II. srntlta. I vmm. f pmMirt, Zl. Munji lili. XLIX. leto •Slovenski Narod* velja v LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej • • # . K 24*— pol leta m m . . - - 12*— četrt leta m ta mesec • 6*— 2-- t opravništvu preemanr celo leto ca prej • 9 • • K 22*— pol leta . . • • . . 11-— četrt leta m • • • . 5*50 na mesec . 1*90 Dopisi naj se franlurajo. Rokopisi se ne vračajo. *Ji«*ic^t¥o: SnaUova ulica £L 5 (v priUičju levo,) telefon it 34. rxhafa vsak daa »veder izriemil aedclje te praznika. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., zs dvakrat po \4 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvali vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru« Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, io je administrativne stvari. i PosameiBt številka velfa 10 vinmrfev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. •Narodna Uskirna" telefon st 85. .Slovenski Narod* *r/elfa po poftfl: za Avstro-Ogrsko; « za-Nemčijo*: celo leto skupaj naprej pol leta „ m četrt leta m m na mesec m ■ K 25--. 13*-. 6*50 . 2*30 celo leto naprej \ • « .'X 33*— za Ameriko in vse druge dežele*^ celo leto naprej • • Z • K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Vpravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Snaflova nllca št 5, iolefon sLtS- iti letalcev na Ljubljano. 2iVAIi\i TOPOVSKI BOJ^ OB ITALIJANSKI FRONTI. — ITALIJANSKI LETALCI NAD LJUB-LJANO. Dunaj, 19. februarja. (Kor. urad.) Uradno s^ i iiilala* Italijansko bojišče. O tirolski front: je obstreljevala sovražna artiljerija kraj Fontaneda v judikarijah in prostor Col di Lana. V pokrajini Sngana smo zavrnili napad Italijanov na Co!!o, severoza-padno od Borga. V koroški obmejni pokrajini je stal Lra] Vkove, na Primorskem Mrzli vrh in vrh Sv. Mihaela pod živahnim ognjem. Včerajšnje podvzetje neke italijanske letalske fiotilje proti Ljubljani je klaverno poteklo. Večino leta! smo prisilili že na bojni fronti, da so se vrnila, 3 letala so dospela do Ljub-ijane ter metala brez vsakega uspeha v bližini neke tamošnje bolnišnice in več krajev v okolici bombe. Pri povratku so naši letalci napadli sovražne letalce ter zbili neko ve?iko bojno letalo tipa Caproni. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H o f e r, fml. OGENJ TEŽKIH TOPOV PRI LAR-DARU. Dunaj, 20. februarja. (Kor. ur.) Uradno se lazglaša: Italijansko bojišče. V Judikarijih sloji naša uirdba Karriola (pri Lardaru) pod najtežjim ognjem možnarjev. Ob soški fronti traja topovski ogenj. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. Ho fer, iml. <■ • * LETALSKI NAPAD NA LJUBLJANO. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Veliko zasnovani poskus Italijanov maščevali se za bombardiranje Milana iz zrakoplovov se je klaverno ponesrečil. Dne 18. t. m. ob pol 9. zjutraj je bilo naznanjeno, da se Miza sovražna zrakoplovska flotilja. Takoj se je dvignilo nekaj c. in kr. letal v zrak in obrambni topovi so streljali. Od osmih italijanskih letal se je moralo 5 vrniti že pri Gorici, 3 so izginili v gosti megli ter so bili šele nad Postojno in Vrhniko zopet videti. Ob 9. se je razletela prva bomba v ljubljanskih ulicah ter napravila luknjo. Tri druge bombe so imele ravno tako malo učinka. Dve bombi sploh nista eksplodirali. Velika sreča je bila, da bomba, ki so jo vrgli v bližini neke rezervne bolnice, ni zadela poslopja. Sovražni letalci so izginili nato v smeri proti* Savlam in Zalogu ter vrgli v vsakem teh krajev več bomb, ki pa tudi niso napravili škode. Ko so se italijanski letalci vračali, so našli nad Vipavsko dolino 9 av-:ro - ogrskih letal v zraku, namreč 3 letala tipa Fokker in 5 dvokrovni-kov. Nasproti tej premoči se je sovražna flotilja razkropila. Po eno ;:!o je skušalo priti na varno preko Opčine in Postojne. Napadli smo jih in zasledovali. Tretje letalo, za boj f premljen velik Caproni smo pri Mirni zbili na tla. Od obeh italijanskih stotnikov, ki sta se nahajala v letalu, je bil opazovalec ubit, pilota pa smo živega vjeli. Proti II. dopoldne Je dospel tretji letalec preko Bitofa in Godovi-ca pri Idriji in Vrhniki nad Ljubljano. Od bomb, ki jih je vrgel, je eksplodirala ena pred eukrarno, tako da je mnogo šip velikega poslopja popokalo. Dva konja sra bila od drobcev zadeta in tudi sicer je bilo malo škode. To je edini uspeh veliko zasnovane maščevalne ekspedicije. ITALIJANSKO POROČILO O LETALSKEM NAPADU NA LJUBLJANO. Danaj, 20. rebrvafja. (»Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo : Poročilo italijanske ga generalnega štaba z i m a 19. februara. Ob celi fronti raznovrstni artiljerijski hojL Kot represalija na številne kršitve mednarodnega prava, ki jih izvršuje sovražnik z zlovolno trdovratnostjo od početka vojne, smo obstreljevali tudi kraje. Včeraj dopoldne je i z -v rš i I a e n a n a š i h f l o t i 1 j I e -tal tipa C a d r o n i napad na Ljubljano. Drzni letalci so dospeli kljub temu. d a j i h e zasledoval ogenj številnih obrambnih baterij in kljub temu, da so jih sovražne letalske fiotilje napadale, srečno na svoj cilj. Skozi proge oblakov so se spustili na mesto ter vrgli nekaj t u c a t o v granat, min i n bomb. Eno izmed C a p r o -n i j e v i h 1 e t a 1 j e n a p n dd 1 o 6 avstrijskih letal, obkolila so letalo ter i c prisilila da seje spustilo ■ a s o v r a ž -n e m o z e m Ji h n a 11 a. Ostali so se n e p o š k o dd o v a n i vrnili srečno v naše vrste. Italijansko bojišče. V ozemlju Rombona zavojeva-no pozicijo, severno Bovca, uržimo trdno. Ob soški fronti so bili pretekli teden topovski boji in boji z n nami, topovski boji na posamezne ti »ntne dele in utrdbe ob koroški in I rolski meji, infanterijski napad na hnb Sv. Mihaela je bil brezuspešen. Polet naših zrakoplovov v Italijo jc uspel sijajno. Italijani so se hoteli nabrže maščevati, ker so poslali 17. t. m. eno letalo nad Pulj, letalsko skupino pa 18. t. ni. nad Ljubljano. Naši letalci so mogli svojo nalogo izvršiti iz-1 orno kljub temu, da so imeli do cilja 150 kilometrov poleta skozi najtežjo zono m kljub najljutejšemu obstreljevanju. Italijansko letalo pred Puljem pa ie bilo zbito, nad Ljubljano so priletela le tri letala in eno izmed teh je bilo zbito, druga letala iz skupine so se morala že na fronti vrniti. Naši letalci so se vrlo obnesli, italijanski so pokazali, koliko manj so vredni. Ob cesti, ki vodi iz Tione južno čez utrjeni Lardaro proti jezeru Idro, se nahaja kraj Fantaneda v Judika-riji, katerega so sedaj Italijani posebno hudo obstreljevali. Italijani so došli prve dni svoje ofenzive do Con-dina, kjer so zadeli na odpor, katerega doslej še niso mogli premagati. Radi tega so hoteli prodirati po ovinku, ali ob Dos dei Merli v dolini Daone so zadeli zopet na odpor, katerega ne morejo premagati. Sedaj so obstreljvali Fantanedo ali brez-dvomno samo iz svojih gorskih topov, katere so prenesli najbrže čez povprečno 2000 metrov visoko gorovje med Dos dei Morli in La Urza na levem bregu Daone. Obstreljevali so zopet tudi Coi di Lana. Naši