšimi pripombami
tudi sprejeli. Hkrati so sprejeli
akcijski načrt s katerim smo .šli za
tem v skupno akcijo. Prav tako je
krajevna konferenca SZDL. kot
razpisovalec zborov sodelovala
na vseh zborih delovnih ljudi in
občanov, skratka pri sami akciji
je .sodelovanje družbenopolitič-
nih organizacij KS Kidričevo več
kot zadovoljivo.
Kljub temu pa menim, da
bomo morali' v to v bodoče
vključiti še društva in organizaci-
je, da bomo tako dosegli še
kvalitetnejšo informiranje sleher-
nega občana.«
M. Ozmec
-šče, stranišče in še kaj drugega,
skratka skregani so s snago in re-
dom, vse kar ostane za njimi pa
meče slabo luč na nas, Slovence.
Od vseh veselih in žalostnih
dogodkov se najbolj spominjam
številnih nesreč, ki se dogajajo na
tej cesti. Čeprav imam, kot sem že
omenil, svoje delo rad, pa mi je
vendarle neprijetno, ko moram
odstranjevati žalostne sledove
prometnih nesreč.
Ja, osemindvajset let dela na ces-
ti je za mano in lahko rečem, da
sem s svojim delom in življenjem
kar zadovoljen. Mnogi radi tarna-
jo, niso zadovoljni ne s tem, ne z
onim. Imam to srečo, da opravljam
nisem na cesti, torej popoldan, ob
sobotah in nedeljah opravljam vlo-
go domačega mesarja in moram
reči, da sem v vseh teh letih spravil
na ,,oni svet" lepo število ščetinar-
jev. Sicer pa v vsakem delu najdem
svoje zadovoljstvo..."
Tako pripoveduje Ivan Matjašič.
Njegov obraz je vedno nasmejan,
poteze se mu ne spremenijo niti,
kadar govori o temnih stvareh
življenja. Prav zato je lahko vzgled
vsem, ki tarnajo za vsako ma-
lenkost, ki na dosti lažji način pri-
dejo do svojih življenjskih ciljev,
pa kljub vsemu temu niso z ničemer
zadovoljni!
JB
Cestni preglednik Ivan MatjaSi^ na svojem delovnem mesiu
Ugotovitve v zvezi z osnutkom temeljev
plana SIS za varstvo pred požarom
Na krajšem razg *oru so se 13.
oktobra 1980 sestali predsednik
skupščine Požarne skupnosti Si-
mon Pešec, podpredsednik skup-
ščine PS Stjepan Canačič, vodja
požarne inšpekcije SO Ptuj in
Ormož Edi Kožel, predsednik ob-
činske gasilske zveze Ptuj Herbert
Sorec in tehnični sekretar Požarne
skupnosti ing Štefan Vidovič, da bi
ponovno proučili potrebe in zago-
tavljanje požarnega varstva v obči-
ni Ptuj skozi osnutek samoupra-
vnega sporazuma o temeljih plana
SIS za varstvo pred požarom, za
obdobje 1981—1985 in stališče
izvršnega sveta SO Ptuj, do tega
osnutka.
V razpravi so bili soglasno spre-
jeti naslednji predlogi stališč, ki jih
je obravnaval izvršilni odbor
Požarne skupnosti na redni seji, z
22. odktobrom 1980 in jih sogla-
sno sprejel:
Ponovno je bilo ugotovljeno, da
so naše gasilske enote opremljene
le za gašenje klasičnih požarov z
vodo. Gašenje zahtevnejšega poža-
ra ali druge reševalne akcije pa ni-
smo v stanju uspešno izvesti, zara-
di manjkajoče potrebne tehnične
opreme in pomanjkanja kemičnih
gasilnih sredstev kot so penilno
sredstvo, gasilni prah, C02 itd.
(nekatera omenjena sredstva so ve-
zana na uvoz).
Neobhodna je potreba po nabavi
tehničnega vozila iz vrst tehničnih
vozil za gašenje z visokim priti-
skom in posredovanje v prometnih
in drugih nesrečah ter v izrednih
razmerah.
Financiranje požarnega varstva
je bilo vpeljano šele z letom 1977,
ko je bil sprejet samoupravni spo-
razum in odlok o obveznem finan-
ciranju požarnega varstva v občini
Ptuj. Jasno je, da nam v teh treh
letih ni uspelo opremiti gasilskih
enot z vso opremo in orodjem, ki
jo zanje predvideva operativni na-
črt, saj je zaostajanje opremljeno-
sti za razvojem nove tehnike in
tehnologije oziroma za razvojem
gospodarstva preveliko. Nujna
neodložljiva pa je bila tudi gradnja
novega doma gasilcev občine Ptuj.
V tem domu je dobilo svoje pro-
store med drugimi tudi gasilsko
društvo Ptuj, saj se je že stari dom
v katerem je imelo svoje prostore
GD Ptuj, sam rušil in ogrožal ljudi
ter obstoječo gasilsko tehniko. Za
gradnjo doma gasilcev občine Ptuj
je bilo potrebno najeti prek 9 mili-
jonov kreditnih sredstev, katerih
del bo potrebno odplačati še v na-
slednjem srednjeročnem planskem
obdobju.
Redna seja obeh zborov skupšči-
ne Požarne skupnosti, ki je obrav-
navala in sprejemala osnutek
samoupravnega sporazuma o te-
meljih plana SIS za varstvo pred
požarom v občini Ptuj, za obdobje
1981 — 1985, je odločno zavzela
stališče, da je potrebno zbirati
sredstva za razvoj požarnega var-
stva v občini, vsaj v takšni višini
kot je sedaj v veljavi, to je stopnja
0,20 % od dohodka OZD, če že
zaradi gospodarskih težav in stabi-
lizacijskih prizadevanj ni možno
zbirati za financiranje požarnega
varstva v občini več sredstev.
Stopnja zbiranja sredstev 0,13 od
dohodka OZD, ki jo predlaga IS
SO Ptuj pomeni 33 % manj sred-
stev kot smo jih zbrali po do sedaj
veljavni stopnji in obenem {»meni
24,835.000,— din sredstev v petih
letih, kar pa bo zaradi sedaj pred-
videne nižje stopnje rasti družbe-
nega bruto proizvoda še nižje. Po
strokovni oceni občinske gasilske
zveze Ptuj, tako ta sredstva ne
bodo zadoščala za zagotavljanje
višjega nivoja požarnega varstva v
občini, ampak bo ob nadaljnjem
razvoju v gospodarstvu nazadova-
la, ker ne bo mogoče zaradi viso-
kih cen gasilske opreme in orodja
ter gasilnih sredstev posodabljati
vzporedno z razvojem gospodar-
stva v občini. Pri tem ne moremo
mimo tega, da ne opozorimo, da
ima lahko to zaostajanje težke po-
sledice v slučaju izbruha večjega
požara ali drugih elementarnih ne-
sreč in v izrednih razmerah, ki
praviloma vedno zahtevajo ogro-
mno materialno škodo, v nekaterih
primerih pa tudi človeška življe-
nja.
Požarno varnost v naši občini
gradim,o na organizaciji prosto-
voljnega gasilstva in na obvezno-
stih organizacij združenega dela, ki
izhajajo iz zakona o varstvu pred
požarom (Ur. list SRS št. 2/76).
Po ugotovitvah občinske gasilske
zveze je sedanje stanje v gasilski
organizaciji razmeroma dobro v
pogledu pripravljenosti, stroko-
vnosti in deloma opremljenosti za
gašenje klasičnih požarov za gaše-
nje z vodo.
Občinska gasilska zveza Ptuj
ugotavlja, da obstaja nevarnost
ob zmanjševanju financiranja na-
daljnjega razvoja društev, pred-
vsem v operativnem pogledu, da
bo sedanji idealizem prostovoljne-
ga delovanja v gasilskih enotah
opadel in bo prišlo pod vprašaj
zagotavljanja požarnega varstva za
tako veliko in razgibano območje
občine. Ta pa zahteva znatno večja
sredstva, potrebni strokovni gasil-
ski kader, sodobno gasilsko tehni-
čno opremo, sodobna gasilna sred-
stva in potrebne prostore. Ob skr-
bni pripravi iz prehoda na pokli-
cno gasilsko enoto bi kljub temu
preteklo do uvedbe poklicne gasil-
ske enote precej časa. Pri tem pa je
potrebno nujno upoštevati prakso
drugih občin, ki so uvedle poklicne
gasilske enote, pa še za zagotavlja-
nje požarnega varstva morajo
razvijati tudi prostovoljno gasilst-
vo, kajti pokazalo se je, da s samo
poklicno gasilsko enoto ne more-
mo zagotoviti požarnega varstva,
ker bi ta morala biti preobsežna, s
tem pa predraga.
Ugotavljamo, da bo potrebno v
bodoče še trdnejše povezovanje
gasilske organizacije z občinskim
štabom in štabi CZ v krajevnih
skupnostih, ki bi za dejavnost po-
žarnega varstva in drugih elemen-
tarnih nesreč ter ob izrednih
razmerah v občini Ptuj, morale
dajati več sredstev, da tomo lahko
z združenimi sredstvi zagotavljali
višji nivo požarnega varstva in ob
drugih elementarnih nesrečah ter v
izrednih razmerah.
Zbrana sredstva bomo usmerili
predvsem za nabavo manjkajočih
potrebnih tdiničnih pripomočkov
opreme in orodja ter za nabavo
sodobnih gasilnih sredstev in na ta
način krepili udarno moč gasilske
operative.
Na osnovi predloga stopnje za
zbiranje sredstev požarnega var-
stva SO Ptuj, bi Požarna skupnost
žbrala 33 % manj sredstev kot po
sedaj veljavnem samoupravnem
sporazumu in odloku, kar bi imelo
za posledico poslabSanje požarne
varnosti v občini. S tem ne želimo
leči, da se ne strinjamo s prizade-
vanji IS SO Ptuj in da nočemo dati
tudi našega prispevka k gospodar-
ski stabilizaciji. Pri tem pa mo-
ramo poudariti, da lahko pomanj-
kanje ali odsotnost sodobne gasil-
ske tehnike, opreme in orodja ter
gasilnih sredstev v slučaju požara
in v drugih elementarnih nesrečah
ter v izrednih razmerah, prispeva k
še večji škodi in s tem nujno deluje
močno nestabilizacijsko.
Na osnovi navedenega naj ddo-
vni ljudje in občani sami odločajo
o višini združevanja sredstev za IS
za varstvo pred požarom za zago-
tavljanje požarnega varstva. SIS za
za vaarstvo pred požarcnn občine
Ptuj se bo skupno z občinsko ga-
silsko zvezo, ta pa prek gasilskih
društev trudila, da bo s sredstvi, ki
bodo na razpolago dosegla čim vi-
šji nivo zagotovitve požarnega
vaarstva v občini.
Obenem želimo tudi opozoriti vse
občane in delovne ljudi, da je po-
žarna varnost del družbene samo-
zaščite in ljudske obrambe in da so
kot njeni pripadniki tudi dolžni
skrbeti za požarno varnost na vseb
področjih, kjer živijo in delajo.
Geslo, da požarna varnost krepi
družbeno in gospodarsko moč, j^
še kako aktualno.
Organizacije združenega dela
opozarjamo, da morajo resneje
pristopiti k izvajanju ddočil zako-
na o varstvu pred požarom in tako
zagotoviti večjo požarno varnost
nad družbenimi sredstvi s kateriin>
gospodarijo. Neizvajanje določil
zakona o varstvu pred požarom jc
namreč vse prevečkrat vzrok na-
stankov velikih materialnih 5kod.
IZVRŠILNI ODBOR POZARN^
SKUPNOSTI	__
obCine ptuj
Prizadevnost in opremljenost rešujeta
življenja in premoženja
Tudi v občini Slovenska Bistri-
ca, kjer deluje skupno 14 gasilskih
društev od tega 11 v krajevnih
skupnostih in tri industrijska, so
se na letošnja praznovanja ob te-
dnu požarne varnosti skrbno pri-
pravili. Se posebno velja to za
organiziran prikaz svojih deja-
vnosti. V času od 20. do 27. ok-
tobr "vrstile v vseh krajih kjer
d	'ujejo številne manife-
stav.jv. lako opremljenost društev
kot tudi usposobljenosti članov
društev v reševanju človeških ži-
vljenj in družbenega premoženja.
Že v začetku tedna je posebna
komisija OGZ Slovenska Bistrica
obiskala vsa društva in ocenila
usposobljenost opreme in orodja s
katerim razpolagajo. Prav tako pa
je druga komisija v tem času ob-
iskala vse objekte na območju
občine, ki so še posebno izposta-
vljeni nevarnostim požara ali
drugim nesrečam. Ob zaključku
akcije sta obe komisiji ugodno
ocenili vzdrževanje opreme v
društvih in tudi zavarovanje ob-
jektov.
Vsako izmed 14 društev je v
okviru Tedna požarne varnosti
organiziralo dejavnosti, da bi kar
najbolje seznaniti krajane z nji-
hovim delovanjem in opremlje-
nostjo. V ta namen so pripravili
po-sebne razstave opreme m
orodja. Največja zanimivost pa je
bil prikaz praktičnega gašenja ali
reševanja ljudi in premoženja. To
je bila tudi nova priložnost, da
občane s praktičnimi vajami o-
pozorijo. da je potrebno, ne samo
v gasilskih vrstah, temveč vsak
posamezno, nenehno skrbeti, da
ne pride do požarov. Ce pa že
pride, bodo mnogi veliko lažje
pristopili k reševanju ali gašenju.
Besedilo in > posnetek;
Viktor Horvat
ReSevanje ponesrečenca iz goreče zgradbe.
TEDNIK "
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Regionalni posveti za
boj proti alkoholizmu
in narkomaniji
Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri predsed-
stvu RK SZDL Slovenijeje v st)dclovanju z medobčinskimi sveti SZDL organizi-
ral v juniju 1980 regionalne jM)svete s predstavniki koordinacijskih odborov za
boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri občinskih konferencah SZDL. Na
posvete so bili vabljeni tudi predstavniki zainteresiranih in odgovornih družbe-
nih in strokovnih dejavnikov iz posameznih občin. Organiziranih je bilo Sest
posvetov.
V glavnem ,so se posvetov udeležili poleg predsednikov KO predstavniki
tistih dejavnikov, ki se že ukvarjajo s problematiko alkoholizma in narkomanij
(zdravstvenih .skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva, klubov zdravljenih
alkoholikov, strokovnih institucij. Rdečega križa Slovenije), prisotnih je bilo
nekaj predstavnikov Zveze sindikatov Slovenije in Zveze scKialistične mladine
Slovenije, TOZD, delavcev iz upravnih organov, javnih tožilstev in sodišč ter
nekaj predstavnikov sredstev javnega obveščanja.
Iz poročil predstavnikov iz posameznih občin bi lahko zaključili, da so bili v
času med lanskoletnimi in letošnjimi posveti storjeni določeni napori in uspehi na
področju boja proti alkoholizmu in narkomaniji. Družbena skupnost je že
nekoliko bolj osveščena o problematiki in njenih negativnih posledicah. Zaintere-
sirana je za razreševanje in odpravljanje problematike, ni pa predvsem spričo
zakoreninjene miselnosti in dokaj ustrezne družbene klime za razvoj problemati-
ke dovolj pripravljena storiti za njeno preprečevanje.
Koordinacijski odbori za boj proti alkoholizmu in narkomaniji so bili
ustanovljeni v večini slovenskih občin, vendar niso povsod aktivni. Ponekod so
resnično osnovni nosilci boja (predvsem štajersko območje). Manj smo ustana-
vljali KO v organizacijah zdruzehega dela in krajevnih skupnostih, čeprav je še
vedno v ospr^ju potreba, da se prene.se težišče dela prav tja. Obstoječi KO v
občinah so v glavnem frontno sestavljeni, vključujejo pa tudi predstavnike
družbenih in strokovnih dejavnikov, ki se ukvarjajo s to problematiko.
Posveti so opozorili na to. da se bomo morali usmeriti predvsem v preventiv-
no delo in da ne bomo smeli biti orientirani le na organizacijska vprašanja
družbene akcije, ampak se bolj ukvarjati s proučevanjem vzrokov pojavov,
družbenimi možnostmi za delo na tem področju in z vsebino dela. Nakazali so
določene pomanjkljivosti na področju organiziranega boja proti alkoholizmu in
narkomaniji pri nas.
Ocene dosedanjega stanja v slovenskih občinah nas opozaijajo. da si ne
smemo zastavljati z organiziranjem družbene akcije prevelikih ciljev, imeti
prevelikih pričakovanj glede uspehov dela. saj boj proti alkoholizmu in narkoma-
niji dejansko poteka v praksi drugače kot si ga idealno zastavljamo. Na stanje
problematike moramo realno gledati, vključiti v preprečevanje in reševanje te
problematike čim širši krog družbenih dejavikov. predvsem v krajevnih skupno-
stih, organizacijah združenega dela in šolah. Problematiko bo nujno obravnavati
v širšem družbenem okolju, sproti ocenjevati delo, ga načrtovati ih o njem na
ustrezjiem ustrezen način informirati ljudi.
36 let artilerijsko raketnih enot
protiletalske obrambe
Artilerijsko raketne enote protiletalske
obrambe proslavljajo letos že 36. leto
svojega obstoja. Za svoj praznik so te
enote izbrale dan, ko je bila 10. novembra
1944, formirana prva večja enota: Prvi
protiletalski polk Vrhovnega štaba na-
menjen obrambi Beograda.
Partizani so protiletalsko obrambo
vodili z vsemi razpoložljivimi sredstvi
vse od začetka narodnoosvobodilne
vojne. Oblikovanje prvih protiletalskih
enot so omogočila zaplenjena protiletal-
ska orožja in tista, ki so bila dobljena od
zaveznikov. Starej.^>i pripadniki tega rodu
se spominjajodanes skoraj že pozabljenih
sredstev protiletalske obrambe kot so
baloni, napolnjeni s helijem, prisluško-
valne naprave, reflektorji. Takrat je bilo
to orožje zadnja beseda tehnike in so bile
z njimi opremljene tudi največje armade.
Artilerijsko raketne enote protiletalske
obrambe so danes oborožene z najso-
dobnejšimi sredstvi za protiletalski boj.
Poleg artilerijskih orožij v glavnem iz-
delanih pri nas, spadajo sem tudi na-
jmodernejši raketni sistemi velike ognje-
ne moči in natančnosti. Zračno opazo-
vanje, poveljevanje, identifikacija letal in
druge naloge opravljajo s sodobnimi
elektronskimi sredstvi. Rokovanje s to
moderno tehniko in njena vsestranska
uporabnost zahteva veliko strokovnega
znanja, izvežbanosti in prizadevanj.
Naša vojna industrija z uporabo na-
jsodobnejše tehnologije proizvaja mo-
derna, masovna in zelo učinkovita sred-
stva za boj proti ciljem v zračnem pro-
storu, s tem je veliko pripomogla k po-
večanju bojnih sposobnosti artilerijsl j
raketnih enot protiletalske obrambe in
naših oboroženih sil v celoti. Naša do-
mača industrija in razvojne organizacije
imajo objektivne pogoje in perspektive za
še večje možnosti v proizvodnji in
opremljanju artilerijsko raketnih enot
protiletalske obrambe z najsodobnejšimi
cevnimi in raketnimi sistemi.
Besedilo in posnetke
prispevala V. P. 2050
Naše najmodernejše rakete z veliko ognjeno močjo in natanč-
nostjo.
Ravnanje s sodobno tehniko zahteva veliko strokovnega znanja.
MEDOBteKA SOSPOOARSKA Z3DRNi(^ ZA PODRAVJE
Medobčinska gospodarska zbofnica za PODRA-
VJE S SEDEZEM V Mariboru je skupaj z drugimi
subjekti v regiji in občinah intenzivno delovala že v
pripravah na pristop k planiranju in v poteku
posameznih faz dela na izdelavi srednjeročnih
planov. Sedaj ugotavljajo, da so tako združeno delo
kot samoupravne interesne skupnosti v fazi izdelav
temeljev planov v TOZD in samoupravnih
sporazumov o temeljih planov na ravni delovnih
organizacij in SOZD.
Iz informacije o aktivnostih v večjih delovnih or-
ganizacijah iziiaja, da osnutke temeljev planov v
nekaterih TOZD že sprejemajo na referendumih, po
izjavah odgovornih delavcev pa bodo temelji planov
TOZD v večini sprejeti najpozneje do konca no-
vembra 1980. Nekaj pomembnih samoupravnih
sporazumov SOZD je že danih v širšo obravnavo,
ostali pa so v končni fazi priprav. V glavnem so kon-
čane tudi razprave o občinskih osnutkih dogovora o
temeljih plana in skupnih temeljih plana regije.
Delovne organizacije bodo samoupravne
sporazume o temeljih planov povečini sprejemale
vzporedno s temelji planov TOZD, kar pomeni, da
bodo sprejeti do konca novembra. Le manjši del
OZD, med njimi je najpomembnejša SOZD KEMA,
je v večjem zaostanku. Iz razgovorov v pomembnej-
ših delovnih organizacijah izhaja, da se pri tem poja-
vljajo predvsem naslednja odprta vprašanja:
— organiziranje referendumov za sprejemanje te-
meljev planov TOZD se često povezuje z ostalimi
dokumenti in nekaterimi drugimi akti, ki zahtevajo
referendumsko sprejemanje, kar često podaljšuje čas
sprejemanja temeljev plana;
—	nekatera nerešena vprašanja, ki se nanašajo na
sporazumevanje med združenim delom in tudi na
opredelitve posameznih programov srednjeročnega
razvoja, zlasti na področju ekonomskih odnosov s
tujino, energetiko, prehrambene bilance SRS in
nepovratnega združevanja sredstev za melioracije,
zamude pri sprejemanju sporazumov in predloga
plana na ravni republike itd. — vse to povzroča te-
žave v doseganju ustrezne kakovosti temeljev planov
in samoupravnih sf>orazumov, pa tudi rokov spre-
jemanja teh dokumentov;
—	glavni problem pravočasne izdelave in
sprejemanja temeljev planov je sumirana zamuda v
vseh fazah planiranja, ker je zlasti v letu 1979 in v
začetku letošnjega leta bilo opravljenih premalo akti-
vnosti, opredeljenih v zakonu o planiranju.
Medobčinska gospodarska zbornica je v fazi iz-
delave srednjeročnih planov sodelovala pri planiranju
zlasti s stališča planiranja področij regionalnega
pomena. V tem smislu je organizirala razgovore z
vsemi nosilci dogovarjanja in skupaj z Ekonomskim
centrom Maribor sodblilcovala osnutek dogovora o
skupnih temeljih plana za območje. Aktivirala je vse
ustrezne odbore in komisije v fazi sprejemanja pobud
in aktivnos_ti. pri načrtovanju posameznih
dejavnosti.
Razgovori, ki so jih opravili predstavniki MGZ za
Podravje v OZD o samoupravnih sporazumih o
temeljih planov delovnih organizacij in SOZD,
osnutkih dogovorov o temeljih planov občin in
osnutka dogovora skupnih temeljev plana območja,
so pokazali predvsem naslednje probleme:
zaostajanje razvoja surovinske
Baze
Zaostajanje razvoja proizvodnje surovin in .
nezadostna usklajenost razvoja predelovalnih zmo-
gljivosti z gledišča surovine — tako v industriji kot v
kmetijstvu — predstavlja resno zahtevo, da se v
predloge plana vnesejo realne rasti fizičnega obsega
proizvodnje. Zelo malo je primerov, da je združeno
delo v svojih planih predvidelo združevanje dinarskih
in deviznih sredstev za surovine in repromateriale;
nasprotno — v večini primerov se računa z združe-
vanjem sredstev na predelovalnih programih, da bi
tako opravičili obseg lastnih investicij, kar pa ne daje
realnih osnov razvoja teh dejavnosti.
Iz analize razvoja podravske regije izhaja, da je že
v tem srednjeročnem obdobju rast naših finalistov
upočasnjena prav zaradi neustrezne preskrbe in da
uvoz surovin in repromateriala predstavlja osnovni
izvor deviznega deficita regije in SRS. Iz osnutkov
planov razvoja niso razvidni dovolj veliki napori za
preusmeritev dela razpoložljive akumulacije v razvoj
lastnih zmogljivosti na področju preskrbe s suro-
vinami in razvoja manjkajočih zmogljivosti na po-
dlagi dohodkovnega povezovanja. Na področju
kmetijstva pa imamo še dodatni problem neurejenega
nepovratnega združevanja sredstev v SRS za prido-
bitev novih obdelovalnih površin z melioracijami.
neusklajenost v materialni struk-
turi
Neusklajenost v materialni strukturi gospodarstva
zahteva prestrukturiranje v celi vrsti delovnih or-
ganizacij, ker so številne zmogljivosti nastale v ugo-
dnih pogojih preskrbe z energijo vseh vrst in uvozni-
mi surovinami, instalirane predelovalne zmogljivosti
pa so bile usmerjene pretežno na domači trg.
Med panogami industrije, ki jim je bila dana pred-
nostna vloga, t. j. industrija prometnih sredstev, stro-
jegradnja, elektro industrija, kemična industrija in
kmetijstvo z agroživilsko industrijo, turizem in
drobno gospodarstvo, se načrtujejo pomembnejši pre-
miki prestrukturiranja, vendar pa je njihov vpliv pre-
malo izrazit v smeri razreševanja strateških vprašanj
razvoja. Razlogov za tak položaj je več, omeniti pa ve-
lja naslednje:
—	da je že v dosedanji realizaciji razvojnih ciljev
bilo premalo usklajevalnih ukrepov med posameznimi
gospodarskimi področji in kontinuitete razvoja z raci-
onalizacijo materialne porabe in smotrnega zaposlo-
vanja;
—	da bi morah nosilci razvoja v analizah možnosti
razvoja osrednjih dejavnosti, na katerih gradimo stra-
tegijo razvoja, pokazati razloge za počasno rast v letih
1976—80 in vgraditi v plane 81—85 ustrezne ukrepe,
da se to preseže;
—	da obstoječe dileme zahtevajo poglobljen pris-
top pri realizaciji razvojnih programov, pri katerih bi
morali sodelovati gospodarstvo in intelektualni poten-
ciali v regiji;
—	da se moramo samoupravno dogovoriti za ures-
ničitev strateških ciljev gospodarskega razvoja v Pod-
ravju.
V planih se še naprej kaže neusklajenost v strukturi
razvoja, zlasti je premajhen razvoj na področju turiz-
ma, drobnega gospodarstva in njegove povezave z in-
dustrijo, trgovine in izkoriščanja geografskega
položaja regije, zagotavljanje lastne surovinske osno-
ve v vseh oblikah, uvajanje novih izdelkov, zlasti ta-
kih, ki bodo privlačni za sofinanciranje, ukrepi za
vzgojo in specializacijo razvojno raziskovalnih kadrov
v gospodarstvu. V kmetijstvu pa je še vedno premaj-
hen poudarek v razvoju kooperantskih odnosov z za-
sebnim sektorjem.