letalci ob Soči. Iz vojnoporočevalskega stana: Mogel sem posetiti naše letalce ob soški fronti in govoriti s poveljnikom. Naši letalci poudarjajo, da je sijajno tehnično oboroženje štabnih letalcev in da so izborna štabna letala, zlasti aparati tipa Caproni s svojimi stalnimi motorji in z rotacijskimi motorji. Italijanke letalske skupine so številnejše. Samo na soški fronti imajo nad 80 aparatov. Italijanski letalci se vendar ne spuščajo v boje, jako so previdni v svojih operacijah. Poprej je krožilo 10 do 15 aparatov nad soško fronto, sedaj jih prihaja 5 do 6, ki krožijo nad Tiči-cem, doberdobsko planoto in Gorico. Samo enkrat so poleteli do Ljubljane. V zračnem boju sta bila doslej dva italijanska letalca zbita na tla, oba v bližini Gorice. Obrambni topovi so uničili tri italijanska letala. Eno je bilo zbito na tla pri v0lčii-aragi, eno na doberdobski planoti, eno pri Rubijah. dve letali sta bili prisiljeni, spustiti se na zemljo, eno je padlo pri Petcvljah na soški otoček med obema frontama. Aparat leži še vedno tam. Neko drugo italijansko letalo se jc baje pomotoma spustilo na tla pri Gorici. Nase lastne izgube aparatov in zrakoplovcev so k sreči neznatne. Vpoklici v Italiji. Na dan 24. februarja so vpoklicani: prva in druga kategorija trd-njavski artiljeriji dodeljene teritorijalne milice z mornarično rezervo letnika 1S76. vred kakor tudi teritorijalni milici prideljeni mornarji letnika 1883. Dalje so vpoklicani na razne bližnje termine vsi leta 1891. rojeni rezervni oficirji kavaleriic in tretja kategorija letnikov 1884. in 1885. Ruski glas o Italiji. »Ruskoje Slovo« poroča iz Rima: Vojaški krogi ne upajo več, da bi mogla nova velika italijanska ofenziva doseči boljše uspehe kakor dosedanje ofenzive. Pa tudi ne more biti naloga Italije v bodočnosti, da prodre z ogromnimi masami, marveč da veže Avstrijcem kolikor mogoče obilno sil, da zadrži tukaj avstrijski generalni juriš, katerega je pričakovati prej ali slej. Italija, ki vrši najboljšo službo napram zaveznikom s svojo zvesto stražo ob Soči, bo mogla pri sklepanju miru na.podlagi svojega dosedanjega dela zahtevati od zaveznikov neodrešeno ozemlje, ako se italijanskim četam mogoče tudi ne posreči, da zasedejo to ozemlje do Dalmacije. Angleška palica nad Italijo. »Neue Ziiricher Nachrichten« priobčujejo vesti svojega posebnega sotrudnika glede razmerja Italije do Anglije in Francije. Sotrudnik pravi, da italijanska vlada v resnici ne vlada več. Anglija vihti svojo palico nad uvozom Italije. Vedno jasnejše se kaže varuštvo Anglije nad Ialijo.Ca-rinske urade v Genovi in Neaplju nadzorujejo angleški uradniki. Francoski poslanec Barrere podpira z bogatimi denarnimi prispevki agitacijo za italijansko republiko. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Bivši italijanski poslanik v Carigradu Garroni je moral iti v pokoj,. zato pač, ker je Giolittijev pristaš. Na carigrajsko mesto ga je bil postavil Giolitti. Tendenca italijanske vlade je. da odstrani vse Giolittijeve pristaše. Baje bi bilo odstranjenje Garronija tudi izraz Salandrove nevolje, da so se izjalovili vsi njegovi poskusi, približati se prijateljem Gi-olittija. Pet največjih heteiskih družb v Gorenji Italiji ima vsled vojne v svo- jem delovanju izgub za 1,800.000 mark. V Italiji primanjkuje sladkorja. Zato pa se italijanska vlada briga za to, da se olajša dovoz sladkorja v Italijo in razširi v Italiji sladkorna industrija. Pred sodiščem v Benetkah je bil oproščen veliki industrijalec in predsednik parobrodne družbe Sici-lia. Lauria, ki je bil svoj Čas cbdol-žen, da je bil sklenil navidezen nakup nekega avstrijskega parnika, ki je bil v ladjedelnici v Tržiču, katerega so Italijani zasedli. Italijansko - avstrijske vzajemnosti. »Vossische Zeitung<- poroča: Italijanski uradni list pfiobčuje naslednji odlok državnega upravitelja: Vsled vporabe posebnih odločb v Avstriji glede podaljšanja rokov in olajšav v industrijalnem obratu tudi na Italijane se v hvaležen odgovor člen 3. odloka državnega upravitelja z dne 28. junija 1915 glede olajšav v tem obratu razteza tudi na avstrijske podanike. Na ukaz vlade so prenesli vse milanske dragocenosti v srednjo Italijo. Italijanska vlada je v posebnem uradnem poročilu naznanila, da ureditev vprašanja premoga z Angleško zadeva samo potreoe države in železnic. Vse drugo je prepuščeno prostemu trgovskemu prometu. Tako je padla v vodo vsaka nada na dobro in uspešno rešitev tega perečega vprašanja, ker Anglija pač ne vpošteva vseh potreb Italije. Italijansko učiteljsko društvo je izdalo na učitelje okrožnico, v kateri zahteva od njih, naj vzpodbujajo otroke, da nabirajo razne kovine: železo, baker, pločevino itd., ker ar-madno vodstvo toži, da manjka kovin. Mornariški minister je dospel v Benetke, da si v par dneh natančno ogledajo trdnjavo. Štiri generalmajorji so stavljeni na dispozicijo. V arzenalu v Boloniji je bila velika eksplozija, ki je napravila velikansko škodo. Dve osebi sta smrtno ranjeni. V pristanišču v Genovi je nastal velik požar, ko so naložili stearin, se razširil in provzročil znatno škodo. To je v kratkem času že tretji požar v tem pristanišču. Dogodki na Balkanu. PRODIRANJE V ALBANIJO. Dunaj, 20. februarja. (Kor. ur.) Uradno S2 razglaša: Jugovzhodno bojišče. Pri bazaru Šjaku smo vzeli neko italijansko prednjo pozicijo- Bolj proti jugu so se naše čete primaknile bližje proti sovražnim črtam jugovzhodno od Drača. Na naši strani se bojujoči Albanci so zasedli Berat, L južno in Pekinj. V teh krajih je bilo nad 200 orožnikov Esad paše vjetih. NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj. 19. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Pripetilo se ni nič posebnega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. Balkansko bojišče. Nobenih posebno pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 20. februarja. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. rt Operacije naših čet v Albaniji — remek delo avstrijskega Moltkeja. Berlin, 19. februarja. (Kor. ur.) V »Berliner Tagblattu« piše major Morath: Prodiranje avstrijskih čet v Skader, čez Lješ v Tirano je pravi vzor po načrtu izvedene, premišljene in vendar uspešne operacije. Pri prave in izvedba teh operacij tvorijo v avstrijski vojni zgodovini list slave. Ne smemo pa pozabiti, komu se nam je v glavnem zahvaliti za dosedanje in bodoče uspehe. Kovessove čete so erodje moža, ki ie povzdignil avstrijsko armado v času pred vojno in med vojno na sedanjo njeno višino: barona Corrada - Hotzendorfa. Vsakdo v Avstriji ve, koliko se mu imamo zahvaliti, vsakdo se ozira vanj, polno zaupanja v bodočnost. Mi v Nemčiji se veselimo, da nam stoji na strani avstro - ogrski Moltke. General Kovess v Cetinju. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Pred nekaj dnevi je obiskal armadni poveljnik general Kovess Cetinje. Mesto je bilo v zastavah. Avstrijska garnizija je tvorila špalir. Med občinstvom je bilo opaziti mnogo črnogorskih častnikov in vojakov, seveda brez orožja. Generala Kovessa je pozdravil metropolit Mitrofan s komturnim križem Franc Jožefovega reda na prsih. V svojem nagovoru je izrazil metropolit nado, da velikodušni vladar cesar Franc Jožef, ki je tolikrat pokazal svojo naklonjenost Črnogorcem in njihovemu kralju, tudi sedaj ne bo odrekel Črni gori svoje milosti. Metropolit se je hvaležno spominjal humanitete, s katero postopajo naše čete v Črni gori ter je želel generalu Kovessu prisrčen »dobrodošli«. General Kovess je v svojem odgovoru izrekel nado, da se bo prebivalstvo skoraj lahko posvetilo vsakdanjemu delu. Na to so mu bili predstavljeni razni črnogorski veljaki. General Kovess je obiskal še isti dan metropolita Mi-trofana, kateremu je bil pred leti umrli prestolonaslednik Rudolf posebno naklonjen in ki je kazal generalu Kovessu zanimiva pisma cesar-jevičeva. Na to si je ogledal general Kovess v spremstvu dvornega maršala Radumoviča skromno kraljevo palačo, kjer se v skoraj vsaki sobi nahajajo darila cesarja Franca Jožefa kralju Nikiti, Prebivalstvo je generala povsodi spoštljivo pozdravljalo in videti je bilo tudi, da vladajo med našimi vojaki in Črnogorci prav prijateljski odnošaji. Esad paša je še v Draču. »Idea Nazionale« poroča: Esad paša se nahaja še v Draču. Mackensen v Skoplju. »Temps« javlja iz Aten: General feldmaršal Mackensen se je sestal v Skoplju z bolgarskim princem Cirilom ter je na to odpotoval v Ornnnldžino. Prestolonaslednik Boris je obiskal bolgarske čete ob vardarski fronti ter Je bil povsodi burno pozdravljen. ENTENTNE ČETE SO ARETIRALE NAŠE KONZULE NA KIOSU. Atene, 19. februarja. Reuter poroča. Alilranci so aretirali konzule sovražnih držav naotoku Kiosu. Tudi Angleži so na Krfu. »Secolo« poroča: Poleg Francozov in Italijanov se nahaja na Krfu tudi 100 Angležev. Tudi otok Fano zaseden. Atene, 19. februarja. (Kor. ur.) Reuter. Uradno se poroča, da je oddelek četverozveznih čet zasedel mali otok Otonoi (Fano) pri Krfu. Kriza na Grškem. Pritisk in nasilja četverozveze na Grškem vzbujajo posebno pozornost evropejskih političnih krogov. Vedno očividnejša je namera entente spraviti. Grško tako v oblast Četverozveznih čet, da ji ne bi končno preostajalo drugega kakor izročiti ententi konečno tudi — svojo armado. Na Dunaju so mnenja, da se bo Grška temu pritisku sicer kar možno dolgo upirala, vendar pa ni upati, da bi bil ta odpor več kakor le pasiven. Za energične ukrepe in odločitve je morda danes že prepozno. S svojo neodločnostjo je zamudila Grška pravi trenutek, ko bi se bila svojih nasilnih »prijateljev« lahko in korenito odkrižala. Nasilja četverozveze na Grškem. Iz Aten poročajo: Dnevnik Nea Hellas« pravi, da je pripisovati akcijam četverozveze na Grškem velik pomen. Smatrati je za gotovo, da se bo ententa polastila sedaj tudi Pi-reja in Aten. S tem bo cela država v njenih rokah. Ententa se tako zavaruje proti eventualnim sovražnim korakom grške vlade oziroma armade, na drugi strani pa prisili sovražnika, da mora imeti na Balkanu vedno velike sile pripravljene. Če bi se sovražnik odločil k ofenzivi, bi moral napadati ententne čete v celi deželi, kar bi bilo združeno z velikimi težkočami. Švicarski listi poročajo: Četve-rozvezne Čete imajo zasedene 3/4 vseh grških otokov. VVolffov urad poroča, da nimajo nemški uradni krogi še nikakega potrdila vesti, da nameravajo entent-ne čete zasesti železnice in brzojave v Tesaliji in na Morefi. Ostri napad; proti Italijanom v grški zbornici. »Corrierer della sera« poroča, da je v seji grške zbornice 15. t. m. poslanec Sotaklis, ki zastopa Krf. ostro napadal Italijane, tako, da ga je moral predsednik prekiniti. Sotaklisova izvajanja so napravila v zbornici velikanski vtis. Protest Italije. Milan, 20. februarja. »Corrire della Sera« poroča iz Aten: Italijanski poslanik je izročil grški vladi noto zunanjega ministrstva Sonnina, ki izreka začudenje nad znanim incidentom v grški zbornici. »Corriere della Sera« pripominja, da slabo razpoloženje Grške in njena polemika nikakor ne bode vplivalo na to, kar smatra Italija za potrebno storiti in kar bo storila. Položaj v Romuniji. Položaj v Romuni}!. Romunska zbornica in senat sta bila odgođena do 25. februarja. Vladni »Viitorul« objavlja članek, v katerem zavrača očitanja, da služi romurska vlada interesom entente. Romunija da je marveč še danes nevtralna in vlada da ima popolnoma svobodne roke. Konzervativno časopisje ugovarja tem izvajanjem ter poudarja zlasti, da se je Bratia-nov kabinet popolnoma podvrgel ruskemu vplivu, saj je razpravljal z rusko vlado kar očitno o razdelitvi avstro - ogTske monarhije. Vpoklic romunske milice. Budimpeštanski listi poročajo Iz Bukarešte: Vsi rezervni častniki in rezervno moštvo romunske milice so bih vpoklicani k 14 dnevnfrn vojaškim vajam. Romunski vojni kredit!. Brk are! ta, 18. februarja. (Kor. urad.) Vlada je predložila zbornici zakonsko osnovo, ki zvišuje v marcu 1. .1 dovoljene vojne kredite 200 milijonov frankov na 600 milijonov frankov. Vojna z Rusijo. NEDELJSKO AVSTRIJSKO POROČILO. Dunaj, 20. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. II o f e r fml, SOBOTNO AVSTRIJSKO POROČILO. Dunaj. 19. februarja, (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Pripetilo se ni nič posebnega. Namestnik načelnika generalnega štaba dL H o f e r. fml. m NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 20. februarja. Vzhodno bojišče. Pri Savičah ob Berezini vzhodno Višnova se ve razbil v našem ognju ruski nanad med cbema črtama. Nemški letalci so napadli Legišin in kolodvorske naprave v Tarnopolu. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. februarja. (Kor. ur.) VVoIfiov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Nobenih Posebno pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 17. februarja. Ob Dvini med Jakobstatom in Dvinskotn je sovražnik silno obstreljeval kolodvor v Mi-stclu (23 km severno od Dvinska) in odsek med kolodvorom v Cargradu (21, oziroma 13 km južr.o od Liven-hofa). V odseku pri Dvinsku je sovražnik pričel naradati v smeri na Garhunovko, vrgli pa smo ga nazaj. Naši letalci so metali bombe na počivajoče čete v cdseku pri Dvinsku. V Galiciji ob Dnjestru v okolici vasi Mihalče (3 km severozapadno od Usčiječka) smo preprečili sovražni poskus, približati se našim jarkom. Car na fronti. Car jc obiskal fronto Dvinsko-Vilejka ter bo te dni obiskal glavni stan generala Ivanova. Nov davčni sistem v Rnsi i. Kodanjski listi poročajo iz Pe-trograda: V konferenci rac-d ministrstvom in predsedstvom dume pod predsedništvom finančnega ministra Barka so se posvetovali o novem davčnem sistemu Rasije. Profesor Migulir je predlagal dva nova monopol, namreč izrabo vodnih sil in podržavljenje dirkališč. Raze m tega se je sklenilo, da naj duma. ko se sestane te dni, štirikrat na tedc zboruje. Razprava o proračunu aj se tako pospeši, da bo do Velik noči končana. Obenem naj se pred1 ži zakonski načrt za sprejem posniila 470 miliionov rubliev v kritje deficita za leto 1916. Zanartno boršče. 