Zaradi tega je izredno pomembno, da vnesemo v
predloge planov čim več kvalitete. Iz objektivnih
razlogov ne bo mogoče do konca decembra dokončno
oblikovati posameznih samoupravnih sporazumov,
zato je potrebno na teh področjih opredeliti organiza-
cijske naloge in čas njihove realizacije.
prepočasna rast lastne tehnologije
V planih je premalo prisotna sprememba razvoja
znanstveno raziskovalnega dela, ki je doslej bilo v ve-
liki meri ekstenzivno. Se naprej se opaža premajhna
povezanost med tistimi dejavnostmi, kijih opredelju-
jemo kot prednostne in bi tudi v bodoče predstavljale
strategijo razvoja, in znanstvenimi institucijami v regi-
ji in zunaj nje. Gre za povezanost razvojno-
raziskovalnega dela med združenim delom in instituci-
jami v regiji in za usklajenost med vzgojno-izobraže-
valnimi institucijami in gospodarstvom, kar bo treba
doseči v uveljavljanju usmerjenega izobraževanja.
Zlasti niso nakazane hitrejše možnosti prekvalifikacije
KV delavcev, tehnikov raznih smeri itd., prav tako ne
pridobivanje tistih specialističnih znanj ob delu od KV
delavca do fakultetno izobraženega, ki so potrebna za
prenašanje sodobne tehnologije v prakso, aplicirano
na potrebe razvoja naše regije.
Gibanje produktivnosti dela v zadnjih letih ni
doseglo planirane letne stopnje 4,5 temveč le 2,6
medtem ko je letna stopnja rasti zaposlovanja
presegla predvideno, ob tem se ocenjuje, da je okrog
polovica novozaposlenih delavcev brez ustrezne stro-
kovne izobrazbe.
Rast produktivnosti za obdobje 1981—85 se v gos-
podarstvu predvideva za 2,1 v industriji za okrog
3 %, kar pomeni, da povečujemo zaostanek, ki ga
imamo v primerjavi z razvitimi deželami celo do 3
krat. Ce ne bomo premaknili produktivnosti, bo to
ena največjih zavor razvoja. To pa je možno le ob us-
kladitvi sedanjih strukturnih problemov med
posameznimi sektorji gospodarstva in znotraj njih, s
pospešenim razvojno raziskovalnim delom, večjo spe-
cializacijo in kooperacijo, z boljšo samoupravno orga-
nizacijo dela in koriščenjem delovnega časa.
specializacija in medsektorska pove-
zanost
Globalne razvojne usmeritve nosilcev razvoja
vključujejo programe, predvsem pa razmišljanja, ki bi
naj prispevala k večji specializaciji in povezanosti
združenega dela ter k razvijanju kooperantskih odno-
sov.
Nekateri sporazumi nosilcev razvoja (TAM in
TIMA) ponujajo osnovo za dogovarjanje, ki bo v na-
daljnjem procesu usklajevanja lahko pripeljala do do-
ločenega poslovno-planskega sodelovanja in do zdru-
ževanja dela in sredstev. Odsotnost tega je bil že v do-
sedanjem razvoju eden od glavnih razlogov razdrob-
ljenosti razvoja, učinkovitosti vloženih sredstev in po-
sledica številnih problemov v medsebojnih dobavah.
Dejstvo je, da tudi v osnutkih temeljev plana niso
dovolj prisotne ekonomske zakonitosti, ki bi zagotav-
ljale stabilnejši razvoj. Razlog za to je tudi v izrednih
težavah in dolgotrajnosti dogovarjanja, zato bo potre-
bno v predlogih plana tudi s tega področja predvideti
organizacijske naloge. Razumljivo je, da bo zaradi za-
mud pri planiranju in že omenjenih težav dogovarja-
nja ta del plana najmanj konkreten, zato je pomem-
bno, da na tem področju zagotovimo kontinuiteto de-
la v naslednjem planskem obdobju.
hitrejši razvoj manj razvitih območij
Razvoj manj razvitih območij v regiji je zlasti v ob-
činah Ptuj in Slovenska Bistrica močno odvisen od
razvoja aluminijske industrije, v ostalih občinah, ra-
zen Maribora pa od kmetijstva in predelovalne indu-
strije na področju agroživilstva ter manjših in srednjih
delovnih organizacij ali TOZD na področju industrij-
ske kooperacije.
Razvoj kmetijstva je v veliki meri odvisen od zdru-
ževanja nepovratnih sredstev v SRS za pridobivanje
novih površin in ustrezne kreditne politike temeljne
banke za hitrejši razvoj živinoreje tako v družbenem
kot zasebnem sektorju.
Zlasti je za razvoj pomembna samoupravna
dohodkovna povezanost z velikimi potrošnimi centri
in predelovalni industrijo tako v živinoreji kot v sad-
jarstvu in proizvodnji sladkorja. Premalo je prisotna
tudi povezanost na področju preskrbe z repromateriali
iz industrije in zagotavljanja deviznih učinkov.
Ugotovljeno je, da nosilne industrijske panoge ni-
so izpolnile pričakovanj razvijanja manj razvitih
območij v regiji, čeprav so določeni premiki v tej sme-
ri. Ekstenzivni razvoj zmogljivosti na manj razvitih
območjih zahteva tudi tu prestrukturiranje vsaj v sme-
ri doseganja višje tehnološke ravni z manjšo potrošnjo
surovin in delovne sile ter z večjimi možnostmi za iz-
voz.
V	planih je začrtan prepočasni razvoj drobnega
gospodarstva v povezavi z industrijo, gradbeništvom
in trgovino. Prav tako bi si morali postaviti konkretne
cilje, da se doseže pospešen razvoj na manj razvitih
območjih Slovenskih goric in Haloz. Odpravljanje ob-
stoječih razlik v razvoju, kjer občina Lenart dosega le
20 odstotno stopnjo narodnega dohodka SRS, bi
morala biti konkretna naloga vseh subjektov razvoja.
Ugotovitve, da nam pri nosilcih razvoja manjkajo us-
trezni programi in sredstva, so za manj razvita območ-
ja še posebno resni problem. Pomembno je tudi, da
bomo strokovno usposabljali mladino na teh območ-
jih, ker je to eden od predpogojev za hitrejši razvoj.
ekonomski odnosi s tujino
V	letošnjem letu bo gospodarstvo podravske regije
pokrivalo uvoz z izvozom z okrog 80 % ob upošteva-
nju že znanih problemov v blagovnih tokovih in da bo
fizični obseg proizvodnje le v višini lanskega leta.
Ekonomski odnosi s tujino bi morali biti v planih
konkretneje poudarjeni in opredeliti, kateri programi
v SOZDL, DO ali TOZD bodo prevzeli vlogo preskrbe
z devizami, s pogojem, da so znani združevalci
sredstev. Ker razvojni programi premalo opredeljuje-
jo izvor surovin, deviznih sredstev in realno bilanco fi-
nančnih možnosti, so spremembe v smeri prestrukturi-
ranja premajhne, prikazane stopnje rasti in investicij
pa nerealne. Zato bo nujno v predlogih plana realneje
opredeliti razvojne možnosti. Tak realnejši pristop
omogoča tudi objavljen predlog kriterijev po branžah
od Temeljne banke KB Maribor in osnutek predloga
republiškega plana 1981—85.
Pri ekonomskih odnosih s tujino je dan tudi pre-
majhen poudarek usmerjenosti izvoza, predvsem v de-
žele v razvoju, na katere bomo v vedno večjem obsegu
prenašali tudi dolgoročni izvor surovin. Prav tako je
dan premajhen poudarek organizacijskim oblikam
nastopa v teh in v razvitih deželah ter organiziranju
združenega dela za kompleksno ponudbo, v kateri bi
morala bith močneje vključena tudi manjša in srednja
podjetja in dosežena višja stopnja komplementarnega
razvoja.
(Povzetek iz gradiva za skupno sejo
medobčinskega seta ZKS in sveta ZSS)
6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
6. november 1980 - TEDNIK
Pomanjkanje
prostorov ni ovira
za delo
Tako kot v ostalih, so tudi v tej ptujski krajevni skopooitt že
izvedli zbore občanov. Odločili so se za štiri zbore, ki io bili vsi dobro
obiskani, sklicali pa so jih kar v nezakuijenih garažah ia v pvaslocili
temeljne organizacije Osojnik. Tako je ta primer dovolji dober dokaz,
da pomanjkanje prostorov ni ovira za delo. če so le krajani pdpn.^eni
sodelovati.
Na zborih so soglasno potrdili skupni referendumski ptogimisL
se zavedajo, da gre pri njegovem uresničevanju za sobdamost. ki soje
bili v tem obdobju deležni tudi v tej krajevni skupnostL Razpcavilaii so
tudi o osnutku sporazuma o temeljih plana krajevne skipno^ za
naslednje srednjeročno obdobje in se pogovorili o nalogah, bodo
uresničili še v tem ter v prihodnjih letih. Ze sedaj so imccovab koordi-
nacijski odbor, ki bo poskrbel za izvedbo referenduma — ta bo pc«ekal
na treh glasovalnih mestih v zasebnih hišah in v pnKicmb tozda
Osojnik. Treba pa je povedati, da so referendumski fHOgrua dobvo
prerešetali že na seji sveta krajevne skupnosti, svoj sestanek so imelt
tudi člani zveze komunistov, ki žive na lem obmo^^ k ddui pa so
krepko pritegnili mladinsko organizacijo, ki je nasploh izredno aktiv-
na. In če že govorimo o prostorih ne smemo pozabiti, da kr.ij)e*ni
skupnosti ob večjih sestankih in prireditvah ptmudi goslo^ub^ tudi
Center srednjega usmerjenega izobraževanja.
Prav zaradi prostorske stiske — za delo krajevne sanio«qpc3ve in
družbenopolitičnih organizacij nimajo niti kvadratntt^ metra
prostorov — so se v tem srednjeročnem obdobju odkičii za giadnjio
doma krajanov. Ta bo pod svojo streho združil poleg krajevne samou-
prave in DPO še vse, kar potrebuje za delo SLO in DS. v dvorani pa
bodo imeli poleg sej tudi razne prireditve.
Celotno investicijo imajo »pokrito« kot pravimo, odlocifi pa so se
za montažno gradnjo, ki je cenejša. V načrtu imajo tudi giadnjp
prostorov za trgovski lokal, ki ga v tej krajevni skufMiosti le nimajo.
Doslej so s prostovoljnim delom prihranili okrog 20 starih nmigiaao«.
saj so sami opravili vsa zemeljska dela. položili temdje in piolčo, še
pred zimo pa bi radi dom spravili pKni streho. Vsa |woslowcJgnia (ida
opravijo v popoldanskem času, pa ob prostih sobotah in nedrfpailj..
Tukaj velja pohvaliti prav mladino, ki kljub šc^kim otbvezniotiaiM
pridno pomaga pri gradnji doma.
Sicer pa v krajevni skupnosti poleg gradnje načrtujs^ še ureditev
cestne razsvetljave in električnega omrežja, modemizac^ cest m
kanalizacije, pa še kakšna naloga se bo našla, ki jo bodo nresaiaM s>
skupnimi močmi.
Glede na dosedanje delovne uspehe in sodeč po dobrem ddu
krajevnih družbenopolitičnih organizacij ter krajevne samooprave.
bodo krajani v novih prostorih, ki bodo sad njihovega ddla. Se bo^
aktivno in zavzeto uresničevali zastavljeno razvojno pol. te kratevne
skupnosti.	INi. D.
KViZ ,^LOVENSKE GORICE
V BOJU ZA SVOBODO"
Osnovna "organizacija ZSMS »Franc Kramberger« Rogoznica
organizira v okviru sodelovanja OO ZSMS na obmo^ SSovenskih
goric in idejnopolitičnega usposabljanja mladih v mesecu novembru
kviz »SLOVENSKE GORICE V BOJU ZA SVOBODO«. OO ZSMS
bodo odgovarjale na tri teme vprašanj:
—	Ptuj v boju za lepše dni
—	Krajevna skupnost — samoupravna skuimost krajanov
—	Šport
V četrtek. 3. oktobra so se v klubu mladih sestali predstavniki
sodelujočih ekip in izžrebali ekipe za predtekmovanja. Kit^ in »»Franc
Kramberger« Rogoznica. naslednjo soboto, to je 22. »novembra: pa
bodo v Destmiku preverile svoje znanje OO ZSMS Destmik. Trnovska
vas in Podvinci.
Zmagovalni ekipi teh dveh tekmovanj se bosta pomeril v finalu
kviza 29. novembra 1980 v Rogoznici. to pa bo v krajevni skmpoostii
Heroja Lacka Rogoznica tudi osrednja prireditev v počastMev 29.
novembra Dneva republike.	Dragica Ka^vec
PRVI PRAZNIK KS
»POHORSKI ODRED"
Krajevna skupnost »Pohorski odred« zajema obmo^ novega na-
selja občinskega središča Slovenska Bistrica ter naselje Sp. LožnioLŠa«^
?rek 3000 prebivalcev in je bila ustanovljena pred letom <ini ob peeob-
ikovanju velike KS Slovenska Bistrica v več manjših. Prav io pircoblliF
kovanje je vneslo med stanovalce nove KS veliko ve^ zamimaimjje za
dogajanje v svojem življenjskem okolju. Posebno uspešni pronnaikisobote
zabeleženi v organiziranj u krajevne samouprave. Zaživ eli so hismi sveti,
kar je opaziti tudi v bolje urejenem okolju stanovanjskimi zgradb. Več
skrbi posvečajo tudi prizadevanjem za bolj organiziranoprrakirbozživiih
in drugimi potrebnimi artikli, še px)sebno pa za povečanj ptodajjmifiD
površin in boljšo komunalno urejenost naselja.
Ob krajevnem prazniku, ki so ga prvič ptraznovali noveimbra. v
spomin na obletnico ustanovitve Pohorskega odreda pni Čmiiiii nnJlaiaiii:
na Pesku, so se zvrstile številne športne in kulturne prirediittve. Med
najpomembnejšimi pa je prav gotovo otvoritev težko pnčakm-amega
prizidka k osnovni šoli Pohorski odred Slovenska Bistrica, v kaBeireim
bodo učenci dobili sodobno kuhinjo, jedilnico, tri tičilniceL v sDar^deDra
pa še nove garderobe. Dnevno bodo lahko v novi kuhinji pripraviiloktfiiii
1600 obrokov. S tem pa bodo odpravili večletne težave pri prehrani
učencev. Z novim prizidkom so dani tudi pomembni pogotp za ccflod-
nevno šolo.	Besedilo in posnetek: Vikte«- Horvat
Prizidek k Pohorski odred v Slovenski Bistrici je m«; St^^t^l
prostor učencev te šole.
O SKUPNOSTI KS SLOVENSKIH GORIC
V drugi polovici oktobra je bil predsednikom
sveto* skupščin KS Slovenskih goric v občini
Pluj poslan osnutek samoupravnega dogovora o
ustanovitvi Skupnosti KS Slovenskih goric v
občini Ptuj. Dogovor je dan v razpravo svetom
skupščin in krajevnim konferencam SZDL s tega
območja. Da bi osnutek ne obležal neobravna-
van, bom v naslednjih vrsticah nanizal nekaj
predlogov za razmišljanje in lažjo razpravo o
njem.
Krajani v tem predelu občine se že vrsto fct
okušajo organizirati tako, da bi s svojimi načrti,
mnenji in predlogi skupno nastopali, se
medsebojno spoznali, si pomagali in se razvijali,
^prva so bili le posamezni sestanki, razprave, ki
so v zadnjem času postale vse številnejše in
zavzemajo različna področja. Aktivnost pa je v
večini primerov odvisna od prizadevnosti nekaj
posameznikov.
Pri SZDL deluje koordinacijski odbor za
razvijanje tradicij narodnoosvobodilnega boja
iin socialistične revolucije. Redno se vrstijo tudi
posveti poveljnikov in načelnikov štabov CZ v
KS in OZD, pokazali so se že začetki skupnega
dda predsednikov komitejev za SLO, pa tudi na
področju planiranja so stekla skupna dogovarja-
nja. Zraven teh primerov se pojavljajo tesna
sodelovanja med sosednjimi KS f)osamezno.
Dogovor, ki je sedaj v javni razpravi bi oaj vse
to združi in dodal še nova povezovanja in
delovanja. Sedež skupnosti bi naj bil v KS iz ka-
tere je predsednik skupščine skupnosti. Pred-
sednike bi se volilo vsako leto in bi se ravnali po
abecednem redu krajevnih skupnosti.
Skupnost bi imela svoj statut in druge splošne
akte. ki so za tekoče delovanje potreboL Spora-
zum bi naj zajemal skupno . delovanje
koordinacijo s skupščinami KS, sveti skupšdn
KS, komiteji za SLO KS, CZ, NZ, svetom po-
trošnikov. družbenopolitičnimi organizacijami,
društvi, povezava delavcev zaposlenih v KS v
delov no skupnost.
Nadalje U delovali pri usklajevanju razvoja
udeleženk,
—	usklajevali stališča do programov
družbenoekonomskega in samoupravnega
razvoja Slovenskih goric občine Ptuj.
—	se samoupravno sporazumevali in
povezovah' z organizacijami združenega dda,
samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugi-
mi samouprav nimi organizacijami in diupnost-
mi z namenom, da se doseže hitrejši in skladnejši
eionomski razvoj Slovenskih gor k: v obfini
Ptuj,
—	pozabiti ne bi smeli tudi na vzajemno
pomoč.
— delovanje pa bi moralo zajemati tudi druga
področja, ki v osnutku in tem zapisu niso
opredeljena.
Skupno dogovarjanje in načrtovanje skupnih
akcij in same akcije so rezultat dela, ki je viden,
če so bila skupna pripravljalna dda dobra, so
rezultati tudi dobri. Takšno povezovanje je
dobrodošlo pri razvijanju in modemizadji cest,
pri izgradnji TP, niskonapetostnega dek-
troomrcžja—ojačitve, PTT zvez, vodovoda, ka-
nalizacije, pri urbanizaciji nasdij in na drugih
področjih.
Uspeh in učinek takega dogovora bo prav go-
tovo odvisen od aktivnosti vsake krajevne skup-
nosti, od občanov, ki bodo v tem sistemu delova-
li. Prav gotovo uspehi na začetku ne bodo veliki,
vfadar se z dobro voljo in čutom odgovornosti
da veliko napraviti.
V	sestavku so zajeti tudi predlogi, ki jih v
osnutku ni. Takih in podobnih novih pripomb bi
moralo biti §e več, da bi se iz skupnih mnenj in
pripomb lahko izoblikoval takšen predlog
samoupravnega dogovora, ki bi zajemal vsa
bistvena vprašanja, ki so potrebna širših raz-
prav.
V	SLOGI JE MOC, V DELU NAPREDEK.
k. a.
KADAR JE KDO V STISKI, MU
JE POTREBNO POMAGATI
Veliko je bilo že napisanega o
tem, da so mladi iz raznih
krajevnih skupnosti pripravljali
tak^e ali drugačne mladinske
(klovne akcije.
V soboto 25. oktobra smo se tudi
mladi iz KS Videm izkazali za
akcijo, ki je velikega pomena.
Pomagali smo pri trganju koruze
pri Francki Ciglar iz Sturmovca.
Francka živi na kmetiji sama,
vendar jo že pestijo leta. Kljub
temu, da je že veliko dala skozi
svoje življenje, ne more nehati de-
lati na kmetiji. Sicer ima tudi hčer-
ko. Ta ji je pridno pomagala pri
delu, dokler se ni poročila in z
moženi odšla. Tako je Frančka o-
stala sama. Ima veliko njivo ko-
ruze za siliranje in krmo živalim.
Potrebno je povdariti, da ima
Francka v reji nekaj glav bikov.
Torg pridelek koruze je namenjen
Z2 krmo bikov. Sicer ji sosedje
zeJo veliko pomagajo, vendar
nnajo sedaj v jesenskem času dela
tudi na svojih poljih.
Frančka se je za pomoč posprav-
ljanja pridelka obrnila na OK
ZSMS Ptuj. Ta je naprej posredo-
vala najbližji OO ZSMS v
Starmovcu. Predsednik tamkajšnje
OO ZSMS Vid Strafela je nadalje
posretkjval svetu krajevne skupno-
sti mladih v KS in predsedniku
Borisu Novaku. Kmalu so zunaj
visefi plakati, ki so vabili na
akc^.
Frančka je bila zelo vesela, da
smo se mladi odločili, da ji poma-
gamo pospraviti koruzo s polja.
Akcija je sicer zelo dobro uspela,
čeprav se je akcije udeležilo malo
mladincev. Bilo jih je samo 15,
vendar je bil vzrok tako majhne
udeležbe slabo vreme. In ker je KS
Videm ena izmed tistih KS, kjo" se
vdiko ljudi ukvarja s kmetijstvom,
smo mnogo mladincev lahko
opravičili.
Delo na njivi je potekalo hitro,
nekateri so prav ušvali v trganju
koruze. Naše načrte je prekrižalo
slabo vreme. Naretfili smo veliko,
vendar ne toliko kolikor smo. v za-
četku predvidevali.
Ob takšni zavzetosti dela, sem si
lahko privoščila pogovor samo
med kratkim oddihmn. Vid Strafe-
la, predsednik OO ZSMS Sturmo-
vec:
„ Pobudnik za to ddovno akdjo
je bila Frančka sama, v istem Času
pa smo že tudi pri nas kov^ načr-
te, ker jo kot našo vaščanko zdo
dobro poznamo, da ji pomagamo
pri spravihi koruis. Tudi OK
ZSMS Ptuj nas je na to akdjo
opoz<Kila. Ker je ženska sama in
že precej ostarela, smo s tem
dokazali, da znamo biti mladi pri-
pravljeni zmeraj pomagati. Veliko
nas je takih, Id imamo precej dela
tudi doma, toda za nas je poglavi-
tna akcija in lahko rečem, da je
tudi zelo dobro uspela. Posebej
moram povdariti tudi to, da
nekateri opravljajo to ddo prvič.
Boris Novak predsednik krajec
vnega sveta mladih v KS Vidran:
..Mislim, da je akdja vdikega
pomena, saj le tako lahko mladi
dokažemo, da smo pripravljeni
pomagati kadarkoli je to potre-
bno. Mladi smo dokazali svojo
enotnost, saj je ženska sama in
ima skozi vse Ido vdiko dda na
kmetiji, vendar je jeseni najtežje,
saj je za spravilo p>riddka
potrdino vložiti največ dda.
Akdja je ovrednotena, vzrok slabe
uddežbe pa je slabo vreme in tudi
delo, ki ga morajo mladi opravljati
doma, saj so skozi leden v SoH,
mnogi pa tudi v službi. Tudi
danes, ko je sobota, veliko mladih
dela in tudi to je eden od razlogov,
da mladih ni veliko.
Letos je to naša tretja mladinska
delovna akdja. Dve veliki eriote-
denski in enodnevni akciji sta iz
objektivnih razlogov odpadH.
Enotedenska akcija je bila načrto-
vana pri gradnji primarnega vodo-
voda v Jurovcih. Iz objektivnih
razk>gov se ta akcija žal ni izvedla.
Prav tako pa je odpadla akdja pri
gradnji večnamenske stavbe. Tako
smo lahko izkoristili še zadnjo
priložnost v tem letu za akdjo.
Kljub temu, da je mladih malo,
smo lahko zadovoljni s tem kar
smo naredili."
Težko je povedati, kako se je
Frančka razvesdila našega priho-
da. S tem smo mladi pokazali spo-
štovanje do stargših ljudi in vsi si
želimo, da bi kmetija kakršno ima
Frančka ostala takšna kakršna je.
Morda bo se še našd kdo, ki bo
tako trdo prijd za kmečko ddo,
tako kot je to storfla Frančka Ci-
glar.
-JH
Kratek odmor po ■apomera dela, vendar zmeraj z nasnejaiiHni iri.
PRIZNANJE VSEM, KI SO AKTIVNI
Preteklo sredo so v krajevni
skupnosti Dušan Kveder izvedli
volino programsko konferenco
socialistične zveze delovnih ljudi in
zbor krajanov. Prav zato smo se
odločili, da tokrat pišemo o tej
krajevni skupnosti, o njeiiih
uspehih, težavah in načrtih. Naš
sogovornik je Ciril Satej, predse-
(Jnat. skupščine krajevne skupnosti
Dušan Kveder.
Na volilno programski konferen-
ci socialistične zveze delovnih ljudi
smo govorili tudi o referendumu.
Ocenili smo vse dosežke, le teh pa
m malo. V dvo in pol letnem ob-
dobju smo v krajevni skupnosti z
lastnimi sredstvi in sredstvi delo-
vnih organizacij izvedli mnogo
akcij: urejena je Trstenjakova
oliica, v tej ulici sta zgrajeni tudi
dse zgradbi službe družbenega
knjigovodstva in projektivnega
IStroja, zgrajena je klet, ki jo je
mvestiral Kmetijski kombinat, s
predelovalnico grozdja. Uredili
smo ^ kanalizacijo iz šolskega
centra in krajevne skupnosti
Bratov Reš, s prispevkom kraja-
nov in prispevkom samoupravne
mteresne skupnosti otroškega var-
stva smo uredili vrtec v prvem
nadstropju kovinarske šole. Urejen
je park med železniškim mostom
ID nekdanjim mostom na Hrvat-
skem trgu. Asfaltirane so vse ceste
ob Dravi in tudi vmesne vpadnice
oa glavno cesto, ki pelje ob Dravi.
Prav sedaj pa urejajo še ostale ce-
ste s priključki na Muzejski trg.
Tako bomo v krajevni skupnosti
DbIšs Kveder v celoti realizirali
programske naloge, ki so bile za-
siavijciie razen dokončne ureditve
Prešernove ulice, za kar pa nismo
uDcS dovolj sredstev, premajhen
pa je bi! prispevek seunoupravne
interesne skupnosti in so tako
sredstva krajanov zbrana s samo-
prispevkom ostala.
Prispevali smo tudi v skupne
programe, ureditev pokopalEča v
Rogoznid, del sredstev smo
namenili pri izgradnji doma kraja-
nov pri krajevni skupnosti Bratov
Reš in krajevrn skupnosti Budina
Brstje.
Pohvaliti vdja samoupravno
stanovanjsko skupnost, ki je pre-
cej sredstev vložila v obnovo stare-
ga mestnega jedra v n^ krajevni
skupnosti. Odpirali smo tudi nove
delavnice, novi poslovni prostori,
sedaj p>a urejamo iM~odajalno
kruha, urejeni so prostori Jugo-
banke,... TcH-ej s pomočjo drugih
in nas krajanov smo v tem obdo-
bju resnično mnogo dosegli."
Za mestne krajevTie skupnosti je
značilno, da je malo število kra-
janov aktivnih, pa naj bo to na
akcijah, sestankih ali kje drugje.
Kako je v krajevni skupnosti
Dušan Kveder?
,,To, da se vsi člani ne vklju-
čujejo v delo, da ne prihajajo na
sestanke, to je spleten problem
vseh mestnih krajevnih skupnosti.