'j v "V AKCIJA NEMŠKIH LETAL. Berolin, 21. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Mornariška letala so metala 20. februarja na letališče in taborišče v Fournesu južno od Lapana mnogo bomb. Letala so se nepoškodovana vrnila. Šef admiralskega štaba mornar'ce. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 20. februarja. Zapadno bojišče. Ob Yserskem kanalu severno Vperna smo zaiurišaii angleško pozicijo v frontni širini 350 m. Vsi sovražnikovi poskusi v ponočnih bojih z ročnimi granatami jarke zopet osvojiti so se ponesrečili. 30 vjetni-kov je otaio v naših rokah. Južno Loosa se ie razvil živahen bol Sovražnik ie prodrl do roba neke naše razstreijene vdrtine. Južno Hebuter-ne severno Alberta smo pri nekem uspešnem ponočnem boju vjeli nekaj Angležev. Na ostali fronti nobenih posebnih dogodkov. V zračnem boju vzhodno Peronne smo sestrelili angleški dvokrovnflu ki ie bil ooretnlje* s 2 strojnima puškama. Letalci 90 mrtvi. Naši letalci so bombardirali številne kraje za sovražno severno fronto ter Luneville. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 19. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Tudi včeraj so razbile naše čete z močnim ognjem pripravljeni angleški napad jugozapadno Yperna. V odseku severno in severovz. Arra-sa boji z minami in ročnimi granatami. Zasedli smo vdrtino, ki smo jo bili razstrelili. Na fronti med Aisne in Maso mestoma silni ogenj sovražne artiljerije in min. Z veliko razstre-litvijo smo uničili del sovražne pozicije na višini Combres. Severovzhodno Largkzena blizu francoske meje jugovzhodno Alikircha so sunili nemški oddelki proti sovražni poziciji, razdrli sovražnikove obrambne naprave in ovire ter so se vrnili z nekaj vjetniki in 2 vplenjenema metalcema min. Naši letalci so uspešno napadli letališče Abelle jugozapadno Poperinghe ter sovražne kolodvorska naprave. Vrhovno armadno vodstvo. * * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 16. februarja popoldne. Čez noč ni poročati o nobenem važnem dogodku. V Champagni smo zopet zavzeli z napadom z ročnimi granatami nekaj jarkov vzhodno od ceste Tahure-Somme Py. 16. februarja zvečer. V Artoisu smo zažgali ob cesti v Lille mino, ki je razdejala sovražna minska dela. Naša artiljerija je streljala na vlake s provijantom severno od Tracjr-le-Vala, vzhodno od Oise in v okolici Berrv au Baca v dolini Aisne. Jugovzhodno od St. Mihiela smo obstreljevali sovražne naprave v gozdu pri Apremontu. Z ostalih front ni ničesar poročati. 18. februarja popoldne. Noč ie potekla na celi fronti mirno. 15. f e b r u a r j a z v e č e r. V Artoisu smo zažgali pod nekim nemškim jarkom mino. ki je ta jarek močno poškodovala. Neka druga mina je napravila med obema jarkoma velikansko vdrtino, katere južni rob smo zasedli; poskus Nemcev, pregnati nas, smo s svojim ognjem gladko zadržali. V pokrajini južno od Fri-seja je naša artiljerija skupaj z angleško artiljerijo z zapornim ogljem preprečila pripravljalen sovražni napad. V pokrajini pri Cholerofarmi severno od Aisne smo obstreljevali neko eksponiralo sovražno pozicijo z uničevalnim ognjem, ki je imel dober aspek. V zgornji Alzaciji je sovražnik po silni artiljerijski pripravi napadel naše pozicije severno od Largicna. Posrečilo se mu je za trenutek prit? v naše pozicije: protinapad pa ga je takoj zopet pregnal iz njih. Befgiisko poročilo. 16. februarja. Ob belgijski fronti je bil dan miren. 18. februari a. Boj 1 metali bomb v odseku Steer^rrnata, kier je bHa artiljerija danes zelo delavna. Na ostali fronti mir. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 18. februarja. Naša artiljerija je obstreljevala sovražno pozicijo severno od Ypresa, pri Comincsu in ob Kanalu. Na fronti pri Ypresu na obeh straneh bojna delavnost. Silni fcoji na Flandrskem. Iz Haaga poročajo: Angleški letalci so napadli nove nemške črte na Flandrskem. V pokrajini južno od Genta traja boj. Neko angleško letalo je padlo goreče za nemške črte. Med angleško In nemško fronto. Poročevalec Reuterjevega urada v angleškem glavnem stanu poroča, da je bila posledica nemških napadov od zadnjič, da ležita nemška pehota na eni in angleška pehota na drugi strani nekega holma, ki so ga imeli prej Angleži zasedenega. Ta holm leži severno od Yprskega kanala proti Kominesu, a je tako nizek, da ga je jedva opaziti. V nedeljo so Nemci zažgali več min, nato so Nemci napadli v masah in dospeli do vrha. Francoska rezerva. Iz Ženeve: Francoski vojni minister je privolil, da se postavijo vpoklicani 17Ietni dečki v garnizije za fronto. PERMANENTNI ENTENTNI VOJNI SVET. V Parizu naj se sestane permanentni vojni svet entente. Preddela za ta vojni svet so bila tudi poglavitni vzrok Briandovega potovanja v Rta. Predsedoval bo baje temu vojnemu svetu francoski ministrski predsednik ter bo odločal o nujnih vojaških potrebah. S takim vojnim svetom baje že soglašajo vse entent-ne države. Posvetovanj se bodo udeleževali tudi poslaniki entente. Čudno pa se sliši, da mora ta vojni svet svoje »nujne« zadeve priglasiti deset dni prej vladam prizadetih držav, predno sklepa o njih. Poslanci, ki bodo tvorili ta svet, so izjavili, da se vsak narod odreče svoji separatni politiki. Zasigurati je najprej fronto vsake posamezne države, potem pa je ostale vojne sile dati skupnosti na razpolago. Vojnemu svetu bodo stali vedno na strani zastopniki generalnih štabov. Po vojnih vprašanjih se bo ta vojni svet bavil tudi z vprašanjem trgovine, industrije in financ. IZREDEN VOJNI SVET V LONDONU. Iz Haaga: Dne 18. t. m. se je vršil v Londonu izreden vojni svet, katerega so se udeležili razen stalnih udeležnikov tudi ministri Mac Kenna, Bonar Law, Crewe, admiral Scotti in mnogo častnikov. ANGLEŠKI PARLAMENT. V perski zbornici je 17. t. m. razpravljal lord Oraumore o nevarnosti, v katero spravljajo Angleško Zeppe-linove zračne ladje. Vprašal je vlado, kaj hoče ukreniti za večjo varnost in če hoče zgraditi zračne ladje ali poskrbeti druga sredstva za obrambo. Govornik je izrekel željo, naj se imenuje poseben minister za zrakoplovstvo. Minister lord Kitche-ner je izjavil, da bi vsako razpravljanje o teh stvareh dalo sovražniku informacije. Pri zgradbi letal se vpo-števajo vse praktične izkušnje. Govornik je rekel, da se zanaša na prebivalstvo, da ohrani mirno kri. Varnost se ne da povsod in vselej zagotoviti. Vojno ministrstvo bo vse storilo, da izpopolni obrambo proti zračnim napadom. Poslanska zbornica je nadaljevala adresno razpravo. Unijonist Peto je predlagal, naj izreče zbornica obžalovanje, da ni vlada postavila trgovskega brodovja pod državno kontrolo. Prvi lord admiralitete Bal-four je izjavil, da je med potrebami vojne uprave in med potrebo prostorov na ladjah veden konflikt. Velikanske potrebe vojaške politike so provzročile, da primanjkuje ladij. Unijonist Houston je grajal, da zahteva Italija angleške ladje, namesto da bi porabila v italijanskih pristaniščih nemške ladje. Angleška rabi za vojne namene toliko ladij, da je gie-de