Je pa res, da ob določenih akdjah
po ali težavah luletimo na nmoži-
čno odzivnost. To je takrat, ko ču-
tijo potrebo, zato mislim, da bi
moiali prav temu posvetiti več po-
zornosti. da bi tako angažirali ve-
ščje števflo krajanov po različnih
društvih, organizadjah... tako pa
sedaj prevečkrat srečujemo le ene
in iste ljudi.
Priznanje moram dati naS
mladini v naši krajevni skupnosti,
ki kaže preccjšnje zanimanje za
akcije in tudi sedaj v predreferen-
dumskem obdobju so se mladi do-
bro vključili v priprave.
Pogrešamo tudi aktivnost
upokojencev, čeprav je naša kraje-
vna skupnost tipična ostarela
krajevna skupnost. To daje tudi
značaj krajevni skupnosti, mnogo
je sodalnih težav, največ inumo
poravnalnih svetov, prepirov, ki so
značilni ^ stare neurejene zgrac9>e
s skupnimi prostori.
V naši krajevni skupnosti po-
znamo dcrioceno število upoko-
jencev, ki so aclo aktiviu v
del^acijah in služijo celo za
vzgled mladim, žal pa je takih
premalo in bi se res lahko bolje
vključevali v dek> krajevne
skupnosti."
Ljudje se seveda tudi sami vklju-
čujejo, če je program sestankov in
akdj vabljiv. V posebnem členu
samoupravnega sporazuma o
temeljih plana krajevnih skupnosti
mesta Ptuja za obdobje
1981 — 1985 piše, da ob koncu
letošnjega leta izteče samopri-
spevek, ki ga plačujejo ddavd,
kmetje, obrtniki, upokojena in
občani, ki so zaposleni v tujini.
Samoprispevek je osnova za
uresničitev srednjeročnega plana in
zato bodo krajevne sinipnosti
mesta Ptuja mor^e razpisati nov
referendum za uve(flx) samopri-
spevka za naslednjfli pet kt. V
razpis samoprispevka bodo vklju-
čili tudi skupni program vseh me-
stnih krajevnih skupnosti. Kakšen
program bodo s sktipnimi močmi v
naslednjem srednjeročnem ob-
dobju i^apravih v krajevni skupno-
sti Dušan Kveder?
Na zboru krajamov so govorili o
programu krajevne skupnosti, v
sredo so imefi skbcano razširjeno
sejo skupščine kra.ievne skupnosti,
a so zaradi nesklepčnosti morali
skfic ponoviti. Samoprispevek bo-
do razpisali za naslectojih pet let v
višini enega odstotka. S sredstvi, ki
bi jih tako zbrali in s pomočjo
samoupravnih interesnih skupnosti
ter zdniženega dela nameravajo
urediti pločnik ob Raičevi ulici do
kovinarske šole in odcep proti
ulkam med vrti. Dokončali bodo
kanalizadjo v Prešernovi uli-
d in uredili Prešernovo ulico.
Uredili bodo Krempljevo ulico,
asfaltirali Lackovo ulico, uredili
semaforizacijo na Trgu svobode in
na križišču Srbski trg in ulice Jože-
ta Potrča, Trstenjakova ulica.
Za skupni program bomo zdru-
ževali sredstva za izgradnjo vrtca
in jasli za 100 otrok in za gradnjo
kanalizacije. Nekaj sredstev pa
bomo namenili za obnovo starega
mestnega jedra.
Mislim, da je program izvedljiv,
skupni program pa je, kot sem že
večkrat zapisala, solidarnostno po-
krivanje potreb, ki so izražene v
v^h krajevnih skupnostih in zato
ni razloga, da krajani tega
skupn^ programa ne bi sprejeli.
Organizadjo priprav za referen-
dum vodijo v vseh krajevnih
skupnostih mesta Ptuja odbori za
izvedbo referenduma, ki so zadol-
ženi za politično akcijo v po-
sameznih krajevnih skupnostih.
Odbor pa sestavljajo: predsednik
skupščine krajevne skupsiosti,
predsednik sveta skupščine kraje-
vne skupnosti, predsednik KK
SZDL, sekretar osnovne organiza-
dje zveze komunistov in predse-
dnik osnovne organizacije ZSMS.
Kaj naj Se zapišem: naj se vsi
krajani vključujejo v vse akdje,
sai je Ukrat ddo lažje in so uspehi
večjL	N Kotar
TEDNIK ~ november 1980
NASE KMETIJSTVO - 7
DOLGOROČNA PRESKRBA S KMEnJSKIMI
ŽIVILSKIMI PROIZVODI
Problematika zadovoljive preskrbe delovnih
ljudi in občanov z osnovnimi življenjskimi pro-
izvodi že nekaj časa predstavlja enega od po-
membnih problemov urejanja odnosov v ožjih
in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Neurejenost preskrbe je značilna predvsem za
proizvode, kjer zaradi ekonomskih in socialnih
razlogov peša interes za proizvodnjo. Pogosto-
krat nastopa tudi nepovezanost med ponudbo
in povpraševanjem po teh proizvodih, saj v
reprodukcijski verigi niso zastopani dolgoročni
cilji te proizvodnje.
S posledicami se vsakodnevno srečujemo, saj
se kažejo v pomanjkljivi ponudbi, nihanju cen,
preskrbi in življenskih stroških.
V zadnjem času prihaja predvsem v ospredje
pomanjkanje kmetijsko živilskih proizvodov.
Da bi dosegli skladnost med proizvodnjo in po-
rabo so v Mariboru sprejeli leta 1978 družbeni
dogovor o organizirani proizvodnji in preskrbi
prebivalstva Maribora in gravitacijskega obmo-
čja s kmetijskimi živilskimi proizvodi. Ta dogo-
vor so ponudili v podpis tudi ostalim občinam v
regiji, vendar ga takrat nismo podpisali. Letos
se je v razpravo aktivno vključila tudi Medob-
činska gospodarska zbornica za Podravje ter v
pregledu aktivnosti in ukrepov za enotno reše-
vanje preskrbe prebivalstva s kmetijskimi pre-
hrambenimi proizvodi v Podravju predlagala
sprejem družbenega dogovora o organizirani
proizvodnji in preskrbi s kmetijskimi prehram-
benimi proizvodi in ustanovitev samoupravne
interesne skupnosti za preskrbo prebivalstva v
Podravju.
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na svoji
seji razpravljal o družbenem dogovoru ter spre-
jel sklep, da se družbeni dogovor predloži zboru
združenega dela, ki ga je na svoji zadnji seji tu-
di potrdil in za podpis družbenega dogovora so
pooblastili dr. Cveta Dopliharja, predsednika
obCine Ptuj.
S tem družbenim dogovorom določajo udele-
žeitci družbenega dogovora temeljna načela in
politiko preskrbe prebivalstva Maribora in gra-
vitacijskega območja s kmetijskimi živilskimi
proizvodi. S podpisom tega družbenega dogo-
vora sprejmejo udeleženci obveznosti v zvezi z
organizacijo in zagotovitvijo preskrbe s kmetij-
skifni in živilskimi proizvodi.
Osnovni cilj udeležencev je zagotoviti dolgo-
ročno, stabilno in kontinuirano preskrbo prebi-
valstva Maribor in gravitacijske »ga območja s
kmetijskimi živilskimi proizvodi, preskrbo go-
stinskih in turističnih organizacij združenega
dela, zdravstvenih ustanov, restavracij, šol,
vzgojno varstvenih ustanov in drugih ustanov
družbenega standarda.
Tako bodo sprejete dolgoročne rešitve za sta-
bilizacijo tržišča s kmetijskimi živilskimi pro-
izvodi, tako glede količin, kvalitete in cen. Kot
nalogo prioritetnega pomena pa bodo obravna-
vali preskrbo prebivalstva Maribora in gravita-
cijskega območja s sadjem, zelenjavo in vrtni-
nami.
Tržni red, ki ga udeleženci skupno določijo,
ureja predvsem promet s kmetijskimi živilskimi
proizvodi na živilskih trgih, splošne in posebne
prodajne pogoje, predmet prodaje, pravice in
obveznosti prodajalcev, lokacije tržnih površin
za posamezne proizvode, pravice in dolžnosti
upravljalcev tržnih površin, vzdrževanje reda in
čistoče, prodajna mesta, shranjevanje blaga,
posebne storitve in pripomočke ter kontrolo
nad prodajo in kvaliteto blaga.
N. Kotar
POD SNEGOM PRECEJ PRIDELKOV
Tudi ormoški kmetijci so zaskrbljeni, saj jih je sneg presenetil
sredi jesenskih del na poljih in v vinogradih, kjer je ostalo še precej
poljščin, v vinogradih pa pozne sorte grozdja. Spravilo pridelkov in
jesenska setev je bila v zamudi zaradi zapoznele vegetacije spomladi in
slabih vremenskih razmer skozi vse leto, slabo vreme pa je oviralo tudi
spravilo poljščin, ki bi bile v normalnih pogojih že na varnem.
Pri kmetijskem kombinatu Jeruzalem Ormož so povedali, daje na
poljih ostala koruza še na 317 hektarjih, sladkorna pesa pa na 25
hektarjih. Jesensko setev pšenice so opravili do polovice, neposejanih
je še 140 hektarjev planiranih površin. V družbenem sektorju so doslej
potrgali 220 vagonov grozdja, približno tretjina grozdja pa je še v
vinogradih, predvsem pozne sorte, kot so laški rizling, šipon in beli
borgundec. Strokovnjaki so mnenja, da sedanji sneg grozdju sicer ne
bo škodoval, če seveda ne bo pritisnil mraz, ki bi povzročil pokanje
grozdnih jagod, bo pa vreme vplivalo na še večje zakasnitve pri jesen-*«
skih opravilih.
V zasebnem sektorju je trgatev že končana, na poljih pa je še
nekaj pridelkov — nekaj več kot tretjina pridelka sladkorne pese,
koruze pa kar za polovico, približno do polovice je opravljena tudi
jesenska setev.
Kakorkoli že, upati moramo, da se bo vreme izboljšalo, da bo
sneg vendarle še skopnel in da bodo kmetijci imeli še dovolj časa za vsa
opravila na poljih in vinogradih, saj bi bil v nasprotnem primeru v
prihodnjem letu pridelek znatno manjši, s tem v zvezi pa bi še bolj
čutili pomanjkanje prehrambenih artiklov.	jp
Na poljih je sneg začasno prekril skoraj polovico površin koruze.
Foto: J. Bračič
Pridelek grozdja zadovoljiv
Od zasebnih pridelovalcev so letos v Ormožu
odkupili 158 vagonov grozdja. Po količini je
pridelek grozdja zadovoljiv, tako v zasebnem kot
družbenem sektorju. V zasebnem sektorju je
trgatev že končana, v družbenem sektorju pa je v
vinogradih še približno tretjina pridelka. V prede-
lovalnem centru ormoške vinske kleti lahko
predelajo dnevno do 400 ton grozdja, prednost pri
prevzemu in predelavi so imeli letos zasebni
kmetovalci, medtem ko so s trgatvijo poznih .sort
grozdja v vinogradih kmetijskega kombinata prav
zaradi zmogljivosti predelave morali počakati.
Kljub temu bi bil ves pridelek grozdja že pospra-
vljen. če ne bi dela v vinogradih oviralo pet dežev-
nih dni.
Tudi kvaliteto grozdja ocenjujejo pozitivno,
čeprav bi lahko govorili o nekaj slabši kvaliteti v
primerjavi z lansko. Kljub temu lahko rečemo, da
bodo tudi v Ormožu pridelali letos dobro vino,
predvsem iz poznih sort grozdja, iz tega pridelujejo
butelčna vina, seveda pa bo moralo vreme omogo-
čiti spravilo poznih .sort grozdja.	jg
PROIZVODNJA MLEKA UPADA
Preteklo sredo je bila v prosto-
rih ptujske Mlekarne seja poslov-
nega odbora za proizvodnjo,
predelavo in promet z mlekom in
mlečnimi izdelki pri ptujski mle-
karni. Pogovarjali so se o devet-
mesečnem poslovanju ptujske
Mlekarne in analizi vzrokov
zmanjševanja odkupa mleka v
zadnjem času, po sestanku so si
skupno ogledali še sejem Mleko
80, kije bil v Mariboru.
Skupen prevzem mleka je bil v
devetih mesecih za 11 odstotkov
večji od lanskoletnega v enakem
obdobju, znaša pa 12,819.000
litrov. Planirane količine odku-
pljenega mleka so tako dosegli 77
odstotno. Precej dobaviteljev je
pod lanskoletnimi količinami in
le redki posamezniki jih presega-
jo: TOZD 0.sojnik dosega lan-
skoletne količine 93 odstotno,
Haloze 104, Dravsko polje 100
odstotne. Ptujsko polje 86 odstot-
no, Kmetijska zadruga Ptuj 114
odstotno. Kmetijska zadruga Lo-
vrenc 106 odstotno in Slovin 128
odstotno.
Kljub zmanjšanim količinam
mleka pa letos niso dokupili več
kot 310.000 litrov mleka. Dobro
so prodrli tudi na tržišče in svoje
izdelke dobro plasirali ter dosegli
celotni prihodek v višini
122,117.000 dinarjev in presegli
lanskoletnega za 38 odstotkov.
Dohodki so tako vi.šji za 51
odstotkov, čisti dohodek pa za 41
odstotkov.
Glede na številke lahko reče-
mo, daje devetmesečno poslova-
nje v ptujski Mlekarni zadovolji-
vi. Rezultati poslovanja so dobri
zaradi rasti odkupljenih količin
mleka in zmanjševanja števila
zaposlenih.
Zal pa zadnji rezultati količin
mleka kažejo, da se bo stanje
poslabšalo, saj so količine zmanj-
šane za 2 do 3 tisoč litrov glede
na lanskoletne dnevne količine.
Analiza vzrokov zmanjšanja ko-
ličin mleka kaže, da so na zmanj-
šanje vplivale zlasti poplave,
neugodno vreme, zmanjšan inte-
res zaradi rasti proizvodnih stro-
škov in nespremenjene odkupne
cene mleka, visoke cene telet in
prašičev . . . Torej smo spet pri
tistem začaranem krogu, ko se
eno glede na drugo ne splača.
Ponovno so posvetili pozor-
nost vprašanju oskrbe z reproma-
terialom in ugotovili neskladje
na našem trgu. V sosednji Hrvat-
ski namreč znova ponujajo višje
odkupne cene telet in druge
živine, mineralna gnojila pa
dajejo proizvajalcem tudi brez
pogodbenih obveznosti. Menili
so, da je potrebno pogoje na
jugoslovanskem trgu čimprej ize-
načiti, saj je le tako mogoče
dolgoročno gospodariti.
N. Kotar
SODOV NE MANJKA
Letošnja po količini obilna vin-
ska in sadna letina, je postavila
marsikoga pred problem, kje dobi-
ti dovolj sodov za obilen, čeprav
po kakovosti ne posebno dober
pridelek.
Zal na našem območju nimamo
registriranih obrtnikov — sodar-
jev, čeprav se tu in tam znajde kak
spreten samouk in napravi kar lep
in trpežen sod, odvisno tudi od le-
sa.
Trg na našem območju pa redno
zalaga sodar Drago Tomašič iz
Nedelišča pri Varaždinu. Ne le na
sejmih, temveč tudi ob delavnikih
zadnje tedne zainteresirani lahko
kupimo večji ali manjši sod na
ptujski tržnici. Cene pa raje ne bi
navajali, saj bi morda kdo še izgu-
bil voljo po nakupu.
Besedilo in posnetek:
Konrad Zoreč
Prodaja sodov vseh vrst na vsakoletnem sejmu v Nedelišču
Odškodnina
za spremembo
namembnosti kmetijskega
zemljišča ali gozda
(prikaz predpisov I. nadaljevanje)
Odškodnma se odmeri tudi v primerih, ko gre za gradnjo na podlagi
priglasitve (glej 14. čl. Zakona o urbanističnem planiranju — Ur. 1. SRS
st. 16/67, 27/72, 8/78) ali pa za tkzv. črno gradnjo. V tem primeru pa
mora upravni organ pristojen za lokacijske zadeve zaprositi za mnenje
občinski upravni organ pristojen za kmetijsko inšpekcijo. Ce le-ta ne da
mnenja v 30 dneh, se lahko izda odločba tudi brez tega mnenja. Potrebne
podatke o površini zemljišča si bo uradoma preskrbel organ pristojen za
lokacijske zadeve. Proti odločbi o odškodnini zaradi spremembe na-
membnosti kmetijskega zemljišča ali gozda so dovoljena vsa pravna
sredstva v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. 1. SFRJ
št. 32/78) in Zakona o upravnih sporih (Ur. I. SFRJ št. 4/77).
Kakšen je pomen potrdila o plačani odškodnini zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda?
Potrdilo o tem, daje pristojni zemljiški skupnosti (glej 17. čl. ZKZ)
plačana odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega
zemljišča ali gozda, je izredno pomembno. 7. odst. 14. čl. ZKZ namreč
določa, da se brez takega potrdila ne sme začeti gradnja na podlagi
priglasitve, da ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oz. dovoljenja za
izkoriščanje rudnin.
Kaj mora plačati tisti, ki izkorišča v 15. čl. ZKZ naštete rudnine?
Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in opekarsko glino
mora plačati:
a)	odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zem-
ljišča ali gozda. Glede te odškodnine veljajo iste določbe o katerih sem
pisal pred tem, ko sem obrazlagal 14. čl. ZKZ
b)	še posebno odškodnino v višini 5 % prodajne cene za m'
izkopanih rudnin.
To posebno odškodnino odmeri v upravnem postopku občinski
upravni organ, pristojen za rudarstvo na podlagi prijave, ki jo mora v
roku 15 dni po preteku vsakega polletja dati fizična ali družbena pravna
oseba, ki izkorišča te rudnine.
Omeiiiti je potrebno še določbo 2. odst. 15. čl. ZKZ, ki pravi, da je
tisti, ki je izkoriščal zgoraj naštete in plačal odškodnino pod a) in b),
dolžan po končanih delih omogočiti ponovno uporabo zemljišča v
skladu s predpisi o rudarstvu, (glej 7. čl. Zakona o rudarstvu — Ur. I. SRS
št. 17/75).
ZKZ v besedilu iz leta 1973 ni poznal odškodnine pod b) Ker pa se
je na probleme, ki so v zvezi z odpiranjem gramoznic večkrat javno
opozarjalo (na sestankih družbeno političnih organizacij, v časopisih
itd.), je zakonodajalec v besedilu ZKZ iz leta 1978 uzakonil plačilo
posebne odškodnine v višini 5 % prodajne cene za kubični meter izko-
panih rudnin.
Opozoriti moram, da obveza plačila posebne odškodnine nastopi z
izkopom teh rudnin ne glede na to ali jih tisti, kijih izkorišča proda, ali
porabi zase, ali pa jih pusti na mestu izkopa. Pogoj, da občan lahko
izkorišča zgoraj naštete rude pa je, da jih izkorišča za svoje gradbene
namene ali druge lastne potrebe, sicer stori prekršek (glej čl. 53 in 76
Zakona o rudarstvu — Ur. 1. SRS št. 17/75).
S katerimi dejanji iz čl. 14 in 15 ZKZ se stori prekršek?
Po 137. čl. ZKZ se z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din kaznujejo
za prekršek:
1) kdor začne graditi objekt na podlagi priglasitve, ne da bi plačal
odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča (7
odst. 14. čl.)	J e. J v ■
2)	kdor v nasprotju s 15. čl. ne prijavi količine izkopanih materijalov
3)	kdor izkorišča kmetijsko zemljišče v nasprotju s prepovedjo
kmetijskega inšpektorja, ki je prepovedal uporabljati kmetijsko zem-
ljišče v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če tako
izkoriščanje po zakonu ali predpisu izdanem na podlagi !zakona ni
dovoljeno.
Če to dela kmetijska organizacija, se po 138. čl. kaznuje za prekršek
od 3.000 do 30.000 din, odgovorna oseba kmetijske organizacije pa od
I.000	do 5.000 din.
OBČINSKI ODLOKI
Na temelju 5. odst. 14. čl. ZKZ so občinske skupščine SRS sprejele
odloke o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zem-
ljišč. v katerih pa so razpon odškodnine zelo različno predpisale in sicer
od 10 din za m^ najslabšega kmetijskega oz. gozdnega zemljišča do
največ 90 din za najboljše kmetijsko zemljišče. Oglejmo si nekatere
najvažnejše določbe iz tozadevnih odlokov skup.ščin občine Ormož in
občine Ptuj.
a) Skupščina občine Ormož je dne 11/7—1979 sprejela odlok o
odškodnini, ki se plačuje ob spremembi namembnosti kmetijskih in
gozdnih zemljišč v občini Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj štev.
14/79), katerega pa je dne 26/12—1979 deloma spremenila z odlokom
o spremembi zg. cit. odloka (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 23/79).
Cit. odlok (v nadaljevanju ga bom imenoval ormoški odlok) poleg
drugih vsebuje tudi sledeče izvirne določbe:
V	1. odst. 2. čl. našteva zemljišča, ki se po odloku smatrajo za
kmetijska zemljišča. Tuje treba opozoriti, da prevzem definicije kme-
tijskega zemljišča kot jo podaja v 2. čl. ZKZ ne bi prišlo v poštev vse
dotlej, dokler se s prostorskim planom ali z urbanističnimi dokumenti ne
bodo določena zemljišča za kmetijsko proizvodnjo. Verjetno v ormoški
občini to še ni napravljeno, čeprav bi iz 2. odst. 2. čl., ki se glasi:
»Zemljišča, ki so z dolgoročnim prostorskim planom sicer namenjena za
zazidavo se do pričetka gradnje objektov štejejo za kmetijska zemlji.šča«
dalo zaključiti, da že imajo dolgoročni prostorski plan.
V	6. čl. ormoškega odloka je glede na kulturno in boniteto spre-
menjenega zemljišča določena za m^ sledeča odškodnina:
1)	za njive, vrtove, sadovnjake, vinograde, travnike in pašnike 1. in
II.	bonitetnega razreda 22.— din
2)	za njive, vrtove, sadovnjake, vinograde, travnike in pašnike III. in
IV. bonitetnega razreda 16.— din
3)	za njive, vrtove, sadovnjake, vinograde, travnike in pašnike V.
bonitetnega razreda 14,— din
4)	za vsa druga kmetijska zemljišča od IV. do VIll. bonitetnega
razreda ter za gozdove 12,- din.
Kot vidimo, kriterij lege kmetijskega zemljišča ni prišel do izraza.
Opozorim, daje 2. odst. 6. čl., ki seje glasil: »Pri gradnji objektov za rejo
prašičev in perutnine .se odmeri enotna odškodnina v višini 10.— po m^
ne glede na bonitetni razred zemljišča« bi z zgoraj omenjenim odlokom
o spremembi odlokom o spremembi odloka črtan, ker seje naknadno
ugotovilo, da ni v skladu s 5-. odst. 14. čl. ZKZ.
Interesanten je tudi 2. odst. 9. čl. ormoškega odloka, ki se glasi: »Za
gradnjeobjektovnaobmočjih.kiseurejajozurbanističnimirediali izven
njih.^se odškodnina za zemljišče potrebnega za^^gradnjo objekta in za
njegovo normalno rabo odmeri v najmanj trikratnem obsegu tlorisne
površine predvidenega objekta oz. če bo odmero odškodnine, pa od
dejanske površine namenjene za normalno rabo.« Pojavlja se vprašanje,
ali je ta določba v skladu s 3. odst. 14. čl. ZKZ?
b)
Skupščina občine Ptujje dne 19.6. 1979 sprejela odlok o odškodnini
zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (Ur. vestnik občin
Ormož in Ptuj štev. 12/79). katerega pa je dne 11/2—1980 deloma
spremenila z odlokom o spremembi zgoraj cit. odloka (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj šte. 3/80).
ČAKA
NAS ŠE
TRGATEV
Zasebni kmetovalci pa tudi
kmetijske delovne organizacije so
se še posebej trudile tudi v dežev-
nem vremenu, da bi pospravili
pridelke za katere so se celo leto
skrbeli. Tudi učenci osnovnih šol so
pomagali kmetijskemu kombinatu
pri trgatvi.
Kljub naporom, pa je sneg pre-
kril 4,5 hektarjev vinogradov.
Trgatev v zasebnem sektorju pa je
že končana. Grozdje več ne nabira
sladkorja, saj povečini precej gnije,
jagode pa odpadajo, kljub vsemu
pa so količinsko pridelki precej viš-
ji kot v prejšnjih letih, kakovost pa
je razumljivo slabša od preteklih
let.
Velja opozoriti, da pravilnik o
dosladkanju kljub prepovedi, ki jo
daje zakon o vinu, dovoljuje
dodajanje grozdju in vinskemu
moštu sladkor (največ za povečanje
2,5 odstotkov volumena na sto
litrov). Vendar smemo dosladkati
le z dovoljenjem pristojnega
upravnega organa za kmetijstvo pri
skupščini občine.
N. Kotar
8-IZ NAŠIH KRAJEV
6. november 1980 - TEDNIK
Prmoj prmekni, zaj pa man fsega zadosti. Kumer smo se deža no
poplov rešli, zaj pa je sneg na našo kmetijstvo padna. Postovlan jovno
delegatsko vprošaje zakaj nišče totega vremena no naše sunčne uprove ne
pozove na odgovornost. Letos nan pač kaj se vremena tiče, v krnetijstvi
fse narobe gre. Pozeha, toča, poplove, sneg no ne ven kaj še de se nan na
hrbet obeslo. Karuze še zdaj nesmo ftegnoli potrgati, tudi na jabolka nan
je sneg padna, da o setvi pšenice niti ne gučimo.
Jaz sen to v prejšjen tjedni oroča meja pa je zemlja še tak mastna
bila, v brozdi pa je voda tekla. Pa kaj bi še dale naprej jomra, saj to nič ne
pomoga. Če bi rad keri jobolka meja, naj pride no si jih nabere, saj do
drgačik namesto umetnega gnojila v sadovjoki zegnilila. Mija z Mico
srna pet vejkih krpoč klujecof naredila no ma jih pozimi za pečjoj name-
sto žvečilnega gumija prežvekuvala. Malo man že boj slabe zobe. Prafza-
prav man svojih zobi itak boj malo pa mi zato tisti socialni dobro služijo.
Zaj se je začela jagrofska sezona pa bi van rad v zvezi z zobmi eno
uganko postava: Vete gdo divjega zofca najboj zobje bolijo no gdo mu je
najboj vroče? Najboj ga zobje bolijo gdo ga jagrofski pes za kožo drži,
zofci pa je najbolj vroče te gdo ga v rengli pečejo!
Naše lovske družine majo v toten cajti na obiski lovske goste iz
drugih držov. Med njimi je največ Italijanov, ki vstrelijo vse kaj leze po
zemlji no lufti leti. Našemi sosedi Juži so dve kuri vstrelili. Niti se neje
zato preveč sekira, saj so mu oba kljuna pošteno v devizah pločali no se
mu na kunci zahvolili: Gracijas sinjor (to bi po našen pomenlo: hvala
gospod). Juža je pač toto zahvolo narobe zastopa no je misla, da mu je
jager iz Italije reka, da je nor... Pa mu je nazaj zabrusa: Pje ti si nor,
drgačik ne bi kure za fazona zameja ...
Tej ko van mon povedati za gnes. Dobro se mej te, pridno delajte no
na mene ne pozobite. Na Martinovo ne pozobite mošta krstiti, samo
preveč ga ne smete piti, saj je november mesec boja proti alkoholizmi.
Vaš LUJZEK
Vožnja s čolnom
Mladina si želi vse več prijetnih doživetij v objemu narave. Prosti čas
izkoristijo za kolesarjenje po razgibani pokrajini, plezanje v hribe, pa
tudi jezera in ribniki jih privlačijo. Ob njih potrpežljivo čakajo na to,
ali bo riba zagrizla vabo na trnku ali ne. Mnogi pa se vsedejo v majhen
preprost čoln in se z njim počasi premikajo po vodni gladini. Iz njega
opazujejo utrip jeseni, ki se počasi poslavlja, '.ožnja s čolnom je
prijetna, vendar pa tudi nevarna, saj se čoln kaj hitro lahko prevrne.
Ce je v njem neplavalec, mu trda prede. Zato naj tisti, ki ne znajo
plavati, raje ostanejo na obali, kjer ni nevarnosti za utonitev.
J. Marjan

SMETIŠČE
ZA TRGOVINO
čeprav stalno pišemo in govorimo o onesnaževanju okolja, naših
gozdov in voda, gremo navadno gluhi in slepi mimo tega. V to nas
prepričuje pogled skoraj na vsakem koraku.
Tak primer je tudi v Kidričevem, kjer se nekaj deset metrov za
samopostrežno trgovino kopičijo kupi odpadkov in smeti. Ce je že tam
odlagališče, bi morali smeti tudi sproti odvažati, da ne bi kazilo videza
in tudi iz higienskih razlogov v bhžini trgovine tega ne bi smeli trpeti.
To je le eden od številnih primerov. Zato vprašujem: Kaj mislite
prizadeli in vsi tisti, ki s svojim obnašanjem prispevate k onesnaževa-
nju okolja?	Pran^-e
Odlagališče odpadkov za samopostrežno trgovino v Kidričevem je za
nekaj ur prekril sneg
Foto: K. Zoreč
Podpora krajanov
za gradnjo blagovnice
Na seji skupščine krajevne skupnosti »Boris Ziherl« v Ptuju so ob
razpravi o srednjeročnem programu razvoja krajevne skupnosti in
sklepanju o razpisu referenduma za krajevni samoprispevek obravna-
vali tudi problem preskrbe prebivalstva z osnovnimi živili.
Na območju krajevne skupnosti živi danes že nad 3.000 prebival-
cev in na svojem območju nimajo niti ene prodajalne z živili. Prodajal-
ne ob Potrčevi cesti in Ciril-Metodovem drevoredu pa imajo premale
zmogljivosti za tako veliko število potrošnikov, zato oskrba dela
krajanom precejšnje preglavice, zlasti še oskrba z mlekom in kruhom.
Znano je, da je trgovsko podjetje MIP Ptuj na tem območju
načrtovalo gradnjo večnamenske poslovne zgradbe z blagovnico na
površini 2.400 nr. Predvideno je bilo, da bi z gradnjo začeli že letos,
vendar do tega ni prišlo, delno zaradi dolgotrajnosti arheoloških
izkopavanj na predvideni lokaciji, predvsem pa seje zataknilo tudi pri
kreditu, ker investicija ni bila uvrščena med prednostne naložbe. Kljub
temu je MIP Ptuj doslej že vložila za načrte, arheološka izkopavanja in
za gradnjo zaklonišč za ta objekt nad 3,800.000 dinarjev.
Sedaj so realni izgledi, da bo ta investicija dobila prednost, saj gre
za osnovno preskrbo več kot 3.000 prebivalcev. Tej investiciji so dali
enotno podporo tudi krajani s svojimi družbenopolitičnimi organizaci-
jami in samoupravnimi organi, kar je tudi verificirala skup.ščina
krajevne skupnosti Boris Ziherl na seji, 3. novembra. Ce ne bo .še
kakšnih, sedaj nepredvidenih ovir, bodo z gradnjo blagovnice pričeli v
začetku prihodnjega leta.	F'F
NOVOSn IZ HALOŠKEGA
BISERA
Te dni smo zvedeli za kopico zanimivosti in novosti za katere so se
odločili v Kombinatovem tozdu Haloški biser Ptuj in bodo prav
gotovo presenetile marsikoga izmed vas.
To soboto. 8. novembra prirejajo v gostišču Grozd in Hotelu
Poetovio zabavno prireditev Martinovanje. Goste čaka bogat Marti-
nov menii s pečeno gosko in novim vinom vred. V obeh lokalih bo
goste zabaval narodnozabavni ansambel s humoristi. Nekaj rezervacij
je še na voljo, zato pohitite, obeta se lep večer.
Za krajane Cirkulan in okolice bo prav gotovo prijetna vest. da so
v tamkajšnjem bifeju ponovno uvedli glasbo. Vsako soboto bo goste
odslej zabaval ansambel Škorpion.
V	hotelu Poetovio ponovno deluje slaščičarna. O sladicah iz te
kuhinje ni treba veliko govoriti, saj ima bogato tradicijo. Tokrat vam
ponujajo pestro izbiro slaščic vsak dan.
In če vas bo pot kmalu zanesla v ptujski hotel, potem si oglejte še
likovno razstavo v restavraciji hotela. Svoja dela razstavlja likovna
umetnica Irena Tušek. članica DPD Svoboda Ptuj, natančneje njihove
likovne sekcije.
V	restavraciji Grozd so podaljšali odpiralni čas. Sedaj so vam
njihove usluge na voljo od 11. do 24 ure. Ob specialitetah iz Madžarske
kuhinje vam bo prijala glasba ansambla Baranja.
In k vsemu temu še to — v grajski restavraciji je vsako soboto sbet
poskrbljeno za glasbo, da o dobrotah iz njihove kuhinje ne govorirno
posebej. Vse to vam dragi bralci posredujemo, vi pa izberite in se
odločite. Dolgčas vam ne bo.
- OM
S komemorativne svečanosti
ob dnevu mrtvih
Osrednja komemorativna svečanost ob dnevu mrtvih je bila v
ptujski občini v petek 31. oktobra. O tem obširneje poročamo na prvi
strani. Tukaj p« otafavljamo Se nekaj posnetkov.
Osnovnošolci, dijaki, delovni ljudje In občani so v žalni povorki
prišli izpred Magistrata k spomeniku padlim borcem na starem mest-
nem pokopališču v Ptuju.
Ob spomenik so predstaviiiki družbenopolitičnih organizacij
položili venec in se poklonili spominu padlim za našo svobodo.
Likovniki iz Varaždina v Ptuju
Likovno udruženje iz Varaždina je pripravilo hkovno razstavo del
svojih članov — amaterjev. Razstavo bodo odprli juiri, v petek 7.
novembra ob 17. uri v razstavnem paviljonu Dušana Kviedra.
Delo 00 ZSMS -
Brstje
OO ZSMS Brstje šteje 25 čla-
nov — zares skromno število mla-
dink in mladincev kajne. Vendar
kljub njihovi maloštevilnosti delo
mladinske organizacije ni zamrlo.
Redno se vključujejo v družbe-
nopolitično življenje KS Budina-
Brstje, saj so vključeni v razne od-
bore in komisije, kjer aktivno so-
delujejo. Nobena delovna akcija v
KS ne mine brez njihove udeležbe.
Največ skrbi namenjajo urejevanju
in čiščenju okolja v vasi, ter
družabnemu življenju.
Na eni izmed njihovih zadnjih
delovnih akcij so uredili bankine
ob asfaltni cesti, ki pelje skozi
vas. Gramoz so si sami dovažali in
sicer z razpoložljivimi traktorji in
vozovi, ki jih imajo kmetje v vasi.
Akcija je bila udarniška, zato ni
zahtevala nobenih finančnih sred-
stev. Vaščani so bili zadovoljni z
opravljenim delom, saj je ostala
draga asfaltna prevleka očuvana
pred začetim propadanjem.
Mladinci imjo težave s prostori
za sestajanje. Zaenkrat se zbirajo
enkrat pri enem in spet pri drugem
članu. Toda obetajo se jim boljši
časi. V KS Budina — Brstje so
namreč že začeli z gradnjo doma
občanov, kjer bo dobila svoje pro-
store tudi mladina. Graditi poma-
gajo tudi samo, saj si skupaj s
krajani želijo, da bo Dom čim prej
gotov.
Uspešno sodelujejo tudi z mla-
denci OO ZSMS Budina, zlasti na
športnem in kulturnem področju.
Skupaj pripravljajo razne kulturne
programe ob republiških in držav-
nih praznikih ter raznih priredit-
vah krajevne skupnosti. Njihovi
novi skupni mladinski prostori bo-
do sodelovanje še poglobili.
Mladi urejajo okolje
Besedilo in posnetek: J. Marjan
Kidričevo. 21. oktobra 1980.
Metka Krampak, Njiverce n. h.;
Nada Drevenšek, Kidričevo 13;
Matilda Repič, Njiverce 32/b;
Ivana Kokolj, Njiverce 11; Jelka
Bilanovič, Kidričevo 12;
DES Ptuj, 21. oktober 1980:
Milan Straus, Dobrina 60; Alojz
Petrovič, Pacinje 20; Franc Vil-
čnik, Muretinci 20; Stanko Peter-
šič, Dornava 72; Anton Čuš, Pla-
car 13; Milan Berghaus, Trg
svobode 3; Milan Zeleznik,
Nadole 4; Franc Rižnar, Polenšak
41.
Opekarna Zabjak, 23. oktober
1980:
Alojz Fajt, Cesta Olge Meglič
13; Rozalija Krapša, Nova vas
112; Vinko Sori, Rotman 13; Jože
Gregorec, Drstelja 44; Marjan
Turnšek, Kicar 7/b; Alojz Horvat,
Zabjak 2;
Polenšak, 23. oktober 1980:
Janez Kokol, Hlaponci 38;
Anton Mernik, Slomi 7; Janez
Kovačec, Slomi 1; Jože Plohi,
Brezovci 6; Milan Lebar, Polenšak
29; Anton Lorenčič, Bratislavci 19;
Alojz Janžekovič, Polenci 4.
ELEKTROKOVINAR Ptuj in
Maribor v oktobru 1980:
Marjan Skrila, Bolečka vas 6;
Anica Krajnc, Polenšak 27; Stan-
ko Zaje, Starše 61; Sonja Erlač,
Zabovci 101; Antonija Kmetec,
Ziherlova pl. 17; Anton Valent,
Ziherlova 7; Dragica Krajnc,
Ziherlova 7; Ivan Marin, Volk-
merjeva 11; Dušan Simonič,
Vintarovci 44/a; Angela Plošinjak,
Mala vas 37; Cilka Sturm, Rajčeva
7; Zora Godec, Rače; Nada Fridl,
Jadranska 10; Milena Milošič,
Bukovci 6; Olga Belšak, Janški vrh
1; Angela Horvat, Slov. trg 9;
Snežana Planine, Kvedrova 5;
Majda Cuš, Bukovci 24/a; Anton
Petrovič, Bukovci 154; Branko
Krajnc, Skorba 57; Vili Strmšek,
Pobrežje 41; Franc Bezjak, Placa-
rovci 6; Nada Hriberšek, Apače
185; Marjan Laura, Gorišnica 48;
Jože Kotolenko, Sarajevska 5;
Ivan Pukšič, Ločič 1; Franc
Podgoršek, Dvorjane 38/a; Vlasta
Flanjak, Panonska 5; Olga
Golob, Stojnci 142; Štefka
/Zemljarič,	93/a; Tone
Kirbiš, Maribor; Janez Vidovič,
Skorišnjak 34; Katarina Črnko,
Janežovski vrh 47; Kristina Vido-
vič, Nova vas 65; Olga Meznarič,
Bukovci 161; Angela Meglič, Nova
vas 60; Franc Koražija, Brunšvig
49; Vlado Kraner, Brunšvig 17;
Herman Lobnik, Pivola 5. Mari-
bor; Mihael Ceh, Sp. Korena 73;
Edita Grabar, Potrčeva 32; Marija
Bolčevič, Hajdoše 35; Danica
Budja, Kajuhova 1; Marjan Bom-
bek, Trubarjeva 7; Rafael Sven-
šek, Zagrebška 3/a; Danica Zoreč,
Kidričevo 3; Franc Leskovšek,
Celjska 12, Maribor;
Posamezni krvodajalci v okto-
bru:
Franc Brunec, Zavrč 1; Anton
Koren, Lackova 13; Janez Tašner,
Bišečki vrh 39; Stanko Zuran,
Aškerčeva 8; Rozalija, Solina,
Stojnci 70; Liza Kostanjevec,
Stojnci 62; Anton Foštner, Cirku-
lane 56; Marija Friščič, Dubrava
36; Franc Petek, Slovenja vas 47;
Milan Lašič, Kidričevo 5; Martin
Kukovec, Lasigovci 10; Milan
Gabrijan, Starše 18; Ludvik
Kokol, Krajgerjeva 36; Marica
Zupanič, Mlinska 10, Pluj; Dušan
Ceh, Ziherlova 8; Alojzija Dreven-
šek, Ziherlova 9; Albin Dreven-
šek, Linhartova 3; Jože Novak,
Gerečja vas 22; Dušan Bezjak,
Cirkulane 109; Ivan Metličar, Zg.
Hajdina 86; Drago Sedmak, Kved-
rova 4; Ljubo Gajser, CM dr. 4;
Janko Gajšek, Podlehnik 61;
Oskar Sturm, Rajševa 7; Anton
Kramberger, Lovrenc 27; Kazimir
Purg, Skrblje 4; Jože Slopar,
Zagrebška 59; Lizika Lacko, Nova
vas 91; Ivica Cas, Ziherlova 16;
Božena Slehta, Podlehnik 8; Silva
Razlag, Kraigherjeva 25; Milan
Slavinec, Strma ul, 11; Franc
Klemenčič, Greg. dr. 11; Stanko
Lepej, Volkmerjeva 4; Angela
Petek, Brezovci 1; Janko Milošič,
Podlehnik 71; Anton Leva, Kun-
gota 35; Mirko Horvat, Dornava
128/a; Franjo Bezjak, Kraig-
herjeva 12; Ludvik Vogrinec,
Cunkovci 6; Katica Svenšek,
Zagrebška 3/a.
Cirkovce, 30. oktobra 1980.
Jože Novak, Zg. Jablane 73/a;
Emil Veler, Cirkovce 76; Franc
Lah. Pongerce 32; Ivanka Novak,
Zg. Jablane 3/a; Franc Trčko,
Cirkovce 59; Marija Dobič,
Mihovci 24; FrSnc Kmetec,
Mihovce 15; Slavko Klasinc,
Dragonja vas 33; Štefan Hergan,
Sp. Jablane 15; Peter Petek,
Starošinci 5; Martin Golenko,
Dragonja v^s 32; Štefan Klasinc,
Pleterje 31; Peter Kamenšek, Dra
gonja vas 4/a; Alojz Mlakar,
Dragonja vas 4/a; Milan Lačen,
Cirkovce 60/c; Anton Golenko,
Dragonja vas 32; Branko Kram-
berger, Cirkovd? 60; Ivan Vodu-
šek, Pleterje 43; Franc Lah. Sikole
4/c; Jože Kramberger, Cirkovce
60 b; Franc Lah, Mihovce 30;
fEDNIK ~~ "<>vember 1980
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
SPOMIN NA PROFESORJA
TONETA ŠIFRERJA
Dne 27. septembra 1980,smose
obrali dijaki 4/a razreda iz leta
1^39/40. da proslavimo 40-letni-
co male mature. Morda bo kdo
vprašal, zakaj proslavljati malo
^aturo? Smo iz tiste generacije, ki
je aprila 1941 obiskovala 5/a
razred ptujske gimnazije.
Ko je nemški škorenj poteptal
našo slovensko zemljo, smo se
razkropili na vse strani. Ni nam
bilo dano, da bi še 4 leta skupaj
pridobivali znanje in zaključili
zrelostni izpit. Nekaterim je bilo
nadaljnje obiskovanje te šole
prepovedano, ker se okupatorju
njih izgled, ali imena niso izdali
dovolj arijski. Nekaj se jih je iz-
šolalo po vojni, drugi smo se
zaposlili. Srečujemo se in obža-
lujemo, ker nam je okupator
ukradel toliko lepih nedoživetih
ur na.še mladosti. Pa vendar smo
srečni, ker nam je uspelo ohraniti
življenje, to človeku najdražjo
dobrino. Srečni smo, ker naši o-
troci zopet obiskujejo to našo
ljubljeno staro šolo iz katere je
tujec hotel pregnati slovensko
besedo.
V	veži gimnazije smo položili
venec v spomin na našega padlega
razrednika profesorja Toneta
Šifrerja. slovenskega pisatelja in
pesftika, ter na _ sošolca Veleno
Osole in Ivana Rudolfa. Z žalos-
tjo v srcih smo s 5 minut trajajočim
molkom počastili spomin vseh
padlih iz naše šole.
Odobravamo, da se naša mla-
dina sestaja in prireja literarne
večere na katerih mladi berejo
svoje sestavke in pesmi. Predla-
gali pa bi, da bi na šolah brali tudi
pesmi Šifrerja, Kajuha, Gorana
Kovačiča in drugih padlih pi-
sateljev in pesnikov.
V	predgovoru Juša Kozaka h
Šifrerjevi knjigi; »Kmet in stvari«
preberemo, da je ta knjiga edin-
stvena v slovenski literaturi. Iz
njegovih del veje globoka ljube-
zen do kmeta, delavca, do narave
in naše lepe slovenske zemlje.
Morda bo kdo vprašal, kakšen
je bil ^ifrer kot človek. Njegovi
nekdanji učenci se ga spominja-
mo kot odličnega predavatelja,
vzgojitelja in predvsem dobrega
človeka. Ce je le opazil, da je
njegov učenec potreben pomoči,
bodisi zaradi neznanja, neure-
jenih družinskih razmer, mu je
nesebično pomagal. Z rahloču-
tnostjo, ki jo premore le dober
človek, je doumel stiske naših
mladih duš. Ni bil samo naš raz-
rednik. temveč naš resničen pri-
jatelj. Posebno skrb je pokazal do
tistih učencev, ki niso živeli pri
svojih starših. Pozanimal seje kje
in kako živijo, ali imajo vse po-
trebno za življenje in šolanje.
sebno obziren je bil do otrok lo-
čenih staršev. Nikoli ni pred .so-
šolci spraševal o podrobnostih
njihovih družinskih razmer, am-
pak je učenca, če je potreboval
kakšne podatke, poklical v pisar-
no. Doumel je, da je tudi pe-
tnajstletnik čuteče bitje.
Kakšna ironija usode, bil je
pravičen tudi do Nemcev v raz-
redu! Z njimi smo vse do leta 1940
živeli v nekakšni strpnosti. Ko pa
so nemške horde začele divjati po
Evropi, seje tudi v razredu poja-
vilo nesoglasje. Osebno me je
posvaril pred sošolcem, ki je bil
Nemec in je potem med okupa-
cijo izdajal slovenske ro-
doljube. Večkrat smo prirejali
izlete s kolesi. Nekega dne v letu
1940 smo se vsi razigrani pripe-
ljali do Gornje Radgone. Ko smo
onstran mostu zagledali rdeče
zastave s črnim kljukastim kri-
žem, smo se zresnili. V naša srca se
je prikradel strah, strah pred ro-
pom. umorom nasiljem, ki so ga
nosilci te zlovešče zastave že ta-
krat sejali po svetu. Tudi naš raz-
rednik seje zresnil. Tiho je stopal
ob meni. Morda seje že takrat v
njem porodila misel na pe-
sem, ki jo je napisal kmalu potem
v slutnji bližnje nasilne smrti.
Tone Šifrer je bil rojen 8. junija
1911 v Žabnici na Sorškem polju.
Svojo prvo službo je nastopil v
Ptujski gimnaziji. Po zlomu stare
Jugoslavije, si je poiskal zavetje
pri svojih starših v Žabnici. Po-
dnevi je delal na polju, ponoči je
pisal. Deloval je v osvobodilni
fronti. Nemški učitelj ga je prija-
vil. Leta 1942 so ga z drugimi talci
odpeljali v Mauthausen. Tam so
ga ustrelili. Njegovi učenci, ki smo
gaobčudovali,spoštovali in ljubili
smo obupani in besni obstali pred
tistim letakom iz katerega smo
zvedeli o tem groznem zločinu.
Vemo, daje ponosno in vzravna-
no stal pred svojimi krvniki.
Morda je še zadnjič pomislil na
svoje starše, na svojo rodno zemljo
in svojo ljubljeno Sorško polje, ki
ga tako lepo opisuje v svoji knjigi.
Hudo je moral trpeti, dokler ni
zadnja kri iztekla iz njegovih
srčnih ran. Iz njegovih dlani so
mogoče v zemlji tujcev pognale
rdeče rože. kot je zapisal v eni
svojih pesmi. Slava njegovemu
spominu.
Predlagamo, da se na gimnaziji
ustanovi sklad za zbiranje denarja
za postavitev spomenika pred
novim šolskim centrom temu iz-
rednemu sinu slovenskega naro-
da.
Na žalost so	zločinci, ki
imajo na vesti ta zločin neznani.
Mogoče se kdo od preživelih, ki so
se vrnili iz Mauthausna še spo-
minja teh dogodkov in ve pove-
dati kaj več o trpljenju našega
dragega, nepozabnega profeso-
rja. Po vojni je Rdeči križ Slove-
nije pismeno obvestil njegovega
brata Ludvika, da je bil Tone
Sifrer ustreljen v Mauthausnu 20.
aprila 1942 ob 12,15. Tako je čas
njegove smrti znan do minute. Iz
dokumentov tudi povzemamo,
da so Nemci obsodili na smrt 50
talcev iz begunjskih zaporov. 26.
po vrsti je bil Tone Šifrer. Takoj so
jih odpeljali v Mauthausen in tam
ustrelili.
Naš sošolec Ivan Rudolf se je
rodil leta 1926 v Ptuju. S starši je
bil leta 1941 izseljen v Srbijo. Od-
zval se je klicu domovine. Leta
1945 je padel na sremski fronti.
Klicali smo ga Janček. ker je bil
tako dober tovariš. Slava njego-
vemu spominu!
Naša sošolka Velena Osole je
ves čas okupacije delovala v
osvobodilni fronti. Nekega dne se
je slučajno s sošolko Vero znašla
na ulici nasproti gestapa. Opazo-
vali sta gestapovce, kako brez
sramu odkrito na nosilih odna-
šajo trupla komunistov in drugih
zavednih Slovencev, ki so jih po-
bili do smrti. Velena seje stisnila h
sošolki Veri in zašepetala;
»Tako se bo zgodilo z menoj«.
Res seje tudi ta črna slutnja smrti
uresničila. Tudi Velena je morala
komaj osemnajstletna, pomladi
leta 1945, tik pred svobodo sto-
piti pred nemške puške. Ponosno
je stopala v smrt. Slava njenemu
spominu! Njen uporni duh živi
med nami, prenašati ga moramo
na naše mlade. Kaj takega se ne
sme zgoditi nikoli več.
Učenka 4/a. leta 1939/40
Sošolke in sošolci 4. a razreda gimnazije v Ptuju v šolskem letu 1939/40
z razrednikom prof. Tonetom Šifrerjem v sredini Iz albuma S. V.
Jubilej vojaške šole
Franc Rozman Stane
Srednja splošna vojaška šola Lranc Rozman Stane v Ljubljani si
je za SVOJ DAN izbrala 7. november, to je dan, ko je v tragični nesreči
izgubil življenje partizanski komandant po katerem se šola imenuje.
Letošnji dan bodo počastili v petek, 7. novembra, ko bo v avli šole
komemorativna seja, za tem pa proslava s kulturnim programom.
Srednja splošna vojaška šola Franc Roznam Stane v Ljubljani
praznuje letos tudi peto obletnico obstoja. Prve učence je namreč
sprejela 1. septembra 1975. Posebej velja poudariti, daje lani ta šola
kot prva srednja šola v Sloveniji prešla na usmerjeno izobraževanje. To
je velika prednost, saj imajo učenci več vojaških predmetov, po štirih
letih .šolanja v Ljubljani pa jih čakajo le še tri leta akademije, medtem
ko so jih prej štiri. Tako učenci končajo šolanje prej, več pa jih tudi
nadaljuje študij na vojaških akademijah. Učenci imajo tudi ugodne
učne pogoje, bivajo v sto metrov oddaljenem internatu, kjer jim je v
popoldanskem času na voljo 24 različnih izvenšolskih dejavnosti, kijih
vodijo mentorji.
SPROSTITEV
OB PESMI
V okviru DPD Svoboda Slo-
venska Bistrica zopet uspešno
deluje ženski pevski zbor, ki šteje
35 pevk, vodi pa ga pevovodja
Vinko Godec. Pevke se zbirajo
na vajah enkrat tedensko v
prostorih Matične knjižnice Slov.
Bistrica. Med pevkami je največ
gospodinj in delavk v združenem
delu. Najraje pojejo narodne in
umetniške pesmi. Z njimi so se
uspešno predstavile že v mnogih
krajih zunaj občine.
Poleg samostojnih koncertov
tudi skupno nastopajo z moškim
pevskim zborom iz Crešnjevca.
Letno se naučijo okrog 15 novih
pesmi. Svojo aktivnost v nasled-
njem obdobju načrtujejo tudi v
obogatitvi izbora pesmi in razši-
ritvi svojih vrst, zlasti vključeva-
nje mlajših pevk.
V. Horvat
SREČANJE S PISATEUEM
ANTONOM INGOLIČEM
Za učence petih in šestih raz-
redov osnovnih šol bistriške ob-
čine je bil pretekli četrtek velik
dogodek, srečanje z Antonom
Ingoličem, ki ga lahko imenuje-
mo pisatelja za mlade. Srečanja se
je udeležilo okoli 60 mladih pa
tudi najmlajših bralcev, organizi-
rala pa ga je Matična knjižnica
Slovenska Bistrica v okviru deja-
vnosti Pionirske knjižnice »Kaj
me že poznate?« je ob prihodu v
prostor srečanja vprašal prisotne
gost Anton Ingolič. Dolgi jaaa je
potrdil, da tega gosta zelo dobro
poznajo. Pa kaj ne bi. saj je na
šolah bistriške občine že stalen
gost. še posebno ob zaključnih
prireditvah v okviru tekmovanj za
Ingoličevo bralno značko.
Tokrat so mladi sodelovali v
tekmovanju o poznavanju vsebi-
ne knjig Potopljena galeja in
Diamanti, ribe in samovar. Treme
skorajda niso poznah, saj so bili na
tekmovanje dobro pripravljeni.