dovoza živil skoro odvisna od ne-vtralcev. Minist. Runciman je pojasnil, da je od vsakih sto ladij, ki so bile pred vojno na razpolaganje za trgovino, sedaj na razpolaganje le še kakih 6rc in cd teh je 21 do 24 nevtralnih, i o priča, v kaki meri je Angleška odvisna od nevtralnega brodovja. Novo angleško posodo. »Dailv Telegraph poroča, da zahteva nova angleška kreditna preJiOga. kakor je bilo pričakovati, 8400 milijonov mark, vsled česar se je skupna vsota kreditov za to finančno leto zvišala na 34.400 milijonov mark. Do konca marca bo treba 2400 milijonov mark in do konca maja še ostalih 6000 milijonov. Vojni krediti, ki so bili od početka vojne dovoljeni, bodo znašali potem vsega skupaj 40.640 milijonov mark. Vojna v kolonijah. Iz Konga poročajo, da se vrši bitka med Belgijci in Nemci v bližini jezera Hivu. Preko Španije prihaja vest, da so bile prisiljene nemške čete prestopiti iz Konga na španska tla samo zaradi pomanjkanja municije. O boju z nemško topničarko ->Hed\vig \Yissmann« na jezeru Tanganjika poročajo iz Londona, da se je topničarka po 20 minutah potopila. Bila je zadeta od 12 krogelj. Stroji so nepoškodovani. Iz Kamenina. Iz Londona poročajo, da se je nemška garnizija v Mori v severnem Kamerunu vdala. S tem je zavzetje kolonije Kamenin končano. Wolffov urad pripominja k temu, da so Angleži 27. avgusta 1914 napadli stotnijo stotnika Rabena v Mori, bili pa so s težkimi izgubami odbiti. Stot-nija se je nato umaknila v bližnje gorske pozicije, kjer so jo angleške in francoske čete obkolile. Poskus prinesti stotniji meseca decembra 1914 pomoč iz Garne, se ni posrečil, pa tudi vsi napadi so bili brezuspešni. Meseca septembra se je celo posrečil stotniji izpad, pri katerem je baje padel angleški poveljnik z več častniki. Zadnja poročila so dospela iz More meseca oktobra 1915 ter govore o izbornem razpoloženju čet, manjkalo pa je municije in živil, dasi-davno so bili vplenili pri Izpadu 27 goved in mnogo žita. Zdravil tudi ni bilo. Pričele so delovati tudi bolezni, zlasti skrobut. Kljub temu je vztrajala junaška posadka še šest mesecev, dasiravno je primanjkovalo tudi vode. Samo tem okolnostim je pripisati, da se je posadka po poldrugo-letni obrambi vdala. Boji na morju. POMORSKA BITKA OB DOGGER-SKI SIPINI. Berolin, 19. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Angleška admiraliteta je s posredovanjem Reuterjevega urada v objavi 13. t. m. zanikala, da bi bila v bitki v n o č i o d 10. n a 11. f e b r u a r j a na Doggerski sipini izgubila še drugo vojno ladjo. Nasproti tem uradnim izvajanjem se konstatira, da je uničenje še druge ladje razen ladje »A rabi s« na podlagi nedvomnih opazovanj nemških vojnih sil dokazano. Uradna objava z dne 12. februarja o izgubi druge ladje je torej slej kot prej resnična. Šef mornariškega admiralskega štaba. Rusko poročilo s Črnega morja. 17. f e b r u a r j a. Ko so naše čete zasedle pozicije ob reki Vitse, so se približale naše ladje obali ter streljale na umikajoče se Turke. Naše ladje so imele izgube samo vsled infanterijskega ognja. Blokada Nemčije. »Humanite« svari, da bi Francozi mislili, da je mogoče Nemčijo izstradati. Disciplina centralnih držav je čudovita. Vse, kar je storila Anglija, da blokira Nemčijo, se je izkazalo kot nepotrebno in nič vredno. V zbornici lordov je izjavil 15. t. m. minister lord Creve: Gradba vojnih ladij je v vseh panogah zadovoljivo napredovala. Na tip vojnih ladij so vplivale izkušnje prvih vojnih mesecev. Pomanjkanje delavcev je oviralo gradbo in jih je težko nadomestiti z neizučenimi delavci, upati pa je, da se bo tu dal doseči izhod. Prvi učinek poostritve pomorske vojne. Iz Londona poročajo, da od 1. marca naprej ne sme nobena angleška ladja nad 500 ton brez dovolje-nia zapustiti kako angleško pristanišče. Oborožene trgovske lad|e. V washingtonskem senatu je priporočal senator Sterling resolucijo proti temu, da bi Zedinjene države izrekle svoje soglasje z nemško noto glede oboroženih trgovskih ladij ter izjavil, da je ukaz Nemčije svojemu brodovju prinesel Zedinjenim državam najtežjo mednarodno krizo, Sterling je zagovarjal pravico Anglije, oboroževati trgovske ladje za obrambo ter vprašal, kaj bi se zgodilo ameriški trgovini, če bi Anglija ne bila gospodarica morja. Senator Lodge je priznal, da bi bilo podpiranje nemškega ukaza s strani Zedinje^ niti držav akt nenevtralnosti. Slučai »Artemis«. Iz Haaga poročajo, da je izjava nemške vlade glede potopljene ladje »Artemis« popolnoma zadovoljiva in zadoščenje popolno in korektno. Zaplenjeni vrednostni papirji. Iz Washingtona poroča Reuter, da so zavezniki na poti iz Amsterdama v New York zaplenili za več milijonov dolarjev ameriških vrednostnih papirjev. Zatrjuje se, da je bilo to postopanje pravilno, in da zavezniki lahko navedejo več' precedenč-nih slučajev, če bi Zedinjene države proti temu postopanju protestirale. — Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. 19. februarja. Dardanel-ska fronta. Neka sovražna oklop-nica je izstrelila z obali Imbrosa brez uspeha nekaj granat proti Teke Burnu. Sicer ničesar omembe vrednega. K ZAVZETJU ERZERUMA. »Vossische Ztg.« poroča iz Chri-stianije po neki pariški brzojavki, da so Rusi vjeli v Erzerumu 100.000 mož in vplenili 1046 topov. Druga pariška brzojavka pa pravi: Ruske cenitve pravijo, da je znašala posadka Erze-rum 100.000 mož ter je bila trdnjava oborožena s 467 topovi v zunanjih fortih, 374 topovi v notranjih fortih in poleg tega še z 200 poljskimi topovi. Pa tudi te številke se ne potrjujejo. Pred zavzetjem Erzeruma. Angleško poročilo pravi po brzojavkah iz Petrograda, da je bilo zadnjih 48 ur treba zavzeti še osem 41. štev, .SLOVENSKI NAROD*, dne 21. februarja isn6 Stran 3. mili pokrajine pred trdnjavo in več fortov. To so izvršile sibirske čete, ki so s silo vdrle za umikajočim se turškim centrumom. Turki so se obupno trudili Ruse zadržati, ti pa so jih pri izhodu Pasinske doline potisnili v zadnjo črto. Ena ruska kolona je prodrla pred Beiasgard ter Turke odrezala od Erzeruma. Rusi so nato izvršili navidezno operacijo, tako da so mislili Turki, da nameravajo obkoliti njih pozicije na jugu. Med tem pa je prodrla močna ruska kolona proti levem turškem krilu. Neki sibirski oddelek je zavzel vrh Dumlin ter si napravil kljub silnemu mrazu pot. K angleškemu poročilu o zase-tfenju Erzeruma piše »Independance Roumaine«: Namen ruskih operacij v onih pokrajinah je bil, potegniti turške čete s fronte v Mezopotamiji in Egiptu. Ali se bo to posrečilo, je odvisno od števila čet, s katerimi razpolaga Turčija. Če je res, da ima Turčija armado dveh milijonov mož, potem bo lahko poslala v Kavkazijo ojačenja, ne da bi oslabila druge fronte. Ruska poročila do zavzetja Erzeruma. 