Ce pa seje kateremu od učencev le
zataknilo, to ni bilo zaradi ne-
znanja, temveč samo želje, da bi
povedal veliko več kot je vpraša-
nje zahtevalo, ob tem pa je »zašel«
predaleč od vprašanja. Stroga
tričlanska komisija pa tega ni do-
voljevala pri odgovorih.
Čeprav je čas tekmovanja že
potekel, je bilo v mladih glavicah
še veliko znanja, da ga ni veljalo
zanemariti, zato je Anton Ingolič
sklenil mlade preizkusiti še v mini
kvizu. Toda tudi težavneje posta-
vljena vprašanja mladim niso
delala posebnih preglavic. Tre-
nutek za razmišljanje, odgovor in
kaj drugega kot nagrada iz rok
pisatelja. Bile so to knjižne na-
grade, v knjige je vpisal tudi po-
svetila tisti, ki so zmagali v tek-
movanju knjižnih ugank in tistih v
mini kvizu. Čeprav je bila ura že
dokaj pozna je v Matični knjižnici
še vedno živahno tekla beseda
med mladimi in pisateljem.
Predvsem pa so se zanimali kako
so nastajale njegove knjige, kam
gaje vodila življenska pot in ko-
likoje v knjigah tudi izmišljenega.
_	Besedilo in posnetek;
Viktor Horvat
Za konec še avtograme mladim bralcem
r
TONE ŠIFRER
In listje odpada . ..
z jablan vso noč listje enakomerno odpada;
pod drevjem lahno šelesti, ko da nekdo tiho odhaja.
To moje življenje tako tiho ure odhaja.
»Fostoj za trenutek, ustavi korak!
Nisem do klenega zrna dozorel,
nisem kot kres na obzorju še gorel,
prehodil sem .še premalo poti.
V bistvo stvari in življenja se vpijam,
v urah samotnih se v dvomih previjam,
saj žito v viharju in soncu zori.
Počakaj, ne hiti, saj se ne mudi!
Preblisk majhen sreče tako je sladak!«. . .
Vso noč listje počasi odpada,
nekdo je pod drevjem pospešil korak . . .
v
o. nadaljevanje
LJUDSKA ŠOLA
Za naseljence v Strnišču je deželna vlada odprla že v šolskem letu
1918/19 ljudsko šolo. Uredili so jo severozahodno od gradu, blizu
cerkvene barake, v eni izmed velikih barak. (44)
Za šolo so ohranjeni tile podatki o številu otrok v šolskih letih:
Šolsko	Število	Število	Število otrok
leto	razred.	vzporednic v začetku — na koncu-
šolskega leta
1918/19	6	3	617 671
1919/20	6	4	919 311
1920/21	6	3	303 181
1921/22	4	2	181 121
1922/23	2	—	105 58
1923/24	2	-	54 33
1924/25	2	-	35 31
1925/26	1	—	približno 30 otrok
1926/27	1	-	približno 30 otrok
1927/28	1	—	približno 30 otrok
Število šolskih otrok, ki je doseglo svoj vrh v šolskem letu 1919/20
Ježe v istem letu zdrknilo od 917 na 311 učencev, naslednje leto pa na
'ol. Te podajoče številke zgovorno pričajo, daje bilo največ prebival-
cev v Strnišču v začetku šolskega leta 1919/20, to je okrog 4.600.
^godovinski vir namreč navaja, da je bilo v begunskem stmiškem
jaselju največ 4600 prebivalcev. Na dan 31. januarja 1922. ko je
j^eželna vlada prenehala vzdrževati taborišče, je štelo naselje še 1541
Do jeseni 1922 seje izselilo v Prekmurje iz Strnišča 200 Primorcev,
če zaupamo podatku v zgodovinskem viru, ki pravi, da seje naselilo v
Prekmurje v zaselek Pince 50 Istranov; v Benico pa 150 Goričanov.
Drugi viri navajajo število 180 in 230. Ce upoštevamo prvi podatek, se
je zmanjšalo število prebivalcev v Strnišču po odhodu beguncev v
Prekmurju na 1341. Po izselitvi 815 Rusov iz Strnišča, oktobra 1922, je
ostalo v naselju le še 526 prebivalcev. Prišteti pa moramo nekaj na
novo priseljenih delavcev v novoustanovljeno podjetje in v naselju
rojene. Z njimi je bilo v Strnišču v jeseni 1922 okrog 616 ljudi. (33)
Po šolskem obisku, ki je iz leta v leto padal, lahko sklepamo na
padanje števila prebivalcev v Strnišču, kajti viri več ne navajajo tega
.števila.
Ker je bilo v jeseni 1922 v Strnišču okrog 616 prebivalcev in 105
šolskih otrok ali 17 % na število prebivalcev, bi bilo po tem merilu v
Strnišču na koncu vsakega šolskega leta števiivj prebivalcev tako, kakor
ga prikazuje tale tabela:
Šolsko leto	Število šolarjev	Število prebivalcev
—	v ljudski šoli
1922/23	105	616
1923/24	58	328
1924/25	33	187
1925/26	30	170
1926/27	30	170
1927/28	30	170
Navedena števila o gibanju prebivalcev v Strnišču od jeseni 1922
do jeseni 1928, ko so šolo v Strnišču ukinili, so približna, vendar pa
nam ponazarjajo poleg drugih dogodkov, kijih bomo pozneje spozna-
li. propadanje Strni.šča.
Leta 1925 so šolsko barako prodali. Šolo so tedaj preselili v
nekdanjo operacijsko barako bivšega tabori.šča Halic, kjer je ostala do
ukinitve šole.
V strniški šoli so poučevali tile učitelji in učiteljice: Ivan Andrejšič,
Mavricij Benčič, Rihard Bodja, Margareta Dassal, Milka Gulin,
Pepina Ivančič, Leopoldina Justin, Valerija Komavli, Vekoslava Križ-
nič. Ambrož Rusjan, Franc Sinigoj, Armela Širok, Marija Srebrnič,
Josip Trošt, Zorka Uršič in Viktorija Vuga. Vsi so bili primorski
begunci.
Prvi .šolski upravitelj je bil Mavricij Benčič, za njim pa Ambrož
Rusjan. V obdobju dvorazredne šole. od šolskega leta 1922/23 pa do
1925/26 sta poučevala le Rihard Burja in Margareta Dassal. Dassalova
je ix)učevala nato še na enorazredni šoli v šolskih letih 1926/27 in
1927/28.(34)
PRIPRAVE NA RAZPUST STRNIŠKEGA BEGUNSKEGA TABO-
RIŠČA
Deželno vlado Slovenije je stalo vzdrževanje begunskega tabori-
šča v Strnišču okrog 140.000 kron mesečno, kar je pomenilo veliko
finančno breme.
Delavnice v Strnišču niso krile teh stroškov, kajti stroje so vse
premalo izkoriščali. Zato je deželna vlada pripravljala razselitev
beguncev v druge kraje in iskala zanje zapx)sHtev. Najprej seje odloči-
la, da bo s 1. januarjem 1922 prenehala z denarnimi in materialnimi
podporami taboriščnikom. Datum pa je morala kmalu prestaviti
zaradi hudih razmer, ki so nastale v taborišču. Najprej gaje podaljšala
na 31. januar 1922.(35)
Ptujski listje objavil 13. novembra 1921 poziv beguncem, naj se
prijavijo do 31. decembra 1921 za vrnitev na Primorsko. Vsi, ki se bodo
v roku prijavili, ne bodo plačali stroškov selitve. (36) Koliko se jih je
pozivu odzvalo, ni znano. Znano pa je, daje bilo v Strnišču 31. januar-
ja 1922—1541 prebivalcev. Od teh je bilo 186 domačinov, 32 železni-
čarjev, 819 Rusov, 503 primorski begunci in en Italijan. Domačini,
zaposleni v strniških delavnicah in železničarji ter še nekateri zaposle-
ni. niso potrebovali življenjske podpore, pač pa 303 nezaposleni
primorski begunci.
Od teh naj bi se preselilo 45 družin z 230 družinskimi člani v
Prekmurje, kjer jim je deželna vlada namenila zemljo. Po njihovi
preselitvi bi ostalo v Strnišču še 73 beguncev, podtrebnih podpore, ali
zaposlitve, lahko pa bi se še vrnili v Italijo.
V dokumentih beremo, da je bilo pripravljenih na selitev v Pre-
kmurje le približno 180 beguncev, to je okrog 30 družin. Te naj bi
dobile petnajst strniških barak, ki bi jih tu razdrle in znova postavile v
Prekmurju. (37)
O zaposlenih v Strnišču na dan 31. januarja 1922 nam pripovedu-
je tale tabela:
Poklici zaposlenih	Število družinskih članov
8 redarjev	33
3	orožniki	14
4	učitelji	8
2 uradnika 10
14 upokojencev 48
20 obrtnikov 82
Skupaj 195
V tabeli so navedeni med zaposlenimi tudi upokojenci, ker so bili med
tistimi, ki so se lahko sami preživljali.
Nadaljevanje prihodnjič
10 - NASI DOPISNIKI
6. november 1980 — fEDNIl^
TRENUTEK PO OGLEDU
RAZSTAVE
Takole so nedavno tega posedli po vsem sodeč dijaki ali učenci
neke šole pred paviljonom Dušana Kvedra in pred spomenikom,
potem ko so si v razstavnem paviljonu ogledali eno od leto.šnjih števil-
nih razstav, ki so bile v tem paviljonu.
Da pa mladim tudi na izletu ne bi bilo, kljub živahnemu pomen-
kovanju o šolskih ocenah, športu in še marsičem drugem, preveč dolg
čas, sta dva izmed njih imela s seboj kitare, ki sta trenutek počitka
izkoristila za igranje in petje, drugi so jima pritegnili.
Prepričani smo, da se mladi zavedajo, da res živijo v svoobodni
domovini, da znajo ceniti pridobitve naše revolucije in da se tako zato
še z večjo prizadevnostjo, se pravi z marljivejšim učenjem, pripravljajo
za svoj bodoči poklic, ko bodo mesto dijakov, študentov postali tudi
resnični samoupravljavci in proizvajalci."
Tekst in posnetek; Franjo Hovnik
Obljuba
dela dolg
Med Cogetinci v lenarški obči-
ni in meo'^ Ivanjci v radgonski
občini je še vedno makadamska
cesta v dolžini kakšnih 800
metrov. O tej cesti je bilo že
povedano v lanskem letu v
sredstvih javnega obveščanja, da
jo bodo asfaltirali najkasneje do
letošnje jeseni. Ta kratek odsek
neasfaltiranega cestišča spada v
radgonsko občino in je v tem
času veliko slabši, kot v istem
času lani. Cesta je dokaj promet-
na. saj se dehvci prevažajo na
delovna mesta v oba občinska
centra, po njej pelje tudi veliko
število avtobusov. Tisti del ma-
kadama pa je velika ovira, saj je
možno peljati največ do 25 Icm
na uro, kajti cesta je v tako
slabem stanju, da bi pri večji
hitrosti lahko prišlo do okvar ali
do kaj hmšega. Torej obljuba
dela dolg. Ce ze ni bilo moč najti
toliko sredstev za asfaltiranje
tega dela cestišča, ki je kot jedro
v orehu, bi pa jo lahko vsaj
izboljšali.
Radgonska občina, ki je dokaj
dobro povezana skoraj z vsemi
krajevnimi središči, bo morda
vsai v prihodnjem letu našla
sredstva za asfaltiranje, ki jih je
načrtovala v letošnjem letu.
Janez Lorber
.OPOMIN" IZ POVOJNEGA
OBDOBJA
Nasproti prostorov Društva
upokojencev v Ptuju, v Aškerčevi
10 že vse od povojnega obdobja
visi sicer že obledeli napis z bese-
dilom: ,,Mestne obrtne delavnice
— vodovodne instalacije" in ko
smo se pozanimali, smo zvedeli, da
so tu pač bile po vojni resda mes-
tne obrtne delavnice, ki pa so se
pozneje preselile na Zadružni trg v
Ptuju. Ljudje so odšli, napis na
pročelju hiše pa je ostal vse do
današnjega dne, se pravi, da je tu
že par desetletij.
Naj še zapišemo, da na tej zgra-
dbi obstaja še tudi prav tako
obledeli napis, da je tu bila nekak-
šna menjalnica bučnega olja. Vse
je danes že davna preteklost. Tu ne
opravljajo vodovodnih instalacij,
prav tako tu ne manjajo semen
bučnic za olje. Resnica pa je, da
oba napisa (enega objavljamo)
kazita videz okolja. §e več, tu je
sedež Društva upokojencev Ptuj
kamor prihaja dnevno precej ljudi.
Domačinov to verjetno res ne
moti, bolj nerodno pa nam je
lahko, ko te obledele napise
ogledujejo turisti, ki se radi
sprehodijo na starem mestnem
ambientu in neredko tudi fo-
tografirajo.
Oglasili smo se pri tovarišici
Meletovi, ki je predsednica hišnega
sveta. Povedala nam je, da so jih
na stanovanjskem servisu že pred
časom dejali, da jim je znano, da
je potrebno hišo v Aškerčevi
obnoviti, da je sicer v planu in da
bo, kot že mnoge stare hiše v me-
stu Ptuju, tudi ta hiša prišla na vr-
sto za obnovo. Zal vsega ni mo-
goče storiti, ker je pač preveč
starih hiš v mestu, ki so Se zgocJo.
viteško zaščitene, denarja pa ni do-
volj. Kljub temu upajmo, da bo
slej ko prej tudi ta hiša dobijj
nojvo preobleko in tedaj bodo s
ste^e izginili tudi napisi.
!	Besedilo in posnete);
I	Franjo Hovni^
V nekdanjih delavnicah Je danes stanovaaje
Letovanja - bratske vezi
med najmlajšimi
v občini Slovenska Bistrica se
vrsto let srečujejo s problemom
pomanjkanja lastnega doma ali
drugega prostora za letovanja
predšolskih in šolskih otrok. Tako
so najmlajši iz te občine doslej bili
gostje drugih letovišč in taborov,
kar še posebno velja za letovanje
ob morju.
2e v letu 1975 je 18 otrok in
dva učitelja bistriške občine, na
pobudo skupnosti otroškega var-
stva iz pobratene občine Sveto-
zarevo, gostovalo prvič v obmor-
skem kraju, rekreacijski bazi za
šolske otroke občine Svetozarevo,
v Bulj^aricah pri Petrovcu na mo-
lj u v Cm i gori. Otroci iz pobratene
občine Svetozarevo pa so tega leta
v času zimskih počitnic 14 dni
gostovali v zimsko rekreacijskem
središču pri Treh kraljih na bi-
striškem Pohorju.
Izmerijava otrok obeh občin
tako poteka sedaj že peto leto. V
letu 1979 je občina Svetozarevo
dala pobudo, da skupini pK) 18
otrok in 2 vzgojitelja v letošnjem
letu priključijo še skupine 30 do 50
otrok. T"' ) je letos v Buljaricah
letovalo že 44 otrok in 4 vzgojitelji
iz bistriške občine, prav toliko pa
jih v zimskih počitnicah pričaku-
jejo iz občine Svetozarevo na Treh
kraljih.
Z namenom, da bi povezovanje
med mladimi obeh občin bilo še
tesnejše in širše, sedaj že prehajajo
od zamisli do uresničevanja
predloga možnosti gradnje de-
■»andanse za okoli 30 otrok v Bu-
jarici za najmlajše iz bistriške
občine in gradnji podobnega ob-
jekta pri Treh kraljih na bistri-
škem Pohorju. Po predvidevanjih
bi objekt v Buljaricah veljal okoli
1,400.000 dinarjev, enako pa bi
veljal objekt pri Treh kraljih. Za-
radi tega je pred dnevi obiskala
bistriško občino posebna delega-
cija iz Svetozareva, v teh dneh pa
bo v Svetozarevu s podobnimi cilji
gostovala skupina iz bistriške ob-
čine. Obe občini sta se že dogo-
vorili. da bodo objekte vključili v
srednjeročne programe. Pričaku-
jejo. da bodo z deli pričeli že v
prihodnjem letu. V akcijo zbira-
nja potrebnih sredstev pa bodo
vključili vse sredine pobratenih
občin.
Besedilo in posnetek;
Viktor Horvat
Mladi Bistričani letos v Buljari-
cah.
„Mojata je še vedno na tujem!"
Nedavno tega smo se v lepi novi
šoli v Dornavi pogovarjali z
nadarjeno učenko osmega razreda
Suzano KOKOL, doma iz Mezgo-
vec, ki nam je resno odgovarjala
na nekaj vprašanj. Med drugim
nam je povedala:
,,Rodila sem se pred štirinajstimi
leti, to je v času, ko je ata že delal
na tujem. Bilo mi je tri leta, ko se
je tudi mama odločila, da gre za
možem oziroma mojim očetom tja
daleč na tuje. Vem, da sem se tja
dolgo vozila.
Tam sem odraščala in ko mi je
bilo sedem let sem morala v
nemško šolo, ki sem jo obiskovala
štiri leta. Povedati moram, da sem
zadnje leto poleg nemške šole obi-
skovala že tudi slovensko šolo ozi-
roma slovenski pouk, ki je bil
enkrat tedensko. V tej šoli nas je
bilo kakšnih dvajset otrok iz razli-
čnih krajev Slovenije pa tudi Hr-
vatske.
Staršem sem vedno govorila, da
bi pač rada šla nazaj v Jugoslavijo,
oziroma v svoj rojstni kraj.
Nekega dne se je moja želja ure-
sničila. Bila sem tedaj zelo vesela,
ko sem zvedela, da bom za vedno
odšla domov in sicer k stari mami.
Tu so me seveda takoj vpisali v
šolo in začela sem obiskovati peti
razred. Spominjam se, da sem ga
izdelala z dobrim uspehom, kajti
priznam, da me je v začetku še res
motila nemščina. Ze naslednje leto
pa je bilo veliko lažje in razred
sem izdelala z odličnim uspehom.
Ata in mama sta še naprej ostala
na tujem. Priznam, da sem oba
pogrešala. Zato sem bila lansko
leto toliko bolj vesela, ko je za
menoj prišla tudi mama Frančiška.
Ata pa je še ostal na tujem, da se
bo naslednje leto tudi on za stalno
vrnil nazaj v svojo domovino, k
svoji družini in tako bomo zopet
vsi skupaj. Sicer pa moram pove-
dati, da se mi je v Hildnu v ZR
Nemčiji rodila še sestrica Simona,
ki sedaj obiskuje tretji razred ter se
prav tako pridno uči. Sicer pa ji
jaz pomagam, če je pač potre-
bno..."
Ker je Suzana že takorekoč pred
odločitvijo za kakšen poklic se bo
odločila, smo zvedeli, da o tem še
trenutno ne razmišlja preveč, kajti
se bo že prihodnjo jesen vpisala v
gimnazijo v Ptuju ter se bo šele
potem odločila za poklic. Res pa^
je, da že sedaj malce razmišlja, da
bi se potem vpisala pač na kakšno
fakulteto, saj nam je kar korajžno
povedala, da se zaveda, da človek
toliko velja, kolikor zna. Želimo
ji, da bi uresničila vse svoje
načrte in prepričani smo, da ji bo-
do starši to tudi radi omogočili, še
posebej, ker ji učenje ne dela pre-
glavic. Besedilo in posnetek:
Franjo Hovnik
Suzana Kokol
MARIJI POŽGAN
V SLOVO!
Hajdinsko pokopališče je bilo
zavito v sivino. Otožna jesen, ko
listje, odpada, ko se ptice posla-
vljajQ,smose 15.10.1980poslovili
od naše vaščanke Marije. Nepri-
čakovana smrt je nenadoma pre-
trgala nit komaj 39-letnega ži-
vljenja.
Še v nedeljo smo te videli pri
drobnih opravilih v hiši in okrog
nje. Pripravljala si se na nov de-
lovni teden, a opravila, ki so te
čakala na delovnem mestu, doma
v družini, med tvojimi najdražji-
mi. Imela si neutrudne delovne
roke. Nisi se vrnila na delovno
mesto, nikoli več se ne boš vrnila
med tvoje najdražje, ki te zaman
kličejo, kajti tvoj dih je zastal —
omahnila si v smrt na cesti — srca
otrok in moža so postala kakor
dan — dan brez sonca. ■
Le nekaj metrov od doma je
ugasnilo materino srce. Težko je
spoznanje, da se mamica in žena
ne bo nikoU vrnila med nas. Nihče
na svetu jim ne more nadomestiti
najlepše materinske ljubezni.
V naših i>rcih nikoli ne bo
zbledel spomin nate Marija, tvo-
jim otrokom bomo stali ob strani
vedno in povsod.
Draga Marija, naj ti bo lahka
slovenska zemlja, rože naj obja-
mejo tvoj mnogo prerani grob. a v
naših srcih boš živela večno.
Edi
Kostanjev piknik
na Donački gori
Ptujsko planinsko društvo je 25. oktobra organiziralo kostanjev
piknik za mlade planince na Donački gori. Zbralo seje nad 300 udele-
žencev iz devetih planinskih skupin.
Avtobusi so jih pripeljali do Žetal. Od tod so hodili po težavnejši
poti v dolgih gosjih vrstah mladi planinci, veseli in dobro razpoloženi
še v lepem vremenu čez vrh Donačke gore na jaso, kjer bi naj bil
program.
V programu je bilo: pečenje kostanjev, tekmovanje med skupina-
mi v orientacijskih pohodih in raznih planinskih veščinah, ter kulturni
program. Žal deževno jesensko vreme je vse preprečilo, razen pečenja
kostanja, in dobra volja je ostala na višku.
Cesto je treba tudi
vzdrževati
- < -
Uračje sili na asfalt (posneto septembra 1980)
Na cestišču proti igrišču ŠDA v Kidričevem je bil leta 1973.
položen asfalt v širini 5 m. Toda cestišča nihče ne vzdržuje, zato je
plevel in grmovje ponekod že za pol metra zaraslo asfaltno prevleko, ki
jo seveda uničuje. Ali ni škoda velikih sredstev, ki smo jih dali za
asfalt? Tudi ob tem primeru bi se morali zavedati, daje treba tisto, kar
smo ustvarili tudi varovati in vzdrževati.
Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč
Mladi planinci na Donački gori pečejo kostanj
Piknika smo se udeležili tudi manjša skupina starejših planincev.
Imeli smo se kar lepo med mladimi planinci. Med mladimi nam je
vselej prijetno in lepo.
Besedilo in posnetek: R. Rakuša
Lep okras ali darilo
Marsikdo že pozna gojitev okrasnih rastlin v steklenicah ^
balonih od 5 do 50 litrov. Z njimi nimaš nobenega dela, ker ni treb^
zalivati, saj vodik in kisik urejata rast. Z gojitvijo te vrste lepotičneg
cvetja se ukvarja tudi vrtnarstvo v Celiu.	,
Besedilo in posnetek: Konrad Zoi"«^
TEDNIK ~ ^^^^
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 11
Tragedije, ki jih piše življenje
To so tragedije, o katerih vemo
bore mato, pravzaprav niti nočemo
vedeti zanje. So pa ljudje, ki jih po-
znajo, še kako dobro poznajo. So
ljudje, ki jih poskušajo po najbolj-
ših močeh reševati, blažiti bolečino
srca in duha, pa o tem skromno
molčijo. Le tu in tam se pojavi v ča^
sopisih reportaža o cfisamljenih lju-
deh, ki so jih vsi zapustili, tudi tisti,
ki bi morali zanje skrbeti po vesti
ali po dolžnosti. In takrat je prav
na račun teh ljudi, ki lajšajo samo-
to, izrečenih precej gostih besed. Ni
jih tam, kjer bi morali biti, nič niso
naredili, zakaj jih splcrfi imamo. To
so Usti, ki so zaposleni v skupnosti
socialnega skrbstva.
Pa to ni tako. Ti ljudje kar krep-
ko garajo — samo mi o tem ne
vemo dovolj. Zato smo se odločifi
za predstavitev skupnosti, ki ji *
vsakdanjem življenju namenjamo
vse premalo pozornosti. Ne skup-
nosti kot taki, tudi ljudem, ki vtq
skupnosti delajo.
„V skupnostih socialnega skrbst-
va je treba bolj učinkovito
uresničevati posebni družbeni inte-
res za socialno varnost ogroženih
posameznikov in družin, ki jim je
potrebna solidalnostna pomoč dru-
žbene skupnosti.
Zaradi daijšanja življenjske dobe
in spremenjene socialne strukture
starejših občanov so potrebne vei^
zmogljivosti in sodobnejši koncept
domskega varstva, v katerega jc
potrebno bolj kot doslej vključiti
, krajevne skupnosti." Tako smo
zapisali v resolucijo VIII. kongresa
Zveze komunistov Slovenije. Zapi-
sano poskušajo v ptujski skupnosti
socialnega skrbstva Šmbolje ures-
ničevati, zavedajo pa se, da je za to
potreben čas — mnogo časa in de-
narja.
Za boljšo predstavo naj navede-
mo nekatere naloge, ki jih
opravljajo delavci skupnosti. To jc
dejavnost, ki posameznim obča-
nom, družinam ali skupinam obča-
nov pomaga pri reševanju njihovih
socialnih problemov in pri
njihovem vklučevanju vžKijenjein
delo. Usluge socialnega skrbstva
iščejo vsi občani — od najmlajših
do najstarejših — ko zaklejo v soci-
alno stisko. Delo je izredno pestro,
saj obravnavajo otroke, družine,
odrasle v vseh njihovih težavah.
Mati, ki rodi otroka izven zakonske
zveze lahko pri skupnosti Sče po-
moč pri priznanju očetovstva za
svojega otroka, pomagajo ji urediti
preživnino — včasih tudi prek sodi-
šča. Tudi preživnino za otroke, ki
žive po razvezi samo pri enem od
roditeljev, urejajo po dogovoru z
obema roditeljema, opravljajo tudfi
revalorizacijo preživnin.
Sodelujejo tudi pri dogovarjanju
o dodeiiivi otrok enemu od
razvezanih staršev — sodišču pred-
lagajo najustreznejšo rešitev, izva-
jajo tudi postopek posvojitve in sa-
mo posvojitev otrok —postopek jc
izredno dolg in niti najmanj enosta-
ven. Že dve leti opravljajo tudi
spregled zakonskih zadržkov —
ovir, ki preprečujejo poroko. Ure-
jajo tudi prekazovanje otroška
dodatka, če ugotovijo, da ga
roditelj troši v druge namene, ne pa
za otroka. Posebno zahtevno pa je
urejanje stikov med otrokom in r€>-
diteljem, pri katerem otrok neživi,
saj tisti, pri katerem otrok živi,
marsikdaj ne dovoli otroku, da bi
imel stike z drugim roditeljem.
Mnogokrat je potrebno te zadeve
urediti z odločbo, ki se je potem ro-
ditelja običajno držita — z redkimi
izjemami. Trpijo pa seveda najbolj
otroci. Takih primerov je žal —za-
radi pogostih razvez vse več. Pri
urejanju teh vprašanj pol^ social-
ne delavke sodeluje psihok>g. pre-
den pa zadevo dokončno uredijo —
v kolikor jo sploh lahko, poteče
ogromno časa.
Skupnost lahko starše, ki slabo
ravnajo z otrokom, predlaga v ka-
znovanje ali pa jim otroka z odloč-
bo odvzamejo — takih primerov je
zelo malo. Otrok gre v rejo k rejni?-
ki družini, obdrži pa stike s starSi, v
kolikor to na otroka vpliva ugod-
no. Ce pa gre za prizadetega otro-
ka, ga skupnost pošlje v zavod za
usposabljanje in mu tako omogoči-
jo profesionalno habibtacijo. Za
takšne primere grobega ravnanja z
otroki zve skupnost največkrat
prek šol, včasih od sosedov, čeprav
so take prijave tudi lažne! Pred-
vsem zaradi neurejenih sosedskih
odnosov. Največkrat ukrepajo na
podlagi obvestil, ki jih posredujejo
šole. Takih prijav je sicer malo. v
skupnosti pa so prepričani, da je
grobega ravnanja z otroki precej.
Včasih opozorijo na take prinioc
tudi zdravniki in patronažna služ-
ba. Dejansko pa gre bolj za slučaj-
no odkrite primere. Precej več pri-
merov pa je, ko starši zanemarjajo
otroke in tudi takrat skupnost lah-
ko pofsreduje. Tudi incestov je pre-
vendar skupnost le malokdaj
zve zanje — žal.
Tudi ob smrti roditeljev poskrbi-
jo za otroka in ga dajo v rejniško
družino, kar jc najbolj primerna
oMika vcjanja otrokovega življe-
nja, ko ostane sam, ali pa, če starši
niso sposobni skrbeti zanj. Letos je
pri rejniSkih družinah 128 otrok,
kar je za slovenske razmere izredno
dosti. Ta obf*ka dela je v ptujski
<^!čim 2e .dolgo vpeljana in je tudi
zdo uspeSna. TeJ^ve pa so v tem,
ker so rcjnilke družine predvsem v
okolki Ptuja, v samem Ptuju pa jih
ni. črprav bi jih tu najbolj potrebo-
vaJL Predvsem za tiste otroke, ki
obiskujejo Solo ali vrtec s prilagoje-
nim prognanom. Rejnino bi naj
bib prc^iodna oUika reševanja so-
cialnih težav, saj je težnja, da se
otrok po nekaj letih vrne v svojo
družino, če so tam ustvarjeni
dovoQ dobri pogoji za njegovo
vrnitev. Tako hkrati poskušajo kar
se da Vplivati na starša, da uredita
medsebojne odnose in podobno.
1Mnogokr=t v tem ne uspejo, dasti
ko gire za alkoholike ali pa, ko sta
staria nekjč na meji duševne neraz-
vitosti. Običajno imajo otroci v reji
stik s svojimi starS, če pa skupnost
ugotovi, da starSi slabo vplivajo na
otroka, lahko stike prepovejo. Vča-
sih pa skupnost stike vzpodbuja, če
meni, da je to za otroka koristno.
Zdo pomembna naloga skrbstva
jc tudi obravnava vetfcnjsko in
osebnostno motene mladine. Tu
gre za otroke, storilce kaznivih de-
janj in za mladoletnike, ki storijo
kazniva dejanja ter /a otroke, ki
imajo vedrajske motnje. Število
slednjih iz leta v leto raste, število
storilcev kaznivih dejanj pa ne na-
raš^ v vdiki meri.
Obravnavajo tudi mladoletnike,
ki jih obravnava sodnik za prekr-
ške. saj mu po pogovoru s starši in
z otrokom svetujejo vzgojni ukrep
ah kazen, ki je bolj redko izrečena.
V vcam gre za enkratne obravna-
ve, so pa tudi mladoletniki, ki so
pogosti znand sJiupnosti za social-
no skrbstvo in sodnika za prekrške
— gre predvsem za prekomerno
uživanje alkoholnih pijač in za
pretepanje gostov v lokalih.
Od leta 1962 dalje opravljajo pri
skupnosti razvrščanje mladoletni-
kov in otrok z motnjami v tele-
snem ki v diKevnem razvoju. To
opravlja posebna komisija, ki jo
sestavljajo zdravnik ped ia ter in
pšhiater. socialni delavec, psiho-
log in specialni pedagog glede na
vrsto motenosti. Sodelujejo pa tu-
di dn^ strokovnjaki. Komisija
ugotavlja otrokfne sposobnosti in
potem prc(flagajo najbolj ustrezno
obliko osposaMjanja v raznih us-
tanovah. Skupnost socialnega skr-
bstva potmi po navodflih komisije
izv^iia	potrebne ukrepe za
usposabljanje rakih otrok, z usta-
nov amu kjer se usposabljajo otro-
ci m z njiiovuni starši imajo stalne
stike, poskušajo najti tudi ustrezno
zaposlitev in podobno. Število ta-
kih otrok je dokaj konstantno,
največ otrok je iz Haloz in iz Slo-
venskih goric, manj iz ravninskih
predelov.
Skupnost poskrbi tudi za otroke,
ki r>otrebujejo skrbništvo. Pri
otroku običajno to vlogo prevzame
kdo od sorodnikov, če to ni mogo-
če, pa prosijo za mnenje socialno
komisijo v krajevni skupnosti in ta
predlaga ustrezno osebo. Tudi s
skrbniki imajo stalne stike, saj
morajo skupnosti poročati o svo-
jem delu, predložijo tudi obračun
potrošnih sredstev. Tudi za odrasle
osebe določajo skrbnike — gre za
tiste, ki so preklicani ali duševno
prizadeti in niso sposobni sami
skrbeti zase. Pri odraslih so lahko
skrbniki začasni ali stalni, pri
otrokih pa traja skrbništvo do pol-
noletnosti, razen v primerih dušev-
ne prizadetosti.
Skupnost obravnava tudi družine
z neurejenimi medsebojnimi od no-'
si, kar pomeni, da se eden od par-
tnerjev zateče po pcanoč. Tu gre za
globlja nerazumevanja, običajno
ali pogosto gre za alkoholizem. So
pa tudi primeri, ko eden od par-
tnerjev prepušča vso skrb za druži-
no drugemu, sam pa živi p>o svoje.
Vloga skupnosti je v usklajevanju
teh odnosov, kar je spet dolgotra-
jen postopek, ki pa se začenja šele
takrat, ko so odnosi že globoko
skrhani.
V skupnosti so prepričani, da bo-
do z uveljavitvijo zakonske sveto-
valnice lahko na tem področju sto-
rili mnogo več. Tam bodo oziroma
že lahko pridejo zakonski pari na
pogovor mnogo prej, saj svetoval-
nica svetuje, lahko bi rekli, pre-
ventivno. To velja tudi za mlade
fante in dekleta, ki se ne razumejo
s starši ali z okolico, pa za mlade
zakonce, ki šele stopajo na skupno
življenjsko p>ot. V svetovalnici
strokovnjaki niso obremenjeni z
raznimi upravnimi zadevami, tako
da se lahko resnično posvetijo člo-
veku, ki pride na pogovor. V
skupnosti socialnega skrbstva zato
načrtujejo tudi zaposlitev več stro-
kovnjakov v zakonski svetovalnici,
ki bodo s skupnim delom laže in
bolje reševali vsa ta vprašanja, ki
se pojavljajo v svetovalnk:i.
Skupnost socialnega skrbstva
ureja tudi odnose med starši in
otroki. Gre za resnično stare ljudi
— od 60. leta dalje, ki se ne razu-
mejo z mladima zakoncema s ka-
terima so v skupnem gospodinj-
stvu. Včasih gre poleg zanemarja-
nja tudi za fizične obračune med
starši in otroki in p)odobno. Tu
poskušajo s svetovanjem kar pa je
v takih primerih še težje, saj gre
takorekoč za dve generaciji in za
globoke nesporazume. Stari ljudje
ne želijo zgolj materialnih dobrin,
bolj so potrebni osebne pozorno-
sti, pogovorov, upoštevanja svoje
osebnosti.
Potem gre še za razne primere,
ko žive ostareli ljudje sami in niso
sposobni dovolj skrbeti zase. Tak-
šne napotijo v dom, včasih, ko te-
ga ostardi občani ne ždijo, pa jim
pomagajo na domu z obiski in z
dogovori s šolami ali s krajevno
skupnostjo, da ti poskrbijo vsaj za
najosnovnejše potrebe — drva,
premog, vodo, za čistočo, perik) in
podobno.
Ob našem obisku je Ujnica diup-
nosti Anka Osterman naglasila:
.,Prav tu nas čaka še vdiko na-
log. Načrtujemo, da bi v priho-
dnjem obdobju uvedli sosedsko
pomoč. Nasploh težimo k temu,
da bi socialni delavci delali v kra-
jevni skupnosti — torej na terenu
in ne v pisarni, da bi se resnično
lahko posvetili problemom kot ta-
kim. Strokovne službe pa bi opra-
vile vse potrebne upravne ali admi-
nistrativne zadeve, ki sedaj social-
ne delavce močno obremenjujejo.
Sosedska pomoč ni zgolj v tem,
da osamljenemu starejšemu Sove-
ku nekdo nekaj prinese. Več po-
meni, če se z njim pogovori, ga
posluša in poskuša pregnati osa-
mljenost.
Tu gre predvsem za ljudi, ostare-
le ljudi, ki žive na osamljenih
kmetijah, kjer dneve in tedne ni
nikogar na obisk, ni sosedov... To
so prt>blemi, ki so posledica tega
našega hitrega razjoja. Mladi se
selijo v mesto, hodijo v službo —
stari starši pa ostajajo sami. Takih
problemov skupnost socialn^a
skrbstva ni sposobna sama reševa-
ti. Tu gre še za sistemska vpraša-
nja. Kmetije ostajajo prazne, ze-
mlja propada, otrod so morda
prihajali v jeseni po ozimnico, do-
kler sla bila starša dovolj pri mo-
čeh, da sta delala, potem pa ko sta
onemogla, jih ni več blizu, ko
umreta pa siMoh ne.
Pol^ tega imamo še probleme z
domskimi kapacitetami. Dom v
Ptuju in v Muretincih je poln, ima-
mo pa pet takih problemov, ki bi
jih morali ta hip dati v dom. Bojim
se, da bo še huje. Zima prihaja,
mrzk) bo, ljudje obolevajo, ne mo-
rejo si ogresati prostorov, ker jim
nihče ni pripravil drv in bodo spet
prej zboleli, slabo se hranijo. To je
tisto, kar bi mi morali zunaj urejati
in tu lahko prav sosedska pomoč
stori ogromno. Tu bi morala sode-
lovati krajevna skupnost, mladina.
Rdeči križ... skratka vsi dejavniki.
Sli-.žba, ki je organizirana v mestu
to ni sposobna obvladati in urejati.
Vseh ostarelih tudi ne moremo
dati v dom, nekateri tega tudi ne že-
lijo. saj razen težjih opravil zmore-
jo sami skrbeti zase. Predstavljajte
si, da bi mi saou organizirali v jese-
ni eno akdjo, da bi oskrbeli za
zimo vse te ljudi v Halozah in v Slo-
venskih goricah. Tega ne zmoremo,
ker nas ni dovolj, to je ogromno
dela. Malokdo pa se tu poleg nas
uddežuje, marsikdaj 5e svojd ne.
Svojd tu precej odpovedujejo.
Mladi ljudje si ustvarjajo novi
dom, svoje družine in rešujejo
svoje probleme, to kako njihovi
starši žive, pa jih ne zanima. Ne re-
čem, da Mi vsi takšni, vendar jih je
mnogo... preveč! Dostikrat take
oirokc pokličemo na pogovor in
malokdaj se zgodi, da In otrod rek-
li — sram nas je, res je tako, pofHa-
vili bcmo, kar se da. 2al, res i^o
je takih. Običajno se izgovarjajo na
vse mogoče najine. Ugotavljamo,
da so to tudi dobro skuirani, znani
ljudje, ki tudi v javnosti kaj pome-
nijo... ampak dd staršev...
No, prizidek, ki ga gradimo v
Muretincih bo pripomc^el k ublaži-
tvi stiske vsaj debo. Dobili bomo
petnajst nov&i postelj, v resnid pa
gre pri razrešitvi bolj za ustvarjanje
znosriih bivalnih pogojev. Zato na-
črtujemo v nasle^jem srednjeroč-
nem obdobju še prizidek doma v
Ptuju, zlasti za nepokretne osebe.
Vedno več je takih, ki so nep<Aret-
ni in potrebujejo odotno oskrbo v
starosti.
Kljub temu pa bo potrebno $e
bolj razvijati nego na domu, ki jo
sicer imamo v ptujskih krajevnih
skupnostih, v Kidričevem, Lovren-
di in v Cirkovcah. Vendar je treba
to širiti, ker so zunaj tudi take po-
trebe. Zelo malo je takih, ki si res
strašno želijo v dom, raje ostanejo
doma in ob primerni negi se jim
lahko zdravstveno stanje izboljša,
potem pa lahko ob sosedski pomoči
še nekaj časa sami skrbijo zase. Ta-
ko bi domske kafiacitete namenili
res za tiste primere, ki nimajo
nobene druge možnosti.
Nego na domu organiziramo
skupaj z zdravstveno skupnostjo in
jo tudi skupaj finandramo, izvaja
pa jo patronažna služba s posebej
uspcKobljenimi negovalkami.
Omeniti moram še, da nekateri
ostareli ljudje kljub posesti živijo
takorekoč na robu življenjskega
minimuma, ker zemlje ne morejo
obddovati, otrod jim ne pomaga-
jo... Potem tu nastopi sodalno
skrbstvo, ki zagotavlja dru3>eno
materialno pomoč, ki se sk:er iz leu
v leto viša, pa je vendarle dokaj
nizka. S temi sredstvi ljudem ne
omt^očamo nekega minimalnega
standarda — da In si lahko poleg
osnovnih potrebščin kupil še časo-
pis, obiskal kino ali ^edahšče... To
bi si z našo denarno pomočjo le tež-
ko privošciL Najbolj ogroženim
plačujemo tudi stanarini, kupimo
jim kuijavo — nekako jim
skušamo pomagati po svojih naj-
boljših močeh. Lani je prejemalo
denarno pomoč 750 občanov,
pričakujemo pa, da bo takih vedno
manj. Precej je takih, ki prejemajo
kmečke pokojnine — čeprav izred-
no nizke, vendar se bodo pov^ak
— izvajal se bo tudi zakon o preživ-
ninskem varstvu kmetov, ko bo
kmet lahko prodal zemljo in dobi-
val mesečno denar za preživljanje
od Izkupička, vedno manj je tudi
dninarjev in viničarjev. ki so bili
značilni za naše območje. No, tudi
zdravstveno zavarujemo občane, ki
prejemajo denarno pomoč, to po-
moč pa tudi letno valorizirano.
vendar to ni vedno v sorazmerju z
rastjo življenjskih stroškov. Odvis-
ni smo pač od sredstev, ki jih rf)ere-
mo v občini v te namene."
Med novimi nalogami, ki jih op-
ravlja sodalno skrbstvo pa je že
omenjeno zakonsko in predzakon-
sko svetovanje, ki mu v sesUvku
namenjamo manj pozornosti, saj
smo o njem že pisali, gotovo p« 5e
bomo.
Tako bi bile v glavnem omenjene
naloge, ki jih obravnavajo v skup-
nosti sod^nega skrbstva, če
zanemarimo vse administrativne in
temu podobne zadeve, ki so jih
prav tako dolžni opravljati. Iz vse-
ga zapisanega je moč razbrati, da je
delo res pestro, zahtevno in izredno
težko. Posebno še zaradi velikosti
občine, zaradi različnih socialnih
okolij, ki prinašajo ali pogojujejo
različne probleme in vsakega je po-
trebno obravnavati posebq —
vzorca, po katerem bi reševali več
problemov, ni. To delo opravlja
deset socialnih delavcev, ki v glav-
nem obiskujejo najbolj pereče pro-
bleme, saj imajo za obiske na
razpolago le dva dni v tednu, pa še
svojega avtomobila nimajo, niti šo-
ferja — trCTiutno opravlja to delo
honorarni voznik. Vsega skupaj pa
je zaposlenih 22 delavcev. Potrebo-
vali bi še več socialnih delavcev, pe-
dagoga, da bi lahko teamsko
obravnavali nekatere probleme.
Tudi sociologa bi potrebovalL Zato
načrtujejo v naslednjem srednjero-
čnem obdobju zaposlitev šestih so-
cialnih delavcev, sociologa in peda-
goga. Ce jim bo to uspelo, bodo
lahko socialne ddavce nameščali
resnično za delo v krajevnih skup-
nostih in dvignili strokoviK) raven
socialnega dela v sami slua>i. Res jc
to velika ,,naložba", ki pa se bo
pravgotovo obrestovala v bližnji
prihodnosti. Obrestovalo v tem
smislu, da bi socialno skrbstvo na-
menilo več pozornosti preventiv-
nim ukrepom, da ne bodo reševali
težav šele takrat, ko skorajda ni več
kaj reševati, ko lahko iščejo le še
skrajne in najmanj zaželene rešitve.
Povedati je tudi treba, da skuj)-
nost dokaj dobro sodehije z
zdravstvenimi ustanovami, s šolami
in vrtd, mnogo premalo pa s kra-
jevno samoupravo in komisijami
ter društvenimi organizacijami v
teh okoljih. Tu jih čaka ..oranje le-
dine" kot pravimo. Neki zametki
soddovanja prav v teh okoljih sicer
so, pa vendar ne tako trdni in
globoki, da bi se lahko spontano
razvijali naprej, v kolikor jc
spontani razvoj takšnega sodelova-
nja sploh mogoč.
Prvi korak je in bo storila skup-
nost sodalnega skrbstva, potem pa
je na potezi krajevna skupnost, nje-
na samouprava, organi in organiza-
dje — ljudje, ki tam prebivajo. Ce
bodo stali ob strani, če jim bo vse-
eno kako in v kakšnih razmerah ži-
vi njihov krajan — bo tudi trud so-
dalnega skrbstva premalo, da bi se
stanje obrnilo na bolje. Tragedije,
ki jih piše življenje za zaprtimi vrati
stanovanja v bloku niso nič manj
tragične od tistih, ki jih (»še življe-
nje na osamljenih kmetijah. Marsi-
kdaj ne vemo zanje, marsikdaj no-
čemo vedeti zanje — ko pa se c^ to
nekdo javno obregne, je c^enj v
strehi. Takrat gasijo požar soci^i
delavci, najraje tudi nanje zvrne-
mo krivdo za zanemarjanje ta-
kih problemov. Pa se ob takih pri-
merih kdaj vprašamo, koliko smo
sami pripravljeni pomagati osam-
ljenemu ostarelemu Soveku, ki je-
sen svojega življenja preživlja ob
robu naše humane družbene skup-
nosti? Najbrž redko ali pa nikoli!
N. DoMjekar
Ostareli ijwiie id najbolj želijo drobnih pozornosti in občutka, da so še zmeraj potrebni, da jih imamo radi, tla
jft spoštiqenra zaradi vsega, kar so v življenju naredili. Zato nikar ne stopajmo mimo njih z drignjeno glavo,
nakkminm Jim vsaj prijazen pogled in pozdrav. Saj to ni težko!
(foto Ciani)
VSE MANJ MUVDOLETNIH
PRESTOPNIKOV
v občini Sk)venska Bistrica po zadnjih podatkih
ugotavljajo, da je števito kaznKih dejanj med mla-
doletniki vedno manjše. Za to v-zpodbudoo spoznanje
imajo največ zaslug šole. ki mlade skozi vse obdobje
šolanja, z različnimi oblikami usposa^janja. tudi z
zaposlovanjem v izvenšolslih deja\nostih. fra\iIno
usmerjajo. Vdiko več pozornosti za razvoj mladega
človeka posvečajo tudi v okviru sociaki^a skrbstva
pa tudi sami občani pri odkrivanju nepravilnosti
tesno sodelujejo z organi javne varnosti.
Spremenila se je tudi struktura prestopnikov. Med-
tem ko so bili še pred leti v večini prestopnikov mkdi
iz re\nejš!h družin, se med kršitelji javrjeea reda in
mira sedaj vse pogosteje pojavljajo mladi u
premožnejših sredin. Ob tem je pomembno poudan-
tL da v zadnjih letih na območju občine Slovenska
Bistrica niso zabeležili med mladoletniki primerov
posilstva ali druge oblike spolne zlorabe.
Med odločujočimi preoblikovalci mladega človeka
so !-jdi mladinske delovne brigade, ki so že mar-
sikaterega mladca prestopnika odvrnile od nadalj
njih /dja poseganja po tuji imovini. V občini Sloven-
ska Bistrica tudi ugotavljajo, da je odstotek mla-
Joteinih prestopnikov v zadnjih dveh letih padd pod
regijsko pov prečje.
Viktor Hor.at
12 - naSi dopisniki
6. november 1980 - XEDNII(
kazen ik neupoštevano opozorilo
Gasilski pioniiji iz Gorišnice smo dosegli soudeležbo na zveznem
gasilskem tekmovanju na Tjentištu. Visokega priznanja smo bili seveda
vsi zelo veseli. Vsak dan smo se pridno pripravljali, da bi dosegli
čimboljši uspeh.
Prišel je težko pričakovani dan. Ob pol devetih zvečer smo se zbrali
pred gasilnim domom. Pred odhodom sta mi zabičala oče in mama:
»Darko, jjazi nase in ne jej sladoleda, saj veš, da imaš zelo občutljivo
grlo.«
Obljubil sem, da bom spt)štoval njuno opozorilo in ves nestrpen
čakal, kdaj bo pripeljal avtobus. Vsi smo navahli nanj. Zatulila je sirena
in odpeljali smo se v noč.
Pot je bila dolga. Na cilj smo prispeli drugi dan of>oldne. Tam so nas
toplo sprejeli in takoj pospremili k paviljonu, v katerem smo odložili
svojo prtljago. Po izdatnem kosilu smo si ogledali teren, na katerem
bomo naslednji dan tekmovali.
Zgodaj zjutraj smo bili že na nogah. Zvrstili smose na tekmovalnem
prostoru in malce živčni čakali, kdaj bomo prišli na vrsto. Prizadeti smo
bili. ker smo izgubili tekmo med tremi ognji in si zapravili dobro
uvrstitev.
Po tekmovanju smo se napotili k spomeniku Sutjeska in se nemo
poklonili padlemu junaku Savi iCovačeviču. Ko smo se vrnili v tabor, so
si moji vrstniki privoščili sladoled. Nekaj časa sem jih gledal in debelo
požiral sline. Mučila meje obljuba, ki sem jo dal očetu in mami, pa sem
zamahnil z roko in si kupil sladoled. Pri večerji pa sem že začutil bolečine
v grlu. Dobil sem an^no in oglasila seje vest:
»Kaj bosta rekla oče in mama, ker sem prelomil obljubo?«
Ko smo se vrnili v GoriSnico, je sirena oznanila naš prihod.
Doma sem moral priznati svoj greh. Mama je bila prizadeta, zato je
dejala:
»Ker nisi upošteval opozorila ti prepovedujem kakršenkoli izlet.«
Darko Mihalinec, 6. b
OŠ Gorišnica
BOLEČ SPOMIN
Bilo je jesaii,-meseca oktobra, ko smo živeli še v ZR Nemčiji. Iz
domovine je prispdo pismo, v katerem nas je stara mama vabila na
domači praznik — koline.
Prispeli smo v rodno vas Gorišnico in stara mama nas je bila zelo
zelo vesela.	pot naporna, smo takoj legli k počitku, da bi
naslednji dan UflHli^ni^ti kolinariti.
Zgodaj zjun^ve je budila mama:
»Vstani, da ieiusar ne najde v postelji.«
Mesar in oče sta zaklala prašiča in mu začela odirati kožo. Mama in
stara mama sta imeli polne roke dela, meni pa je postalo dolgoča.sno.
Odšla sem v drvarnico, kjer sem našla stolček, škatlo in palico. Za mano
je pritekel pes. Sedla sem na stolček, vzela palico in z njo udarjala po
škatli. Daje bilo še bolj zabavno, sem tudi pela, čeprav po svoje, saj sem
bila stara komaj štiri leta. Ko je mama zaslišala nemir, meje opozorila:
»Smiljana, nehaj, da ne boš razdražila psa. Hud je.«
Nisem ubogala in kar naprej udarjala po škadi. Pes seje nenadoma
naveličal moje igre in me z zobmi močno zgrabil za roko, v kateri sem
vihtela palico. Zakričala sem. Pritekla sta mesar in oče in me rešila. Psa
sta zaprla v drvarnico, mene pa odnesla v kuhinjo, kjer mi je mama
najprej rano razkužila, nato pa obvezala.
Ker je bila rana precej globoka, meje močno bolela. Stara mama
meje tolažila, mama pa se je jezila:
»Ker nisi hotela ugobati, pa trpi.«
Smiljana Brumeri, 6. b
OŠ Gorišnica
NA CESTI NISI SAM
Ko gledam vrvež na cesti, se utrinjajo misli:
»Kam se jim mudi? Zakaj hitijo? Ali se ne zavedajo posledic, ker
nepazljivo in nepotrpežljivo drvijo in ogrožajo življenje ne samo sebi,
marveč tudi drugim udeležencem v prometu?« Tudi otroci šolarji smo
na cesti zelo nepazljivi. Bilo je lani v zimskem času. V šolo sem se
vozila z avtobusom ali pa pešačila. Neko jutro sem se zelo pozno
zbudila. Ura je bila že pol sedem.
»Avtobus mi je že odpeljal,« sem zajavkala.
Skočila sem po kolo. Cesta je bila poledenela, ponoči pa je nanjo
padel sneg. Težko sem vozila, v srcu pa je kljubovalo:
»Zamudila boš!«
Ko sem se pripeljala do glavne ceste, sem se pognala čeznjo, ne da
bi se prepričala, ah mi grozi nevarnost. Sredi cestišča se mi je spodrsni-
lo in sem padla. V trenutku sem zagledala avtomobil, ki je drvel proti
meni. Hotela sem vstati, pa nisem mogla. Vsa otrpla sem ležala pod
kolesom. Bila sem izpostavljena na milost in nemilost približajočemu
se vozniku. Divje sem zakričala. V grozi sem zaslišala tudi cviljenje
gum. Zamižala sem in mislila:
»Zdaj bo po meni.«
Ko sem počasi odprla oči, sem videla kolesa avtomobila, ki so
počastno zevala vame. Imela sem srečo. Pognala sem se kvišku. Trepe-
tala sem kot šiba na vodi. Hotela sem dvigniti kolo, pa sem bila brez
moči.
Iz avtomobila je stopil voznik, bled kot stena, in vpraševal:
»Se ti je kaj zgodilo? Sem te zadel? Te kaj boli?«
»Ne, nič mi m,« sem zajecljala.