16. f e b r u a r j a. Ob obali so pregnale naše čete Turke iz cele vrste gorskih pozicij in vrgle nasprotnika za reko Vitse. Kakor smo poročali včeraj so naie hrabre kavkaske čete zavzele 9 fortov pozicij pri Deveboinu, ki krijejo trdnjavo Erzerum. Dobile so več vjetnikov in vplenile 70 topov in municijo. Generalni štab obžaljuje, da še ne more imenovati imen in številk slavnih polkov, ki so vrgli Turke z bajonetom nazaj. Sedanji uspeh so izvoje-vali kljub neugodnemu vremenu in krajevnim oviram. Turki hite prihajati. Erzerumu z zapada in juga na pomoč. Južni del Erzeruma gori. V okolici Chriskale (med Erzerumom in Melasgertom) traja naša ofenziva z uspehom. 17. februarja. V dopolnilo se je konstatiralo, da smo pri naskoku na Erzerum v fortih prve črte vple-nili še 29 topov in več sovražnikov vieli. Samo pri fortuf Tafta, 20 vrst pred Erzerumom, smo vjeli 39 častnikov in 1413 askarov. Naše čete so zasedle trdnjavo Erzerum ter določajo višino števila vjetnikov in plena. Mesto Erzerum na več krajih gori. Razne politične vHi. = Zborovanje Pofiakov v Lau-sanne. Kakor smo že poročali se vršijo v Lausanneu v Švici posvetovanja odličnih poljskih voditeljev. Teh posvetovanj se udeležujejo med drugimi bivši član dume D m o \v s k i (Varšava), avstrijski državni poslanec grof Skarbek (Lvov), knez Czartorvski, publicist L e y d a (Poznanj) itd. Dmov/ski je poročal o svojem potovanju v London, v Pariz in v Rim, Czartorvski o položaju na Poljskem in v Galiciji. Posebna komisija, kateri predseduje Dmowski, sestavlja obširen akcijski program. Grof Skarbek je bil vodja vsepoljske stranke in podpredsednik poljskega kluba. = Konferenca nevtralnih držav in Švica. Iz Stockholma: Nasproti Reuterievemu poročilu, da je švedska oficijalno pozvala Zedinj. države, da naj se pridružijo konferenci nevtralnih držav, je »Švenska Telegram Biran« upravičena sporočiti to-le: Da je švedska vlada opetovano skušala doseči sodelovanje z drugimi nevtralnimi državami, je znano iz zadnjega prestolnega govora. Poročilo pa, da je predlagala Švedska Zedinjenim državam konferenco nevtralnih držav v svrho, ki jo navaja Reuterjev urad, sloni gotovo na pomoti. = Bolgarski kralj Ferdinand in katoliška cerkev. C. kr. koresp urad poroča: Ker je sv. oče kralju Ferdinandu bolgarskemu odpustil in se je kralj v marcu 1915. spravil s sveto stolico in katoliško cerkvijo, je sprejela tudi Nj. Visokost vojvodinja Parma obisk Nj. Veličanstva v gradu Sch\vartzau. S tem se je N. V. kralj Ferdinand spravil tudi s kralj. Visokostjo gospo vojvodfnfo Parmsko. = Iz južne Kitajske. Vstaja v južni Kitajski se vedno bolj širi. Ju-anšikai je ponudil vstašem dalekosežne mirovne pogoje, ki so jih pa ti odklonili. Japonska podpira vstajo. Iz Šangaja poročajo, da se vrši sedaj med upornimi četami iz Jinana in vladnimi četami bitka med Luča-vom in Činkingom. Tudi ena uporna divizija iz Kevčeva se bliža Čunkin-gu. Mesto samo je mirno. Mi iz priifil lezel. Vrhovni poveljnik južnozapadne fronte nadvojvoda Evgen prebivalstvu Trsta in Primorja, Vrhovni po- veljnik južnozapadne fronte Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Evgen je poslal tržaškemu namestniku baronu Fries - Skene nastopno višje lastnoročno pismo z dne 16. t. m.: S posebnim zadovoljstvom sem spoznal s kako požrtvovalnostjo zna prebivalstvo Trsta in Primorja, vsi krogi brez razlike narodnosti, prenašati bremena vojne, s katerimi so zadete neposredno te obmejne pokrajine in s tako patriotično udanostjo se deluje na polju vojne oskrbe za bori-telje na fronti kakor za ranjence in bolnike v zaledju. Čutim za svojo dolžnost, da izrečem prebivalstvu Trsta in Primorja za to svojo in svojih hrabrih vojakov globoko občuteno zahvalo. Prosim Vašo ekscelen-co, da to javno razglasite. Nadvojvoda Evgen, gencraloberst. Gorica. V Gorici je odprtih vsega skupaj trgovin in lekarn 24. V zadnjem Času so poškodovali itali-anski izstrelki skupino hiš Federicis v ulici Vetturini, Torninčeve hiše v ulici Sv. Antona, zadeta je bila zopet Pavtetičeva hiša v Gosposki ulici, v Gledališki ulici dve hiši, na Korzu.hiša Salvaterrova, zadeto je poslopje kavarne Teatro. V Stračicah je bil ubit en otrok in jedna žena ranjena, na Korzu ob starem pokopališču je bil ubit neki deček. — Goriški okrajni glavar baron Baum je v pogovoru s poročevalcem »Pester Llovda« rekel med drugim: Imamo električno razsvetljavo, vodovod dobro funkcl-jonira. poštni in železniški premet se vrši skoro do Gorice. Vojaštvo vrlo pomaga civilnim upravam. V uradih se dela, celo sodnija ima redne razprave. Dunajski ognjegasci vrlo pomagajo. Občinstvo se drži idealno, vse je jedno srce, jedna duša. Itali-:anski letal ji mečejo v mesto listke s samimi lažmi: da v Berolinu, na Dunaju, v Budimpešti stradajo, da so na Dunaju demonstracije itd. Rorubon se razteza severno Bovca proti italijanski meji do višine 2110 metrov. Par kilometrov od Bovca, pozicija jako važna, Rombon varuje Predel in jezersko dolino proti napadom z južne strani, na njegovem izhodnem vznožju vodi po dolini Koritniee cesta čez Predel v Trbiž skozi Kluže. Tam gori so pozicije naših hrabrih vojakov, sredi planinske zime in gori v snegu, ledu in med plazom se vršijo boji. Mestoma so pozicije naših braniteljev in sovražnika prav blizu, tako da se sliši, kako si italijanski vojaki želijo domov na topli jug, pojoč napelitansko narodno: O sole mio! OdHkovanje Rdečega križa. Srebrno častno svetinjo Rdečega križa |e dobil nadporočnik - računovodja Alojzij Hribar 47. pešpolka iz Gorice. Na ruskem bojišču je bil težko ranjen in je ranam podlegel Pavel Paternolli iz Gorice, sin znanega trgovca, ki jc pred kratkim umrl. Pokojnik je štel komaj IS let. — V vojaški bolnišnici na Dunaju je umrl Josip Zdravlje, blagajnik okrajne bolniške blagajne v Gorici. Efekti, shranjeni v območju rav-nateFsfva državnih železnic na Dunaju. To ravnateljstvo nam je dopo-slalo seznam takih efektov. Med temi so: Marije Dckleva iz Gor c, Rudolfa Dernovška železničarja Iz Gorice, Marije Gregorčič iz Sv. Lucije pri Tolminu, Adrijana Hellen z Trsta, Karla Helma iz Gorice, Frana Kanzida iz Gorice, Antona KI menta iz Sv. Luciie pri Tolminu, Ma :e Korošec iz Plavij pri Kopru, An ra La-koviča. lampista z Volčjedragc.Mari-je Malic iz Vrtojbe, Bogoljuba Pane-ka iz Trsta, Andreja Pcršena iz Kanala, Josira Zorca, železniškega mojstra iz Trsta. Za vikarja, podrejena naravnost papeški kuriji, sta imenovana sporazumno med Vatikanom in zunanjim ministrstvom na Goriško - Gradi-ščanskem: Jurij Peternel, dekan v Kobaridu, za ozemlje med črto: Plave - Korado - Prepotno in železnico v Pontablju (dolina Bela) in J. Pcte-arri, dekan v Krminu, za dekanate Krmin, Gradišče, Locnik. Tržič, Višek, Framičel in Oglej. Nastavljena sta za dobo okupacije z začasnim vrhovnim vodstvom. Dnevne vesti. — Prestolonaslednik pri bolgarskem kralju. Kralj Ferdinand bolgarski je sprejel včeraj popoldne obisk prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa, ki se je mudil pri njem celo uro. — Odlikovanja. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobri vojaški akcesist Ivan Kruleč v Gradcu. — Srebrni zaslužni križec s krono, na traku hrabrostne svetinje sta dobila nadlovca Josip Gaber m Anton C i z e 1 j. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: narednik Karol O n i č, četovodji Franc Prud i č in Peter Padova p, korporala Alojzij Masten !n Anton P1 a v č a k ter infanterista Anton T o m e c in Rado C i v i č, vsi 97. pešpolka, — Pohvalno priznanje je bilo izrečeno nadporoeniku-provi-jantniku 17. pešpolka Francu P i n -t a r j u. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila okrajna orožniška straž-mojstra Franc Gregorič in Ivan Grabovšek. — Osebna vest. Predsednik deželnega in gospejnega društva Rdečega križa za Kranjsko gosp. Gustav del C o 11 se je podal v spremstvu cesarskega svetnika gosp. Ivana M a t h i a n a na Dunaj k seji zveznega vodstva. — Letalci nad Ljublano. Na drugem mestu prijavljamo uradno in uradno odobreno poročilo o posetu italijanskih letalcev. Ker so ta poročila namenjena najširši javnosti in vsled tega kratka in sumarična, naše čitatelje pa bodo zanimale še podrobnosti, naj še teh nekaj navedemo. Prva bomba je padla na nekem trgu pred hišo, v kateri jc nastanjena bolnica. Ta bomba je pač prestrašila občinstvo, ni pa provzročiia nič škode. Le ena sama šipa je bila od odlctelega kamna razbita. V sosedni ulici sta padli dve bombi na vrt, ena pa je zdrknila po strehi in potem eksplodirala. Kraj Ljubljanice je padla bomba v zemljo, pa ni razpočila. Skoro ob istem času je padlo blizu Save šest bomb, nekaj bomb je padlo tudi pri Zalogu. Nekje drugje sicer hiša ni bila zadeta, a zemlja se je tako stresla, da je hiša precej trpela. Okolu poldneva je padla bomba, namenjena stari cukrarni. Razbila je nekaj šip v stari cukrarni in še onkraj Ljubljanice in ubila konja. Vse te bombe so napravile le malenkostno škodo na dveh mestih. Opomniti je treba, da so letalci metali bombe manjšega obsega, ne takih, kakor jih rabijo na soški fronti. Vobče je bilo občinstvo prav ravnodušno in se je na raznih javnih trgih, zlasti v Zvezdi, zbralo celo mnogo ljudi, ki so gledali pred topovi z grada bežeče-ga letalca. Opozarjamo občinstvo, nai se v takih slučajih v zrmc!u svoj čas razglašenega pođaka, ne tfra na javnih prostorih, nego se naj takoj irnakne v fciše. — — Ne dotikale se nerazstrel-e-n:h bomb in izstrelkov! Pri zadnjem napadu sovražnih letalcev se je dogodi-o, da so se zanesle nerazstre-liene bombe v hiše in da se je nri eni celo poskusflo vžigalnik odvrti. K knp pa dobe še rovrh W K nagrade. Vsi taki živinski mešetaru naj se naznanijo orožništvu in oddajo sodišča. — Zvišanje doktede ra davek od ania. Včeraj jc izšla nova cesarska naredba, s katero se doklada na dave! od žganja vnovič poviša in sicer za 40 vinarjev od litra alkohola. Poki ' k od zvišanja dobi izključno država. Po tem zvišanju bo veljal hektoliter obdavčenega rafinerijckcga špirita v vseh avstrijskih deželah 450 kron. Ta regulacija cen obdavčenega rafineriiskega špirita se nič ne tiče denaturiranega špirita. — Profesor Fran Brunet. One 18. t. m. je po daljšem bolehanju umrl realčni profesor v Ljubljani gospod Fran Brunet. Pokojnik je bil pri tovariših in dijakih jako priljubljen in je vsled svojega mirnega in ljubeznjivega značaja uživaLv vseh i krogih iskrene simpatije. ,4>%. — Umrli. Dne 20. t. m. je umrla v Ljubljani v starosti 36. let gospa Marija Kosem, mati računskega revidenta gosp. Josipa Kosma v Ljubljani in hranilničneg i kontrolorja g. Albina Kosma v Slovenski Bistrici, ter tašča gozdnega komisarja v Novem mestu g. Avgusta Guzelja in nadučitelja v Trebnjem g. Peha-nija. — Umrl je v Št. Janžu bivši trgovski potnik firme Fr. Kavčič gospod Ivo Sladic, star šele 23 let. — Ponesrečenje finančnega komisarja Frana Gollija. Poročali smo v soboto, kaka strašna nesreča je zadela finančnega komisarja Frana Gollija. Služboval je kot nadporočnik pri nadzorstvu južne železnice. Kakor znano, je pri Zgornjih Ležečrh cela vrsta tunelov in pokojnik je moral nadzorovati tudi progo v teh tunelih. Proga ima dva tira. Golli je šel po enem tiru in ž njim prožni mojster, nista pa vedela, da jima pride vlak nasproti Ko sta zagledaia vlak, se je v železniški službi izkušeni prožni mojster, vrgel na tla in vsled tega ostal popolnoma nepoškodovan, Golli pa je skočil na drug tir. Ravno tedaj pa je priiirjal po tem drugem tiru drug viak ter Gollija podrl in mu odtrgal obe nogi. Na potu je potem ta mladi, simpatični, povsod priljubljeni uradnik vsIeo>izkrvavenja umrl. y>v» # , . — V častnf spomin in namesto venca na krsto g. nadporočniku Franu Golliju c. kr. domobranske želez-niškovarnostne stotnije v Borovnici, ki je v izvršitvi svoje službe smrtno ponesrečil je darovala ta stotnija (častniki in moštvo) znesek 100 kron v prid pomožnemu zakladu za vdove in sirote celokupne oborožene moči. — Obvezno frankovanje za zavitke v Puli. C. kr. trgovinsko ministrstvo je odredilo z odlokom 2. februarja 1916, št. 2329/P, da je treba plačati pristojbine za vse zavitke, ki so namenjeni v Pulj, takoj pri predaji na pošto. — Koze. Od 6. do 12. februarja je zbolelo v Galiciji 1626 oseb domačinov za kozami, v Bukovini pa 26 domačinov. Drugod je zbolelo za kozami 71 oseb, med njimi 2 na Dunaju, 4 v Gradcu, v 1 Mariboru, 6 v Celju, 1 v Ptuju, 6 v Ljubnem, 1 v Volts-bergu, 1 v Mošnjah in 3 v Trstu v predmestjih. Domačini so zboleli: 2 v Gradcu, 5 v Celju ter oni v Ptuju, L;ubnu, Vcitsbergu, Mošnjah in Trsta. — Pegasti legar. Od 6. do 12. t. m. je zbolelo v Galiciji 273 in v Bukovini 10 oseb za pegastim legarjem. Drugod je v istem času zbolelo za pegastim legarjem 115 oseb in sicer 1 na Dunaju in 74 na Štajerskem, vsi tujci. Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah je darovalo »Rdečemu križu* 50 K. Prvo štajersko skladišče za hmelj v Zaicu ima v nedeljo 27. t. m. v posojilnični pisarni v Žalcu svoj občni zbor. Osumljen umora. Gostilničarko Terezijo Kos na Pragerskem so našli dne 10. t. m. v njeni drvarnici mrtvo. Zdravniki so dognali, da je zadobila več ran. Te dni so zaprli črnovojni-škega infanterista Matijo Veselka, na >\ Wv4te~rega leti sum, da ie gostilničarko umoVTT. Te selko taji odločno. Umrl je v Ljutomeru Karel Spon da, bivši dolgoletni ravnatelj celjske meščanske šole, v 73. letu svoje starosti. »Revclucijska svatba« z VValde-mar Psilandrom. Iz mojstrskih krogov se nam piše: Film »Revolucijska svatba«, katerega je znana filmska družba Mordisk Ko. Dansko, izdelala, je eden izmed najboljših filmskih činov, kateri na trg pridejo. Ta film sem spoznal po popisu svojega mojstrskega tovariša, sam moram reči, da ta pop;s posameznih scen je name tak vtis naredil, da sem imel živahno zanimanje za to historično in zanimivo dramo in mislim, da bo prinesla izvanredno velik uspeh. Mi nimamo k temu porisu nič pristaviti, kot, da ie ta film dejansko izborno izdelano delo filmske industrije, tako da ga imenujemo naifenomenalneišo učinkovitost vseh časov. — Film se bo ;utri, torek 22. do p~fka 24. t. m. (4 dni) v tukajšnjem »Kino Ideal« predvajal. Naifencmenainejši Nordisk učinkoviti spored vseh časov v tukajšnjem »Kino Ideal«. Za jutri, torek 22., sredo 23., četrtek 24., petek 25., februarja (4 dni): L »Messtrov teden«. Najnovejše vojne aktualnosti. 