Voznik si je oddahnil, nato pa dejal:	'
»Deklica, drugič moraš biti bolj previdna, kajti na cesti nisi
sama.« Počasi sem se spravila na kolo in se odpeljala proti šoli. Vso pot
sem se tresla in nisem vedela, ali me zebe ali me je tako strah. Med
poukom sem bila zelo nemima. Ves čas me je preganjala misel na
nesrečno doživetje, ki bi se lahko tragično končalo.
Zinka Zorko, 7. a
OŠ Gorišnica
naguca je l,ahko usodna
Velikokrat poslušam po televiziji ali radiu in berem v časopisu o
bolj ali manj hudih prometnih nesrečah. Tudi sam sem doživel pro-
metno nezgodo, a na srečo ne hudo.
Bilo je pred leti, ko sem še hodil v gla.sbeno šolo v Ptuju. Ker
nisem bil vajen mestnega prometa, .sem se ga seveda bal. A kaj, ko .sam
strah pred prometom še ne zagotavlja varnosti! Ce bi se takrat ravnal
po prometnih predpisih, bi se prometni nezgodi lahko izognil. Bilo je
pozno popoldne, ko sem odhajal iz glasbene šole. Mudilo se mi je na
avtobus, zato sem zavil kar po krajši poti, čeprav je bila manj varna.
Tekal sem skozi križišča, ne da bi upošteval prednost voznikov. Bližal
.sem se prehodu za pešce. Nisem pogledal na levo in ne na desno in kar
stopil čez cesto. In prav v tistem trenutku je izza ovinka pripeljal avto.
Zaškripale so zavore, zacvilile gume in pred očmi se mi je zameglilo.
Zastal mi je dih in zavedel sem se šele, ko sem se znašal na strehi
avtomobila. Voznik je takoj ustavil avto in mi pomagal na noge. Na
srečo sem jo odnesel brez poškodb. Voznik meje vprašal:
»Ali je s tabo vse v redu?«
Čeprav še nisem bil priseben, sem odvrnil:
»Ja, ja.«
2e je prihitela policija. Vprašali so me z^ ime in naslov. Nato so
prometniki preverjali, kdo je zakrivil nesrečo. Ugotovili so, da sva bila
krivca oba: voznik in jaz. Po zasliSan^ sem se <xlpravil na avtobusno
postajo. Zdaj se mi ni več mudilčT Noge so bile težJke kot svinec, moja
notranjost pa je bila polna grozljivih vtisov. Doma some starši pokara-
li. a bili srei^ ker se ni hudo končalo.
Andrej Fric, 7. a
OŠ Gorišnica
jesen pri nas
Vsa narava se pnpravlja, da
bo legla k počitku.
23. september je že za nami.
Krepko smo že zakoračili v jesen.
Največkrat je siva in pusta. Sonce
se le redko prikaže. Jesen je čas, ko
je potrebno pospraviti vse polj-
ščine, ki smo jih skozi vse leto
skrbno obdelovali. Največ dela
imajo kmetje. Pospraviti morajo
pridelke in krmo ^ živino.
Jesen je tudi čas trgatve. Na-
znanjajo jo glasovi številnih klo-
potcev po gričih. Prelepa je nji-
hova pesem in vabi številne trga-
če, odganja pa ptiče, nezaželene
goste. Drevje se je preoobleklo v
lepe pisane jesenske barve. Po
gozdovih se sliši glasno šelestenje
listja, veje jablan so se povesile od
mnogih sadežev. Tudi ptice se-
livke so se poslovile in odletele v
južne kraje. Lastovic ne vidimo
večna električnih drogovih. Živali
se pripravljajo na zimo. Delajo si
zaloge hrane ter topla in skrita
ležišča pred sovražniki.
Ni še jesen dodobra minila, že
trka na vrata zičma.
Črtomir Šoba, 6/b,
OŠ Cirkulane
PADEL SEM V VODO
Stanujem na Ziherlovi ploščadi
v tretjem nadstropju. Pred našim
vhodom kopljejo jamo, ker bodo
gradili trgovino. Kadar dežuje, je
m jama polna vode.
Nekega dne smo se v jami lovili.
V njej je bila voda. Med vodo so
bile majhne zidne pregrade. Moja
sošolka je padla v vodo in je bila
mokra do kolen. Potem smo se lo-
vili naprej. Naenkrat se nas je zna-
šlo na zidu mnogo. Prijatelj, ki je
lovil, je stal zraven mene. Hotel
me je uloviti, jaz sem se mu mislil,
izmakniti, pa sem padel v vodo.
Ker je bila voda globlja, sem se
skopal do vratu. Vsi so planili v
smeh. Pobral sem se, se otresel kot
kuža in odšel domov. Doma sem
se stuširal in se preoblekel. Ko sem
znova prišel med tovariše, so se mi
vsi smejali. Nekatere je bolel tre-
buh od smeha.
Naslednji dan je cela šola vedela
kaj se je zgodilo. Vsi so se mi
smejali. Takih dogodkov se je že
veliko zgodilo.
Robert Kešper, 5/raz.,
OŠ, Olga Meglič, Ptuj
BILO JE LEPO
V četrtek smo šli na trgatev.
Natrgali smo več veder grozdja.
Vedra z grozdjem smo nosili na
traktor. Vedra so bila velika zato
sta morala vedro nesti dva dečka
ali deklici. Grozdje ni bilo preveč
lepo, zato smo morali lepo ravnati
z njim. Grozdje smo trgali tri ure.
Ko smo natrpali polno traktorsko
prikolico smo lahko šli domov.
Pot se je vlekla dolgo. V trgatvi je
bilo lepo in tudi vreme je bilo lepo.
Zato bi še šel večkrat.
Franci Hliš, 5/b,
0§ Olga Meglič, Ptuj
ODPRAVLJAM SE V ŠOLO
Zjutraj, ko še brezskrbno spim,
me že mama pokliče: ,,Valerija,
vstati bo treba!" Takrat že vem,
da moram vstati. Ko se skobacam
iz postelje, se že mama odpravlja v
službo. Naposled odide. Takrat se
jaz počasi vstanem in grem v kuhi-
njo. Nato se umijem in se vrnem v
sobo. Ce imam še čas, se še učim,
če ne, se odpravim v šolo. Pri ce-
.sti p»očakam Dragico, da greva
skupaj, čeprav ni daleč do avtobu-
sne postaje. Ko avtobus končno
pripelje, pokažemo šoferju karte
in se odpeljemo. Vožnja z avtobu-
som ni prijetna, ker je avtobus
nabito poln, pa še večji del ceste je
makadamske. Ko se pripeljemo na
avtobusno postajo v Ptuju, izsto-
pimo in se odpravimo v šolo.
Hoditi moramo po pločnikih in se
držati prometnih predpisov. Čez
cesto moramo hoditi le po zebrah
in vsakič, ko cesto prečkamo, mo-
ramo pogledati na levo in na de-
sno, če je cesta prosta. Ko pri-
spemo v šolo, si obujemo copate in
se odpravimo v razred. V razredu
nas že čaka tovariSica in, ko
zvonec pozvoni, se prične pouk
kot druge dni.
VALERIJA Sprah, 5/a,
OS Olga Meglič, Ptuj
SKRB ZA LEPŠE OKOUE
Nekega dne, to je bilo v počitni-
cah, ko sem komaj odprla oči, mi
je mama povedala veselo novico,
da bomo odšli na izlet v naravo.
Vsi smo se vstali in se hitro oblek-
li. Vsedli smo v avto in odpeljali.
Pripeljali smo se v gozd. Oče je
Doizkal prostor na majhni jasi,
kjer smo se utaborili. Nekdo je bil
že pred nami, kajti po tleh je bilo
polno papričkov.
Oh! sem vzkliknila, kako morajo
takšno pustiti, saj tudi njim ne bi
bilo prijetno, če bi videli, da je
nekdo že nastlal z odpadki. Oh
kako bi bilo lepo na svetu, Ce bi
ljudje ne metali odpadkov.
Večkrat sem videla, da mečejo tudi
sladolede kar na cesti, včasih tudi
zraven košarice za smeti. To me
zelo razjezi. Ce bi vsi ljudje pazili
na okolje, bi bil svet lepši bolj čist
in zdravo ozračje.
Pred odhodom smo naredili
ogenj, pobrali vse papirčke ter jih
skurili. Veseli smo se vrnili domov.
Sonja Pelcl, 5/b.
OS Olge Meglič. Ptuj
POMAGALI SMO TRGATI
GROZDJE
Ob sedmih zjutraj smo se zbrali
pred šolo, vsi zaspani kod nava-
dno. Vsi nervozni čakamo do pol
osmih, takrat pa vsi v lepi koloni
korakamo raznim težavam napro-
ti. Sli smo proti Mestnemu vrhu.
Sprva smo hodili hitro potem, ko
smo bili že na pol poti, pa bi bili
najrajši mrtvi, kot bi hodili tako
dolgo v hrib. Na pol mrtvi smo že
zato ker bomo obirali grozdje in to
delali do enih. Ste slišali, do enih!
A ko pridemo v vinograd nismo
nič več mrtvi, takoj se razživimo.
Takoj se lotimo nabiranja. „Seve-
da zdaj se je začelo tekmovanje
med razredi" kdo bo nabral več
škafov.
Kakšno uro delamo z vsemi mo-
čmi, in silo, pobiramo vse kar se
pobrati da, tudi liste! Potem pa
storilnost zelo upada, nekateri ne
delajo, nekateri odrežejo še kakšen
grozd, malo je takih, ki še vestno
nabira. Ob desetih nas pokličejo
učitelji iz vinograda. Povejo nam
da lahko gremo domov in da nam
bodo rezultate povedali naslednji
dan v šoli. Tako vsi srečni odide-
mo domov.
V šoli nam povejo, da smo bili
zelo neolikani, vsaj kar se našega
razreda tiče to gotovo drži, obrali
smo komaj polovico vinograda in
sploh.. Zraven tega smo srečni
izvedeli, da bomo šli zopet nabirat
že v sredo.
Alenka Zlebnik,
OŠ, Olga Meglič, Ptuj
JESEN
K nam je prišla jesen. Drevesa
so gola in postaja hladno. Sonce
malogdaj posije iz neba. Gobe so
začele rasti in pravi kostanji so že
na tleh. Rada jih bi šla nabirat.
Vlasta Hrma, 3/c,
OS, Tone Znidarič
MOJA POT V ŠOLO
Moja pot v šolo se vije med
pašniki in polji.
Po pašnikih se križem pasejo
krave. Kmetje pospravljajo poljske
pridelke. Sedaj pospravljajo koru-
zo. Koruzne storže potrgajo.
Potem požanjejo koruzo, jo nalo-
žijo na voz in odpeljejo domov.
Pospravljajo tudi zrele buče. Nato
njivo zorjejo, posejejo oziroma
žita, ki ponekod že kukajo izpod
zemlje. Zajčki se skrivajo med
korenjem in ref)o. Glodajo repo in
korenje, dokler je še je kaj na
njivi. Na vrtovih so sadna dre-
vesa. Nekatera so že prazna, druge
veje pa se še žibijo pod težo jabolk
in hrušk. Veter se poigrava z
obarvanimi listi in jih pomega po
tleh. škorci se zaganjajo v sladko
grozdje. Škorce plašijo klopotci in
razna strašila. Grozdje bo kmalu
dozorelo, začela se bo trgatev.
Kmetje preiskušajo sode in kadi da
kje ne spuščajo, kajti vanje bo
kmalu tekel dober in sladek mošt.
Iz dimnikov se vali gost dim, kar
pomeni, da so dnevi hladnejši.
Pri.šel sem v šolo in razmišljal,
kako lep in bogat je ta letni čas.
jesen.
Borut Sternad, 6/r.
OS Cirkovce
JESEN KLIČE
Jesen kliče
vse vesele fantiče
v vinograde, sadovnjake kliče,
kliče
tudi vse dekliče.
Z veje se jabolko
sladko smeje
„ Odtrgaj te me,
zrelo sem ie!"
Trgatev vabi
vse lenuhe, potepuhe
pridite, pomagajte
jesen res radoiiarna je.
Zrelo grozdje
vse nas vabi
le obiraj, me odlašaj
da te sneg ne prehiti.
Maja Kostajnšek,
6. razred,
OS Olga Meglič, Ptuj
V VINOGRADU
Mati grozdje berejo,
oča pute nosijo,
jaz pa po gorici grem počasi
v vinograd domači,
nam grozdje brat.
Mati pojejo
oča plešejo
jaz pa po cesti grem počas,
pa grem v sosednjo vas
k sosedom grozdje brat.
Irem Kosec, 6/a,
OS Olga Meglič, Ptuj
JESEN
Listi se lovijo,
okrog drevesa se podijo,
sonce zo oblak se skriva,
je pridelkov polna njiva.
Dežje in je veter,
je luia dolga meter
in potem stopiš v njo,
pa jezen si zelo.
Oh kaj zato!
Andrej Turk, 6/b,
OS Ivana Spolenjaka
POMAGAL SEM MAMI OKRA.
Sm GROB
Približuje se dan mrtvih. Z nia-
mico sva se odpravila na pokopali.
Sče. Obiskala sva grob mojega
dedka. Mamica je na grob nasadil®
mačehe, jaz pa sem v vazo dal Jtri.
zanteme in prižgal svečko. Grob
mojega dedka sva lepo okrasila.
Renato Bračič. 3/b,
OS Videm pri Ptuju
BILA SEM NA TRGATVI
Na trgatvi sem bila sedemnajste-
ga in osemnajstega oktobra. Gro-
zdje smo trgali v dežju. Otroci smo
letali po vinogradu in smo imeli
cele blatne škornje. Medve s sestri-
čno sva tam pa tam tudi pomagali
trgati grozdje. Bilo je zelo lepo.
Silva Kodrič, 5/b,
OS Tone ZnidariC
ZBIRANJE KOSTANJA IN STE-
KLENIC
Na šolah so se začele akcije. Tudi
na šoli Tone Žnidarič je akcija
zbiranja kostanjev in steklenic z
navojem. V nsišem razredu 4/a
smo zbrali ogromno kostanja, ste-
klenic pa še zelo malo. Morali se
bomo potruditi in prinesti več. Ze-
lo rada sodelujem v akcijah, ker
vem, da delam s tem korist.
Darja Korošec, 4/a,
Tone Znidarič Ptuj
NAS KLOPOTEC
Imamo klopotec. Klopotec je v^
lik. Barvo ima rjavo. Ko piha ve-
ter, zelo klopota. Ko klopota, po-
tem lepo odmeva.
Anica Zelenik. 3/c,
OS Tone Znidarič Ptuj
V VINOGRADU
Začela se je jesen. Največ dela
imajo tisti ljudje, ki imajo vino-
grade. V vinogradih je zelo veliko
dela, ker je trgatev. Največ vino-
gradov je po gričevnatih krajih. To
so Haloze ter Slovenske gorice.
Tam uspeva tudi več vrst grozdja.
Od tu pridobivamo največ doma-
čega vina.
Suzana Vrbanjac, 4/a,
OS Tone Znidarič
SMEH V GORICAH
Pri KK Ptuj za letos priredili prvo stabilizacijsko trgatev. Pobirali sino
od gnilega do plesnivega grozdja. Malenkosti lepega pa smo v svojih
želodčkih spremenili v fructal sokove. Mnogi pa so v lešnikovem nasadu
pridelovali čikolešnik.
Začeli smo tekmovati pri trganju grozdja in »krepke« mišice, pri tem
pa utrjevati svoje delovne sposobnosti. Mnogokateri so že pobelili po
prvih plastičnih brentah. Ena četrtina odhajajočih je bila ranjenih. Slaba
polovica je ostala do konca na trgatvi. Čast in delovni hura za to polovico!
Čeprav so tudi nekateri od slednjih opazovali luže na terasah, so le
vzdržali. Po nekaj minutnem opazovanju sta se prikazali dve dekUci, ki
sta nosili platično brento. Ker pa nista opazili luže, je ena od njiju do
kolen izginila v zemljo. Vsa jezna je v sredini luže začela nekaj regljati.
Zraven tega je bila pa še nerodna. Zato je le s težavo izvlekla noge iz
blatnega objema zemlje.
Do konca smo še videli veliko takšnih primerov in se ob njih dobro
nasmejali.
Kmalu pa je tudi veselja konec. Z veliko naglico smo odhajali iz goric
kajti za danes nam je bilo smeha in dela dovolj. Pod domačimi brajdami
smo si natrgali sladko jurko, da se ne bi polenili.
SMEJMO SE
Mojca je prišla prepozno v šolo. Med potjo je pozabila naučeno
opravičilo. Zato je dobila neopravičeno uro. Takole je bilo.
Hodila sem v tretji razred osnovne šole. Življenje v šoli je bilo veselo,
še med poukom smo se včasih smejali.
Nekega jutra je Mojca šla k prijateljici. Pozabila je na ča.s. ki je hitro
mineval. Ravno takrat, ko sta se mislili igrati učiteljico in učence^ie Mojca
pogledala na uro. Rekla je: »Renatka, jaz moram iti v šolo.« Hitro je
pobrala torbo in stekla. Med potjo si je izmislila veliko izgovorov.
Sklenila je, da bo rekla tovarišici, daje zaspala. Zdaj je bila že bliže šob
in učiteljici. Tedaj je pozabila naučeno opravičilo. Hitro seje sezula in
mimo tovarišice stekla v razred. Niti pozdravila ni,samo stekla je v klop-
Tovarišica pa je rekla: »Ti zamudnica, niti pozdravila ne boš!« —
Zdravo,« smo zaslišali iz klopi. »Kako se pa obnašaš? Najprej se vstane
in pozdravi, nato pa se opraviči.«
Mojca vstane in izjeclja: »Zdra ... zdra . .. vo, pro ... prosim, pro . • ■
prosim oprosti. .. oprostite, ker, ker se .. .sem, za .. .mu .. .,2amudila-
»Že vem, kje je vzrok tvoje zamude. Ne morem ti je opravičiti!«
In Mojca je klavrno sedla v klop.
Karmen Ribič-
OŠ Olga Meglič, Ptuj
PODOBA S CESTE
Na stotine avtomobilov drvi skozi noč in dan. Divjajo kot neini
roboti, ki jih lahko ustavi samo nesreča. Zamišljena stojim ob cesti ifl
strmim v mimobežeče avtomobile. Obrazi voznikov so različni: veseli,
žalostni, zaskrbljeni, živčni. Vsem se strašno mudi. Ura bo kmalu šest
m začel se bo nov delovni dan.
Hrup je vse glasnejši in naenkrat je slišati glasen tresk. Vzdrhtim
in pogledam, kaj seje zgodilo. Neprevidnežje prehiteval in zapeljal^
.škarje. Nesreča. Vznemiijeni ljudje hite od vseh strani in na cesti je
nenadoma živ klobčič. Nekdo pokliče policijo in rešilni avto. Ljudje
krilijo z rokami, nemirno besedujejo o nesreči in pomilujejo ponesre-
čenca.
Izza ovinka prihaja policijski avto in ljudje se umakn^o s cestišč«;
Miličniki postavljajo vprašanja, očividci odgovarjajo. Že je slišati
zavijanje sirene r^ilca, ki privozd z vso naglico. Možje v belih haljah s®
sklanjajo nad ponesrečencem, ki ga previdno dvignejo na nosila ^
naložijo v avtomobil, ki že zdrvi proti Ptuju.
Na cesti se je nagnetila množica, p^ev in voznikov, ki nestrp®!
čakajo, kdaj bodo lahko odpeljali naprej. Policaj da znamenje, voznil^
vžgejo motorje in živ klobčič se počasi odvije. ^
Spet strmim v folono avtomobilov ki drvi, kot da se ni nič zgodil-
Darinka Kolarič,8. *
OŠ GoriSnic*
TEDNIK - 6- november 1980
TELESNA KULTURA IN SPORT - 13
Zgei (pri strelu) in \lnkler v akci^
Težak teren in i«e|Muljlv8 i^a povzročijo poliko<R>e igralcev ...
,.. ki se laliko končajo tudi tako, kot je na posnetku
doseženi naslednji izidi: Steklar—Pragersko 2:1 (0:0), Fužinar—Sa-
vinjska 0:0 in IJnior—Elkroj 3:2 (2:2). Položaj na lestvici je naslednji:
1-	Ptuj	11 9	2 O 27:10 20
2.	Kovinar	11 6	4 1	26: 8	16
3.	Elkroj	11 4	4 3	20:15	12
4.	Unior	11 5	1 5	15:19	11
5.	Pragersko	114	2 5	19:22	10
6.	Fužinar	113	17	16:23	7
7.	Savinjska	11 2	3 6	11:23	7
8.	Steklar	11 2	18	9:23	5
V prihodnjem kolu bo selekcija Ptuja gostovala na Pragerskem.
Prvo srečanje te sezone v Kidričevem je moštvo Ptuja dobilo šele po
hudem boju, zato tudi v nedeljo lahko pričakujemo zanimivo in
borbeno srečanje.
1. kotar
fotografije: B. Rode
V DERBIJU
DELITEV TOČK
Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 100, vreme mrzlo s sneženjem,
teren težak za igro, sodnik Rupret (Ljubljana);
Ptuj: Veselič. Vrabl, Šmigoc, Matič, Tement, Vindiš (Uglič),
Vinkler, Emeršič, Dončec, Bek, Zgeč (Malek);
Kovinar: Meško, Vidovič, Celun, Reljič, Pisnik, Bogovac, Ro.škar,
Jevšenak (Šaberl). Zobovič, Mikložič, Vugrinčič (Mihelič, Trajkovič);
Strelci: 0:1 (3) Jevšenak, 1:1 (64) Uglič
Rumeni kartoni: Matič, Vidovič, Bogovac
Že v tretji minuti kljub izredno hladnemu vremenu še dodatek. Po
streljanem kotu se je v kazenskem prostoru domačih najbolje znašel
Jevšenak in premagal domačega vratarja Veseliča. V prvem polčasu so
domači napadalci sicer imeli nekaj priložnosti, vendar so bili v zaklju-
čku premalo prisebni. Priložnosti so bile na strani domačih, terenska
pobuda pa v rokah igralcev mariborskega Kovinarja. V 12. minuti
beležimo oster start Tementa na Vugrinčiča, ki so ga morali odnesti z
igrišča. Nekaj minut za tem priložnost za Vinkleija vendar s slabim
strelom. V 25. minuti je priložnost zamudil Matič, dve minuti za tem
pa so gostje zapravili lepo priložnost kljub razmerju 2:1 v njihovo
korist pred vrati Ptuja. Do konca polčasa sta priložnosti za domače
zamudila Bek in Dončec.
V drugem polčasu so imeli domačini absulutno terensko pobudo
vendar so le enkrat premagali vratarja gostov Meška. To je v 64.
minuti uspelo Ugliču, ki seje lepo znašel v kazenskem prostoru. Deset
minut pred koncem je prišlo do krajše prekinitve in vroče krvi, vendar
je sodnik srečanje privedel do konca.
Na ostalih srečanjih vzhodne območne nogometne lige so bili
Modelarjem AK Ptuj
drugi pokal republike
Letalski modelarji AK Ptuj so vnovič pK)trdili svoje vrhunske
kvalitete. Na najpomembnejšem tekmovanju, mednarodnem tekmo-
vanju za pokal republike v Zagrebu, so ponovno osvojili prvo mesto in
tako ponovili lanski uspeh. Na že šestnajstem tekmovanju seje zbralo
130 letalskih modelarjev iz Jugoslavije, Italije, Zvezne republike
Nemčije. Avstrije, Švice in Madžarske. Končni vrstni red za pokal
republike: 1. Ptuj 7220, 2. Novo mesto 6559, 3. Munchen 6314, 4. Tržič
(Monfalcone), 5. Sisak itd.
Med posamezniki je Žagar (Pluj) zmagal v kategoriji F 1 A,
Praprotnik pa je osvojil deseto mesto. V kategoriji F 1 B je bil Peček
de.seti, Dajčman pa trir.ajsti, v kategoriji F 1 C sta VelunŠek in Žuran
dosegla delitev prvega do desetega mesta. Tekmovanje so ovirale
neprimerne vremenske razmere na letališču, zalo je bil program
prireditve krajši od predvidenega.	1. k.
Visok poraz Drave
Pred srečanjem članskih ekip Ptuja in Kovinarja so mladinci
gostov kar s 7:0 premagali mlade nogometaše Drave.
Poraz Velike Nedelje
Rokometaši Velike Nedelje, ki uspešno nastopajo v enotni repu-
bliški ligi, čeprav so novinci, so v desetem kolu gostovali in izgubili. V
Ajdovščini jih je domača Lipa premagala s 30:20 (15:9). Nastopili so:
A. Lah. Sok, Pavlovič 6, F. Lah 3, Rajh 1, Sabo, Rajšp 1, Zorko 3,
Bezjak 2, Hrga 1, Majcen 3 in Gaberc. V naslednjem, zadnjem jesen-
skem kolu se bodo igralci Velike Nedelje doma pomerili z vodilnim
Šoštanjem.
Lestvica:
1.	Šoštanj	10 7 1 2 241:195 15
2.	Jelovica	10 7 1 2 232:217 15
3.	Lipa	10 6 1 3 259:218 13
4.	Minerva	9 6 1 2 244:204 13
5.	Prule	10 5 2 3 210:205 12
6.	Partizan TUS	10 5 2 3 247:243 12
7.	V. Nedelja	10 5 O 5 204:205 10
8.	Rudar	10 3 1 6 321:245 7
9.	Usnjar	9 2 3 4 178:193 7
10.	Peko	10 3 O 7 228:221 6
11.	Aero Celje	10 3 O 7 207:237 6
12.	Branik	10 I O 9 166:255 2
1. k.
KORAK DO JESENSKEGA NASLOVA
Stadion RK Drava v Ptuju, vreme mrzlo s sneženjem, gledalcev
50, sodnika Hlačar in Plahuta (Celje);
PP Drava: Farič, Vršič, 1, Černe 9, Ivančič 2, Kelenc 5, Vičar 3,
Novak, Galun, Mumlek 7, Kmetec I, Lepej, Sitsenfraj;
ETA: Čibej, Šorli 1, Krašna, Čemič 3, Hadalin 5, Podgomik,
Stucin 3, Gruden;
Sedemmetrovke: PP Drava 3 (3), Eta 6 (3)
Izključitve: PP Drava O, Eta 2 min
Igralke rokometnega kluba Drava so se po predzadnjem kolu
tekmovanja v slovenski ligi vrnile na prvo mesto. Srečanje z Eto so
odigrale v nedeljo dopoldan v težavnih razmerah za igro. Piujčanke so
veliko kvalitetnejša ekipa in to se je odrazilo tudi na igrišču in v kon-
čnem izidu. Gostje so se borile in to jim je v drugem polčasu prineslo
ublažitev poraza, ki bi ob večji prisebnosti domačih igralk lahko bil še
večji. Omeniti velja zaključek prvega in začetek drugega polčasa, ko so
domačinke dosegle devet zaporednih zadetkov, prejele pa niso nobe-
nega, razliko petnajstih zadetkov pa so nato brez težav obdržale do
konca.