2. »Zamorček kot virtuoz na klavirju«. Vesela zgodba z Buchom in Stri-boltom v glavnih vlogah. 3. »RevOlu-c!iska svatba«. Po istoimenski historični drami znamenitega danskega piatelja Sophius Mihaelisa, v 4 dejanjih, z Nordisk umetniki: VValdemar Psiiander, Betty Nansen in Nicolai Johannsen v glavnih vlogah. — Samo 4 dni v »Kino Idealu«. V mestni klavnici je bilo od 30. januarja do 6. februarja zaklanih 93 volov. 3 biki, 26 krav, 855 prašičev, 102 teleti, 25 koštrunov. 21 kozlicev in 4 konji. Vpeljalo se je mesa 12.872 kilogramov ter 22 zaklanih prašičev in 33 zaklanih telet. ZguNien je bil 19. t. m. v tramvaju od garnizijske bolnice do Marijinega trga en zavitek blaga Črne svile in belih čipk. Proti nagradi je oddati v gradu barona Kodeli. Razne stvari. * Nesreča v gorah. Na vežbali-šču za skije Birgitzkopfl pri Ino-mostu se je utrgala v nedeljo lavina, ki je pokopala in ubila nekega Reiter-ja in pa tirolskega deželnega nadzornika dr. Altana, • Zaljubljena dekleta. Okrajno sodišče v Llncu je obsodilo služkinjo Ano Schuster in Terezijo Amnayer prvo na pet dni zapora, drugo na osem dni zapora, ker sta ponoči pripeljali ruskega vjetnika y svojo spalr nico. 1 v ^ * Ženski železničarji. Ravnateljstvo družbe c. kr. državnih železnic v Pragi je odredilo, da se sprejemajo za zavirače in premikače na njenih železnicah tudi ženske. Na progah te družbe so zaposlene žene tudi že v kurilnicah kot pomožne delavke pri čiščenju strojev in vozov. * Plaz zasul 40 oseb. Iz Solno-grada poročajo 19. februarja: Danes popoldne ob pol 3. se je vdrl plaz v dolini Salzbach z Mandehvande in zasul okoli 40 do 50 smučarjev. Rešilna dela so se pričela takoj ali šele proti večeru je bilo mogoče izkopati eno truplo. Drugi so še pokopani v snegu. + Obsojen češki publicist Češki publicist Jan Haylasa je bil svoj čas od vojaškega sodišča v Pragi zaradi hudodelstva motenja javnega miru, storjenega z razpravo o kolonijalni politiki, obsojen na sedem mesecev težke ječe. Najvišje domobransko sodišče je to kazen zvišalo na eno leto težko ječe. * Železniška nesreča. Med postajama Predeal in FelsoTomos, kjer je proga jako napeta, so v soboto odpovedale zavore iz 38 vagonov se-stoječega tovornega vlaka št. 585. Vlak je zdrčal z vedno večjo naglico nizdol proti postaji Toros pri Kron-stadtu. Na potu se je raztrgal, 16 naloženih vagonov se je prevrnilo, ostali vlak se je razbil v postaji Toros. Od vlakovega osobja so bili štiri ubiti. 3 težko in 2 lahko ranjena. * Spomladna poljska dela na Ogrskem. Ogrska vlada je izdala posebno naredbo, ki naj zasigura, da bodo dela povsodi pravočasno in pravilno opravljena. V vsaki občini se ustanovijo posebne izvrševalne komisije, ki imajo pravico rekvirirati živino in delavce za obdelovanje polja vpoklicanih vojakov ali za delo nezmožnih občinarjev in sicer proti dnevnemu plačilu, ki je za 607^ višje, kakor dnevnina v normalnih časih. * Zakonska žaloigra. 391etni predmoister topničarskega polka št. 4, Henrik Jordan, je prišel te dni na Dunaju na dopust. Jordan je sumil, da mu žena ni ohranila zvestobe, a žena je odločno tajila vsako krivdo. V petek zjutraj je bilo slišati iz Jordanovega stanovanja več strelov. Ljudje so vdrli v stanovanje in našli Jordana in njegovo ženo oba vsa krvava v njiju posteljah. Zena je bila že mrtva. Jordan pa je težko ranjen. * Incident v praškem Narodnem gledališču. Češki listi poročajo: Pri predstavi VVagnerjeve »Walkure« v praškem Narodnem gledališču se W odigral v četrtek razburljiv incident. V odmoru med 2. in 3. dejanjem se je d\ignil v prvi parketni vrsti gospod, • ki je nagovoril občinstvo v slova-i škem jeziku ter pričel slaviti slovansko vzajemnost. Trajalo je precej dolgo predno je policija intervenirala. Na komtsarijatu so dognali, da je govornik blazni 47 protestantski župnik Jan Malianik iz Milave. * Orisojen časnikar. Znani srbski časnikar in bivši izdajatelj »Zastave« v Novem Sadu, je za časa znanega marmaroškega procesa Dro-ti rusofilskim ogrskim Rusinom (Ka-baljuk in tovariši) napadel v svojem listu duhovništvo ter obžaloval ogrske Rusine kot najnesrečnejši narod na svetu. Napadal je tud' ogrsko vlado kot sovražnico srbske cerkvene avtonomije. Bil je obtožen in obsojen najprvo na štiri mesece, oozneje na Šest mesecev ječe. Najvišje sodišče v Budimpešti je sedaj to sodbo potrdilo. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskaffte«. Ali ste kaj o i I I i ie slišali? ? Stran 4, .SLOVENSKI NAKOD\ dne 21. februarja 1916. 41. štev. Jutri najzanimivejša detektivska drama, katero se je kedaj predstavljalo v „KINO CENTRAL" v dež. Samo tri dni I Samo tri dni I Samo tri dni! Gasilno društvo ▼ Zagorja pri Št. Petru n. Kr. javlja prežalostno vest, da je preminul gospod Alojzu Domlceli st. častni član tukajšnjega gasilnega društva, njegov ustanovitelj ter bivši mnogozasIn2ni načelnik v četrtek, dne 17. februarja 1916. V Zagorju, dne 18. februarja 1916. Županstvo občine Zagorje pri Št. Petru n. Kr., daje na znanje pretužno vest, da je preminul gospod Alojzij Domicelj st. častni občan zagorske občine in njen bivši mnogoletni odbornik, v četrtek, dne 17. februarja 1916. V Zagorju pri Št. Petru, dne 18. februarja 1916. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri soprog, oziroma oče, brat in svak, gospod Franc Brunet c. kr. profesor višje realke v Ljubljani dne 19. svečana ob 8. uri zvečer, po kratki, jako mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v pondeljek dne 21. svečana 191*5 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Grad Tivoli, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode služila v torek dne 22. svečana ob polu 9. uri dopoldne v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 20. svečana 1916. Irma Brunet roj. Kavčič, soproga. — Mira Brunet, hčerka. — Minka Brunet, sestra. — Fridolin Kavčič, c. in kr. podpolkovnik, svak. — Marija Kavčič roj. Teller, svakinja. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Zaupno blago! V pari prano in brezkalno si jno perje in puh od K 1-40 za kg naprej priporoča trgovina s posteljnim perjem in puhom C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg štev. 8. Ustanovljena 1866. POZOR I Nerealna konkurenca prinaša na trg sa nisko oono napol ali nič očiščeno klano. Toga perfa oo sMo pogosto ostanki mesa in nesnaga, ki zvišuje teto tor bistveno pripomore, na se razvijaj* ličinke in molji. Preminul je naš dobri sin, ozir. brat, svak, stric, gospod Sladi® bivši trg. potnik tv. Ed. Kavčič v Ljubljani po dolgem, težkem bolehanju, dne 17. t. m. v mladeniški dobi ?3 let. Pogreb dragega pokojnika se je vršil iz hiše žalosti na pokopališče v št. Janžu, dne 19. t. m.. Blag mu spomin! Žalujoči ostali. Hes s posebnim vhodom, če možno s celo oskrbo se išče za takoj. "^SW| Ponudbe do 24. t. m. pod „iziženir J. S./943" na upr. »Slov. Naroda«. okoli 16 pesti visok, star 7 let kakoi tudi aac&l pokrita kečiga v dobrem