Preglejmo ostale izide lO. kola tekmovanja v SRL za članice:
Šmartno — Šentjernej 8:8 (3:4), Izola — Mlinoiest 10:7 (7:1), Branik —
Polana 23:16 (10:10), Slovan — Preddvor 7:14 (3:7) in Itas Kočevje —
Buija 12:17 (7:7). Položaj na lestvici pa je naslednji:
1.	PP Drava	10	8	1	1	179:120	17
2.	Mlinoiest	10	8	I	1	172:136	17
3.	Izola	10	8	O	2	154:115	16
4.	Preddvor	10	7	I	2	180:129	15
5.	Šmartno	10	6	2	2	143:123	14
6.	Šentjernej	10	5	I	4	153:134	II
7.	Branik	10	3	2	5	147:154	8
8.	Burja	10	4	O	6	161:171»	8
9.	has Kočevje	10	4	O	6	173:185	8
10. Slovan	10	1	1	8	139:181	3
Metka Kelenc (z žogo) Je tokrat dosegla 5 zadetkov (foto B. Rode)
bies Čeme v enem hitrih nasprotnih m^Midov (foto B. Rode)
11.	Polana	10 I 1 8 127:203 3
12.	Eta	10 O O 10 102:179 O
Pari zadnjega kola pa so naslednji: Burja—PP Drava, Mlino-
iest—Šmartno, Preddvor—Izola, Eta—Slovan, Šentjernej—Branik in
Polana— I las Kočevje. Piujčanke imajo tako lepo priložnost za osvoji-
tev jesenskega naslova. Seveda pa se bodo za zmago v Škofijah proti
Buiji morale pošteno potrudili, saj Burja v zadnjih kolih dosega dobre
rezultate.	,
ODIGRANIH JE 8 KOL
Prvenstvo v sezoni 1980/81 je v štirih skupi-
nah medobčinskih nogometnih lig začelo 38
moštev. Se pred polovico jih je od tekmovanja
odstopilo 5 ekip, največ v skufMtii D, po ena pa
v skupinah B in C. Tako je v osmem kolu
tekmovanje končalo moštvo Kidričevega, zaradi
dveh neprihodov na srečanje.
V osmem kolu, ki je bilo na sporedu v soboto
25. in nedeljo 26. oktobra, so bili doseženi na-
slednji izidi:
A — liga: Hajdina—Skorba 2:4, Apa-
če—Zgornja Polskava 1:2, Središče—Gorišnica
2:1, Aluminij—Oplolnica 2:1 in Gerečja vas
A—Slovenija vas 5:2 (pritožba NK Slovenja
vas);
B — liga: Videm—Tržeč 0:6, Stonjci—Dor-
nava (ni bilo poročila). Grajena—Ptuj (ni bilo
poročila), Rogoznica—Kidričevo (ni bilo go-
stov) in Markovci—Boč 1:1;
C — liga: Gerečja vas B—Vamica 1:3, Dra-
Ženci—Zavrč 0:3, Sobetinci—Leskovec 0:4 in
Moškanjci-Osankarica 3:1;
D — liga: zaostalo srečanje Spodnja Polska-
va—Hajdoše 0:3.
Stanje na lestvicah je naslednje:
A — liga
1.	Skorba 8 6 2 0	29:12 14
2.	Središče 8 5 1 2	22:16 11
3.	Gerečja vas A 7 5 0 2	18:12 10
4.	Ahiminii 8 5 O 3	19:14 10
5.	Hajdina	8 5 O 3 13: 8	10
6.	Gorišnica	8 4 O 4 16:13	8
7.	Zg. Polskava	8 3 2 3 13:16	8
8.	Slovenja vas	7 2 0 5 14:17	4
9.	Apače	8 1 0 7 12:29	2
10.	Oplolnica	8 0 1 7 7:26	1
B — liga
1.	Markovci	8 5 2 1 35:17	12
2.	Boč	7 4 2 1 14:10	10
3.	Dornava 5 4 1 O 21:4	9
4.	Tržeč	6 2 13 19:17	5
5.	Grajena	6 2 13 13:19	5
6.	Stonjci	6 12 3 12:14	4
7.	Videm	6 2 0 4 11:19	4
8.	Rogoznica	7 1 2 4 13:31	4
9.	Ptuj	5 113 9:16	3
C — liga
1.	Moškanjci	7 5 2 O 27:11	12
2.	Zavrč	6 4 0 2 18:15	8
3.	Osankarica	5 3 1 1 23:11.	7
4.	Varnica	5 3 11 15:8	7
5.	Leskovec	7 3 1 3 17:14	7
6.	Ger. vas B	7 2 2 3 13:12	6
7.	Kicar	6 2 2 2 11:11	6
8.	Draženci	7 0 2 5 4:20	2
9.	Sobetinci	8 1 1 6 11:37	2 (-1)
D — liga
1.	Hajdoše	4 3 0 1 17:6 6
2.	Podvinci	4 3 0 1 17:10 6
3.	Bukovci	4 2 2 1 11:9 5
4.	Sp. Polskava	4 112 7:11 3
5.	Sela	4 0 0 4 5:21 O
Minulo nedeljo je bilo na sporedu drugo kolo
tekmovanja za nogometni pokal, redno kolo pa
bo to soboto in nedeljo.	i. kotar
Pionirski nogomet
v medobčinski nogometni ligi 11. selekcij
(starejši pionirji) nastopa osem ekip, ki so dose-
daj odigrale 5 kol (nepopolnih). V zadnjem ko-
lu so bih doseženi nasledmi izidi: Prager-
sko—Rogoznica 2:2, Drava—SŠD H^dina 3:2,
Aluminij—Grajena (prekinjeno) in sSD Polj-
čane—Osankarica (ni poročila). Položaj na le-
stvici je naslednji:
1.	Pragersko	5 3 1 1 21:12 7
2.	SŠD Poljčane	4 3 0 1 25:11 6
3.	Osankarica	4 3 O 1 18:5 6
4.	SŠD Hajdina	5 3 0 2 12:8 6
5.	Rogoznica	5 2 12 19:13 5
6.	Drava	3 1 0 2 4:15 2
7.	Grajena	3 0 0 3 1:17 O
8.	Aluminij	3 0 0 3 2:31 O
l.k.
Jutri preizkus
vzdržljivosti
Ce niste opazili na plakatih, potem preberite naslednje vrstice!
Oceno telesnih sposobnosti dobimo na podlagi te ali one oblike
testiranja. Zveza lelesnokuliumih organizacij in atletski klub Ptuj sta
se za vas odločila za preskus sposobnosti s pomočjo Coopeijevega
testa. Množično akcijo, pod geslom Na teku se dobimo, bodo izvedli
jutri popoldan na stadionu Drava (na atletski stezi). Akcija je pri-
lagojena in namenjena vsem starostnim kategorijam (do 30, od 30do
39. 40 do 49 in nad 50 let starosti), ni tekmovalna, temveč lastno
testiranje.
Moški boste pretekli razdaljo 2400 metrov (vmes lahko tudi
hodite) in dosežen čas ter starostna kategorija vam bo na podlagi
strokovno sestavljenih ocen f>okazala nivo vaše telesne pripravlje-
nosti za tek.
Ženske boste tekle (hodile) 12 minut. Izmerili vam bodo raz-
daljo. ki ste jo v tem času dosegli in tudi vam posredovali oceno
vzdržljivosti.
Seveda je pri tem pomembno poudariti, da se ni potrebno
naprezati, opravite nalogo tako kot zmorete, saj vam takšen test, če se
kot temu pravimo »proforsirate« (poskušate teči prek svojih spo-
sobnosti) lahko bolj škoduje kot konsti.
Ocena na tem testu vam bo služila kot osnovno napotilo za še
večjo telesno aktivnost — to pa je osnova za zdravje in d(mro počutje
ter večjo delovno sposobnost. Tega pa se še vse premalo zavedamo in
raje težave zdravimo kot da bi jih preprečevali.
Jutrišnja akcija se bo pričela ob 13. in končala ob 17. uri.
Pričakujemo številno udeležbo, tako cicibanov, pionirjev in pionirk,
mladincev in mladink, članic in članov ter veterank in veteranov.
Poskusite to izvesti kot družmsko akcijo. Vsi, ki to akcijo že poznate
in v vaših sredinah skrbite za šport in rekreacijo, opozorite vaše
sodelavce, krajane, sostanovalce — priporočajte jim udeležbo!
I. kotar
14 - ZA RAZVEDRILO
6. november 1980 —
TEDNIK
TEDNIK - november 1980
OGLASI IN OBJAVE - 15
NAS JE SNEG PRESENETIL?
Zimske službe so
pripravljene
Nesporna je ugotovitev, da nas
je letošnji zgodnji sneg vsepov-
prek presenetil. I)an pt) dnevu
mrtvih seje iz hladnega jesenske-
ga jutra nermdoma spremenil v
zimski dan. Čez noč naje zapad-
lo na območju ptmske občine v
povprečju okoli 15cm snega, ki
je najhuje prizadel kmetijske
površine. Ogromno pridelkov je
se nepospravljenih, pa tudi jesen-
ska setev je začasno onemogoče-
na. Ponekod je prvi sneg povzro-
čil tudi manjše težave udeležen-
cem v cestnem prometu, vendar
so bile prvi dan vse pomembnej-
še ceste na območju ptujske
občine pravočasno posipane s
soljo. Kazalo ie. da ta prvi sneg
ne bo ostal dolgo, pa ga je drugi
dan spet zametlo. C estne službe
so morale ponovno stopiti v
akcijo, ker je obstajala možnost
poledice.
Želeli smo zvedeti kaj več o
pripravljenosti zimskih služb na
prihajajočo zimo na območju
ptujske občine, zato smo k razgo-
voru povabili Milana Pavlico,
vodjo strokovne službe lokalne
skupnosti za ceste občine Ptuj, ki
je upravljalec vseh cest na ob-
močju ptujske občine. O tem je
dejal:
»Ce je večino občanov ta
zgodnji sneg presenetil, nas na
lokalni skupnosti za ceste prav
gotovo ni. Lokalna skupnost je
upravljalec vseh cest prek svojih
izvajalcev — komunalnega pod-
jetja Ptuj in Cestnega podjetja
Maribor enota Ptuj. Te ceste
vzdržuje v letnem m zimskem
času. Za vse to imamo dobro
izdelane plane, ki pa so predv-
sem odvisni od sredstev. Ne-
dvomno pa se je dejavnost pri
vzdrževanju cest v zimskem času
popravila.
Ze prvi dan, se pravi v noči od
2. na 3. november smo na poklic
dežurne službe postaje milice v
Ptuju nrist^ili k izvajanju zim-
skih uel. Predvsem smo ceste
posipavali s soljo, najprej seveda
ceste, ki so v prioriteti, za tem pa
še vse ostale. In samo v tem
prvem posipu cest na območju
ptujske občine smo porabili prek
25 ton tehnične soli.
Za primerjavo naj še dodam,
da bi za kompletno vzdržavanje,
oziroma izvajanje zimske službe
v periodi štinh zimskih mesecev
potrebovali do 400 ton te soli,
razen tega bi potrebovali še
sredstva za nabavo peska za
posipavanje in za opravljanje
zimske službe. Na prvi seji stana
zimske službe, ki je imenovana
pri Komunalnem podjetju Ptuj.
kot izvajalcu zimske sfužne, .smo
ugotovili, da bi za prihajajočo
zimsko sezono potrenovali naj-
manj 10 milijonov din, kar pa z
našim finančnim načrtom nima-
mo zagotovljeno. Po izdelanem
planu. Ki ga nomo predložili jutri
na seji izvršilnega odbora Komu-
nalne skupnosti za ceste občine
Ptuj, bo treba odločiti, katere
ceste bomo prioritetno vzdrževa-
li, kakšna sredstva bomo uspeli
zagotoviti in podobno. Taksen
predlog bomo posredovali skup-
.sčini Lokalne skupnosti za ceste,
kjer se bodo predvsem uporabni-
ki morali odločiti. kakŠ^ni bodo
kriteriji pri vzdrževanju cest v
zimskem času.
Kot sem že povedal finančni
načrt lokalne skupnosti za ceste
ne zagotavlja dovolj sredstev za
takšne potrebe zimske službe.
Zato bo sredstva treba zagotoviti
po drugi poti, sicer ne bomo
mogli zadovoljiti potreb uporab-
nikov.«
Kaj pa tehnično so ekipe
zimske službe dovolj opremlje-
ne?
»Mislim, da so naši izvajalci, ki
sem jih že omenil, tehnično
dovolj dobro pripravljeni za
dobro opravljanje zimske službe.
Plugov je dovolj, tudi priključkov
za posipavanje s soljo in peskom
je dovolj. Vsa ta tehnična sred-
stva so pripravljena vsak trenu-
tek ponovno stopiti v akcijo,
seveda je na voljo tudi dovolj
delavcev, le za sredstva nas skrbi.
O tem pa se bodo morali odločati
uporabniki sami.«
M. Ozmec
Ptuj je čez noč dobil snežno odejo, kar je videti lepo ...
Tudi avto moramo
pripraviti na zimo
V zadnjih dneh nas je presenetilo pravo zimsko vreme, pričakuje,
mo lahko, da bo slej ali prej pritisnil mraz. Z zimo pa pridejo tudi
težave z našimi jeklenimi konjički, posebno tistimi, ki niso v garažah.
Odveč je povdarjati, daje že čas za montažo zimskih gum, pozornost
moramo posvetiti tudi in predvsem električnim napravam v našem
avtomobilu, da v mrzlih jutrih ne bomo imeli težav z vžigom.
Kaj moramo torej .storiti? Ko pripravljamo avtomobil na zimo,
moramo paziti predvsem na "naslednje: da imamo dober akumulator,
ki bo zbral dovolj energije za zagon motorja. Nič manj pomembne niso
svečke, kabli, platine in druga električna napeljava. Predvsem pazljivi
moramo biti pri vodno hlajenih motorjih, ki jim moramo pravočasno
dodati tekočino proti zmrzovanju, saj lahko pri zamrznitvi hladilne
tekočine pride do težjih poškodb bloka motorja.
Za varno zimsko vožnjo lahko imamo pri sebi tudi verige, pregle-
dati moramo delovanje ostalih elementov na vozilu, kot je na primer
gretje, s tem preprečujemo rosenje šip. In ne pozabite, dober voznik
ima pri sebi tudi lopato, pa morda še posebne kable za pomoč slabemu
akumulatorju, ko si pomagamo z električno energijo drugega svtomo-
bila.
Ce boste naredili vse opisano, motorja vašega avtomobila pa v
mrzlem zimskem jutru ne boste mogli spraviti v tek, poglejte najprej
spoje na bateriji — akumulatorju, prepričajte se, če ni vlažna kapa
razdelilca, če so v redu vsi ostali kabli. Ce pa tudi to ne bo pomagalo,
boste pač zamudili službo, za odpravo okvare pa bosle potrebovali
strokovnjaka...	JB
Če bodo vse električne naprave brezhibne, z vžigom ne boste imeli težav
Pet srebrnih, ena bronasta
medalja
Ptujska Mlekarna je tudi letošnje leto nastopala na že tradicionalnem
sejmu ,,Mleko 80" v Mariboru. Na sejmu je sodelovalo 160 razstavljal-
cev iz Jugoslavije in tujine, med njimi je bilo tudi 26 mlekarn.
Na sejmu vsako leto ocenjujejo mleko in mlečne izdelke, letos so
ocenili 263 vzorcev, podelili pa 11 zlatih, 72 srebrnih in 108 bronastih
medalj. Ocenjevanje je potekalo po evropskih normativih, ki so precej
strogi, zato so tudi rezultati slabši.
Tudi ptujska Mlekarna je dobila 5 srebrnih in eno bronasto medaljo.
Srebro so osvojili izdelki: kazein tehnični nemleti, kazein tehnični mleti,
maslo, sladka smetana in skuta; bronasto medaljo pa so dobili za kislo
smetano.
Povedati velja tudi to, da je ptujska Mlekarna na sejmih včasih že
dobila tudi zlato medaljo, letos pa pravijo, so bili kriteriji ocenjevanja
precej ostri.
Razstavo ,,Mleko 80" so si organizirano ogledali člani poslovnega
odbora za proizvodnjo, predelavo in promet z mlekom in mlečnimi izdel-
ki pri ptujski Mlekarni, vodila jih je inžinirka Olga Meglič. Po seji
zadružnega sveta Kmetijske zadruge Ptuj pa so si razstavo ogledali tudi
vsi člani tega sveta.	N. Kotar
POGOVOR S KARLOM RAJNIŠEM. VOD JEM TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA ENOTA PTUJ
Zakaj vse več delovnih nezgod?
v zadnjem času beležimo vse
več delovnih nezgod s težjimi
posledicami in žal tudi vse po-
gostje s smrtnim izidom. S to
problematiko pa se dalj časa
resno ubadajo tudi v Temeljnem
javnem tožilstvu Maribor —
enota Ptuj, zato smo k razgovoru
povabili vodjo te enote Karla
Rajniša. O vse težjih posledicah
delovnih nezgod, katerih vzroki
so v večini primerov človeška
neprevidnost, malomarnost in
neupoštevanje predpisov, je de-
jal: ,
»Že dalj časa ugotavljamo, da
je število delovnih nezgod s
težkimi poškodbami, smrtnimi
žrtvami ali večjimi gmotnimi
škodami iz leta v leto v rahlem
porastu. Te nesreče so tudi v
letošnjem letu deloma pogojene
z objektivnimi okoliščinami, v
večji meri pa je temu kriv člove-
ški faktor, se pravi, da so nesreče
nastale zaradi malomarnosti lju-
di, najčešče pa zaradi nespošto-
vanja predpisov, ki določajo
kako je treba varno pristopiti k
določenemu delovnemu opravi-
lu.
Naj navedem le gradnjo stano-
vanjskih hiš ali gospodarskih
poslopij, ki jih gradijo zasebniki
sami. Tu nemalokrat opažamo,
da graditelji nimajo strokovnega
vodja del, kar sicer zahteva
določilo 68. člena zakona o
graditvi objektov. Zaradi tega so
nemalokrat dela nestrokovno
opravljena, vse pogostje pa pri-
haja do nebodigatreba nesreč.
Kot primer naj navedem delo-
vno nezgodo s smrtnim izidom,
do katere je prišlo 30. julija letos
pri Podlehniku, ko je pri delu z
mešalcem betona bil smrtno
ponesrečen mlad in zdrav človek.
Iz poročila UJV Maribor, ki je
opravila ogled nesreče, je bilo
ugotovljeno, da mešalec betona
ni bil pravilno priključen, da ni
bil ozemljen, zaradi česar je
električni tok direktno prehajal
na pločevinasto ohišje mešalca.
Ko je ponesrečenec zgrabil za
pločevinasto ročico, je tok stekel'
prek njega v zemljo, zaradi česar
je na kraju nesreče umrl.
Takšnih in podobnih nesreč
beležimo zadnje časa vse več,
zato menim, da je vse takšne
primere treba obravnavati najšir-
še, da bi občani, .ki opravljajo
takšna in podobna dela vedeli
kako seje treba obnašati.«
In kje, na katerem področju
ugotavljate največ nezgod, na kaj
bi bilo potrebno bralce še pose-
bej opozoriti?
»Prav gotovo je potrebno opo-
zoriti tudi na določena kmečka
opravila, saj opažamo, da je pri
teh vse več nezgod. Predvsem pri
košnjah, spravilih sena in ostalih
pridelkov, kjer je vse več nezgod
zaradi malomarnosti. Med fak-
torji povzročiteljev nesreč so tudi
nepravilno opremljeni kmetijski
traktorji. V večini primerov ti
traktorji nimajo primernega
ohišja, zaradi česar pride v tre-
nutku prevračanja ob nezgodi do
izpada voznika, ki ga traktor
potem stisne pod seboj. Posledice
so v večini primerov smrtne, vse
več pa je tudi zelo resnih po
škodb, ki puščajo voznike inva-
lidne. Opozoriti je treba tudi na
pravilno osvetlevanje traktorjev
in vprežnih vozov v mraku, megli
in ponoči. Zaradi neupoštevanja
teh predpisov je bilo v zadnjem
času več nesreč, dve tudi s
smrtnim izidom. Zal je pač tako,
da vsak meni. da je dovolj
sposoben voziti traktor, čeprav je
drugače. Traktor ni enostavno
vozilo in upravljanje je težje, kot
pri ostalih vozilih.
Tudi večina požarov, ki jih
beležimo je nastala zaradi raznih
pomanjkljivosti in malomarnosti.
Nemalokrat pride do požara
zaradi slabo urejenih dimovod-
nih naprav, predvsem pa se
dogaja, da ljudje niso previdni
pri raznih očiščevalnih delih in
pri sežiganju odpadkov. Tudi na
videz nedolžna igra otrok z
vžigalicami je lahko za marsiko-
ga usodna. Na vse to je treba
posebej opozoriti, vse te vzroke
moramo zmanjšati, v celoti jih
tako nikoli ne bomo odpravili.
Vemo kakšni smo ljudje.
Problematično je tudi stanje
prometne varnosti. Udeleženci v
prometu še zmeraj ne spoštujejo
cestnoprometnih predpisov, ne
zaležejo številna opozorila. Iz
dneva v dan beležimo nove žrtve,
težje in lažje poškodbe, ogromne
materialne škode. Vse to veliko
stane našo družbo, na to pa vsak
ne pomisli.
Opažamo tudi, da ljudje, obča-
ni slabo skrbijo za svoje premo-
ženje. Pogosto je namreč taka
navada, da ljudje vredne pred-
mete in denarnice shranjujejo na
vidnih mestih, tako, daje vsem v
očeh. Tako prav izzivajo poten-
cialne delikvente. Naj dodam, da
smo zadnje dni zabeležili večje
število žepnih tatvin na avtobus-
ni postaji v Ptuju. Delavci milice
so do sedaj že uspeli odkriti
enega storilca. Pri vseh teh pri-
merih je značilno, da so občani
nosili svoje denarnice na nepra-
vem mestu — v zadnjem hlač-
nem žepu. S tem znatno olajšajo
delo spretnim in izurjenim žepar-
jem. Neupravičeno je tudi. da
ljudje nosijo s seboj večje v.sote
denarja. Dobro vemo, da je
-varnejša knjižica, banka pa je
tako in tako v vsakem kraju, pa
tudi pošta.
Vsi ti kriminogeni faktorji
povečujejo možnosti, da prihaja
do storitve raznih kaznivih de-
janj. Mi ponovno opozarjamo
nanje, od občanov pa je odvisno
kako bodo ta opozorila upošteva-
li . . .«
M. Ozmec
Posnetek s kraja delovne nezgode zaradi neozemljenega mešalca betona,
kjer je izgubil življenje mlad zdrav človek.	(arhiv UJV)
V dneh od 27. oktobra do vključno 2. novembra so miličniki postaje
milice Ptuj in oddelkov posredovali v treh prometnih nesrečah, pri čemer so
zabeležili eno težjo in dve lažji telesni poškodbi. Materialna škoda na
vozilih je neznatna. Zaradi novozapadlega snega je v tem obdobju prišlo le
do ene hujše prometne nesreče.
Razen tega so miličniki posredovali tudi v hudi delovni nezgodi s
smrtnim izzidom in v manjšem požaru, ki ga je povzročila igra otrok.
je z rokami hotel odstraniti plevel osi. kar je Streleca pritisnilo, ob-
HUDA DELOVNA NEZGODA
V sredo 29. oktobra seje zgodila
huda delovna nezgoda pri spra-
vilu sladkorne pese. Franc Strelec
(32). oče sedmih nedoletnih otrok,
zaposlen v K K Ptuj TOZD
Kmetijstvo Ptujsko polje v Do-
rnavi, kot traktorist je ta dan proti
večeru s sodelavcem upravljal
traktor na katerem je imel pri-
klopljen stroj za rezanje glav pese
in (xlstranjevanje plevela. Ker se
mu je v rezalne krožnike nabralo
preveč plevela, je traktor ustavil.
Pri tem pa ni izklopil kardana. Ko
seje sklonil in pri tem z ovratni-
kom zataknil vrtečo prenosno
gred. Tkanine .so .se ovile okrog
lačila so se zategnila in ga pri tem
zadušila. Sodelavec je to opazil,
ko Je Strelec že umrl.
Ija 132/a — deklico; Frančiška
Lajh, Zg. Hajdina 90 — deklico;
Marija Klovar. Formin 21 —
dečka.
UMRLI SO:
Franc Habjanič, Stanošina 20,
roj. 1903, umrl 27. oktobra 1980;
Janez Muhič. Gabernik 14, roj.
1933, umri 25. oktobra 1980;
Katarina Šumenjak, Prerad 37,
roj. 1900, umria 24. oktobra
1980; Antonija Kekec, Polenšak
57, roj. 1901, umrla 22. oktobra
1980; Neža Skuhala. Pršetinci 8,
roj. 1903, umrla 28. oktobra
1980: Matilda Murko, Sela 10,
roj. 1931, umrla 28. oktobra
1980; Janez Mikša, Na Obrežju
4. roj. 1918, umri 30. oktobra
1980; Marija Zelenik, Zg. Hajdi-
na II. roj. 1905, umrla 31.
oktobra 1980; Ana Petek, Pod-
vinci 123, roj. 1903, umria 25.
oktobra 1980.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO-tednik
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor m glavni urednik
franc lačen,odgovorni urednik
franc fidersek, tehnični ure-
dnik štefan pušnik. Uredništvo
m uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 m 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 250 dinarjev,
za tujino 350 dinarjev. Žiro račun
sdk Ruj 52400-603-31023. Ti-,
ska cgp Večer Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju proiz-
vodov m storitev v prometu je te-
dnik uvrščen med proizvode,
katere se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.
RODILE SO:
Ivanka Munda, Lunovec 18 —
deklico; Milena Filipič. Vinski
vrh 25 — Urško; Anica Mikložič,
Miklavž 46 — Simona; Marta
Medv,ed, Trgovišče 30 — Natali-
jo; Olga Hliš, Janški vrh II —
dečka; Marija Kojc, Zg. Pristava
52 — dečka; Majda Petek, Goriš-
nica 16 — deklico; Danica Milo-
šič. Mali Okič 35 — dečka;
Zlaika Karahasanovič, Kvedro-
va 5 - deklico; Nada Zadravec,
Pavlovci 2/a — deklico; Tvlajda
Centrih — Neubauer, Trstenja-
kova 14 — dečka; Neža Žižek,
Gabernik 33 — dečka; Marija
Erlač, Lovrenc na Dr. polju 85/c
—	Mojco; Irena Novak, Gode-
ninci 46 — dečka; Sonja Plajn-
.šek. Arnuševa 3 — deklico;
Darinka Obretan, Kraigherjeva
32 — Roka; Jelka Kovačič,
Središče. Kolodvorska 23 —
deklico; Jožica Kovačec. Žamen-
ci 5/a — deklico; Cvetka Arnu-
šek. Hermanci 53 — Dušana;
Danica Lašič. Središče. Breg 19
—	dečka; Marjana Ljubeč. Spuh-